I Posamezni Izroči 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling \ TEDNIK ZR SLOVEnSKO KOROŠKO S tekmovanjem okrepimo narodno zavest in stopnjujmo borbo za priključitev! ★ LETNIK II. DUNAJ, V TOREK 18. II. 1947 ŠTEV. 8 (36) Skupna borba bratov tostran in onstran lalvitnc meje bo izbojevala zmago pravice v boi la prikllučilev k Titovi Jugoslaviji", dokler ne bomo dosegli dl|a Ljudstvo Julijske krajine zahteva priključitev Slovenske Koroške k FLR Jugoslaviji S tekmovalnim poletom Po vsej Slovenski Koroški se je začelo množično tekmovanje, ki naj po* speši napore koroških Slovencev za priključitev. Tekmovanja se udeležujejo vse množične organizacije OF, tekmujejo vsi koroški Siovenci. Izdelani in odposlani so tekmovalni načrti, določene so tekmovalne obveznosti in vsi odbori in člani OF in vse narodne organizacije so že' pričele tekmovanje. Poslanica maršalu Titu Pred začetkom tekmovanja je poslal POOF za Slovensko Koroško poslanico maršalu Titu, v kateri poudarja tesno povezanost s slovenskimi brati onstran meje in z vsemi jugoslovanskimi narodi v dneh trpljenja narodnoosvobodilne borbe ter nada-% ljuje: »Tudi danes nas navdaja vse Slovence ena sama misel, ki smo jo mi, koroški Slovenci, usmerili v delavnost v tekmovanju z geslom: »Za priključitev k Titovi Jugoslaviji«. Ob tej priložnosti Vam zagotavljamo, dragi maršal Tito, da bomo s tem geslom stopali združeni z vsemi svojimi brati v Jugoslaviji, ki bijejo danes boj za ljudsko državo. Odločno bomo nada* ljevali naš skupni boj za uresničenje stoletnih izročil našega naroda, ki ste ga že v času narodnoosvobodilne borbe jasno označili Vi z besedami: .Tujega nočemo, svojega ne damo!’« Proglasu Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško o tekmovanju, ki ga je naslovila na vse odbore in člane OF ter na vse narodne organizacije, so se takoj odzvali vsi koroški Slovenci, združeni v OF, ter vse njene Množične organizacije. Izpričajmo slovenski Značaj našega ozemlja Slovenska prosvetna zveza je poslala vsem prosvetnim društvom proglas 0 tekmovanju, v katerem jih poziva, s podvojenimi napori gredo na de* 1° za uresničenje naših stoletnih na-r°dnih teženj. V proglasu piše: »Kakor vse druge naše narodne organizacije, pozivamo tudi mi vse prosvetne edinice na čim udarnejše in živahnejše tekmovanje. Z veličastnimi Kulturnimi prireditvami, katerih naj se udeleži vse naše ljudstvo, moramo Pred vso javnostjo izpričati slovenski Enačaj našega ozemlja in podpreti de-naših zastopnikov na mednarodnih konferencah.« Prav tako je pozvala Kmečka zveza *a Slovensko Koroško vse kmete, maje Posestnike, kmečke in gozdne dc* 'avce na tekmovanje za uresničenje Priborjenih pravic, za priključitev Slovenske Koroške k FLRJ. Terjamo ukradeno in zasužnjeno slovensko zemljo V svpjem proglasu kmečkemu prebivalstvu piše Kmečka zveza: »Pokažimo, kako je nacizem ropal naše gospodarstvo in kako hočejo današnje koroške oblasti, nasledniki tega fašizma, uzakoniti ta rop. Kmečko prebivalstvo je doprineslo znaten delež k. uničenju fašizma in pri temu trpelo veliko žrtev. Zato terjarrp neizprosno priznanje naših priborjenih pravic in popravo prizadejane škode. V odločilni borbi za naše gospodarske in socialne pravice bomo iztrgali roparjem in grabežljiv* cem sleherni košček ukradene in zasužnjene slovenske zemlje. Pravico do združitve vseh Slovencev smo si priborili sami! V manife-stacijskih zborovanjih tekmujmo za njeno uresničenje! Tekmujmo v delu za uresničenje narodnih in socialnih pravic našega kmečkega prebivalstva ter za uresničenje načel Kmečke zveze za Slovensko Koroško!« Boj ne bo prenehal, dokler ne bomo dosegli cilja Dne 11. februarja je bila v T-jublja-ni slovesno otvorjena razstava »Koroška«. Pri otvoritvi so bili navzoči predsednik Prezidija ljudske skupšči* ne LR Slovenije Josip Vidmar, člani vlade in zastopniki znanstvenih in kulturnih ustanov. Razstavo je otvo-ril finančni minister LR Slovenije Zoran Polič. V svojem govoru je poudaril: »Razprava proti vodilnim vojaškim osebnostim v Beogradu dokazuje odgovornost Avstrije za pripravo in udeležbo pri napadu na Jugoslavijo. Boj jugoslovanskih narodov in po* sebno slovenskega naroda za pravice Slovenskega Primorja in Slovenske Koroške je sestavni del boja za resnično demokracijo. Zato ta boj ne bo prenehal, dokler ne bomo dosegli cilja!« Razstava obsega tri velike dvorane s številnimi dokumenti, ki dokazujejo slovenski značaj Koroške, katere priključitev zahteva Jugoslovan^ ska spomenica. V vsej Sloveniji vla* da izredno zanimanje za razstavo, ki bo pozneje potovala po vseh mestih Jugoslavije. V veliki unionski dvorani v Ljubljani je nastopil moški pevski zbor »Matija Verdnik«, ki ga vodi Radovan Gobec. Moški pevski zbor »Matija Verdnik« si je zadal nalogo, da ponese pesčm naše Koroške širom Jugoslavije. Koncert je izzvenel v mogočno manifestacijo za priključitev Slovenske Koroške k Titovi Jugoslaviji. V zadnjem tednu se po vsem Slo* venskem Primorqu zbira ljudstvo na množičnih zborovanjih, na katerih sc seznanja s položajem, v katerem žive danes koroški Slovenci. Ta zborovanja izzvenijo povsod v ogorčen protest proti nasilju, ki ga izvajajo nad Slovenci nacisti, ki se pod varstvom zaveznikov svobodno sprehajajo po Koroški. Vse ljudstvo Slovenskega Primorja odločno zahteva priključi* tev Slovenske Koroške k FLRJ. Vsak dan prihajajo s teh zborovanj resolucije, naslovljene vladi FLRJ, maršalu Titu, Pokrajinskemu odboru Osvobodilne fronte za Slovensko Ko-’ roško in koroškemu ljudstvu. V resolucijah Slovencem na Koroškem prihaja do izraza velika ljubezen Primorcev do zatiranih bratov. Prebivalci Slovenskega Primorja obljublja* jo, da bodo vsestransko podpirali svoje brate Slovence v borbi za priključitev k Titovi Jugoslaviji. Prebivalci vasi Studenec, v postojnskem okraju, so poslali z množičnega protestnega zborovanja Izvršilnemu odboru Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško naslednjo resolucijo: »Vsak dan čujemo o krivicah, ki se godijo vam Slovencem na Koroškem. Z ogorčenjem gledamo na početje zavezniških oblasti, ki dovoljujejo, da razni nacisti, ki so se omadeževali s krvjo slovenskega naroda, še vedno Pretekli teden je na londonski konferenci dr. Jože Vilfan znova utemeljil upravičenost jugoslovanskih zahtev po priključitvi Slovenske Koroške in obmejnih predelov Štajerske k FLRJ. Obenem je predal 5 novih jugoslovanskih not, ki so podale v raznih vprašanjih stališče do avstrijske spomenice. V svojem govoru je dr. Vilfan znova ovrgel pojmovanje, da je vprašanje avstrijske meje rešeno že s plebiscitom leta vodijo politiko uničevanja slovenskega življa na Koroškem. Ponosni smo na vašo borbo in vam zagotavljamo, da vas bomo podpirali z vsemi silami, ker smo sami vodili prav takšne borbo in smo uspeli.« Podobne resolucije so poslali Sin* vencem na Koroškem s protestnih zborovanj prebivalci vasi Bukovje. Gorenje. Predjama in Drakovič v postojnskem okraju. Delavci in nameščenci lesne industrije »Rizzatto« v Ajdovščini so s protestnega zborovanja poslali naslednjo resolucijo Pokrajinskemu odboru za Slovensko Koroško: »Vsi delavci in nameščenci lesne industrije »Rizzatto« v Ajdovščini soglasno zahtevamo, da se na Koro* škem pravično določijo narodnostne meje in da se koroški Slovenci priključijo FLRJ. Primorski delavci tem bolj razumemo vaše upravičene zahteve. ker smo dolga leta ječali v sponah fašizma. Bratje in sestre na Koroškem! Naše veselje in sreča ne bosta popolna ob priključitvi k matici Jugoslaviji, dokler ne bomo skupno z vami združeni v eni domovini. Hočemo, da bi skupno uživali sadove svobode, priborjene s tako težkimi žrtvami tako na Primorskem kakor na Koroškem. Živela Slovenska Koroška v FLRJ!« 1920. Poudaril je dalje, da so koroški Slovenci dvakrat vložili proteste na Zvezo narodov, po osvoboditvi Avstrije pa prav tako niso dosegli svojih pravic in deželni glavar Piesch jim je znova grozil z izselitvijo. Ob volitvah leta 1945 niso pustili k volitvam politične organizacije koroških Slovencev — Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Dr. Vilfan je zanikal gospodarsko in kulturno nedeljivost Koroške Tudi „Slovenski vestnik" tekmuje V splošno tekmovanje koroških Slovencev pod geslom „Za priključitev k Titovi Jugoslaviji" se vključuje tudi ..Slovenski vestnik". Zato bo s tem tednom začel izhajati dvakrat tedensko in s tem skušal kot g lasilo koroških Slovencev doprinesti še več k narodnemu prebujenju ter voditi še odločnejšo borbo za pravice slovenskega naroda na Koroškem. Vse koroške Slovence zato pozivamo, da tekmujejo skupno z nami. Naš list mora postati še bolj ljudski, braniti mora še bolj odločno pravične zahteve koroških Slovencev in izražati še bolj dosledno težnje in voljo ljudstva. Zato tekmujmo v čim pogostejšem dopisovanju in čim hitrejšem poročanju! Dopisi morajo biti odsev naše borbe. Zato moramo vestno spremljati vse,naše borbene napore in nobena krivica ne sme ostati ne zabeležena. Naš list v sleherno slovensko hišo! Tekmujmo v pridobivanju novih naročnikov! Organizirajmo in kontrolirajmo sami redno dostavljanje našega lista! * Tekmujmo v zbiranju prispevkov za tiskovni sklad! Naše tekmovalno geslo bodi: SKUPNO S „SLOVENSKIM VESTNIKOM" VSI V TEKMOVANJE ZA PRIKLJUČITEV SLOV. KOROŠKE K TITOVI JUGOSLAVIJI!" Gusev o upravičenosti jugoslovanskih zahtev O KOROŠKEM VPRAŠANJU BO DO SKLEPALI SELE V MOSKVI in izjavil, da argument o naravni meji na Karavankah ne more biti odločujoč pri razmejitvi med Jugoslavijo in Avstrijo. Po uvodnem govpru je dr. Jože Vilfan v diskusiji z tir. Gruberjem ovrgel njegove trditve. O govoru dr. Vilfana bomo poročali v prihodnji številki. Na naslednji seji namestnikov zunanjih ministrov so '/novci razpravljali o jugoslovanskih zahtevah. Pri tej priložnosti je izjavil ameriški zastopnik general Clark, da bo ameriška delegacija odklonila jugoslovanske zahteve. Sovjetski zastopnik Gusev je bil mnenja, da ne morejo kar tako odbiti jugoslovanskih zahtev Zahteve Jugoslavije se ne smejo presojati le po njihovi vsebini, temveč se mora upoštevati vloga Jugoslavije v tej vojni na eni strani in vloga Avstrije na drugi strani, kakor tudi zadržanje Avstrije proti Jugoslaviji. Gusev je omenil ogromne iggube, ki jih je utrpela Jugoslavija v tej vojni. Med nemškimi edi-nicami, ki so se borile proti Jugoslaviji in med nemškimi zasedbenimi četami je bilo precejšnje število Avstrijcev. Prav tako je mnogo Avstrijcev med vojnimi zločinci, ki so svoja zločinstva zagrešili na jugoslovanskem ozemlju Poudaril je, da je bila prav Avstrija izhodišče za nemški napad na Ju- goslavijo. Omenil je tudi borbo koroških Slovencev proti nemškemu fašizmu in podčrtal, da so se predvsem koroški Slovenci borili na ozemlju Avstrije proti Hitlerjevi Nemčiji. Gusev je nato govoril o jugoslovanskih zahtevah in omenil, da Jugoslavija navaja nad 100.000 Slovencev, ki žive na ozemlju Slovenske Koroške, Avstrijci pa govore samo o 26.000 Slovencih. Ugotovd je, da je na tem ozemlju živelo 62.000 Slovencev po podatkih, ki jih je avstrijska delegacija uradno predložila leta 1920 ob plebiscitu. Kaj se je torej dogajalo med I. 1920 in 1947, da je število koroških Slovencev tako padlo? To velja kot dokaz za ponemčevanje slovenskega prebivalstva. Nato je Gusev izjavil, da Smatra sovjetska delegacija jugoslovanske zahteve za pravične in da jih bo podprla. Sovjetski predstavnik je predlagal, naj poseben pododbor razišče gradivo, ki sta ga predložili Jugoslavija in Avstrija. Angleški zastopnik lord Hood je osnovhnje pododbora odklonil in izjavil, da je Anglija za meje iz leta 1938. Naposled so sklenili, da bodo pooblaščenci predložili svoja stališča o vprašanju meje moskovski konferenci, ki naj dokončno sklepa o jugoslovanskih zahtevah. • Sovjetski komentar k londonski konferenci Sovjetski komentator Razin se bavi z londonsko konferenco namestnikov zunanjih ministrov in s pripravami za avstrijsko mirovno pogodbo ter piše med dru-gim: 2e na prvih sejah je prišlo do bistvenih ovir. Težko je bilo vprašanje odgovornosti Avstrije zaradi njene udeležbe na strani Hitlerjeve Nemčije. Ta odgovornost je določena v moskovski deklaraciji zunanjih ministrov Sovjetske zveze, Anglije in ZDA z dne 1. novembra 1943. Deklaracija pravi med drugim: ,,Avstrija se opozarja na to, da nosi odgovornost z^ svojo udeležbo v vojni na strani Hitlerjeve Nemčije In bo zato upoštevan njen doprinos k lastni osvoboditvi." Navzlic izčrpni jasnosti tega opozorila so zastopniki nekaterih sil, predvsem Anglije in ZDA, nastopili proti temu, da bi bil v mirovno pogodbo sprejet odstavek o odgovornosti Avstrije za udeležbo v vojni na strani fašistične Nemčije. Proti temu so odločno nastopili zastopniki tistih dežel, ki so bile neposredno prizadete zaradi ravnanja avstrijskih čet. Znano je, da je bilo med vojno na avstrijskih tleh sestavljenih 35 divizij iz samih Avstrijcev, od katerih je operiralo na sovjetsko-nemški fronti 17 divizij. Spomenica jugoslovanske delegacije, ki je bila predložena namestnikom zunanjih ministrov, vsebuje dokumentarično utemeljene podatke o udeležbi Avstrije pri vojaških operacijah proti jugoslovanski narodno.osvobodilni vojski, o udeležbi Avstrijcev pri zasedbi Jugoslavije in o zločinih, ki so jih zakrivili Avstrijci proti jugoslovanskim narodom. Ta dokument ugotavlja, da so okupacijske oblasti v Jugoslaviji zaprle več ko 17.000 ljudi, pri čemer so bili tozadevni seznami vnaprej sestavljeni v Avstriji. Približno 80.000 oseb je bilo nasilno odpeljanih iz Jugoslavije in uporabljenih od avstrijskih in nemških fašistov za delovne sužnje. Med okupacijo je bilo porušenih 46.860 javnih in zasebnih zgradb. Ti podatki pač de dopuščajo nobenega dvoma o odgovornosti Avstrije za njeno udeležbo pri Hitlerjevem napadu. Namesto našim izseljencem - inozem. kapitalistom Pred kratkim so v avstrijskem parlamentu izglasovali zakon ,,o povrnitvi imetja”, ki naj bi določal popravo škode in, vrnitev premoženja tistim, katere je oškodoval nacizem. Dejansko pa dopušča zakon tudi mo-žfiost, da stavijo svoje zahteve po vrnitvi premoženja tudi osebe, ki niso več avstrijski državljani. Poslanec Honner je v imenu komunistične stranke Avstrije ostro zavrnil zakon in dejal: „Očitno daje zakon pravice velekapitalistom in veleposestnikom, ki vladajo v Avstriji ali naravnost, ali pa preko bank. To so „heimwehrovski" knezi in grofje, knez Starhemberg, grof Briisselle. baron Rothschild, Mussolinijev dobivatelj orožja Mandl in mnogi drugi. Tem hočejo ne le vrniti njihova premoženja in tovarne, njihove hiše in delnice, temveč jim hočejo pustiti celo ves vojni dobiček, ki so ga iztisnili iz krvi ljudstev.'• Socialistični poslanec Tschadek je prav tako priznal, ,,da je precejšen del oškodovancev sprejel tuje državljanstvo in da se ne bo vrnil v Avstrijo, tako da bodo šla znatna imetja v tujino." Kljub temu pa so OeVP-ovski in SPOe-ovski poslanci izglasovali ta zakon, ki so ga na^tihem izdelali že prej. Zakon potrjuje politiko avstrijskih reakcionarjev. Pod hinavskim naslovom o povrnitvi škode žrtvam nacizma bodo nagra- dili tiste, ki so pripravljali pot nacizmu, gospoda Mandla, Rothschilda, Starhemberga in razne inozemske kapitalistične družbe. Gospod Rothschild na primer je med vojno postal ameriškj državljan in obogatel še tam. Ko je sedaj prišel na Dunaj po svoje tovarne, hiše in posestva, je v ministru Kraulandu spoznal starega kolega iz generalnega svet| narodne banke. Spomnimo se še ameriškega načrta za mirovno pogodbo z Avstrijo, ki ima v načrtu klavzulo „o povrnitvi škode”. Novi zakon, ki so ga „iztuh-tali" reakcionarji v OeVP in SPOe, sedaj končuje verigo ,,slučajnih” dogodkov. Zakon „o povrnitvi imetja" jasno kaže, da avstrijski reakcionarji načrtno predajajo kapital v roke inozemskih kapitalistov, da bi Avstrija gospodarsko postala odvisna od zapadnega kapitala in tako tudi politično postala lutka, ki jo bodo vodili tuji reakcionarni politiki. Ob tem ozadju zakona „o povrnitvi premoženja” se spomnimo na svečane obljube, ki so jih dajali našim izseljencem o povrnitvi škode. Sedaj je postalo jasno, zakaj še ni povrnjena vsa škoda. Avstrijski reakcionarji so in bodo zatirali borce proti fašizmu, na drugi strani pa celo z nalašč za to prikrojenimi zakoni podpirajo tiste, ki so orali tla za nacizem in katerim so pri tem pomagali sami. Naposled so sprejeli zakon o nacistih Kakor znano je avstrijski parlament že svoj čas sprejel zakon o nacistih, ki pa ni odgovarjal zahtevam zavezniškega sveta. Z novimi dodatki naj bi ,bil zagotovljen svoboden razvoj demokracije, uničene močne družbene postojanke naciznja in pritegnjeni k odgovornosti tudi tisti podporniki nacizma, ki formalno niso bili člani nacistične stranke, v resnici so pa Hitlerjev vojni stroj podpirali z vsemi silami. Zavezniški svet je zahteval tudi ostrejšo kazen za naciste. Zastopniki OeVP in SPOe so v želji, da pridobijo simpatijo na- cistov za svojo stranko, odklonili odgovornost za novi zakon in to tudi demonstrativno pokazali pri sprejemanju zakona v parlamentu s tem, da niso postavili nobenega govornika. Hoteli so pokazati, da je zakon sprejet pod silo razmer in na zahtevo zavezniškega sveta. Ze s tem samim pa je zakon, ki naj bi dokončno rešil problem nacistov v Avstriji, postal brezpomemben. Ze pri razpravi o prvem osnutku zakona o denacifikaciji je poudaril govornik KPOe, da je „marsi-kateri sklep obležal na poti in našel svoj nepričakovani grob v predalih ministrskih miz”. Tudi problem nacistov še ni rešen z zakonom, ampak še ie z njegovo izvedbo ,,Namesto da bi bolezen ozdravili,” tako je dejal v imenu KPOe narodni svetnik Koplenig, ,,so se v Avstriji potrudili, da bi z nacisti uganjali čim večjo demagogijo." Pri tem je opozoril na propagando obeh vodilnih strank takoj po zlomu nacizma in pozneje pri volitvaii. Najprej so hoteli pognati vse naciste iz Avstrije, potem pa so se z vsemi sredstvi potegovali za njihove glasove. ,,Vsem je poznan vsakdanji pojav v Avstriji, da velike naciste ščitijo in samo male kaznujejo. Odgovornost za ta razvoj nosita obe stranki, ki imata večino v parlamentu in obvladata državno upravo. Smo proti tistim, ki bi želeli reševanje tega vprašanja naprtiti zaveznikom. Vprašanje nacistov je avstrijsko vprašanje, ki ga je treba rešiti dejansko in ne samo s sprejetjem zakona.” Novi zakon vsebuje kazni za bodoče nacistično delovanje in za tiste, ki so za- krivili propast avstrijske neodvisnosti pred letom 1938., dalje določbe o registraciji in predpise, ki prepovedujejo, da bi nacisti lahko igrali vodilno vlogo. Zakon tudi določa višje davščine in enkratno oddajo' premoženja za vse registrirane naciste. Po novem zakonu ne bo več izgovora, zakaj na važnih mestih še vedno sedijo nacisti, kakor inž. Rapatz kot predsednik Trgovske zbornice, ali dr. VVinkler, dr. VVolte in drugi, ki imajo še vedno 'odločilna mesta v koroški deželni vladi. Novi zakon prepoveduje obremenjenim nacistom opravljanje javnih služb in tudi manj obremenjeni ne smejo zasedati višjih položajev vsaj do 30. aprila 1950. Vse to pa lahko ostane samo prazna črka brez življenja, če bodo zakon izvajali predstavniki reakcije v OeVP in SPOe. Koroški Slovenci bomo budno pazili na vsako izigravanje zakona o denacifikaciji in se neizprosno borili proti potuhi, ki jo uživajo nacisti kol varovanci tuje in domače reakcije. LOHR IN SOKRIVCI OBSOJENI NA SMRT Po večdnevni sodni razpravi pred vojaškim sodiščem v Beogradu proti avstrijskemu generalu Aleksandru Lohru je bila izrečena sodba, po kateri je bil bivši poveljnik nemške vojske na jugovzohdu obsojen na smrt z ustrelitvijo, ostali obtoženci pa-na smrt z obešenjem. POLITIČNE umi Zločinski napad Italijanskih fašistov na slovensko gimnazijo v Trstu se je zgodil 13. februarja, ko so učenci ob šestih zvečer zapuščali poslopje. Skupina oboroženih italijanskih fašistov je vdrla v zgradbo, pričela razbijati okna in trgati slovenske napise. Šolskemu služitelju, ki je hotel posredovati, so grozili z'orožjem, v ravnateljevi pisarni pa so obstrelili‘inšpektorja slovenskih srednjih šol prof. Edvarda Mizerita. Pri begu so fašisti odvrgli ročno bombo vrste ,,Breda”, ki je povzročila veliko .škodo. Kakor vedno, so tudi tukaj zločinci izginili brez sledu. Ranjenega prof. Mizerita so prepeljali v tržaško bolnišnico. Zaradi napada na slovensko gimnazijo v Trstu so stopili 14. februarja v stavko tiskarniški delavci. Iz istega razloga so za pol ure prenehali z delom delavci cestne železnice. Jugoslovanska osrednja vlada v Beogradu je prejela v teku zadnjih dni veliko število brzojavk iz vseh jugoslovanskih pokrajin, v katerih prebivalstvo zahteva priključitev Slovenske Koroške k FLRJ (Tanjug)’ Civilna policija stopnjuje svoja nasilja v Beneški Sloveniji in(v coni „A”. Pred podpisom mirovne pogodbe je civilna policija povečala svoj teror nad prebivalstvom v Beneški Sloveniji. V vasi' Zapotok je zaprla več oseb, med njimi predsednika krajevnega odbora Slovensko-italijanske protifašistične zveze in tajnika Rdečega križa. Tudi v A, zlasti v kanalskem okraju, se teror nadaljuje. Zato ni nič čudnega, če civilna policija nima časa, da bi prijela fašistične tolpe, ki vpadajo iz Beneške Slovenije v cono A in napadajo na cestah mirne popotnike. V Varnostnem svetu je sovjetski delegat Gromyko zahteval, da sklenejo mednarodno pogodbo, ki naj odredi takojšnje uničenje vseh že izdelanih atomskih bomb in naj prepove vsako nadaljnje izdelovanje. Gro-myko je ožigosat namen^Združenih držav, ki hočejo imeti monopol na področju atomske energije. Izjavil je, da ne more sprejeti predlogov atomske komisije, da pa bo proučil poročilo atomske komisije točko za točko in vložil protipredloge. VVallace je pred dnevi pisal o atomski bombi in ugotovil, da je smešno, če mislijo Američani, da samo ZDA vedo za skrivnost atomske bombe. Pridružiti bi se morali prizadevanju drugih združenih narodov, ki odkrito iščejo rešitve. Mi pa si ustvarjamo samo sovražnike.* Mnogi narodi se nas boje bolj kakor katere koli druge dežele in nas imajo za najbolj napadalni narod sveta. Množična stavka v Franciji. Po Franciji je stavkalo dva milijona državnih nameščencev in zahtevalo zvišanje plač. Stavka je potekla v polni disciplini in s polnim uspehom. Dosegla je, da je vlada obljubila najostrejši boj roti špekulaciji in dviganju cen ter izdala zakon proti zadrževanju in kopičenja blaga. Industrijalci se bodo morali obvezati, da bodo dajali račun o uporabi surovin. Radikali in desničarske stranke pa so nastopile proti zakonu. novice 159 šol za Albance v Makedoniji. Da bi omogočilo narodnim manjšinam pouk v materinščini, je organiziralo prosvetno ministrstvo LR Makedonije v teku lanskega leta številne tečaje za izobrazbo učnih moči za šole narodnih manjšin. V šolskem letu 1945-46 je bilo v LR Makedoniji 159 ablan-skih šol z ?59 učitelji. Te šole je obiskovalo 12.359 učencev. .Se leta 1945. je bilo samo 50 takšnih šol s približno 4.000 učenci. Število‘šol neprenehoma raste. V bivši Jugoslaviji pa Albanci niso imeli nobene šole in sploh niso bili priznani kot narodna manjšina. Mladina Dalmacije je delala 1,500.000 dni za obnovo dežele. Prav tako je mladina v tekmovanju lansko leto obnovila 111 šol, 480 stanovanjskih hiš, 60 mostov in 3.8071 kilometrov cest. Tržaški list „11 Lavoratore" piše, da na tisoče delavcev iz ladjedelnic v Tržiču išče zaposlite^ v ladjedelnicah na Sušaku, Reki in v Splitu. Strokovni delavci s Krasa in iz Furlanije nameravaj«? v Pulj, ker bodo ta področja cone A pripadla Italiji. Večina podjetij, ki bodo ostala pod Italijo, je moralo ustaviti delo. 124 milijonov za nabavo živine in poljedelskega orodja so prejeli kolonisti v okraju Osijek. Kredit je bil razdeljen med 1872 družin kolonistov pod najugodnejšimi pogoji. Za 19,119.156 Din so si nabavili kolonisti 539 voz, 78 bran, 1236 konj, 272 plemenskih krav, 100 svinj in več ko 500 ovac. Jugoslovani v britanski uniformi so bili po poročilu Tanjuga opaženi v Trstu. Na čepici nosijo značko Britanije, na rokavu pa napis „Jugoslav". Govorijo srbski. Iz tega. se vidi, da Angleži različnim vojnim zločincein, okupatorjevim sodelavcem in protiljudskim elementom ne nudijo le varstva in zaščite, temveč jih celo sprejemajo v enote svoje vojske. Izseljenci iz Hercegovine v Sev. Ameriki so darovali 40.000 dolarjev za gradnjo vzornih zdravstvenih ustanov v Hercegovini. To vsoto so zbrali na pobudo Odbora hercegovskih izseljencev v Kaliforniji, ki je sekcija Ameriškega odbora za pomoč Jugoslaviji. Mednarodni Zagrebški velesejem bo od 31. maja do 9. junija. Na njem bo mogoče videti vso jugoslovansko industrijo in poljedelsko proizvodnjo, gospodarsko moč FLR Jugoslavije in napore vseh jugoslovanskih narodov za obnovo in izgradnjo v dobi okupacije opustošene industrije in poljedelstva. Kino-vagoni na brzih vlakih v Jugoslaviji bodo uvedeni na pobudo srbskega prosvetnega ministrstva. V ta namen bodo uporabili spalne vozove, ki imajo lakirano notranjo opremo. Tonska aparatura • bo montirana pod vagonom in bo imela lasten električen pogon. Potujoči kino bo kurjen s paro in bo imel 120 sedežev. Vagon* ki bo poraben tudi kot čitalnica, bo imel tudi svojo knjižnico. Novo varnostno napravo proti plinu je izumil šef konstrukcijskega urada železarn na Jesenicah, Kavčič Vinko. Ta naprava nudi popolno varnost pri delu. Tehnika je s to iznajdbo spet napredovala. Kot priznanje je prejel izumitelj od tovarne veliko vsoto denarja. Nova iakulteta na beograjski univerzi- Vlada Ljudske republike Srbije je sklenila, da se ustanovi na beograjski univerzi fakulteta za narodno gospodarstvo. Prav tako' je sklenila razdeliti filozofsko fakulteto na fakulteto za prirodoslovje in matematiko ter na filološko fakulteto. Q__Drobne Zagovornikom Piescha Resnica okoli Piescha je zadela v živo. Ker je naše ljudstvo odločno odklonilo Piescha in ogorčeno protestiralo proti temu, da bi govoril v našem imenu, so se vladajoči gospodje na Koroškem zedinili v tem, da ne poznajo več drugih nacistov razen zavednih koroških Slovencev. To potrjuje tudi njihovo obnašanje v javnem življenju. Zavedni slovenski antifašisti so bili edini, ki pri volitvah niso mogli izraziti svoje volje, ker-so jim v zadnjem trenutku prepovedali lastno stranko. Prav tako Slovencu niso dovolili, da bi zasedel mesto okrajnega volilnega nadzornika, pač pa je član NSDAP dr. Wolte lahko prevzel mesto deželnega volilnega nadzornika in ilegalni nacist Knapitsch je lahko postal celo šef tako imenovane ..Demokratične stranke”, ne da bi bila postavljena pred sodišče, kakor je to izrecno predvideno v volilnem zakonu. Dr. Wolte danes kot visok uradnik deželne vlade po njenem nalogu *čisti” okrajna glavarstva nacistov. Zakaj neki prav on? Ali mogoče zato, ker bi sicer lahko izpovedal, „kar ve vsak otrok na Koroškem", predvsem pa učenci bivšega ravnatelja glasne šole v Beljaku, gospoda Piescha. Koroški Slovenci g. Piescha ne odklanjamo samd zaradi njegove popolne vdanosti nacističnemu vojnemu stroju, za katerega je z vnemo zbiral cunje in kosti, ampak predvsem zato, ker odklanjamo v njem odposlanca ..Siidmarke”, ki se še vedno- ni odpovedal velikonemški miselnosti. V službi nemškega imperializma je prevzel oblast. iz rok nacistov pod pangermanskim geslom o ,,nedeljivi Koroški" v smislu dr. Wutteja, Steinacherja, Maier-Kaibitscha ter zvesto izpolnjeval svoje obveze. Brez sramu je izjavljal pred svetovno javnostjo, da smo imeli koroški Slovenci vedno svoje slovenske šole, čeprav je sam poučeval na dvojezični šoli, ne da bi znal besedice slovenski. Kot dedič nacistične miselnosti je v marcu 1946 v Dobrli vasi grozil s ponovno Izselitvijo in obljubljal, da bodo pognali čez Karavanke vsakogar, ki .ne bi sprejel njegove zamisli o pomiritvi dežele. Slovenci še nismo pozabili 15, aprila 1942, pa tudi ne 15. aprila 1946, ko je policija „nove, demokratične” Avstrije pred očmi deželnega glavarja in na zapoved deželnega varnostnega direktorja pretepala in zapirala slovenske žrtve nacizma. Po vsem tem se tudi prav nič ne čudimo, če je g. Piesth na prošnjo „Zveze Izseljencev za Slovensko Koroško" lastnoročno napisal: ■,Ist abzulehnenr („Naj se odklonil") Človek, ki prepoveduje slovensko antifašistično ..Zvezo izseljencev", si drzne pred svetom zagotavljati, da koroški Slovenci uživajo demokratične pravice. SEKRETAR MLADINSKE ORGANIZACIJE OF ZA SLOVENSKO KOROŠKO IN ČLAN POOF-a POSTAVLJEN PRED SODISCE Avstrijske oblasti so že v novembru lanskega leta zaprle člana Pokrajinskega odbora OF in sekretarja mladinske organizacije OF za Slovensko Koroško, tov. Danila Kuppra iz Velikovca. Na odločne proteste' slovenskega antifašističnega prebivalstva je bil tov. Danilo izpuščen. Dne 11. t. m- pa je dobil ponoven poziv britanskega vojaškega sodišča v Velikovcu za sodno obravnavo 14. t. m. Obtožen je, da je deloval v ilegalni organizaciji, z besedami: Podpirali ste nedovoljeno organizacijo s tem, da ste bili sekretar mladinske organizacije OF. . Postopek proti sekretarju mladinske organizacije pomeni napad na celotno organizacijo slovenske mladine v okviru OF. ki je nastala istočasno z Osvobodilno fronto v" boju proti fašizmu. Znano je, da Zveza mladine za Slovensko Koroško ni nikaka ilegalna organizacija, ampak je množična organizacija Osvobodilne fronte, katere naloge so določene v statutu OF. Oblike njenega dela so množične, saj je v njej zajeta vsa zavedna slovenska mladina. Prav sedaj pred pričetkom tekmovanja, na katero se mladina pripravlja z največjo vnemo, se vršijo mladinskte prireditve, konference in zborovanja, ki dokazujejo, da se slovenska mladina na Koroškem pod vodstvom OF v polni meri zaveda nalog, ki jo čakajo. Vsa antifašistična javnost, posebno pa vsa slovenska mladina na Koroškem, odločno zahteva, da se obtožba proti tovarišu Kuppru, ki je v bistvu naperjena proti vsej mladinski organizaciji OF, takoj umakne. KOROŠKI SLOVENCI SO PREJELI VABILO ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Na vabilo Enotnih sindikatov Slovenije koroškim pevcem naj bi organizirali pevsko gostovanje po Sloveniji in Jugoslaviji, je Slovenska prosvetna zveza odgovorila s sledečim pismom: ..Vaše vabilo smo sprejeli z izrednim veseljem. Za nameravano turnejo po skupno osvobojeni domovini vlada med našimi pevskimi zbori velikansko navdušenje. Gostovanja se bo udeležilo predvidoma 100 pevcev pod vodstvom zvezinega pevovodja tov. Zdravka Hartmanna. Zbor po pel partizanske in koroške narodne pesmi. Gostovanje je v načrtu za mesec marec." Odločno zadržanje Župan občine Globasnice Friderik Hrast je takole opisal dogodek v zvezi z naročeno resolucijo za »nedeljeno Koroško«: »Dne 27. januarja 1947 popoldne sta se zglasila na občini v Globasnici okrajni glavar velikovškega okraja dr. Wagner in njegov namestnik Maycr-hofer. Prišla sta zaradi tega, ker se nisem udeležil sestanka županov, ki je bil istega dne dopoldne v Velikovcu. Predložila sta mi resolucijo za nede* ljivo Koroško«, in hotela, naj jo podpišem tudi jaz. Nagovarjala sta me, naj jo podpišem kot komunistični župan. Poudaril sem, da sem v prvi vrsti Slovenec in da take resolucije ne morem podpisati v imenu ljudstva, ki je v naši občini v ogromni večini slovensko. Nato mi je Mayerhofer dejal, da NAČRTNO PONEMČEVANJE SE NADALJUJE Avstrijski časopisi so polni hvale, češ, kako napreduje slovenski pouk v koroških šolah. Dejansko pa napreduje samo v izjavah in na papirju. Mi bi enkrat povabili g. deželnega glavarja in predstavnike angleških oblasti, da obiščejo otroške vrtce v slovenskem delu Koroške in povprašajo voditeljice teh vrtcev, če razumejo slovensko in če govorijo z otroki na-šjh delavcev slovensko in če so z našimi malimi že kdaj zapele slovensko pesem. Prepričali se bodo, kako se v otroških vrtcih mirno in zavestno ponemčuje naša najmlajša deca v duhu velenemškega ..Schulvereina" in „Sddmarke". To so dejstva, ki zgovorno izpričujejo, da germani-Zatorski velenemški dub v sedanji Avstriji ni zamrl, temveč da hodi po stopinjah nacističnih vzornikov. PLIBERK Spet vpijejo germanizatorji o ..nedeljivi Koroški". Mi pa še nismo pozabili, kako so pred leti isti ljudje vpili in pisarili, da sta pliberška okolica in Mežiška dolina gospodarska enota, da je Pliberk zaostal, ker nima potrebnega zaledja Mežiške doline. Mi se s tem strinjamo in zahtevamg priključitev k Mežiški dolini v novi Jugoslaviji. Takole pravijo: Onstran homškega predora govori ljudstvo isto narečje, isti župana v Globasnici mirno lahko podpišem, ker so tudi drugi župani podpisali, čeprav je prebivalstvo prav tako slovensko. Rekel sem mu, da so ostali župani podpisali mogoče v smislu sklepov občinskih sej. na katerih so dobili pooblastilo za podpis. Odgovorila sta mi, da temu ni tako. Nato sta vpraševala, če nista bila pri meni zastopnika ostalih dveh strank zaradi občinske seje. ki naj bi imela značaj »Treuekundgc* butig«. Odgovoril sem z »ne«. Na moje vprašanje, ali sc mora taka občinska seja'obvezno sklicati, sta mi odgovorila. da ni potreba, ako nočem; če pa bi to zahtevala ena izmed ostalih strank, se bo to seveda moralo zgoditi. Nato sta odšla, toda brez mojega podpisa na resoluciji.«' jezik in poljedelska Podjuna gospodarsko lepo dopolnjuje industrializirano Mežiško dolino. Skofijstvo nam je torej poslalo župnika nemške narodnosti g. Turnerja. To je prvi župnik-Nemec v pliberški župniji, ki je razen maloštevilnih družin v mestu Slovenska fara. Naj novi g župnik pri nemški službi božji prešteje obiskovalce in ne bo jih našel niti pet odstotkov nemške narodnosti. Potem pa naj si izpraša svojo vest. čemu je silil v slovensko ozemlje. • Pri tem moramo ponovno poudariti, da škofijski ordinariat dela roko v roki z drugimi ponemčevalci dežele in da izkoristi vsako priložnost, da zasede važna cerkvena mesta s predstavniki nemške narodnosti. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA naznanja: V torek, 25. februarja 1947 ob 9. url dopoldne bo v. Celovcu v prostorih gostilne ..Einsiedler", Kinkstrasse, seja širšega odbora SPZ. Seje se naj obvezno udeleže vsi odborniki osrednjega odbora in za vsako društvo predsednik in tajnik. Društveni odbori naj pred sejo v Celovcu skličejo odboro-ve seje in Izdelajo točen načrt prosvetnega dela vsaj za čas do 15. aprila 1947. Načrti se morajo na seji širšega odbora SPZ predložiti. Talci - Preseljevanje Internacije - Požigi Zapostav-1 j a n j e in zatiranje slovenskega jezika • Preganjanje - Potujčevanje sloven. življa | r OBTOŽUJEJO SLOVENCEM JE BIL VPIS V UČITELJIŠČE ' PREPOVEDAN Korbška deželna in šolska oblast se na Vse načine trudita, da bi svetu dokazali, da je samo naciz.em kriv, da na Koroškem ni slovenskih učiteljev. V dobi sedemletne nacistične strahovlade, tako pravijo, ni bila bana možnost, da bi bil Slovenec sprejet v celovško učiteljišče. Temu rade volje priredimo. Hkrati pa poudarjamo, da pomanjkanju slovenskih učiteljev na Koroškem ni kriv le nacizem, ampak v pravi enaki meri tudi vlade in »režimi pred nacistično dobo. Naj nasedemo samo nekaj primerov z ene-9a kraja, ki jasno dokazujejo, kako so na Koroškem načrtno preprečevali sleherni slovenski učiteljski naraščaj. Bilo je leta 1911, ko je mali Janko O. pozdravil svojega učitelja namesto z zapovedanim ,,Griiss Gott!" z domačim ,.Dobro jutro!". Kot velikega grešnika in puntarja je .^rčitelj fanta ozmerjal pred vsem razredom, češ da niti učiteljev več ne pozdravlja. Ko 3e fant odločno izjavil, da je vendar pozdravil z „Dobro jutro", ga je učitelj zavrih da to ni noben pozdrav, in pristavil: »Tvoj oče me je naprosil, naj napravim za tebe prošnjo za sprejem v učiteljišče. Toda Pro^nje ne bom napravil, ker si „huj-skač in takih učiteljev ne potrebujemo." n tako ..hujskač" Janko ni prišel na učite- ljišče. Ker je pozdravil učitelja v materi- # nem jeziku, ni postal učitelj. Ostal pa je odločen in neustrašen Slovenec. Drugi primer: Leta 1924 je študirala pri uršulinkah na učiteljišču hčerka malega kmeta SCH. iz Bilčovsa. V drugem letniku je imela razrednico, ki ni trpela Slovencev. Zato SCH. ni izdelala razreda, pa tudi ponavljati ga ji niso pustili. Nadučitelj iz Bilčovsa je prežal na to družino že dalj časa. In tedaj se je ponudil za posrednika in odpeljal očeta in hčerko v Celovec v pisarno „Heimatbunda' . Maier-Kaibitsch je postavil sledeči ultimat: Ali se oba odpovesta slovenski narodnosti, ali pa hčerka ne bo mogla nadaljevati šole in nikdar postati učiteljica. Ker se je SCH. upiral, je prišel nadučitelj še z novo ponudbo, češ da bo poskrbel za pokojnino, ki mu je bila kot Slovencu odbita, čeprav je imel nanjo pravico. SCH. se je naposled uklonil gospodarskemu pritisku in spre jel Kaibitschevo umazano ponudbo. Oče in hčerka sta- se s podpisom odpovedala svoji narodnosti, dekle je bila spet sprejeta na učiteljišče in je postala učiteljica, toda ne več kot Slovenka, temveč kot Nemka. Pri naslednjem ljudskem štetju pa so v Bilčovsu spet zapisali eno družino za nemško. Tretji primer: Ubožna mati, ki ni znala niti besedice nemški, je imela nadarjenega sina. Nadučitelj je postal nanj pozoren, si pridobil njegovo zaupanje in zaupanje matere ter poslal fanta s pomočjo ..Sudmarke" na učiteljišče. ..Sudmarka” pa svojih grošev ni dajala kar tako. Fant ji je moral služiti kot narodni odpadnik in je kasneje postal eden najbolj zagrizenih propagatorjev nacionalsocializma. To so samo trije primeri iz Bilčovsa, Na trditve predstavnikov oblasti, da so pomanjkanju slovenskih učiteljev krivi samo nacisti, pa vprašamo: Kje so slovenski učitelji od leta 1920 do 1938? — Ni jih! Torej so v koroškem deželnem šolskem svetu in na učiteljišču v Celovcu že od l^ta 1920 vladali nadisti. KOROŠKA DEŽELNA VLADA ŠČITI NACISTE V Dr. Del Negro je pod nacisti prevzel posestvo izseljenca v Kamnu pri Vetrinju. Danes,' ko je treba posestvo vrniti, je seveda nedolžen in se ne more spominjati, da je sploh kdaj bil nacist. To sicer ni nič čudnega, ker to delajo danes vsi nacisti. Zanimivo je, da ga podpira v tem mišljenju tudi g. dež. glavar Piesch, ki mu je ustmeno obljubil, da mu hiše ne bo treba vračati, ali pa »da bo oddelek g. dvornega svetnika dr. Kandu-tscha poskrbel za drugo posestvo, da se prepreči vsaka trdota«, kar dr. Kandutsch z aktom EV—362-46 z dne 2. maju 1946 tudi izrecno obljublja; da se zanj poteguje direktor deželnega urada dr. Newole. ki je 29. aprila 1946 zahteval, naj dr. Del Negro »vendar pustijo pri miru«, da ga še prav posebno podpira tako imenovani manjšinski referent, vladni svetnik Čefatin, ki ga je 13. januarja 1946 Del Negro prosil za njegov »najljubeznivejše napovedani obisk«. — Dr. Herbert Del Negro je ilegalen nacist s člansko izkaznico št. 6,300.000. priznan kot »Alter Kiimpfer«. ki je kot osebni prijatelj gaulajterja Rainerja prišel z njim iz Salzburga na Koroško. Tam je bil že pred »Anschlus-som« posrednik med nacisti in solno-graško deželno vlado. Leta 1942 je bil poslan kot vladni ravnatelj v Videm in bil nato osebni tolmač koroškega gaulajterja in komisarja za Jadransko Primorje dr. Rainerja. Take zaslužne naciste torej ščitijo gospodje koroške deželne vlade. KAKO SO »POMIRJEVALI« DEŽELO Dne 17. februarja 1921 ponoči je bil klican dekan Limpl iz Kapic v Rožu na spoved na precej oddaljeno, osamljeno kmetijo. Kot vesten duhovnik se je takoj podal na pot, a na poti so prežali nanj nestrpneži in ga hoteli ustreliti. Težko ranjen je obležal in do svoje smrti ni več prav okreval. O poskusu zavratnega umora so obširno pisali listi, toda sodnija tega zločina nikdar ni pojasnila. Preiskovalci nikdar niso smeli poizvedovati tam, kamor je kazal prst vsega našega prebivalstva! Pa kaj to! Saj so poskusili umoriti samo Slovenca, čigar življenje koroškemu Heitmatbundu ni bilo po volji. Tako so »pomirjevali« deželo in tako jo hočejo pomirjevati tudi danes. A Slovenci smo v zadnji vojni dokazali, da sc ne bojimo nobe* nega nasipa in da nas tudi nobeno nasilje ne bo strlo! Od kdaj priznavajo pravice slovenskih zadrug Predstavniki reakcije se v zvezi z upravičenimi zahtevami Jugoslavije in koroških Slovencev poslužujejo pri uveljavljanju svojega velenemškega stališča tako nizkotnih sredstev, da v tem.nikakor ne zaostajajo za nacističnimi vzori. Prav tako je koroška deželna vlada v odnosu do koroških Slovencev dokazala, da njeni predstavniki niso prevzeli iz rok nacističnih prednikov samo oblasti in imperialističnih obvez, temveč tudi nacistično miselnost. Že 6. marca 1946 so slovesno razglasili, da so slovenske zadruge na Koroškem, ki so jih nacisti likvidirali in zasegli njihovo imetje, izročene spet v slovenske roke. Celo lansko poletje so pred svetovno in domačo javnostjo namerno razglašali to laž, čeprav se ni zgodilo drugega kot to, da je koroška deželna vlada pol leta po slovesni objavi svojega sklepa odstavila gestapovskega komisarja Geissner-ja in ga nadomestila z dvema drugima komisarjema, od katerih je bil Oster* man mesec dni pozneje obtožen po zakonu o vojnih zločincih. Slovenski zadrugraji so od vsega počctka postavili svojo neomajno in edino pravilno stališče: Izvoljeni odbor Zveze koroških zadrug je edini zakoniti zastopnik slovenskih zadrug na Koroškem. Koroška deželna vlada se je točno zavedala, da je njeno ravnanje protipostavno, kljub temu pa je ob vsaki priložnosti razglašala, da reševanje problema slovenskih zadrug ugodno napreduje. Težave da so samo v tem, ker ni jasno, komu je treba izročiti zadružno imetje, kakor sta trdila Piesch in Ferlitsch, češ da je na Koroškem baje več slovenskih skupin. Šele ko so tudi koroški imperialisti spoznali, da pri obravnavanju avstrij* skega vprašanja pred svetom ne bo mogoče zakriti, da je sedanja Avstrija skušala legalizirati nacistični rop slovenskega narodnega imetja, je postalo tudi zia koroško deželno vlado jasno, da so samo zakonito izvoljeni odbori zadrug in Zadružne zveze upravičeni prevzeti slovensko zadružno premoženje in ga upravljati po načelih zadružnih pravil. , V uradni listini št. B 23589-7-1 z dne 23. januarja 1947 je rečeno: »Koro* ška deželna vlada je 18. decembra 1946 sklenila, da se obnovi slovensko zadružništvo na Koroškem. Pri t?m se je treba nasloniti na bivše člane načelstva in nadzorstva.« S tem aktom je torej koroška deželna vlada uradno ugotovila, da se doslej za obnovo slovenskega zadružništva ni prav ničesar ukrenilo in da je bilo tozadevno zagotavljanje in pisanje v preteklem letu zavestno varanje avstrijske in svetovne javnosti. V tem aktu je zanimiva še druga ugotovitev: Koroška varnostna direkcija ima nalogo, da preišče politično preteklost odbornikov Slovenske zadružne zveze. Opozarjamo koroško deželno vlado, da je bila večina naših odgovornih zadrugarjev izseljena ali sicer preganjana po gestapu, medtem ko so sedanji odgovorni uradniki var* nostne direkcije služili kot oficirji v Hitlerjevi vojski. Zato tako kontrolo z vso odločnostjo odklanjamo. Danes je tudi slehernemu koroške mu Slovencu jasno, *.ako poniževalno vlogo je v boju za pravice slovenskih zadrug odigral msgr. Podgorc ki' se je dal izkoriščati kot navadno orodje avstrijskih reakcionarnih ponemčeval-cev. Pred nedavnim so listi zapisali, da msgr. Podgorc predstavlja neke V Teneranu, glavnem mestu Irana ali Perzije, so že več tednov volitve, ki jih je razpisala vlada Ghavama Es Sultaneha. Volišča pa so ves čas prazna. Edini ljudje v njih so stražniki. Po poročilih vseh agencij je volivna udeležba skrajno šibka. Demokratič* ne stranke se teh volitev ne udeležujejo. Ghavam Es Sultaneh, iranski ministrski predsednik, je poslal svoje čete v Azerbejdžan, dal zapjreti na tisoče demokratov in pričel napadati veliko napredno stranko Tudeh, zdaj pa je sklenil izvesti »svobodne volitve« na vsem ozemlju »cesarstva sonca in rdečega leva« (Perzija). Te »svobodne volitve« so se jfričele 22. decembra, trajale pa bodo tri mesece, zakaj volivni sistem je »zapleten« in »ogromne so razdalje, ki jih morajo premagati volivne komisije«. Kdo je Ghavam Es Sultaneh in zakaj je vtisnil iranski politiki avtori* tativni in despotski pečat? Ghavam Es Sultaneh je eden izmed najbogatejših posestnikov v Iranu. Ta očak, ki si hoče danes prisvojiti vlogo močnega moža, je lastnik nepreglednih veleposestev v pokrajini ManZa-daran. Kariero je napravil pod šahom (cesarjem) Rižo Pahlevijem, očetom sedanjega iranskega cesarja, ki so ga zavezniki internirali v avgustu 1941, ker je bil preveč naklonjen nacistom. Ghavam je bil eden izmed ljubljencev nacista Riže Pahlevija. S številnimi kupčijami pri javnih delih in raz-laščevanju zemlje si je nagrabil bogastvo. Bil je predsednik vlade pod Ri* zovo diktaturo, ki je trajala do 1. 1941, in počakal nato do konca vojne, da bi lahko ponovno zadušil demokratično gibanje, ki se razvija v Teheranu. Slovence, ki da so za »nedeljivo Koroško«. Mož na to ugotovitev nemških listov ni odgovoril in s tem z molkom potrdil, da se strinja z ;zdaj-stvom življenjskih koristi slovenske* ga ljudstva na Koroškem. Prav tako list britanske obveščevalne službe v slovenščini — »Koroška kronika« — danes, ko se je pokazalo, da je načelno in trdno stališče slovenskih zadružnikov edino pravilno in zakonito, nima ničesar pripomniti. Tedaj pa, ko je s svojim pisanjem podpirala avstrijske težnje po gospodarskem zasužnjevanju koroških Slo* vencev, so bili njeni stolpci polni izvajanj, ki so zagovarjala tako zasuž-njevalno politiko. Tako se odkrivajo pravi prijatelji koroških Slovencev, re mični borci za naše pravice in svobodo, na drugi strani pa ljudje in listi, ki jo pripravljeni zavestno ali kot orodje izdati najosnovnejše interese, našega zatira* nega naroda. Za nikogar ni skrivnost, da se je Ghavam nekaj tednov pred korakanjem iranskih čet v Azerbejdžan nekajkrat posvetoval z britanskim in ameriškim veleposlanikom in da sta mu ta dva svetovala, naj prične voditi »čvrsto« politiko. Iranska vlada je kupila v ZDA 40 težkih bombnikov; vojska je prav tam kupila tudi drago težko orožje in strojnice. Ghavam, ki je spomladi sklenil sporazum s Sovjetsko zvezo in se obve* zal, da bo spoštoval kulturne in demokratične pravice Azerbejdžana, je pred nekaj tedni razmislil, da je napočil čas, ko lahko obrne plašč in se prilagodi reakcionarni politiki, ki so mu jo predlagali njegovi anglosaški svetovalci. Vebriški demokrati so izvedli v Azerbejdžanu velike reforme. Agrarna reforma je postala stvarnost. Azer-bejdžanski primer se je širil po vsej deželi. V južnih pokrajinah so delavci pri petrolejskih vrelcih v Abadanu (last britanskih trustov), zahtevali boljše življenjske pogoje. V juliju je splošna stavka ohromila vrelce za 48 ur. Kot slučajno so istočasno južni iranski rodovi pričeli z uporniškim gibanjem proti Ghavamovi vladi. Ghavam Es Sultaneh, ki je zaradi važnosti naprednega gibanja Tudeh vključil v svojo vlado tri njegove č