Celje - skladišče D-Per OB DNEVU REPUBLIKE Vsak oborožen upor ali vstaja mora imeti tudi svoje vodstvo, svoj cilj, tega pa mora nekdo voditi. Tako se je tudi pri nas pričel upor proti dkupatorju. Povsod pa je bila osnova pobuda v tem, da je znal razgibati široke množice. Poleg vo- vlada kot izdajalska prav od meščanskih politikov .in vseh navzočih. V sklepih 1. -zasedanja AVNOJ-a zasledimo tudi .rojstvo NKOJ (narodni komite osvoboditve Jugoslavije), ki naj bi začasno vršil posle vlade. V njem so bili zastopani vsi jugoslovanski narodi. Ta organ nam je bil kot -kažipot za vsa nadaljnja politična dogajanja -ter rojstvo nove Jugoslavije. Če nadrobno pretehtamo doslej prehojeno pot naše družbe v okviru socialistične samoupravne skupnosti, lahko ugotovimo, da pot ni bila lahka, saj smo si izbrali svojstveno pot razvoja, ki ni bila premočrtna, brez krajših zastojev .in kriznih situacij, pa tudi ne brez pritiskov od zunaj. Kljub vsemu pa se nismo nikoli -oddaljili od jasno določene linije. Misel na stalno revolucionarno ustvarjalnost delavskega razreda nam je bila kot porok za delo v dosedanjih etapah razvoja. Tudi naj nove j še obdobje družbeno gospodarskega razvoja ima svoja obeležja in značilnosti. Cilj bitke, ki jo danes vodi ZK je nadaljna razredna preobrazba jugoslovanske družbe na osnovah samoupravljanja, da bi delavski razred resnično postal odločujoč dejavnik -razširjene reprodukcije ter posrednikov, odločal o porabi preseženega dela. Drugo področje pa je nadaljnje izpopolnjevanje federativnega načela jugoslovanske družbe. Dosedanje spremembe in dopolnila, ki so bila že sprejeta, kakor tudi tista, ki jih pripravljamo, so usmerjena v uresničevanje teh poglavitnih ciljev. Kot zgodovinska osnova teh sprememb so prav gotovo sklepi drugega zasedanja AVNOJ-a. Treba pa je pripomniti, da nosijo spremembe tudi obeležja sodobnih p-otreb. Pot AVNOJ-a in pot dopolnil je enotna in nepretrgana, postali smo skupnost enotnih in enakopravnih narodov, država, ki je -dosledno neuvrščena in angažirana v boju za pravičnejši svet. Miroslav HERMAN ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥* DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE IN ORGANI UPRAVLJANJA ČESTITAJO X-X-X-X-X-X-X-X-X-X X- ************************************************** k dtie&u cepubLike VSEM ČLANOM KOLEKTIVA KONFERENCA ZK jaškega vodstva so rasla tudi politična vodstva čedalje -bolj enotnih jugoslovanskih narodov. Jugoslavija ni v srcu narodov nikdar um-rla, njeno nekdanje vodstvo pa je prav kmalu izgubilo sleherno veljavo. Prvi obrisi ideje o novem skupnem vodstvu Jugoslavije so bili podani že na prvem zasedanju AVNOJ-a. Ko je Tito 29. novembra 1942 poročal je poudaril -tudi to, da je bila na zasedanju obsojena jugoslovanska V petek, dne 9. novembra t. 1. je bila volilna konferenca članov ZK podjetja »MERK« Celje. Za razliko od dosedanje prakse so se te konference udeležili člani ZK iz celotnega podjetja. Konferenci so prisostvovali: predsednik občinskega komiteja Celje, -tov. Lipnik Lojze, generalni direktor podjetja tov. Pe-tauer Franc, direktorji TOZD in predstavniki družbeno političnih organizacij podjetja. Na konferenci je bila podana o-cena dela komunistov v pretekli dvoletni mandatni dobi, zlasti njihova aktivnost v organih upravljanja, pri uresničevanju ustavnih dopolnil, pri delu v družbeno poli-tič-nih organizacijah in pri uresničevanju nalog akcijskega programa. Obravnavana je bila tudi angažiranost članov ZK pri reševanju gospodarskih problemov, pri uresničevanju Pred podpisom samoupravnega sporazuma in sprejetjem statutarnega sklepa Veliko napora, vmesnih posvetovanj, študija in prizadevanja je bilo potrebno, da je komisija, ki ji je bilo poverjeno delo z izdelavo samoupravnega sporazuma in statutarnega sklepa lahko zaključila svoje delo. Delo pri izdelavi teh aktov je bilo toliko zahtevnejše, ker je bilo treba izhajati iz specifičnosti delovne organizacije in upoštevati dejstvo, da je organiziranih lil TOZD. Bodoče uspešno delovanje TOZD v delovni organizaciji MERX Celje pa je pogojeno z načeli enakopravnosti vseh temeljnih organizacij združenega dela in pravicami delavcem, ki jih zagotavljajo ustavna dopolnila, bodoča ustava in zakonski predpisi. Bvent. nejasnosti je treba odpraviti še pred podpisom samoupravnega sporazuma, vendar vsega komisija gotovo ni opravila. Zato bo naloga in dolžnost slehernega člana kolektiva, da se bo na sami razpravi točno seznanil z besedilom teh dveh aktov iin s svojim sodelovanjem in pripombami prispeval k temu, da bo samoupravni sporazum čim bolj popoln in da bo v njem vsakdo našel tisto, kar mu dajejo ustavna dopolnila in zakoni. To pa nadalje pomeni, da delavsko upravljanje približujemo v resnici delavcem, neposrednim proizvajalcem. Statutarni sklep je začasne narave. Veljal bi naj le dva meseca. V tem času pa je treba .izdelati statute TOZD in delovne organizacije. S ^statutarnim sklepom so namreč začasno urejena vsa tista razmerja, KONFERENCA ZK sklepov in stališč Občinske konference ZK Celje ter ocenjeno delo na družbeno političnem in idejnem usposabljanju članov ZK. Po uspeli razpravi je konferenca sprejela v vrste članov ZK tri delavce, od tega dva iz neposredne proizvodnje. Aktivnim članom je sekretar organizacije tov. Kolenc Cveto podelil knjižne nagrade. Konferenca je sprejela med drugim tudi sklep o bodoči organizaciji ZK v podjetju. Po tem sklepu se ustanovi 9 organizacij Zveze komunistov v temenljnih organizacijah združenega dela in to 5 v zunanjih in 4 v celjskih TOZD. Za vodstvo OZK pa se izvoli 15-članski svet Zveze komunistov, za sekretarja sveta pa je bila soglasno izvoljena tov. Elza SAGADIN. Konferenca je imela izrazito delovni značaj in je kot taka tudi uspela. ki bodo zapisana v 'statutu. Med drugim so določene pristojnosti organov upravljanja in način volitev. Sprejem takega sklepa je nujen, ker bo s tem Vsaka TOZD dobila svoj prvi akt, na katerega se bo pri svojem poslovanju aprila. Razmeroma kratek čas nas loči do roka, 'ko mora biti opravljeno konstituiranje in vpis v sodni register, t. j. do 31. 12. 1973. Zato bo potrebno takoj sklicati zbore delavcev v TOZD in jih seznaniti z vsebino predloga sporazuma in statutarnega sklepa. Pri tem velja pripomniti, da mora biti samoupravni sporazum sklenjen v pismeni ob Omogočiti ljudem nakupe življenjskih potrebščin v samem kraju, kjer živijo, je bila težnja Krajevne skupnosti Zavodnje nad Šoštanjem in seveda vroča želja tamkajšnjih občanov. Prebivalci Zavodnje, ki jih je pribl. 400 in sosednjega zaselka Šentvid, ki šteje okrog 100 ljudi, iso se že v letu 1969 na žborih volilcev obračali na odgovorne čini tel j e, ki bi naj omogočili oskrbo v teh krajih, zlasti še, ker je do preskrbovalnega centra v Šoštanju liki. Čl. 43 Zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu 'v sodni register (Ur. 1. SFRJ, št. 22/73) pa določa, da je samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo (sklenjen, ko v vsalki temeljni organizaciji dve tretjini vseh delavcev sprejmeta Sklep o njegovi sklenitvi in ko podpišejo sporazum pooblaščeni delavci v vseh temeljnih organizacijah. Pooblaščenca za podpis samoupravnega sporazuma pa je itak vsaka TOZD imenovala ob priliki, ko je sprejela sklep o organiziranju TOZD. kar 8 km, torej dobri dve uri ho je po makadamski cesti, pozimi v snegu pa tudi več. Ta problem je poznala tudi skupščina občine Velenje, ki je po svoji inšpekcijski službi našla razumevanje in dala ustrezno dovoljenje občanki, da sme opravljati posle blagovnega prometa v lastni hiši. V zakonu o blagovnem prometu (Ur. 1. SFRJ, št. 1/67) je namreč v 26. členu določeno, da lahko gospodarska organizacija s pismeno pogodbo prepusti osebi, ki Urednik Trgovski lokal na levi strani vhoda v pritličju Hov trgovski lokal v Zavod nji nad Šoštanjem ni v njenem delovnem razmerju, da proti plačevanju dogovorjenega zneska opravlja dejavnost posamezne manjše enote ali izločenega poslovnega mesta — za promet na drobno s kmetijskimi, živilskimi proizvodi, proizvodi za vsakdanjo porabo idr. Vse ite okoliščine so biile znane Merxu — področju prodaje na drobno Šoštanj, ki je zadevo proučil in našel ustrezno rešitev. Ker je bila tov. Goršak Vida poleg svoje gostinske obrti pripravljena opravlja- ti istočasno tudi posle blagovnega prometa — saj so vsi prostori pod njeno lastno streho, je naša delovna organizacija sklenila z njo na osnovi prej omenjenega zakonskega predpisa v mesecu januarju 1971 ustrezno pogodbo, po kateri bo v imenu Me,rxa pod določenimi pogoji in na svoj račun opravljala trgovsko dejavnost. Začasna rešitev je bila v posebnem majhnem prostoru, kjer je bilo vskladiščeno blago, predvsem osnovna živila. Pozne- je pa je tov. Gorškova dogradila poseben prostor in ta lokal ob pomoči Merxa ustrezno opremila. Dne 1. 10. 1973 pa je bila v zvezi preselitve »trgovine« v nov lokal majhna svečanost, kateri so prisostvovali tako potrošniki — prebivalci tega kraja, kakor tudi nekateri delavci Merxa. Po uvodnih in pozdravnih besedah predstavnika Merxa je spregovoril predsednik krajevne skupnosti Zavodnja in šolski upravitelj tov. Jože Svetina ter se je v imenu krajevne skupnosti in občanov zahvalil za izpolnjeno željo, hkrati pa občanom izrekel priznanje za vsa prizadevanja in trud, ki so ga vložili v ureditev kraja, saj so s prostovoljnim delom pri modernizaciji ceste mnogo pripomogli, tako da je lahko cestno podjetje poleti letos napravilo asfaltno prevleko na relaciji Šoštanj — Zavodnja. Med drugim je bilo povedano, da se Krajevna skupnost Zavodnja močno angažira pri urejanju okolja in razvoju kraja samega, saj želi z gradnjo vlečnice postopno dati kraju značaj športno rekreaci jskega centra. In končno je tudi prav, da ti ljudje, ki so s svojim aktivnim sodelovanjem in materialno podporo v času .NOB dali svoj pomen prispevek :k naši družbeni ureditvi, zaživijo boljše in srečnejše. Takoj za tem so se odprla vrata trgovine in ljudem je zasijala radost na obrazih, ko so segli po življenjskih potrebščinah, saj so jim te dobrine odslej dosegljive v neposredni bližini. Upamo, da bodo tudi s postrežbo zadovoljni. Urednik Cene na drobno in življenjski stroški v letih 1968 -1973 (Povzetek iz poročila sekretari- ata skupščine SRS) Leto Cene na drobno Življenski stroški 1968 100 100 1969 108,9 110,5 1970 121,3 123,0 1971 138,7 141,2 1972 160,2 165,5 1973 188,2 198,8 Večanje cen se stopnjuje iz leta v leto, kar pokažejo verižni indeksi. Če tudi pri tem vzamemo leto 1973 z razdob jem od januarja do avgusta, tedaj so razlike v cenah med posameznimi leti: Verižni indeksi cen na drobno in življenskih stroškov: Leto Cene na drobno Življenski stroški 1968 103,9 105,4 1969 108,9 110,5 1970 111,4 111,3 1971 114,3 114,8 1972 115,5 117,3 1973 117,5 120,1 Inflacija, katere znak je naglo višanje cen, je povsod po svetu, tako na primer Švica računa za letos z večanjem cen za 9 % podobno pa tudi druge države. Vendar pa pričakujejo za prihodnje leto že spet ustalitev cen, kakor je bila pred sedanjo dobo nestabilnosti. Kot mano, je medrepubliški dogovor o cenah za letos predvideval povečanje cen za 9,2% življenskih stroškov pa za 15 %. Pri cenah ne gre le za cene na drobno, kajti važnejše so drage vrste cen, predvsem cene industrijskega blaga pri proizvajalcih. Te cene se ne večajo tako hitro in zato gibanje cen na drobno ni odločilno na .splošno višino cen. Kakšne so spremembe v letošnjem letu, vidimo iz primeri ar ve vsakomesečnih cen z njihovo višino v decembra 1972, to je na začetku letošnjega leta. Osnovni podatki o cenah so dani z mesečnimi 'indeksi, pri čemer se cene vsak mesec merijo s poprečno višino cen v prejšnjem letu, za letos je torej baza poprečje cen v letu 1972. Navajamo pa vse vrste cen, ki jih vodi naša statistika, namreč cene do drobno, cene na debelo, cene industrijskih proizvajalcev in cene v gostinstvu. Sicer se registrirajo še cene prodaje stanovapj in cene za graditev stanovanjske stavbe, v zveznem merilu še posebej cene kmetijskih pridelkov in cene v zunanji trgovini, toda to so posebne vrste cen, ki niso splošnega pomena. Mesečni indeksi cen v SRS v le-tu 1973 Mesec Cene na -drobno Cene na debelo Cene in-d. proizvajalce Cene v gostinstvu Poprečje cen v letu 1972 100 100 100 100 Januar 1973 108,9 112,8 106,7 116,9 Februar 110,1 113,9 106,9 117yl Marec 110,9 113,9 106,9 117,1 April 114,6 116,6 108,4 117,1 Maj 116,1 117,5 109,0 117,3 Junij 117,9 119,5 110,9 117,4 Julij 118,7 120,4 112,0 121,7 Avgust 118,9 122,1 115,0 128,1 Kot pokažejo verižni indeksi, so spremembe v zadnjih mesecih močnejše kot na začetku leta — izjema so le cene industrijskega blaga v tovarnah, ki so se v januarju povi- šale za 4%. Cene na drobno pa so v poletnih mesecih precej ustaljene, ker se pozna vpliv zmanjšanja cen za sezonska živila, kot so vrtnine in sadje: Verižni indeksi cen v letu 1973 Mesec Cene na drobno Cene na debelo Cene ind. proizvajalcev Gostinske cene Januar 101,7 101,5 104,0 102,7 Februar 101,7 101,0 100,2 100,2 Marec 100,7 100,0 100,0 100,0 April 103,3 101,9 101,4 100,0 Maj 101,3 101,2 100,6 100,2 Junij 101,6 101,7 101,7 100,1 Julij 100,3 100,8 101,0 103,7 Avgust 100,2 101,4 102,7 1053 Najbolj enakomerno je narašča- avgusta. nje cen na debelo. Pri i cenah na Kakšen je pa porast v vsem le- drobno je velik skok marca, pri tošnjem letu, pokažejo indeksi, ki industrijskih cenah januarja, pri imajo za bazo višino cen v decem- gostinskih cenah julija in še bolj bru 1972: Cene v letu 1973 v primerjavi z decembrom 1972 Mesec Cene na drobno Cene na debelo Cene ind. proizvajalcev Cene ,v gostinstvu December 1972 100 100 100 100 Januar 1973 101,7 101,5 104,0 102,7 Februar 102,8 102,5 104,2 102,9 Marec 103,5 102,5 104,2 102,9 April 107,0 1043 105,7 102,9 Maj 108,4 105,8 106,2 103,1 Junij 110,1 107,6 108,1 1033 Julij 110,8 108,4 109,2 106,9 Avgust 111,0 109,9 112,1 112,6 Kakšne so letošnje cene v pri- ka leta do konca vsakega meseca mer javi z lanskimi, se lahko poka- in to višino primerja z enakim raz- ze na dva načina: indeks niivoia s dob jem v lanskem letu. Za -način, primorij aivo vsakega letošnjega me- -kakor ga pokaže kumulativni in- seča na isti mesec lanskega leta, in deks nivoja, -je najboljše predvide- pa s kumulativnim indeksom nivo- vanje za vse leto. Najprej je po- ja, ki ne upošteva posameznih me- kazan indeks nivoja letošnji meseci secev, ampak potek časa od začet- na iste lanske mesece: Indeksi nivoja za cene v letu 1973 Mesec Cene na drobno Cene na debelo Cene ind. proizvajalcev Cene v gostinstvu Januar 117,1 122,1 109,4 130,8 Februar 118,4 123,3 109,5 131,0 Marec 115,5 119,3 109,2 131,0 April 117,1 120,3 110,2 131,0 Maj 117,9 121,6 110,8 131,2 Junij 118,4 123,5 112,6 131,3 Julij 118,0 121,7 111,0 112,1 Avgust 118.0 121,7 113,2 1173 Dvodnevni izlet v Miinchen ČLANOV OSNOVNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE PODROČJA PRODAJE NA DROBNO CELJE Že na zboru naše delavne skupnosti področja prodaje na drobno, ko smo razpravljali o formiranju TOZD, je bil sprejet predlog predsednika naše osnovne sindikalne organizacije tov. Založnika, da priredimo sindikalnli izlet. Izbirali smo izmed dveh variant, da -izlet priredimo v domači kraj, ali pa ise odločimo za tujino. Bil je sprejet predlog za tujino. Sindikalnemu odboru je bila zaupana naloga, da izbere relacijo potovanja. Izvršni odbor je bil enotnega mnenja za potovanje proti zahodnonemškemu mestu Miinchen, ki xNA CESTI NISI SAM«. Letos poteka ita akcija pod geslom: »VEČJA VARNOST PROMETA V NASELJU«. Akcija bo trajala od 15. Oktobra 1973 do 31. januarja 1974. Osnovni namen akcije je, da se pravočasno pripravimo na spremenjene pogoje vožnje v jesensko-zim-skem času. Vsakodnevno lahko zasledimo v časopisu ali slišimo iz radia pretresljive novice o prometnih nesrečah na naših cestah. Zastrašujoča je ugotovitev, da zelo hitro narašča število težkih prometnih nesreč, ki se največkrat končujejo s smrtnim izidom. Vse več je primerov, ko ne ugasne samo eno življenje, pač pa umirajo na cestah cele družine. Žalosten _ je podatek, da naša regija prednjači v številu težkih prometnih nesreč. Dokazano je, da se v glavnem nesreče, ki se zgodijo pri hitrosti 40 km/h končajo z lažjimi telesnimi poškodbami in manjšo materialno škodo. Pri nesreči, ki nastane pri hitrosti 60 km/h nastanejo težje telesne poškodbe in velika materialna škoda. Vse nesreče, ki se zgodijo pri hitrosti večji od 60 km/h se najpogosteje končajo z zelo težkimi poškodbami, ki imajo trajne posledice ali kar je še huje s smrtjo. Ob teh neprijetnih podatkih se moramo resno zamisliti in vprašati, kaj smo naredili za izboljšanje te žalostne bilance. Pri današnjem stanju motorizacije smo vsi udeleženci v prometu, ne de vozniki motornih vozil, pač pa tudi vozniki mopedov, koles in pešci. Vsak udeleženec v prometu je dolžan skrbeti za svojo varnost in varnost soudeležencev. Akcija, ki jo izvaja SP V (Svet za preventivno vzgojo) je lepa priložnost, da se izkažemo kot vzorni udeleženci v prometu in skušamo vsak po svojih močeh vplivati na večjo varnost v prometu. To nam bo uspelo, če bomo upoštevali nekaj osnovnih navodil: 1. PRIPRAVA VOZILA ZA JESEN-SKO-ZIMSKO SEZONO a) Izrabljene pnevmatike, ali pnevmatike z letnim profilom zamenjamo s takimi, ki bodo odgovarjale tem poslabšanim voznim pogojem. Redno kontroliramo pritisk v pnevmatikah, kajti tudi nepravilen pritisk je lahko odločilnega pomena za varno vožnjo. Poskrbeti je treba, da so na vseh štirih kolesih enake pnevmatike. Če to ni mogoče doseči, potem morata biti obvezno enaki po dve na sprednjih in dve na zadnjih kolesih. b) Prekontrolirajmo zavore. Če zavore neenakomerno delujejo pride do zanašanja vozila, kar se na spolskem, poledenelem cestišču še poveča in ima lahko u-sodne posledice. c) Preglejmo motor in podvozje. V zimskem času so pogostejše o-kvare ravno na teh sklopih. Če se nam vozilo zaradi okvare u-stavi na cesti, lahko s tem povzročimo pravo prometno gnečo in zastoj prometa. d) Prekontrolirajmo obvezno zimsko opremo. V prtljažniku naj v zimskem času ne manjka snežnih verig, vlačilne vrvi in manjše lopate, ki nam lahko v tem času prav koristno posluži. e) Preglejmo vsa svetilna telesa in napravo za ogrevanje notranjosti vozila in sušenje šip. Zame-glene in zaledenele šipe bistveno zmanjšajo vidljivost in preglednost ceste. V posodo za pranje šip dodajmo sredstvo proti zmrzovanju, da bomo lahko čistili šipe med vožnjo tudi v zelo mrzlih dneh. 2. NAČIN VOŽNJE V ZIMSKEM ČASU Osnovni zakon o varnosti cestnega prometa predpisuje, da mora voznik prilagoditi vožnjo stanju ceste, vozila, lastnim sposobnostim, gostoti prometa in vremenskim prilikam. V zimskem času pride to še posebej do izraza, a) Hitrost vožnje obvezno prilagodimo vsem nastalim faktorjem. V tem času nikoli ne vemo, kje bomo naleteli na poledeneli del ceste, ki nas lahko neprijetno preseneti. Predvsem je treba pa- Iz sodne kronike Okrožno gospodarsko sodišče -v Celju je obsodilo delovno organizacijo »MERX« Celje na 3.000,00 din denarne kazni, odgovorno osebo Gačnik Alojza, skladiščnika v skladišču Šmartno ob Paki pa na 300,00 din denarni kazni, zaradi prekrška po čl. 70 Temeljnega zakona o blagovnem prometu, ki bi ga naj storila s tem, da je podjetje dalo dne 4. 12. 1972 Zgomjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje 300 kg krmila za krave molznice in 250 kg krmila za teleta, čeprav jima je rok uporabnosti že potekel. Sodba še ni postala pravomočna. Iz obrazložitve sodbe Pk 30/73: Obd. gospodarska organizacija v zagovoru navaja, da je bilo dejan- VECJA VARNOST PROMETA V NASELJU žiti tam, kjer je cesta speljana na osojnih pobočjih ali vznožju hribov. b) Če močno sneži, ali je gosta megla, moramo imeti prižgane zasenčene luči. Samo parkirne ne zadostujejo. c) Izogibajmo se prehitevanju in sunkoviti vožnji, ki nas lahko privede do zanašanja ali celo prevračanja. Ne vozimo hitreje kot to dopuščajo prej omeni eni pogoji, kajti zavorna pot je v tem času neprimerno daljša. d) Če nastopamo v prometu kot kolesarji, vozimo po skrajni desni strani ali kolesarski stezi. Zavedajmo ise, da vozniki v poslabšanih voznih pogojih ne morejo vozila takoj ustaviti. Isto velja tudi v primeru, ko nastopamo v prometu kot pešci. Ne obnašajmo se ošabno in ne prečkajmo ceste tam, kjer to ni dovolj varno. Z brezvestnim obnašanjem izpostavljamo sebe veliki nevarnosti, voznike pa spravljamo v neugoden položaj < Posebna odgovornost se nalaga v jesensko-zimski sezoni šefom av-toparkov .in obratovodjem, ki razporejajo vožnje in delo voznikov. Razpored voženj naj bo prilagojen zimskim pogojem vožnje. Poostrena naj bo kontrola nad izpravnostjo vozil, stanju pnevmatik in obvezne zimske opreme. To je le nekaj osnovnih navodil, ki bi jih udeleženci morali v prometu vedno upoštevati. Če bomo pokazali nekoliko več zanimanja do nasvetov in opozoril v časopisju, radiju in na cesti, potem bo akcija gotovo uspela. SELIČ LOJZE ing. cestnega prometa sko iz skladišča izdano krmilo za krave in teleta, kateremu je rok trajanja že potekel. To pa ni bilo storjeno namenoma, pač pa se je predvidevalo po kontroli napravljeni na preskok, da so vsa krmila ene pošiljke proizvedena istega dne. Obd. Gačnik v zagovoru navaja, da se blago starejšega datuma proizvodnje izdaja.pred blagom mlajšega datuma. Pri izdaji blaga pa niso zato, ker so smatrali, da so vsa krmila naložena v en »štos« proizvedena istega dne, kdaj je bilo posamezno krmilo proizvedeno zaradi premajhnega števila zaposlenih delavcev, ni bilo moč kontrolirati. V dokaznem postopku je sodišče zaslišalo kat pričo Jošt Silvestra, tržnega inšpektorja pri SO Mozirje in vpogledalo prijavo s prilogami. Jošt Silvester je ob pregledu v zadrugi Mozirje ugotovil, da ima ta v prodaji živilska -krmila, katerim je rok uporabnosti že potekel. Iz pripovedovanja poslovodje in vpogleda dobavnice pa je ugotovil, da iso bila krmila dobavljena že po preteku roka uporabnosti. Sodišče je po izvedenih dokazih V mesecu septembru so se zaposlili: L Šoln Ivana, prodajalka IV, »Dru-žmirje« Šoštanj, 2. Zager Pepca, nam. poslovodje, Šoštanj 3. Donko Dušan, prodajalec, Šoštanj, 4. Osredkar Jožefa, prodajalka, Šoštanj, 5. Kaligaro Nevenka, prodajalka, Šoštanj 6. Herman Majda, delavka, »Bonboniera« Celje, 7. Piko Štefan, natakar, Ravne, 8. Dokl Drago, oblikovalec, -pekarna Velenje, 9. Krefol Milan, šofer, Ravne, 10. Šertalj Ema, natakarica, Ravne 11. Rupar Jože, šofer, pekama Brežice, 12. Cvek Avgust, -delavec, embalir-nica sladkorja, 13. Nikolajevič Zlata, administrator Ravne, 14. Šešerko Rajko, prodajalec, Šentjur 15. Arčan Bojan, operater, IBM, 16. Naglič Breda, delavka, embalir-mica sladkorja, 17. Zadravec Ana, natakarica — »Mera« hotel, Celje, 18. Begič Vladimlira, prodajalka, MM Ljubljanska cesta, 19. Mimik Doroteja, prodajalka, SP Delavska, ugotovilo, da je obd. gospodarska organizacija storila očitni gospodarski prestopek, saj je dobavila zadrugi v Mozirju krmila na krave in teleta že po poteku -roka uporabnosti, -torej s tem kršila določila ČL 70 temeljnega zakona o blagovnem prometu, Gačnik pa je kot skladiščnik izdal i-z skladišča krmila, ki jim je rok uporabnosti potekel, ne da hi se -predhodno natančno prepričal, afi so ta še uporabna ali ne. V tem pa je podan tudi dejanski stan gospodarskega prestopka, tako gospodarsko organizacijo kot tudi obd. Gačnik pa sta zanj v celoti krivdno odgovorna. Po čl. 69 temeljnega zakona o blagovnem prometu je za gospodarsko organizacijo zagrožena denarna kazen v višini 20.000,00 din, za odgovorno -osebo pa denarna kazen v višini -do 1.000,00 din. Sodišče je obdolžencema izreklo denarne kazni v višini, kot je navedena v izreku. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalno okoliščino pri obeh obdolžencih priznanje, pri obd. Gačniku še skrb za -družino, kot obtoževalno okoliščino pa je sodišče pri obd. gospodarski organizaciji upoštevalo predkazniovanost, medtem ko pri obd. Gačniku obte-ževakiih okoliščin sodišče ni našlo. 20. Štimec Franjo, oblikovalec, pekarna Zagorje 21. Mikše Zdenka, prodajalka, Laško, 22. Garbus Iva-n, prodajalec, Slovenj Gradec, 23. Lederer Eva, -kuharica, -bife Stari Grad, Celje, 24. Pušnik Jožica, natakarica, hotel »Mera« Celje, 25. N a vodnik Rudolf, delavec, Skladišče Slovenj Gradec, 26. Romih Janez, -delavec, pražama Levstikova ul., 27. Tamovšek Jelka, delavka, komerciala, Celje 28. Rop Marija, kuhinjski blagajnik hotel »Mera« Celje, 29. Užman Janez, delavec, embalir-nica sladkorja, 30. Vrt-ovšek Milan, delavec, pražama 31. Planko V.inko, delavec, poslovalnica 3, 32. Jazbec Slavtka, delavka, emba-lirnica sladkorja, 33. Cvikl Franc, delavec, poslovalnica I, Celje 34. Štinj-ek Peter, delavec, sklad. Slovenj Gradec, 35. Kralj Doroteja, poslovodja Prevalje, 36. Reljič M-omiir, oblikovalec pekama Velenje 37. Oblak Alenka, -pripravnik uprava Celje, Kadrovske vesti 38. Kvas Angela, delavka, embalir-niica sladkorja, 39. Brečko Franc, delavec, pekama Štore, 40. Vangoš Silva, delavka, embalir-nica sladkorja, 41. Razgoršek Vida, prodajalka, SP Toplice Dobrna, V istem času so odšli: 1. Grum Mihael, šofer, pekama Hrastnik, po pogodbi, 2. Svažač Ivan, sklad. Mlin Sevnica, upokojen, 3. Gnamuš Marija, natakarica, Ravne na lastno željo, 4. Helbil Kristina, delavka, Radlje, Franci Zalezina Nepričakovano nas je zapustil naš sodelavec Franci ZALEZINA, star komaj 28 let. Slovo od njega je bilo toliko težje, ker je njegovo življenje terjala prometna nesreča, v kateri je težkim poškodbam podlegel. Pokojnik je bil otrok brez staršev. Njegova vzgoja je bila odvisna od stare matere, ki je Franciju vcepljala čut poštenosti in ljubezni do dela ter ga tako usposobila za življenje. V takem svojstvu se je pokojnik predstavil svojim delovnim tovarišem, ki so ga vzljubili in sprejeli v svojem okolju. Vestnost, poštenost in prizadevnost pri delu so odlikovali njegovo osebnost. Nenadna smrt je prekinila njegove velike načrte. Pogrešali ga bomo tudi v športu, kateremu se je v prostem času ves posvetil. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. 5. Zoilak Angela, čistilka, uprava, po pogodbi, 6. Navodnik Rudolf, delavec, sklad. Slovenj Gradec, 7. Starovasnik Vojko, delavec, pek. Štore, samovoljno, 8. Pečnilk Bogomir, mesar, SP Šentjur, na lastno željo, 9. Vtrtorvšek Gabrijela, prodajalka, MM Sevnica 10. Kvas Angela, delavka embalir-nica sladkorja, na lastno željo, 11. Kokanovič Velimir, šofer, tran. odd., na lastno željo, 12. Gerčar Jože, šofer, tram. odd., na lastno željo, 13. Krelj Silvo, šef, gostinstva Celje, upokojen, 14. Potočnik Franc, šofer Trarnsp. odd., na lastno željo, 15. Novak Rozalija, poslovodja, SP Ostrožno, na lastno željo, 16. Gruden Jelka, prodajalka, Ravne na lastno željo, 17. Novak Alojz, mlinar, Mlin Celje, na lastno željo, 18. Robič Franc, mesar SP Soča, na lastno žejjo, 19. Paunovič Monika, uslužben., komerciala, na lastno željo, 20. V-ušnilk Jelka, delavka, Radlje, na lastno željo, 21. Čebulj Marija, delavka, Ravne, na lastno željo, 22. Pelko Anton, delavec, pek. Dolgo polje, samovoljno, 23. Pogorelžnik Stane, delavec, sklad. Slovenj Gradec, na lastno željo 24. Zupanc Aniton, delavec, poslov. 3, na lastno željo, 25. Vačun Milan, prodajalec, Črna v JLA, 26. Kuntara-Krajmc Jožica, prodajalka, SP Gabenje, na lastno željo, 27. Navršmik Marta, kuharica, hotel Mene Celje, na lastno željo, 28. Šumnik Agioa, prodajalka, Šoštanj, na lastno željo, 29. Čretnik Marjam, sklad., hotel MERX Celje, na lastno željo, 30. Rezar Ferdo, delavec, embalir-oica sladkorja, na lastno željo, 31. Masrtnak Jože, šofer, tran. odd., na lastno željo 32. Krašovec Vera, usl., uprava, na lastno željo, 33. Senca Jože, šofer, tran. odd., na lastno željo, 34. Šmarčan Irena, prodajalka, Ravne, na lastno željo, 35. Jurko Kristina, delavka, pekarna Dobrna, na lastno željo. POROKE Zakonsko zvezo so sklenili: Verbuč Tatjana, poročena LIPIČNIK, Končina Ana poročena LORGER, Petrej Romana, poročena KOKALJ, Božnik Slavica, poročena LEŠNIK, Eržen Brigita poročena UŽMAH, Pistotnik Alenka poročena VODOPIVEC. Kolektiv vam želi mnogo sreče in osebnega zadovoljstva. ROJSTVA Pušnik Nežki, Urbanc Milanu (dvojčka Aleš in Tomaž), Šimamo-vič Jožici, Gajšek Eriki, Ferlež E-nisd, Ložar Bogomili, Galec Greti in Užmah Janezu so se rodili sinovi. Klemen Vincencu in Pirnat Stam-kotu pa hčerkice. Slavica PERME V mesecu oktobru so se zaposlili: L Homan Bruna, prodajalka. Ravne 2. Oicej Marija, prodajalka, Ravne 3. Ivartnik Magdalena, natakarica, Prevalje 4. Zlatar Vera, natakarica, Radlje 5. Kožuh Milena, prodajalka, ŠP Ostrožno 6. Jezovšek Ivan, mesar, SP Soča 7. Križnik Franc, prodajalec, MM Ljubljanska 8. Rakita Zdenka, delavka, Šoštanj 9. Gračner Anton, delavec, embaliral ca sladkorja 10. Kračun Franc, delavec, SP Soča 11. Serec Viktorija, prodajalka, SP SOC2 11. Serec Viktorija, prodajalka, SP Gaber je 12. Stopar Karl, delavec, Skladišče Slov. Gradec 13. Bilandžija Danica, prodajalka, SP Ostrožno 14. Klepe j Silva, delavka, hotel »MERX« 15. Cvibovšek Janez, šofer, Laško 16. Jeraj Andrej, prodajalec, Malina Ljubno 17. Mihevc Ervin, prodajalec, SP Šentjur 18. Tavčar Ljubica' prodajalka, SP Pod gradom 19. Bohorč Karlina, delavka, SP Soča 20. Ferme Jožefa, delavka, embalir-nica sladkorja 21. Leskovšek Janez, delavec, emba-Mrnica sladkorja 22. Bezgovšek Milena, prodajalka, SP Soča V istem času so odšli: 1. Smolnikar Janez, kontrolor ko-misionov, skl. Slov. Gradec na last. željo 2. Palčič Mirko, delavec, poslovni-ca III. na lastno željo 3. Gorišek Marija, prodajalka, »Tekstil« Ljubljanska na lastno željo 4. Lakovšek Jernej, delavec, Silos, na lastno željo 5. Sotošek Drago, delavec, poslov-nica III. na lastno željo 6. Fijavž Ivana, prodajalka, MM Dolgo polje na lastno željo 7. Štorman Jože, delavec, pekarna Žalec, na lastno željo 8. Svetec Franc, prodajalka, Ravne, na lastno željo 9. Brumen Kristina, kuharica, Rav- ne, na lastno željo 10. Erič Kerna, delavka, pekarna Brežice, po pogodbi 11. Valek Milan, delavec, MM Ljubljanska, na lastno željo 12. Perc Stane, delavec II, SP Šentjur, v JLA 13. Nikolajevič Zlata, administrator, Ravne, prekinitev poskusne dobe 14. Zupanc Martin, direktor transporta in pom. obratov, upokojitev 15. Ravnak Milena, prodajalka, MM Vojnik, na lastno željo 16. Budin Tadeja, pripravnik, RGS, na lastno željo 17. Raško Lojze, kuhar, Prevalje, v JLA 18. Pečnik Stane, delavec, Silos, samovoljno 19. Habinc Maks, šofer, skl. Krško, na lastno željo POROKE Zakonsko zvezo so sklenili: Zorko Marija poročena Plankl, Seme Erna poročena Podkoritnik, Bukovšek Vida poročena Esih, Bur- jak Zdravka, poročena Rože j, Bratina Irena poročena Rebernik, Mer-kač poročena Čeh, Razdevšek Olga poročena Ivanuša. Kolektiv vam želi mnogo sreče in osebnega zadovoljstva. ROJSTVA Urh Bojani in Ludviku se je rodila hčerka Urška. Maček Stanislavu, Arzenšek Silvi in Laubič Rezki so se rodili sinovi. Čestitamo! Športni pregled NOGOMET: MERK : KLIMA 4:4 (1:2) V prvi tekmi občinskega sindikalnega prvenstva — jesenski del, smo po slabi igri .iztržili samo točko. Igra je bila nepovezana, igralo se je v veliki vročini, zatorej igralci niso imeli prave vbije do igranja. Povedla je Klima z 1 : 0, nakar smo po nekaj minutah s solo prodorom Breznika izenačili. Žal je bilo veselje kratkotrajno, saj smo že v naslednjem napadu po grobi napaki obrambe prejeli drugi gol. V drugem polčasu je zopet bila Klima tista, ki je dosegla prvi gol in povišala na 3:1. Preko Tavčarja smo nato zmanjšali rezultat s strelom od daleč, vendar je Klima nato zopet povišala na 4 : 2. Kljub -temu se še nismo predali, začeli smo igrati bolj podjetno. Trud ni bil zaman, kajti kmalu smo preko Glu-šiča zmanjšali na 4 : 3 in že v naslednji minuti z lepim udarcem Markoviča izenačili na 4 : 4. V zadnjih minutah smo imeli še nekaj lepih priložnosti, toda rezultat je ostal neizpremenjen. CINKARNA : MERK 1 : 2 (0 : 1) V izredno lepi in dinamični igri smo premagali močno Cinkarno. Obramba je bila boljši del moštva, saj je na čelu z odločnim Točajem bila nerešljiva uganka za nasprotnikov napad. Takoj v začetku so pritisnili nasprotniki, (tako da smo se samo branili, vendar smo zdržali pritisk in počasi prevzemali igro v svoje roke. Imeli smo številne priložnosti v prvem polčasu, vendar smo izkoristili samo eno. Po lepi kombinaciji celotnega napada je povedel Breznik z neposredne bližine gola. V drugem polčasu je bila igra podobna. Nasprotnik je imel sredino igrišča, naši napadalci pa so si s hitrimi protinapadi ustvarili vrsto priložnosti. Kljub temu pa smo dosegli samo še en gol. Strelec je bil Tavčar. Obramba je nato v zadnjih minutah zmanjšala rezultat. ŽELEZNICA : MERK 5:4 (4:0) Z zeclo močno Železnco b;i si po igri zaslužili vsaj neodločen rezultat. Ves prvi polčas smo igrali z igralcem manj, kar je nasprotnik visoko izkoristil. V drugem delu, ko smo bili kompletni, smo zaigrali podjetneje, vendar nam je zmanjkalo moči za izenačenje. Strelci: Breznik, Hriberšek, Bevc in Mežna-rič. INGRAD : MERK 1:0 (0:0) V zelo borbeni in na oko lepi igri bi po premoči na igrišču morali visoko zmagati, tako pa smo častno izgubili. Ingrad si ni ustvaril niti ene »same priložnosti, medtem ko so naši napadalci eden za drugim zapravljali sto odstotne priložnosti. Obramba je igrala brez napake, razen pri prejetem golu. Pohvaliti velja celotno obrambo, še zlasti Točaja, v napadu pa je Ml nekoliko boljši Markovič. Tako smo nesrečno izgubili še zadnjo priložnost, da bi se obdržali v prvi ligi. LESTVICA: Gol razlika Točke 1. KOVINOTEHNA 56: 14 20 2. ŽELEZNICA 38 : 27 17 3. INGRAD 33 : 18 12 4. EMO 32 : 20 12 5. AERO 36 : 28 12 6. CINKARNA 22 : 22 7 7. ZLATARNA 28 : 38 6 8. KLIMA 22 : 39 6 (-1) 9. ŽIČNA 26 : 49 6 10. MERK 26:39 5 11. ŽELEZARNA 20 : 40 4 (-2) ROKOMET: MERK : KLIMA 12 : 8 (7:2) V derbiju moštev z dne lestvice smo zasluženo porazili Klimo. Tekma ni bila lepa, ker se je igrala na zmago, vendar smo igrali mirneje in bolj povezano kot nasprotnik. Gole iso dosegli: Grobler in Rožič po 1, Bevc 3 lin Tavčar 7. ŽIČNA : MERK 9 : 21 V nezanimivi igri smo visoko porazili Žično. Nasprotnik je biil mnogo slabši, tako da se je igralo samo na en gol. Gole so dosegli: Motoh, Špendau in Tavčar po 5, Rožič 4, Hriberšek 1 in Bevc 1. MERK : EMO 7 : 13 (3:6) Kljub temu, da smo igrali vso tdkmo z igralcem več smo popolnoma zasluženo ostali praznih rok. Sicer smo povedli, vendar smo nato zelo popustili in EMO se je temeljito maščeval za lanski poraz. Strelca za naše: Špendau 2, Rožič 1, Hriberšek 1 in Tavčar 4. LESTVICA: 1. KOVINOTEHNA 133 : 76 14 2. EMO 117 : 80 13 3. PROSVETA 110 : 80 13 4. AERO 112 : 78 12 5. LIBELA 95 : 99 6 6. INGRAD 96 : 126 6 7. MERK 92 : 93 5 (-1) 8. KLIMA 68 : 113 2 9. ŽIČNA 33 : 115 0 (-5) MALI ROKOMET: Rezultati: METKA : MERK 3:0 MERK : SDK 3 : 1 SAVA : MERK 3 : 0 MERK : CEST. PODJ. 5 : 1 AERO : MERK 0 : 3 MERK : TOPER b. b. 3:0 CINKARNA : MERK b.b. 0 : 3 LESTVICA: 1. METKA 17 : 2 12 2. SAVA 16: 1 12 3. MERK 17 : 8 10 4. SDK 8 : 7 6 M) 5. AERO 13 : 11 5 (-2) 6. TOPER 16 : 12 4 (-2) 7. CESTNO PODJ. 6 : 30 0 (-2) 8. CINKARNA 0 : 19 -6 (-6) Jože Tavčar MERK VESTNIK Urejuje uredniški odbor: Franjo Šar-lah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur — Izhaja mesečno Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada: 2.100 Izvodov SESTAVA MAGDA smove lRi<\6V0R ZABAV. Z(,»WA RAZTOVO- RITI VITEŠKA 'ARA KITAJSKO MESTO VIDA TAUFER. SVAtEN JUDOVSKI JEZIK vojaška OPREMA KALU VRSTA JEDI KRAS PRI ŠKOFJI LOK LJUDSKA REPVtUK OZRAČJE pregovor MRVATSK Tesnih | RAZčlen- JEVAV.EC DVORNIK ROPOT 1 mt DENARNA ENOTA RADIJ 21.ŠRKA ■RAZKLAN STROPEN PLIN ■soglasni KREMENA! MIHEVC ~ SVETA V6O06A VERSKI RttoRHAT« MESTO y ^UGOSIM II PREDLO^ ''‘AVSTRIJA GR.S.RKA TENKA svete ~£m\ ttOVNIK VRVICE OŠABNOST ZVEzA KOMUNISTOV VERČEVA OV>ERA. PLEME Žveplo OLIVER MLAKAR »el\ kozolca A. ?RKA GR.R0cou V SREBRO JUG LANTAN Toz.iV NASPROTNO ot> V EURO SAMCGLM IN so^lasNIK it ALU A 2. ime /jO‘ r^r V4uu pokrajina v VIETNAMU ZDRAV NEDOL. ZAIMEK KOPALIŠČE V SRIAUI ERBIJ BOGINJA VSTVAS.SIL narave PANJ ZA SEKANJE REDKA KOVINA TEHNECl) AMPE.R RIMSKA ENA iUŽEVKE ENDKE At>T EDNINA LITER ZANOS o6ka DALJNO' PISNIK liHliS MEDMET STERNEN MATEJ človeškc VRLINA KELTSK\ PfcVEC ogljik SL.ŠTEVNIK DELI RUS« NAR.NOŠE ?RVTW»L- mcA ASPIRIN ORLEPKJ NEDELJIVI SVETOPIStM OSEBA IZRAZ YESS.UA hitra SNR.T “ ‘ AiKEAC PRVI VESOLJ. VES rt OR EU