Leto XII., štev. 65 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Tcieton št 3122. 3123, 3124 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. - Tel 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta §t 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* ljana št 11.842 Praha čislo 78 180 Wien št 105 241 Ljubljana, četrtek 19* marca 1931 Cena 2 Din Popoln neuspeh v ženevi Tretja konferenca o carinskem premirju « I« raašla brez rezultata — Razveljavljene so tudi vse že izvršene ratifikacije carinske konvencije akcije Društva narodov za tesnejšo gospo- .'Seneva, 18. marca AA. Konvencija o carinskem premirju je danes opoldne tudi formalno propadla Tako se je končala tretja konferenca za carinsko premirje popolnoma brez uspeha Delegati 12 držav, ki so že ratificirale konvencijo, so podpisali protokol, ki pravi, da je uveljavljenje konvencije do 1. aprila nemogoče in razveljavljajo zato vse ratifikacije. Predsednik konference Coiijn je v zaključnem govoru obžaloval brezuspešni zaključek konference ki se je otvorila z velikim upanjem za gospodarsko pomirjenje Evrope. Nasprotni si interesi so preprečili delo za gospodarsko rešitev Evrope. Zaključil je da bo to imelo zelo slab vpliv na gospodarsko-politično situacijo ter je priznal, da je bilo načelo mednarodnega gospodarskega sodelovanja s tem neuspehom silno prizadeto. ženeva, 18. marca g. Po dvodnevnih brezuspešnih pogajanjih je bila danes ženevska gospodarska konferenca definitivno zaključena. Kakor se da sklepati iz zaključnega protokola, je s tem tudi že pokopana konvencija o carinskem premirju. Na predlog angleškega delegata je bil namreč sprejet zaključni protokol, ki ugotavlja, da ni prišlo do soglasja glede določitve roka za uveljavljenje konvencije o carinskem premirju. Nocojšnji listi nagla-gajo, da je s tem oficielno priznan neuspeh darsko sodelovanje evropskih držav. Tudi predsednik konference Coiijn je v svojem zaključnem govoru naglasil, da so se izjalovili vsi poskusi za carinsko premirje, štiriletna prizadevanja so bila torej popolnoma brezuspešna Izrazil je le še nado, da države, ki so se udeležile teh pogajanj, ne bodo odpovedale obstoječih trgovinskih pogodb, ker bi to sedanjo gospodarsko krizo še bolj poostrilo tn izzvalo še večji 1&3.0S* ženeva, 18. marca d Pogajanja o uveljavljen ju lani sklenjene pogodbe o carinskem premirju so se ponesrečila Pogodbo so doslej ratificirale Belgija, Britanija, Danska Finska, Grčija, Italija Latiška, Luksemburg. Norveška Nizozemska švedska in Švica. Konference so se udeležili zastopniki 23 držav, vendar pa noben aktiven trgovinski minister. Svoje opazovalce so poslale Zedinjene države. Kitajska Japonska Mehika ln Turčija. Na predsednikovo vprašanje, ali bi hotele države, ki so že doslej izvedle ratifikacijo. uveljaviti pogodbo med seboj pod pogojem, da jo ratificirata tudi Nemčija in Francija, so zastopniki Belgije, Britanije, Danske, Grčije, Latiške, Norveške in Švice odgovorili negativno. Vsa predsednikova prizadevanja za kompromis so se izjalovila. Italija namerava odpovedali trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo? Senzacijonalen članek oficijoznega »Giornale

tonami, za Rumunijo dva rušil ca in podmornico 950-900 tonami ter ladjo za presterbo-vanie s 2300 tonami, za Turčijo dva tor-nedna rušilca. dve podmornici in lovca na podmornice. Razen tega sta naročeni tudi dve drusf toroedovki in dve podmornica po 600 ton. kar predstavlja vse skupaj nad 40.000 ton v delu. Katastrofa filmske ladje „Wicking" 120 mož posadke rešenih, 23 Jih pogrešajo — Eksplozijo je povzročila neprevidnost posadke katerim so nameravali razstreliti led okoli zamrznjenega parnika. Nekdo izmed posadke, ki je pomagal pri razkladanju smodnika, je namreč kadil pipo in bržko- St John, 18. marca e glasi: »Naš Odrešenik Gospod Jezus Kristus je večkrat prorokoval svojim učencem težke boje in preganjanja, ki ih čakajo na svetu. Sami smo bili v naših dneh priče krvavih preganjanj, ki so divjala proti duhovnikom in vernikom v Mehiki in še danes slišimo o prav satanskih delih, ki jih počenja ruski boljševizem proti cerkvi, proti veri sploh in proti Bogu samemu. Tudi po drugih deželah se moti in jemlje cerkvi svoboda v izvrševanju njenega božjega poslanstva. četudi ne tako krvavo. Tako mora sedaj katoliška cerkev v Litvi prestajati veliko preizkušnjo. In nič boljše usode niso deležni naši bratje po krvi in jeziku. Hrvatje in Slovenci, ki so po mednarodnih dogovorih ostali pod Italijo. Duhovniki in učitelji slovenske narodnosti so skoro vsi izgnani, kar jih pa !e še ostalo, ne smejo rabiti slovenskega aH hrvatskega jezika v šoli in cerkvi. Nikogar torej ni. ki bi otrokom razlaga! verski nauk, Kristusov nauk v materinskem jeziku, ki ga edinega razumejo. V mnogih kraiih je vernikom prepovedano javno moliti v hrvatskem ali slovenskem jeziku. Du- hovnike pa, ki se drznejo pridigovad v narodnem feziku, pozivajo na odgovor kakor zločince. Zares težka je njihova usoda in njihova bolečina odmeva v naših srcih, ker nam niso bratje samo po veri, ampak tudi po krvi in jeziku In to bolečino še bolj občutimo, ker kot katoličani vemo. da je to velik greh proti naravnemu in božjemu zakonu. Tako je Sv. Oče že ponovno stopil v bran za naše preganjane brate. Podobno so tudi nekateri škofje odločno nastopili pri državni oblasti kot branite-lji teptanih pravic naših narodnih bratov. Toda oblasti, zaslepljene od poganskega nacionalizma, nočejo uvideti in popraviti globokih žalitev naravnega in božie^a zakona. Jasno je, da je v teh razmerah* vera naših bratov v težki preizkušnji in oni sami so v nevarnosti, da v versko nravnih ozirih popolnoma propadejo. Predragi verniki! Previdnost božja vodi svet in nič se ne zgodi na svetu brez sklepa ali vsaj dopustitve svete božje volje. Toda Gospod je hotel, da tudi mi vplivamo na razvoj dogodkov na svetu, in to z molitvijo. Zato odločam v sporazumu s preča-stitim iugosiovenskim katoiiškim episko patom, da se dne 19. marca t i. na praznik sv. Jožefa, zaščitnika sv. Cerkve, ali kjer se ta praznik ne praznuje slovesno, v nedeljo po tem prazniku, opravijo v vseh katoliških cerkvah v vsej državi Javne molitve za versko svobodo naših narodnih bratov. V ta namen naj se po sveti maši ali pri ve-černicab izpostavi sv. Rešnje Telo 'n izmolijo litanije sv. Jožefa in pripadajoče mclitve. Duhovniki naj to mojo okrožnico razlože vernikom in jih povabijo, naj v ta namen ne molijo samo ta dan, ampak vedno.« \fere v francoski politiki Pariz, 15. marca. Politično BatiSje, ki Je sledilo sestav« nove desničarske vlade v Parizu, je trajalo samo kratek čas. Lavalovemu ministrstvu se je sicer posrečilo vsaj deloma pomiriti visoko valovje v Oustricovem škandalu -az pihanih političnih strasti, hitri potek proračunskih razprav in uspeh, ki ga je sred dnevi dosegel Briand v svojem velikem za nanje-političnem govoru, pa sta zbuiila nado. da se bo sedanja vlada držala do konca legislatlnme periode, ki izteče prihodnjo pomlad Nepričakovano pa je padla v javnost nova afera, ki je v kratkem č-a 6U že tretja nevšeCna zadeva, kjer se oč;ta osebam na najvišjem mestu državne uprave protizakonito izrabljanje njihovega položaja v dosego zasebnih koristi Prvi prah je dvigni) slučaj g Pereta, ministra v zadnjem Tardieujevem kabinetu, ki ga je opozicija obdolžila nedovoljenih manipulacij v zadevah propadlega Oustrioovega koncema Od parlamenta imenovana preiskovalna komisija je prenesla na dan presenetljive stvari Dva finančna pustolovca mednarodnega kova. Italijan Gualino in Francoz Oustric sta ustanovila v Italiji špekulativno podjetje Snia Visco-sa Špekulacija bi se jima tem lažje posrečila, če bi delnice notirale tudi na *aki inozemski veliki borzi, ker bi tamošnji gospodarski krogi in vlada ne imeli pravilnega vpogleda "na poslovanje in stanje podjetja Seveda sta najprej pomislila na pariško borzo, ki danes obvladuje ves finančni trg Evrope. Zadeva pa ni bila lahka, ser pariška borza samo v izjemnih primerih n po dolgem prestopku, v katerem se točno dožene stanje in gospodarski pomen podjetja. dovoljuje notacijo tujih papirjev, da s tem kolikor mogoče onemogoči škodljivo špekulacijo. Zato sta podjetna moža Iskala uplivne osebe, ki bi jima lahko pomagale. Obrnila sta se na odvetnika Pereta. ki je bil poleg tega tudi zelo ugleden politik 'er ministrski kandidat pri vsaki desničarski vladi, in mu ponudila mesto pravnega 5/t> tovalca pri koncernu Peret je ponu.iDo sprejel tn kasneje, ko je postal minister v drugi Tardieujevi vladi, res podpisaJ odlok, a katerim se dovoljuje notacija Snie Vi-scose na pariški borzi, vkljub nepovolja m izjavam načelnika oddelka za trgovinske pogodbe v ministrstvu trgovine, direktorja informacijskega oddelka Francoske lan-ke in kljub vetu francoskega atašeja ori poslaništvu v Rimu Delnice Sme Vis-.-ise so v kratkem času skočile s svoje nom\na-le sto frankov na preko dvesto frankov, a ko sta Gualino in Oustric svoje zaloge odmaknila so sitrmoslavile na 50 frankov, kar je potegnilo v propad podjetje, doved-lo do aretacije Oustrica in zaradi Pereto-vega imena potegnilo sicer navaden finančni škandal v vrtinec politične borbe. Pereta zadeva je padla opoziciji, kakor dar lz nebes Ze dve leti se je brezupno zaganjala v desničarske vlade Sedaj pa se Ji Je ponudila ugodna prilika Ime Peret je postalo bojno glasilo levice proti Tar-dieujevl vladi, dokler ta ni odstopila Zamenjalo jo je Steegovo ministrstvo Ni pa minulo šest tednov, ko je v novi vladi iov mož poskušal Isti eksperiment Bil je to poljedelski minister Boret Nastopil Je z največjo vehemenco za uvedbo izvoznih nagrad za žito, češ da mora vlada priskočiti na pomoč francoskemu kmetu, ki ga prekomorska žitna konkurenca ubija Imel je pa nesrečo, da hi bil sam zainteresiran v žitni trgovini in da izvozne nagrade ne bi prinesle koristi kmetom, amnak žitnm veletržcem Zaradi tega ga je desničarska opozicija obdolžila umazane špekulacije na državne stroške, obenem se Je pa tudi .-»o-Iastila žitnih tečajev na borzi čudna negotovost, ker nihče ni vedel, dali bo Boret s svojimi predlogi uspel ali ne Kot srlavni govornik opozicije je nastopil Etienne Flandin, Id je grmel, da se morajo taki pojavi za vedno iztrebiti 12 francoskega Javneea življenja. Boret in Steeg sta morala oditi A sedaj, evo gospoda Flandina. kako stopa v ospredje Se bolj nevšečna afera O Flandinu 1e znano, da ima velike interese v francoskem civilnem zrakoplovstvu Nle-gova ambicija Je bila. da dobi ves francoski zračni promet v roke. ker zračni promet obe-ta v najbližjem časn nedosledne možnosti. Pogajal se je tudi v Rimu z neko zrakoplovno družbo za prevzem zračne proge med Marseillom in Sirijo. Ni sicer uspel, dobil pa je v roke francosko zračno druž bo »Aero-Postale«, ki Je vršila zračni pošt ni promet med Francijo in Južno Ameriko. Družba je bila že od začetka na trhlih nogah, zato si je Flandin od izbruha zadnje vladne krize, ko se je pojavila na obzorju zopet desničarska vlada, prizadeval, da dobi v roke finančno ministrstvo, kjer bi potem že našel možnost, da izvleče svoje podjetje iz težav Ko je potem res sedel v finančno ministrstvo, mu je bila glavna skrb kako bi saniral »Aero-Posta le« Bližal se je že svojemu cilju, ko mu je finančni parlamentarni odbor prekrižal račune in spravi] zadevo pred parlament. Socijalisti pripravljajo veliko Interpelacijo. ki gotovo ne bo pogodu vladni večini Lavalova vlada je zašla v isti težavni položaj. v katerem je bila pred kratkim Tar dieu in Steeg zaradi podobnih mahinacij svojih kolegov Ako minister Flandin ne odstopi, bo moral morda tudi Lava! po poti svojih dveh prednikov Tardieuja in Steega Dasiravno so sličnl pojavi zelo nerazve-seLjivi za francosko javno življenje, vendar v javnosti ne povzročajo posebnega razburjenja Francoski narod je v svojem jedru preveč zdrav in v svoji notranjosti preveč močan, da bi mu mogle take afere škodovati ali ga vznemirjati O njih raz pravlja bolj s humorjem kakor z ogorče njem; večini ljudi se zdi tudi razumljivo, da odvetnik, ki ga politične prilike dvigne jo za kratek čas v ministrski portfelj. ae more čez noč pretrgati vezi. ki jih je bil v svojem prejšnjem poslovanju navezal z raznimi kolegi Drugače je seveda v parlamentu, kjer st stojita nasproti dve skoraj enako močni skupini, ki prežita na vsako priložnost, kako bi izvili moč iz rok svojemu nasprotni ku. zlasti sedaj, ko se bližajo nove volitve Veseli se tudi reakcija na iesnict in le vici Fašistične »camelots du roi« se ro gajo demokraciji kot sistemu korupcije in komunistična »Humanitč« ubira svojo sta ro pesem o gnilobi meščanske družbe To da to sta dva ekstrema. ki pri treznih Francozih ne moreta upati na uspeh pa naj porabljata v svojih brezupnih ofenzivah še tako močne kanone. Sj. Pričetek trgovinskih pogajanj Avstrije in CSR Praga, 18. marca d. Češkoslovaška delegacija za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo je danes odpotovala pod vodstvom tehničnega šeta dr. Friedmanna na Dunaj. Kakor kažejo dosedanji razgovori med zastopniki industrije obeh držav, se bodo pogajanja o novi trgovinski pogodbi razvijala z velikimi težavami Za obnovo trgovinskih pogajanj z Madžarsko še ni bil določen noben rok. To se bo šele zgodilo, ko bo potek dunajskih pogajanj omogočil potrebne ukrepe. Mednarodni medicinski kongres Beograd, 18. marca AA. Od 20. do 24. junija t. 1. bo v Bruslju 11. zasedanje mednarodnega medicinskega kongresa pod pokroviteljstvom Nj. Vel. belgijskega kralja in kraljice Od 23. do 24 junija bo zasedala konferenca za vojno medicino, ki je razpisala natečaj && najboljše predavanje o tem predmetu. Udeležijo se ga vojaški strokovnjaki vsega sveta. Eksplozija na grškem parnfku Atene, 18. marca. AA. Grška ladja »Polemis« je zaprosila za nujno pomoč. Na ladji je eksplodiral kotel, pn čemer so bili ubiti vodja kurilnice ter prvi in dru» gi mehanik. Ladji je pretila pogibelj tem bolj, ker je bilo na njej mnogo divjih zveri neke menažerije lz Pireja je bila odposlana takoj rešilna ladja »Evarageli« stri« z dvema vlačilcema, ki je danea pri' peljala »Polemis« v pirejsko luko. Smrt slovitega ameriškega letalca Newyork, 18. marca. AA. Znani tiho tapec Vilahm White, ki ga javnost pozn. ' po imenu Jack. je bil po dramatičnem begu po glavnih ulicah, zasledovan od poli-| cije, ustreljen. Redek in časten jubilej dr. Danila Majarona Ljubljana. 1& marca. Danes so se oglasili pri seniorju slovenskih odvetnikov gosp dr. Danilu Majaronu odposlanci odvetniške zbornice v Ljubljani, da mu čestitajo k redkemu jubileju, k 30 letnici predsednikovanja v odvetniški zbor niči. Se lažje nego smo pred petimi leti. ob 25letnici tega poslovanja, zapišemo danes, da so takšni jubileji sila redki in da si lajik le težko predoči. koliko bremen je težilo na ramah jubilanta v tej dolgi dobi Predsednik zbornice dr. Maiaron je kot 0-1 vetnik izšel iz pisarne pokojnega dr. Ivana Tavčarja in je že leta sodeloval pn ustanovitvi dništva »Pravnik«, na čigar ustanovnem občnem zboru ie bil izvoljen za odbornika. Od tega dne dalje ie bil neprestano odbornik društva, od leta 1907. pa draštveni predsednik in domala vsa leta urednik »Slovenskega Pravnika«. Leta 1897- je bil dr. Majaron izvoljen v discipli- narni svet odvetniške zbornice kot eden prvih zaupnikov slovenskega odvetništva. Njegov ugled je stalno rasel in 16. marca 1901. ga je zbornica že izvolila za avoj-iga predsednika in od takrat naprej pri vsakih volitvah. Ta izvolitev je danes prav tako soglasna, kakor je bila prvič in vedno kasneje. Dr. Danilo Majaron je v tej dolgi dobi vzorno vodil obilo in težavno zbornično delo ter si stekel splošno županje in spoštovanje kakor malokdo. Jubilant je zastopal ljubljansko odvetniško zbornico v svoje-dobni stalni delegaciji odvetniških zbornic na Dunaju, po prevratu je postal član komisije ministrstva pravde za sestavo novega odvetniškega reda; bil je svojecasno tudi soustanovitelj Zveze slovenskih odvetnikov m kandidatov, ki je bila ustanovljena pred vsem zato, da varuje pravice našega jezika v uradovanju javnih oblastev. V Jugoslaviji so dr. Danila Majarona poklicali na mnoga važna mesta. Postal le član komisije za dT&vne izpite iz pravo-znanstva, komisije za sodniške in odv^tni ške izpite ter je odlično sodeloval pri ve lepomembnih jugoslovenskih zborih pravnikov. Ena najlepših strani v debeli knjigi delovanja dr. Majarona pa je njegovo so trudništvo za ustanovitev ljubljanske uni verze, ki ga je v zahvalo in priznanje ime novala za svojega prvega častnega doktorja Čestitkam, ki so iib izrekli danes veleza služnemu jubilantu odposlanci slovenskih od vetnikov, se pridružuje vsa naša javnost, kličoč mu: »Na mnoga letale • y>Narcdny Listy« o škofovski poslanici Praga, 18. marca h. »Narodny Listy« objavljajo obširen članek v katerem se ba> vijo s pastirskim listom zagrebškega nad= škofa dr Bauerja. v katerem ie odredil za jutrišnji dan molitve za iugoslovenskt ro« jake v Italiji List se obenem spominja ob« letnice Gortanove smrti m opozarja na položaj jugoslovenske narodne maniš ne pod Italijo V zelo simpatičnih besedah opozarja ua gesto zagrebškega nadškofa ki je kot najvišji katoliški duhovnik v Ju= goslaviji dvign i svoj glas za obrambo Ju« goslovenov v Italiji V dolini nesreč Gor Radgona. 16- marca §5avni5ka dolina jp postala v zadniem času pravo prizorišče nesreč, ki se vrstijo druga za drago Čitateliem ie gotovo v opominu tragična smrt dobre »rospodinie Ko laričeve in kmečkega sina Valneria. ki «t.i se vtopila Np dol^o za tem ip bil v tepežu hudo .poškodovan Tanarek Niti n' minil me ser dni. 5p sp jp ramesla v soboto ^est o nenavadni novi nesreči kater* žri<*v ie postala Karolina FicVova iz Ravnice Ko se ie v petpk proti 30 uri podala iz svoie hišp ter sp namenila proti gosnodar skemu poslopiu. jp nenfldoma počil v b"žini •■pvolvprski strel in 'o hudo ranil v desne nogo nad kolenom Kakor pripovpduie po-Skodovanka, ip slišala, ko ie nrispela iz sobe na prosto, v neposredni bližini glas dveh nepoznanih moških ospb. za kateri se nič bu dega sluteč ni mnogo zmenila Kmalu nato ie počil strel, ki io ie w»del v desnem nad-Volenu. kjer ji jp krogla hidi obtičala. Zgradila sp ie na tla Sl;5»1a ie nato 5p dragi nekoliko slabeiši strp! Ker ie od strahu z"»vn1-la, sta neznanca zbežala v temno noč. Prvo zdravniško pomoč je poškodovanki n-idil okrožni zdravnik dr. Mattbpv iz Aoaf. ki je takoi odredil nien prevoz v bolnišnico v avstrijski Radgoni. Vestna preiskava našega orožništva je orav hitro izsledila krivce. Kritičnega večera sta v neposredni bližini domovanja Kamene Fickove za nekim drevesom poskušala 'voio spretnost r nevarnim oro^iem 21 letni Tožef Kraner in 231etnl Vurcer Jnner oba Iz 7agaiskega vrha pri Sčavnioi Kraner prl--ovednie. da sp Ip vračal od Firkovp 'osed<-iroti domu. Na poti sp mu ie pridružil Vur-■er .ki je impl s seboj samoVres "?oveda sta norala poskušati 8 strplianiem Firkova bi sila kaj lahko postala smrtna žrtev nepre-•'dneea ravnanja z orožiem v rokah upI*. »išencev. Ko le počil *trpl ter sta Kraner n Vurcer zaslišala v bli?''ni krik nbstre-:*ne. H kalpak nista priskoči v pomoč, larve? sta 7he?*li Oro*is nri Vnwr»n ni Mlo naiti in se fant izgovarja, da ga je na begu izgubiL „ Vedno večje poplave ob Savi Velika nevarnost pri Brodu - Sava je poplavila že obširna ozemlja Brod na Savi, 18. rn^ca, C. Pričakovali so. da bo Sava pričela padati, vendar pa še narašč'.. Bosanske plan ne so polne snega, ki se topi. m iz Boeme prinašajo od Roma« nije planme do Sarajeva bosanski priti ki vebke množine v^de Mnogo vode prihaja tudi iz si venskega pogorja, največ nevar. nost pa prinašalo reke IJna. Vrbas m Ukri# na. Voda je dosegla višmo brega pri Ro« danskem Brodu ter na mnogih krajih tud' višino n sipov. tako da &e more Sava v&ak čas izliti ter povzročiti katas*t^>fo Na sav. skem bregu pri Brodu se zb raio vebke množice ljudi, ki s strahom opazuje;o ka> ko voda nar šča. Vodno stanje je danes znašalo 7.98 m nad normalo Ker se je vo> da razlila preko nasipov p.oleg Orufiice. 60 ljudje neprestano na nogah, da se obvaruje« io pred nesrečo Samo v prostoru med B-o» dom in Jarmico ie zaposlenih poleg prebi« valstva še S00 delavcev mitruviške vodoie zadruge. Pod Bosanskim Brodom je zapusle. nih še večje štev lo ljudi, vendar p 1 voda sproti razdira, kar popravno na nasipih. V veliki nevarnosti je otok Ada pod želez« niškim mostom poleg Broda. Otok se sploh ne vidi, iz vode mole sanv> pos mezne veje dreves in strehe kopal ških kabin Skoro vse drevje je voda odplavla ali pa mu ie tako jzpodjedla korenine, da se je n gnilo Poslopja na otoku so zidana dokaj čvrsto in zato jim voda ne bo mogla škodov ;ti Tudi most preko Save bo vzdržal Zelo ie ogrožen nasip pri Lešcu Vse prebivalstvo iz okolice pomaga pr ojačevanju nasipa. Uve« deno je obvezno delo vseh moških v sta. rosti od 21 do 60. leta Od Bosanske Ko-base do Samca je vse eno samo morje, iz katerega štrle samo strehe najvišjih hiš. Posadka parnika »S'ovenije« ki je davi pristal v luki. opisu ie položaj v pop'avlje» nih krajih, da je od Jasenovcn pa do Mačve in Rače eno samo morje in v vsej daljavi ni niti pedi suhe zemlje Od Stare Orad;$ke d»> Davora je n d 30 km dolgo jezero Sava donaša velike množine odplavitenega lesa. drv in fzruvanega drevia Zelo resen ie po« ložaj ob izlivu Drine v S vo kjer voda neprestano narašča n grozi vsak čas kata» strofa. Po ožaj Slavonsikegi Broda je prav tako zelo resen V.ida je že dosegla zatvorn ce tovarne »Slavonije« in bo vsak hip presto« pila bregove. Nižje ležeče hiSe so že po« plavljene. Voda se je izbi 1 tud že ob potos icu Mrkonja in star strug- Kogovice Na vseh ogroženih kraj h grade z v«o n^gl co zasilne nasipe. V neposre-dn' b!;žinj B<>san« skeg Broda je bilo danes iznraznienih 170 hiš. Tudi Vrbas stalno narašča. Na vseh oy,asnih krajih so postavljene straže, di mo« rejo v primeru k .tastrofe takoj alarm rati prebivalstvo. Stanje voda Beograd. 18. marca. AA. Hldrometrično poročilo hidrotehničnega oddelka ministrstva za gradnje o stanju naših glavnih rek dne 18. t m. Dunav pri Passau st&gnlra, med Bratislavo in Novim Sadom pada, od Zemuiia navzdol nekoliko narašča. Med Bezdaiiom ln Novim Sadom je vodostaj Dunava 339 do 221 cm pod maksimalnim vodostajem. Okoli Zemuna 177 cm pod maksimalnim vodostajem. Drava od Maribora do izliva pada. Tisa od Sente maio raste, pri Titlu stagnira. Sava od Zagreba do Jasenovca pada, pri Brodu malo raste, pri Rači malo pada, v Beograda pa nekoliko raste. Vodostaj Save pri Jasenovcu Je 20 cm, prt Brodu 21 cm, pri Mitrovici 31 cm pod maksimalnim vodostajem Pri Sabcn je 14 cm nad maksimalnim, pri Beogradu pa 148 cm pod maksimalnim vodostajem. Sovjetska naročila v Nemčiji Berlin, 16. marca. NemSki, ca tudi inozemski tisk se zadnje Jni obširno bavi s trgovinskimi odnošaji med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Poročila o novih milijonskih naročilih, ki jih je dobila nemška industr.ja v Moskvi, so izzvala živahno debato o tem, aLi je za Nemčijo politične in gospodarsko modro, da se spušča v tigovinske posle z Rusijo. Te vrste FOspodarsKs zveze med Nemčijo in Rusijo sicer niso nič novega, ker je nemška industrija že doslei spadala med glavne industrijske dobav telje Moskve. Toda tokrat gre za ogromne zneske, ki daleč presega-o okvir dosedanjih naročil. Hudo oo!em:ko so izzvale zlasti vesti, da namerava nemška država prevzeti garand-jo za plačilo teh dobav. Mnogi listi se odločno izražajo proti tej nameri, zainteresirani industrijski krojri pa jo seveda pozdravljalo m dokazujejo, da bodo servjet-ska naročila omogočla zaposlitev okrog AiO.OOO brezposelnih teT poživela reducirane in celo že popolnoma ustavljene industrijske obrate To je ori silni nemški brezposelnost- seveda zelo vablj:vo. Kljub temu oa se tudi v treznih gospodarskih krogih izražajo resni pomisleki prot- tej kupčiji. Za trstomilijonskia naročila Moskve bi morala prevzeti država jamstvo za 40. posamezne dežele oa še za nada1jnj.ih 30 odstotkov, ločim bi samo za ostalih 30 odstotkov nosila riziko nemška industrija sama. ki pa bi po sodb strokovnjakov na vsak način orišla na svoj račun tud: če bi Rusija nič ne plačala Cene so kalknliranc tako. da so krit; orod'ikciisk- stroški že z državno garanejo. a garancija posameznih dežel nredstavlia že dokaišen dobiček I>očiin torej v industnjskih krogih mdsc4 državne eiaranciie na vse preteze zagovarjajo. se Dojavlja ori političn h strankah oster 'odjor Zlasti socialni demokrati in centrum se protivijo temu. da bi država olačevala sovjetske dobave. Odločlen ura bo pr- končni odločitvi vsekakor gosnodar-ski moment Listi nodmbno razpravljajo o gosnodarskem in finančnem položaju sov-■etske Rus'ie ter navajajo, da je plačilna zmožnost Moskve odvisna predvsem od kred;tov v inozemstvu. Petm"lijardni obtok bankovcev ie docela nenokrit Notranji do^srovi znašai-o nad ?o nriiiard zlatih rabljev. inozemstvu oa dolguje Moskva že se-dnj nad oet milijard. Končno opozarjajo lisfl tudi na nevarnost ki preti nemški 'ndustriji. če se bo preveč tesno vezala na Moskvo. Sovjeti streme po tem. da si ustanove čimprei lastno industrijo m tako Nemčija s podpiranjem ruske industrija'-zacije s^ma sebi ustvarja konkurenco Zagovorniki moskovskih naročil «eveda oporekajo tej trditvi, češ da bodo sicer drnei. zlasti Ang''ia in Francija, napravili dobre kupčije v Moskvi. Opozarjajo tudi m no't:čno stran zadeve in nagHša'o. da se nudi NemčHi sedai nailenša ori-'ka. da veže svoio srarnnoiio na obvezo Moskve, da ustavi na^Mnio komiinlsfčno propagando Krko Moskva re*i'ie taVe zahteve, ie znano: ofcr.velna Moskva se vse'ei izgovarja. da ni s to propagando v nobeni zvezi. Jasno je. da tudi inozemstvo, zlasti oa Franciia in Aneffj-a posvečata razvoju gospodarskih odnošaiev med Nemčiio in sov-!efsko RusMo vso okornost. Vmalu se bo >wka7a'o kako stališče zavzema nemška vlada Poznav^oi rarmer zatrinieio. da -knša Rrfm^e izkoristiti moskovske po^ud-b<» za to. da 'zsrl? o* z?»"adn'h ve'es'1 na-da'n'e koncesMP za NemčJ:o v pogVdu re-parac"*v:h nlačiil Ali mu bo to uspelo, pa ie seveda drugo vprašanje. Nemške dobave za Rusijo Berlin. 18. marca. AA. Kakor poročajo listi, namerava uprava sovjetskih železnic nadallevati in končati pogajania o nakimu nemških lokomotiv m železniških voz. Ta pogaianja so odposlanci ruskih ?e'ezn!c pričeli že pred meseci Sovjetska Rusjia bi bila pripravljena kupiti od nemških dr« davnih železnic nresežek 500 lokomotiv in 5000 vagonov 57£1 ln so se morali omejiti zgolj na lokaliza^'.-jo požara Po dosedanjih ugotovitvah Je 8 hotelskih gostov zgorelo, vendar pa mislijo, da je požar zahteval še več smrtnih žrtev Dvanajst ljudi se Je hndo ponesrečili*, Večinoma imajo polomMene ude, ker so skakali! skozi okna. 10 ljudi Je dobilo hnde opekline in so Jih prepeljali v bolnico. Skoda znaša četrt milijona dolarjev (1400 milijonov dinarjev). Mlada zaljubljenca Cakovec, 18. marca č. V Ludbregu Je včeraj pobegnila 14-letna hčerka nekega veleposestnika s svojim tajnim zaročencem, nekim Filipom Jambrešidem. Z doma je odnesla 9.000 Din. Kam sta zaljubljenca krenila, doslej niso mogli ugotoviti. Zborovanje »Kmetske prosvete v Kranju« Društvo »Kmetska prosveta« priredi ▼ nedeljo, 22. L m. ob 10 dopoldne v čitaU niški dvorani »Narodnega doma« v Kranju zborovanje, na katerem bodo predavali: bivši minister g. Ivan Pucelj, o držav« ljanski izobrazbi in vzgoji kmetske mladi« ne ter o državni prosvetni politiki; dr. Jože Bohinjec, o socija!no»go®podar» skem vprašanju kranjskega okraja; dr. Janže Novak o smernicah »K-mctske prosvete«. Odbor »Kmetske prosvete« vabi k obil« ni udeležbi l AKADEMIKOM! Vse tovariše obveščamo, da se vr5i akademska sv. maša za naše brate v Primorlu danes ob 11. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Udeležite se vsi! Zastopniki kulturnih draStev pri pontifi-kalni maši v stolnici nai se zberejo točno ob pol 10. pred semeniščem! Akademska emladlna. Vremenska nanoved Pnnaiska vremenska napoved ca četrtek: Lepo vreme bo trajalo še nekaj dni. Mi kraji in ljudje Po potresu pri naših kolonistih ObiSk v Bistrenici in Dubljanih — Nezlomljiva morala naših ljudi — Novi naseljenci iz Primorja Beograd, 18. marca. Ob priliki katastrofalnega potresa v Južni Srbiji je slovenska javnost s hvalevrednim sočutjem za vse prizadeto prebivalstvo pokazala svoj živi interes, posebno tudi za usodo mlade kolonije Primorcev-beguncev v selu Bistrenica-Dubljani ob Vardarju. Razne vesti so v tem pogledu krožile med narodom in po časopisju. Zato bo prav, ako javnost informiramo, kak je položaj v naši novi naselbini. Ker sem takoj, ko sem zvedel za potres, odšel na lice mesta, morem podati v tem pogledu naslednje pojasnilo: Prvi potresni sunki so se javili, kakor znano, v soboto 7. t_ m. ponoči (prav za prav v noči od petka na soboto). Dasi so bili precej jaki in so se večkrat ponovili, niso napravili posebno velike škode. Preplašili pa so ljudi, ki so zbežali iz biš. Mnogo jačji so bili sunki v naslednji noči, od sobote "na nedeljo. Imeli so tudi težje posledice. Nobena hiša ni ostala neprizadeta. Večinoma so popokale stene in strehe so se upognile. Porušenih je v Bistre-nici pet ali šest hiš, ostale so več ali manj poškodovane. Pri nekaterih obstoja mož-post, da se po prvem močnejšem dežju poruši streha. Ko hodiš po vasi, vidiš na raznih mestih, kako se je odkrušil del zida ali strehe. Stara džamija ob Vardarju je porušena, velika džamija v sredi vasi je le močno trpela in izgubila polumesec z viha minareta. Stara in jaka »kula« je tudi trpela: z vrha doli je padlo večje število težkih kamnov, a po sredi severnega zida od vrha do tal je razpoka v vsem zidu. Najbolj Je bila prizadeta edina moderno zgrajena hiša v Bistrenici: nova žandar-merijska stanica. Prebivalci so se morali izseliti in hišo bo treba porušiti. Slabe turške hiše so bolje prenesle potres, nego nova moderna zgradba Hiše, porušene v Dubljanih, ki je bilo bolj prizadeto nego Bistrenica, čeprav sta obe seli v neposred- ni bližini, pa so bfle ▼ tako slabem stanju, da bi po mojem mišljenju v doglednem času tudi brez potresa same razpadle. Kdor pozna razmere v takem »turškem« selu. kakor sta še danes Bistrenica in Dubljani, mi bo pritrdil, ako pravim, da je materijalna škoda razmeroma prav majhna, še največja škoda je napravljena na onih hišah, ki jih vporabljajo naši naseljenci, ker so to dosti dobro popravljene turške hiše. Seveda pa se bo moralo sedaj prilično mnogo potrošiti za zidanje novih hiš. Da so potresni sunki, kl so se potem v vedno šibkejši obliki ponavljali še naslednje dni, prestrašili prebivalstvo, ki je za par noči ostalo zunaj hiš, je naravno. No, ker ni bilo prav nobene žrtve, niti najlažje ranjenih ne v Bistrenici ne v Dubljanih in ker so sunki prenehali, je prenehal tudi ves strah. In ko sem pretekli torek zvečer pohitel med te nad vse simpatične in ko-rajžne svoje prijatelje, smo se veselo pozdravili in pogovorili o vsem in naslednje jutro že je šlo vse na delo: eni so orali za duhan, drugi so sadili krompir, zopet drugi so bili v hlevu okrog živine, kovač je nabijal. Krasen pomladni dan je vlil novo in nezlomljivo voljo do dela in napredka Morala, ki je bila že pred potresom v naselbini najboljša, je ostala po potresu nespremenjena: če mogoče, jo je potres še bolj utrdil, ker se vsi naseljenci čutijo še bolj navezani drug na drugega. Par dni pred potresom se je naselila družina Gruden z devetimi člani družine, istočasno z menoj — torej ravno v času potresa — se je preselil naseljenec Hrast iz Istre s svojim tastom (družina pride naknadno), in v teku zadnjih treh dni, torej že po potresu, se je prijavilo devet novih družin, ki se hočejo še ta mesec preseliti v Bistre-nico, med njimi tudi Pavel Marušič, brat bana Dravske banovine. Dr. Ivan Mar, čok. Siarokatoliška organizacija v Sloveniji Nov verski pokret v Ljubljani in drugih naših mestih Ljubljana, 18. marca. Kakor smo že objavili, bo na Jožefovo v hotelu Tivoli prvo slovensko bogoslužje starokatoliške cerkve. Ob tej priliki je vredno zabeležiti, kako se ta cerkev, ki je pri nas z zakonom priznana ter zaradi tega enakopravna z vsemi drugimi cerkva« pri, širi tudi po Sloveniji. Starokatoliki datirajo od leta 18/0., ko je vatikanski cerkveni zbor proti precej« šnji opoziciji sprejel nauk o papeški ne* zmotljivosti. Iz tedanje opozicije je nasta« la »tarokatoliška cerkev. Hrvatski katoli« ki <>o se že pred sto in sto leti borili z "Rimom za svoj narodni jezik v cerkvi in za razne druge pravice. V tej borbi so bili na prvih mestih škof Gregor Ninski, hr» vatski cerkveni mučenik Marko Anton Gospodnetič, nadškof v Splitu, ter mnog! škofje in duhovniki glagol j aši. Med opozicij onalci na vatikanskem zboru je bil, kakor znano, tudi vladika Stross>mayer, Pod Avstrijo hrvatski katoliki niso mo» gli organizirati starokatoliške cerkve, izvedli pa so organizacijo leta 1924. Iz Hr» vatske se je ta cerkvena organizacija brez vsake agitacije zanesla tudi v Slovenijo in tako imamo ob nekdanji hrvatski meji, po» tem v Mariboru in tudi v Celju že precej« šnje število starokatolikov. Pred dobrim mesecem se je osnoval tudi v Ljubljani pripravljalni odbor, ki bo te dni izvedel ustanovitev in organizacijo starokatoliške cerkvene občine. Od starokatoliškega ško« fa v Zagrebu atprobirani župnik za Ljub« Ijano je g. Ferdo Lavrinc. Zanimiv izum ljubljanskega inženjerja Stropne konstrukcije inž. Ferda Klopčarja sebno še, ker jih je treba po dovršitvi stal« no močiti, medtem, ko se novoizumljene Vsi deli teh Ljubljana, 18. marca, Izveetje patentnega urada ministrstva tr« govine in industrije v Beogradu objavlja odobritev patenta za stropne odnosno no« silne konstrukcije iz armiranega betona, ki jih je izumil naš inženjer g. Klopca r Ferdo, mestni gradbeni svetnik v Ljub« ljani. Iznajdba se nanaša na stropne od« nosno nosilne konstrukcije iz armiranega betona, ki sestoje iz gotovih že preje iz» vršenih in pripravljenih delov, ki se na zgradbi postavljajo, sestavljajo in_ spajajo v° celoto. Koristi izuma bodo za industri« jo armiranega betona velikega pomena, g o« spodarska stran izuma pa bo ugodno vpli* vala na ceno teh konstrukcij, ki so doslej osobito v gradnji visokih stavb, veljale za luksuzne konstrukcije. Prednosti in koristi izumljene konstrukcije so med drugim naslednje: prihrani se opaženje in odranje stropnih konstrukcij, kar je pri izvršitvi stropov, posebno pri velikih višinah in razpetjih zelo važno, ker zahteva na licu mesta izvršen armirani be« ton največjo potrato lesa pri opaženju, podpiranju in odranju; nadzorstvo stro« kovnjaka je v glavnem omejeno le na de* lavnico, ali kraj, kjer se konstrukcije v množini producirajo in še to le pri naj« važnejših konstrukcijskih delih; pri se« stavljanju izumljenih stropov in konstruk« eij se lahko zaposlujejo tudi neizučene de« lavne moči. Da se konstrukcija s tem znat« no poceni, je na dlani. Ravno nadzorstvo in namestitev kvalificiranih betonerjev in železopolagalcev dela našim podjetnikom, ki ne morejo razpolagati s stalnim števi« lom teh moči, velike preglavice. Tako je mogoča tudi solidnejša izvršitev. Vsi ele* meriti teh konstrukcij se izvršujejo v cen« tralni delavnici ali pa vsaj pri tleh, zara« di česar je dana možnost dobre in solid« ne izvršitve pod streho in to neodvisno od vremenskih neprilik, dežja, mraza itd. Stavbe, ki so se sedaj mogle izvrševati le v seziji, se z izumljeno konstrukcijo lah« ko zastavijo s stalnim obratom. Velika prednost izumljene konstrukcije leži v tem, da se lahko izvršuje v seziji ali iz« ven sezije, v tovarni ali pa na stavbišču in cla so vedno na razpolago stvari in za« dostno utrjeni betonski elem<5rtfi, s katerimi lahko podjetnik z vso zanesljivostjo računa. Statični računi so zelo enostavni, ker se na podlagi obtežbe yoli brez te« žavnega računa odgovarjajoči normalni profil "podobno, kakor se to danes dela pri računu železnih nosilk. Nadzorstvo posa« meznih delov je zelo olajšano, pravilna zmes betona in pravilna uložitev armature je stalno pod kontrolo in zato zanesljiva. Konstrukcija, ki sestoji iz že prej izgotov« ljenih delov, je takoj porabna, zaradi od* padlih opažev in podpor pa so prostori pod konstrukcijo prosti in brez ovir. > Gospo« darska izvršitev in izraba materijala v be« tonu in malti je zelo ugodna, ker se ma« terijal kar najštedljiveje izrabi in so od* padki minimalni. Z namestitvijo že izgotovljenih ko KPTfCG NfKtf • FRPNZ LCDEREH Za smeh in zabavo skrbi sloviti komik Szoke SzakaU Poleg tega »Mlcky miška« galotgra. Predprodaja vstopnic od 11.—% 13. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE 700.000zavitkov ELIDASHAMPOO PRODAN IH V ZADN J E M LETU! DOKAZ NJEGOVE PRILJUBLJENOSTI! 700.000 zavitkov Elida Shampoo med 13 milijoni prebivalcev Jugoslavije! Vsak 20. prebivalec uporablja torej Elida Shampoo. negovanje ias Samomor zaročenca na pokopališču Po sporu z zaročenko je stekel na pokopališče in se astreSU Središče ob Dravi, 18. marca dila, toda prišla je že p ......., — . prečila nesrečo: Bračun V nedelje je imela nastopiti službo pri tukajšnjem posestniku g. Burjanu Rozika Zorčeva, doma od Sv. BoKenka na Kogu, ki je bila do sedaj v službi v Geričji vasi pri Ptuju. Dekle se je pripeljalo v Središče v družbi s hlapcem Francem Bračunom, ki ga je spoznalo na svojem prejšnjem službenem mestu in imelo z njim ljubavno razmerje. Prispevši v Središče sta se oglasila oba pri Burjanovih, nato pa sta odšla v trg in posedele malo po gostilnah. Slučajno sta se srečala i nekim fantom od Sv. Bolfenka in Zorčeva je s tem fantom izpregovorila nekaj besed, kar je izzvalo ljubosumnost njenega zaročenca B računa, ki ji je očital nezvestobo in po krajšem prerekanju zbežal od nje. Brezdvomno malo alkoboliziran in razburjen jo je mahnil naravnost na pokopališče. Zorčeva mu je sle- dila, toda prišla je že prepozna, da W preprečila nesrečo: Bračun se je med tem že ustrelil iz starinske pištole, nabite s navadnimi šibrami, v prsa in obležal v svoji krvi. Prestrašeno dekle Je zbežalo s pokopališča v gostilno g. Lovra Kosija in tam povedalo, kaj se je zgodilo. G. Kosi je stekel takoj po orožnike in zdravnika g. dr. Heis-sa, ki je nesrečniku nudil prvo pomoč, ga obvezal in odredil njegov prevoz v ormoško bolnišnico. Tukajšnji g. kaplan ga je spove-dal v mrtvašnici, kamor so ga med tem prenesli, na to pa so ga z reševalnim avtom prepeljali v Ormož. Bil je ves čas pri polni zavesti. Hudo ranjenemu samomorilcu je bfla vsaka pomoč za mar/, Nesrečni fant, ki si je pognal ves naboj v prsa in si prestrelil pljuča, je ponoči izdihnil zaradi notranje iz-krvavitve. Bankovci nadarjenega malega umetnika Pol otroška pol resna zadeva s prerisovanjem denarja — Izreden slikarski talent Trebnje, 18. marca. V NemSki vasi pri Trebnjem obiskuje tretji razred 81etni Rajerjev Tonček, ki je izredno, naravnost ženijalno nadarjen za risanje in slikanje. Sam šolski upravitelj in učiteljica pravita, da je v tem po-gledu pravcati fenomen. Pri različnem prerisava« nju pa se je deček spravil tudi na prečr« tavanje bankovcev. Dasi je risal samo z dvobarvnim svinčnikom, je bila slika res izvrstno podobna desetaku. Za šalo je nato prerisal še tisočak, ki mu je takisto uspel prav dobro. Za stvar pa so izvedeli orožniki, ki so po svoji službeni dolžnosti v ponedeljek morali zaslišati otroka, če ni morda že za koga napravil »denarja«. Fantek je ves ob« jokan povedal, da je hotel samo preriso« vati, nikoli pa seveda ni mislil na pona« rejanje. Nesreča je le, da je par takih pre« risanih »bankovcev« priSlo med ljudi, k! jih seveda nikakor niso hoteli izkoristiti, marveč so jih imel samo kot kurioziteto in so jih kazali dalje. Tako je kmet Strah v ponedeljek kazal g. Bulcu iz Mirne v neki trebanjski gostilni tak tisočak, ki mu ga je bil za šalo narisal Tonček. Strah 'e nameraval tisočak poslati uredništvu »Ju« tra« na ogled. Da mu ne bi bilo treba po« šil jati po ' ošti, se mu je g. Bule ponudil, da bo tisočak sam odnesel v Ljubljano. Čim so to orožniki izvedeli so telefonirali ljubljanski policiji, da naj se Bulcu »tiso« čak« odvzame. Zadeva je pol otroška, pol resna. Zakon je pač zakon. Seveda se fantku ne mor« nič zgoditi, saj je dognano, da ga je za« peljal samo njegov nenavadni risarski ta« lent, ki ga je treba uravnati v pravo smer in bomo nekoč imeli še slavnega umetnika. Grozni »strahovi" v hiši dolenjskega kmeta Kaj se dogaja v Povhovici? — Pastirček zmešal vso vas In okolico Duhovnikov blagoslov Novo mesto, 18. marca. Na prijazni ravnini Mokrega polja se od državne ceste odcepi občinska pot, ki te pevede v 13 hiš broječo vasico Povho-vico. Vaščani so zelo pobožni ljudje, zato jih je zadnje čase še posebno razburila govorica, ki je šla od ust do ust: »Pri posestniku Jožetu Dragmanu je pričelo neverjetno grozno strašiti!« Da, prav natanko so sosedje Culi, videli in vedeli, da so se v Dragmanovo hišo vselili zli duhovi, ki dajejo od sebe čudne glasove ln na moč krulijo. Nevidno so baje metali po sobi pesek ln obuvala, praskali s kremplji po podu, na vratih in po posteljah ter so vmes tako vreščali, da je človeka morala spreleteti groza. Ker so se čudni pojavi ponavljali In Je govorica rasla daleč naokrog, so jeli ljudje kar trumoma romati v vasico, da vidijo hišo groze... Seveda se tudi pri Dragma-novih strahovi niso pojavljali podnevi, temveč samo ponoči. Pričeli so izvajati svoje neobičajne akrobacije po 20. uri in so razsajali pozno v noč. Hitro se je dognalo, da so za svetlobo zelo občutljivi, zato je bilo treba varovati popoln mir in gluho temo, sicer s strašenjem ni bilo nič. Strašenje je trajalo domala vsa zadnja dva tednik Posestnik Dragman je s svojo šestčlansko družino vred zaradi mučnih, v grozi prečutih noči in v vednem nadaljnjem pričakovanju novih pojavov fizično, živčno in duševno popolnoma uničen. Vsi strti pa so tudi vaščani, ki so začeli hoditi h Dragmanovim čut, kakor da imajo ▼ hiši mrliča. Da bi se našlo vsaj nekaj odpomoči, je stopil posestnik Dragman po nasvetu va-Ščanov v nedeljo po duhovnika v št. Jernej in ga je prosil, naj za božjo voljo izžene neugnanega vraga z blagoslovom iz njegove hiše. G. kaplan Kovačič je prošnji strtega posestnika takoj ugodil in se je podal v Povhovico, kamor sta prišla tudi dva orožnika iz št. Jerneja. Ko so se pojavili pred hišo zlih duhov, je tam že čakala velika množica ljudi, bilo jih je najmanj 500. Napeto so pričakovali, ali bo hudič res pobegnil iz hiše. Duhovnik je opravil svoje obrede in blagoslovil hišo, nato pa odšel k vratom kamrice, kjer se je po navadi zadrževal zli duh. G. kaplan je dejal: »če je kdo notri, naj se oglasi!« Odzval se je prav tenek glas: »Jaz sena sani hudič!« Duhovnik si je nato vso stvar natančneje ogledal, slednjič pa je stopil pred množico in ji pojasnil, da zli duh ni nihče drugi kakor domači pastirček, sirota brez matere in očeta, 16-letni Friderik LUek. Fant je imel v tisti čumnati, od koder so se ponoči pojavljale tako strašne reči, svoje ležišče. Kaplanovo pojasnilo pa vendarle ni preveč zaleglo. Gospodar, njegova družina in ostali ljudje se niso dali pomiriti in naravnost trmasto vztrajajo pri zaverovanosti, da hišo obiskuje sam hudi duh. Pastirček Friderik je pa nasproti domači gospodinji izjavil, da mu pri hiši ni več obstanka, ker se dogajajo ponoči tako čudne stvari. In res je prišel včeraj po pastirčka posestnik Kos iz Cerovega loga in ga je odpeljal s seboj. S tem je seveda ovržena govorica, da so kmetje dečka sami odvedli v pleterski samostan, da bi menihi iz njega izgnali hudiča. Razen domačih, ki so morali noč za nočjo prenašati šikanacije »zlega duha«, se je v svoji srčnosti in radovednosti neko noč podal ▼ tndi 65-letni posestnik France Pavlin. Pa ni zdržal dolgo. Doživel je razne neprijetnosti. V ponedeljek, ko so priSli kmetje iz Sentjernejske okolice na običajni tedenski tržni riftn, so po Novem mestu pripovedovali najrazličnejše strahote, ki da se odigravajo v nočnih urah v Povhovici. Zaradi teh bombastičnih govoric se je res odpeljalo iz mesta več NovomeSčanov, katerih sodba pa je zdaj taka, da morajo pojavi biti samo prividi zaradi razburjenosti in pretiravanja prvotnih otročarij malega pastirčka V noči od ponedeljka na torek je bila zopet vsa Povhovica pokonci in je napeto pričakovala Tire duhov. Pa se ni ničesar več pojavilo. Dragmanova hiša je vsak večer močno zasedena, a poprej tiha vasica živi zdaj v nemiru in skrajno mučni atmosferi. Zelo hudo Je te ljudi poučiti, saj že po pregovoru vemo, da ima strah velike oči, vražjeverstva pa ne bo konec, dokler se ljudstvo kulturno ne dvigne tako visoko, da se ne bo dalo strašiti od raznih otroških komedij. Z Jadransko stražo na morje Ljubljana, 18. marca. Kdor je bil lani o Binkoštih z Jadransko stražo na morju, gotovo ne bo nikoli pozabil prijetnih dni na Jadranu. Tudi le» tos se je odločil oblastni odbor JS prire« diti za svoje člane ob Binkoštih podobni izlet, toda ne v Split in Trogir, temveč v naša morska kopališča na severnem Jadra« nu. Oblastni odbor JS je po daljšem raz« misijanju sklenil popeljati udeležence na otoka Krk in Rab ter v krožnem potova« nju na obale Savske banovine, v Crikve* nico in Bakar. Posebna eksekutiva je s pri« pravami gotova in je oblastni odbor vod« stvo izleta poveril tudi letos g. prof. Siču, ki bo z informacijami udeležencem rade volje vedno na razpolago. Lzletna pisarna JS je kakor lani v Vogelni ulici št 3. Ker pogajanja s hoteli in Jadransko pao« vidbo še niso zaključena, danes še ni mogoče podati podrobnega načrta, pač pa iz» damo lahko osnutek binkoštnega potova« nja. Okrožno potovanje je trenutno pro« jektirano na iste dni kakor lansko to je: dan pred Binkoštmi, oba bimkoštna praz« nika in dan po Binkoštih z izgubo časa za vožnjo na Sušak in nazaj v Ljubljano. Pro« ga je prilično naslednja: Ljubljana*Sušak, TrsafrOmišalj, Njivice*Maiinska*Glavotok, Krk • Aleksandrovo * Baška » Rab • Lo« parnik » Senj « Novi « Selce « Crikvenica« j Kraljeviča « Bakarac « Bakar « Sušak < _ Ljubljana. Pristanek bo na Kriku, Aleksaa-drovem, na Rabu, v Crikvenici in v Bakru. Ker je to okrožno potovanje izven stal« nih prog parob rodov Jadranske plovidbe, ! si posameznik ne more ogledati omenje« : nih letovišč v tako kratkem času, še manj ; pa da bi ostal dva dni na Rabu. Zato je ; potovanje priporočljivo hi vsakogar, ki bo i lahko združil oglede s kratkim letovanjem \ dveh in pol dni na najlepši točki našega j morja, ki se po vsej pravici imenuje biser ; Jadrana. Vsak izletnik mora pri vpisu za ! potovanje položiti 50 odst voznim«. Raz« ; log za ta sklep je dejstvo, da so lani iz« • vestni udeleženci preklicevali svojo ude« * ležbo tik pred odhodom vlaka in se neka« j teri niso udeležili izleta, ne da bi prekffi« \ caK prijave; odbor pa je moral nositi za« . nje vse stroške, ker je bilo treba plačati ! vožnjo in prehrano vnaprej. Izletni odbor j _ .j___n _- - J. .^/flAPom/H fn^ni xr mrts Ž iPomladne novosti za dame in gospode v plaščih, površnikih, trenchcoatih in oblekah priporoča iz svoje velike izbere po zelo ugodnih cenah FR. LUK1Č, Stritarjeva ulica. Domače ♦ Vojaške vesti. S kraljevim ukazom so imenovani: za sanitetnega poročnika dr. Stanko Jereb in dr. Janez Gantar, za lekarniškega poročnika pa Emil Sturm — vsi trije vojaško-državna gojenci. Pehotni podpolkovnik za generalštahne posle Mirko Burja, doslej načelnik štaba 1. konjiške divizije, je imenovan za vršilca dolžnosti načelnika štaba komande bregalnišSke diviziij-ske oblasti. , ^ ♦ Razpisane službe bano vinskih cestarjev. Banska uprava v Ljubljani razpisuje na-slednie službe banovin skih cestarjev ta si-oer: 2 mesti na cesti Dravograd-Slovenl-gradec: Šoštanj 1 mesto za progo od km 28 do km 33 in 1 mesto za progo od km 4450 do km 49.320, dalje 3 mesta na banov, cesta Šoštanj - Sv. V5d 1 mesto aa progo od km 0.00 do km 4.00. 1 mesto za progo od km 4.00 do km 8.00 ta 1 mesto za progo od km 8.00 do km 12.864. dalje 2 mesti na cesti Velenj e-Gma-Petrovče 1 mesto na progi od km 0.00 do km 400 ta 1 mesto na progi od km 4.00 do km 8.254, z odcepom ceste na Doberno ter na progi od km 0.00 do km 0.662. Razpisano je tudi mesto banovin skih cestarjev v odseku Tehar-je-Proseniško-Sv. Primož od km 4.00 do km 9.600 Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let Lastnoročno pisane ta s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi ta zadostno kolkovanimi prilogami je treba vložiti glede prvih sedem služb najpozneje do 15 apraa pri sreskem cestnem odbora v Sdovenj-gradcn. Cfflede zadnje službe pa do 10. aprila pri sreskem cestnem odbora v Ce-ljtu * Iz ljubljanske škofije. Monsignor Anton Koritnik, direktor škofijske gimnazije v St. Vfidu nad Ljubljano, je imenovan za papeže vega častnega komornfka. * Poročil se le v torek 17. t m. tTone Cvetko, sodni pripravnflc, z gdč. Simono Kokaljevo, hčerko znanega ljubljanskega podjetnika. Mlademu paru iskrene čestitke! ZELEZNO MEDENO NA]SOLID N EJ SE in NAJCENEJŠE : Z^CREB i; BARONA )Ei.ACI(!A; 2 - ♦ Spomina dveh pokoln&ov. V Št VWn nad Ljubljano je nenadno preminil kakor smo že poročali, spoštovani ta ugledni posestnik m gostilničar pri kolodvoru g. Jo^ že Bernik. Pokojnega Kruščka niso poznali samo Šentvidčani in okoličani, marveč Je dobro znan kot zgovoren in prijazen gostilničar tudi premnogliim Ljubljančanom. Pokojnik je dočakal 61 let V njegovi gostilni so se zbirali ta radi pokramljaib starejši očanci. zahajali pa so k nJemu radi w®njo ra parenrairu tu™* vi- ---- j tudi mladi Smrt Je ugrabila pokojnika m. bo storil vse, da so pnglašenci točni v pr» j d njegčvmi godom na veliko žalost so-javah, odjavah in plačevanju. Cene ne bo« ; ^veh sinov ta hčerke. — V V&šnji do prekoračile lanskih; sicer pa namerava ■ jv^ ^ pren»nft okrajni kmetijski refe- ' rent g. Franc Jereb. Pokojnik je v svoji službeni lastnosti mnogo konstfl našemu kmečkemu ljudstvu, ki ga je vzJjttMlo ne samo zaradi njegove prijaznosti, marveč tudi zaradi njegovih vedno koristnih in dobrih nasvetov. Za pokoj mrkom žalujejo soproga Marija ta dva otroka^ Pogreb bo danes po prihodu vlaka s hfiše žalosti ▼ V4" šnji gori na farno pokopališče sv.ptaa • Novi grobovi. Včeraj je umrla v Zar vodni pri Celju v starosti 27 let ga. Amalija Verderberjeva, bivša prodajalka v Hla-tftaovi trgovini v Celju. — V TrnorrJJah pri Celju je umri včeraj dopoldne splošno znani ta priljubljeni trgovec, gostilničar in posestnik g. Anton Fasarinc, star 68 let. Pokojnik, ki Je oče celjskega trgovca g. Antona Fazarinca, je bil pošten, vesten tn Izredno marljiv mož, obenem pa kreme-nit značaj. Vedno je bil tudi neomajen Slovenec. Pred vodno Je služboval v celjski okoliški občini nad 14 let kot občinski nad-stražar, v zadnjih letih pa Je bil član občinskega sveta v škof j i vasi pri Celju. S trudom lastnih rok si je ustvaril lepo imetje. Zdaj, ko bi mogel v miru uživati sadove svojega trudapolnega življenja, ga Je daljša bolezen Iztrgala lz srede njegovih dragih. _ V torek Je v Ljubljani umrla gdč. Fanči Palčardeva, trgovska sotrudnd-ca. Pogreb bo danes ob 16. izpred hiše žalosti v žitnikovi ulici 17 k Sv. Križu. — izletni odbor za letos prirediti potovanje v enotnem — prvem razredu m posebnem razredu za pomladek. Naval zastonjkar jev na pokvarjeno vino Ljubljana, 18. marca. Z veliko napetostjo so danee pričakovali končni rezultat vinskega sejma na kolo« dvoru, ki je povzročil pravo rabuko med žejnimi ljubljanskimi postopači Popoldne so odpeljali zadnje tri sode pokvarjenega vino. Posebna komisija se je popoldne se« stala, da ugotovi vse podrobnosti tako v pogledu splošnega prevzema, kakor tudi procedure pri denaturiranju in vse incidien« te. Komisija je vse popoldne delala in še niso znane končne ugotovitve, »štokglaj« zarii« so se dopoldne in popoldne solnčili kakor martinčki in živahno debatirali o vprašanju, kdo je največ vina odnesel in kdo je povizrpčil razne incidente, kakor tu« di o aretaciji 12 sodirugov. — Prokleto me danes glava bofli po tem rimi! je posebno jadikoval »debeli« Jaka. Njegov obraz je danes kazal vse mogoče barve, zlasti pa modro in rdeč*x Včerai ie bil zanj pravi praznik, a danes je imel post. Najhujši naval »žejnih« je bil včeraj pr« »e ure popoldne ali bolje med opoldanskim odmorom, ko je prenehalo pretakanje vina in so interesenti odšli h kosilu. Pri vagonih je bila le zasilna straža. Čim so se vozniki in interesenti odstranili od vagonov, je navalila na vino velika množica žejnih, v prvi vrsti par znanih barabic in sumljiv cev, ki stikajo po tovornem kolodvoru, da bi kaj izmaknili Bilo jih je nad 200, ki so prinesli seboj tudi kangle, velike stekleni« ce in še drugo posodo. Pograbili so po ce« veh m pipah ter neprestano točili vino, ki so ga nato odnašal: v svoja skrivališča. Na« stala je med njimi pravcata borba za cevi ki pipe. Bilo je mnogo prerivanja ki celo pretepanje. Baje so odnesli nad 10 hI vina. Glavni zdražitelj, ki je straži! pri vago« nih, je bil brez vsake moči m je naposled bil prisiljen poklicati policijo na pomoč Policijska straža z glavnega kolodvora, oja* čena z ono s stražnice na Dunajski cesti. Je energično začela razganjati vso mnpži« co ter je polovila 12 najsumljivejših tipov. Vse so spravili v zelenega Henrika m jih odpeljali v policijske zapore. Nekateri bo« do ovadeni državnemu tožilstvu zaradi tat« rine m izgredov Mestni dohodarstveni urad je vodil naj« strožjo kontrolo nad vsemi vozovi in so« jdi ki so bili odpeljani s tovornega kolo« dvora Kolika količina je bila odpeljana, ie ni povsem točno ugotovljeno, pač pa računajo, da okph 500 večjih afc manjših sodov. Danes popofldne je nastal pred vagoni zo» pet mir. Vagone, ki so last mednarodne transportne tvrdke Metzger, bodo očistili m nato odpremili na postajo Prosek v Ju« fijski Krajini -------- KINO IDEAL Danes premiera! Ob pol ®-» pol 8. in 9. uri! Conrad Veldt V misterioznem filmu iz artističnega življenja Poslednji trik Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 18. marca 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatuii, 4. relativno vlago v 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Ljubljana: 7. 772.3, —20, 38, NE 4, 3, Maribor: 7. 772.3, —3.0, 82, mirno, 0, —, —. Most ar: ni depeše. Zagreb: 7. 772.5, -0.3, 75, NE 2, 9, —* —. Beograd: 7. 7723, -4.0, 75, WNW 2, 2, —, -- Sa, rajevo: 7. 770.9, —2.0, 5.6, NE 8, 3, —, —. Skoplje: 7. 768.8, 3.0, 65, W 4, 10, del, 1.0. Kumbon 7. 762.9, 10.0, 46, E8, 3, —, Split: 7. 764.8, 5.0, 45, NE 12, 4, —% —«, Rab: 7. 766.2, 4.0, 47, NE 2, 3, —v —» V« 7. 763.2, 4.0, 68, NE 4, 5, —, —. Najvišja temperatura danes ▼ Ljubi)«« 4.0, v Mariboru 3.6; najnižja v Ljubljani —3.0, v Mariboru —3.0, v Zagrebu —1.0, v Beogradu —6.0, v Saraievn —2.0, v Sfcop« lin 2.0. Solnce vzhaja ob 6.7, zahaja db 18.11» kma vzhaja ob 6.20,. zahaja ob 18.25, Pokojnim Nag spomin, taiujočfai iskreno sožalje! ♦ Spomenik Toneta M aleja. PreejH smo: V okrilju Sokola I. se je ustanovil »Odbor za postavitev spomenika pokojnemu br. Tonetu Maleju. Spomenik bomo odkrili ob obletnici smrti našega Vzornika v juliju 1931. na njegovem grobu v Bohinju. Doprsni kip pokojnika bo izdelal akademski kipar g. Lojze Dolinar. Svoje mlado življenje je daroval br. Tone Malej za čast in ponos domovine Zavedamo se njegove velike žrtve in omogočimo postaviti žrtv4 primeren spomenik. Darila sprejema »Odbor za postavitev spomenika pokojnemu br. Tonetu Maleju LjuMjana-Tabor«. — Za odbor: Ivan Porenta, predsednik in Pran Vrečar, blagajnik. ♦ Redna služba božja oa Šmarni cori ob nedeljah ta praznikih se bo danes spet pričela. Služba božja bo ob 10. vsako nedeljo ta praznik do pozne jeseni, ie ob prav slabem vremenu Je ne bo. ♦ »Uprava ta demokracija.« V CJankn, ki je izšel pod tem naslovom v včerajšnji številki, je tiskarski Škrat zamenjal pravilen pojem demokratizacija uprave z demokracija uprave, malo daJJe pa je nastala druga napaka, ki moti zmisel in sicer slovč začetek dotičnega stavka: »Politika ta upravna oblast«., (namesto: Politika ni upravna oblast). ♦ Društvo zobnih zdravnikov za Dravsko banovino opozarja Slane, da bodo predavanja profesorjev Morala ta Fšscherja 25. t m ob 15. v amtoulatoriju sa »obe OUZD in trajjado do večera v noč; nadaljujejo se 26. t m. ves dan in koočajo zvečer. Oba odilična znanstvenika iz Nemčije obravnavata zanimive teme zobnih korenov, alveo-iarnš pyorrboe4. o krvavitvah v ustih In v oprtih protezah. Pro L Pischer predava o najnovejših nazorih postanka vnetja ta o postapku zlovrstnih ' tvorb. Ost. profesorja sta pripravljena sprejeti tateresantne praktične primere v konzultacijo v svrho praktičnih demonstracij ta lattko prtpdjerjo gg. kolegi take primere » seboj. Naknadne prijave čHanstva sa predavanja se ie vedno sprejemajo. ♦ Kongres JngoaloveuBfcfli agronome*. Ob priliki letošnjega Za«rebačkega zbora, ki bo v dneh od 25. sprite do 4. osja. se bo v Zagrebu priredil tudi kongres Jugoslo-venskih agronomov, Id se bo med drugim bavii z vprašanjem enotne strokovne organizacije za vso našo državo. Kongresa se bo udeležAo prMižno 400 Jogosiovenskjh agronomov. _ . . ♦ Učiteljsko droStvo za kočevski okraj bo zborovalo v soboto 21 ta t Kočevju. Ker bo na dnevnem reda aktualno predavanje učiteljice Vodetove iz Ljubljane. ivU se članstvo zborovanja udeleži podnoštevil- no. __VeBka PtreSca pri Celja. Z odlokom kr. banske uprave Je bil imenovan za župana občane Velika PSreši-ca posestnik t. Cokan Martin. Novi župan je blagajnik Sokola v V>eL Pirešic? ta Je tal nedavno odda Kovan s zlato svetinjo za državljanske zasluge. _ Znatne stavbne prihranke dosežeta, če Vam fanrrffl načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg St. 25/L * Ctrfl Metodova dražba Je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Podpirajmo družbo. Knpajmo družbin« razglednice! * Za XH. dražbo kož dhrfaOne. kt Jo priredi »Dftvja koža« 23. t m. na Ljubljanskem vdesejmu, so naši lovci pokazali veliko zanimanje ta poslali toliko blaga, da bo dražba res bogato založena. Najavljeno Je tudi zedo mnogo inozemskih kupcev. Istega dne zvečer v restavraciji pri »Levu« v Ljubljani poljudno predavanje o pseh Jamarjih, ki pomagajo kmti Škodljive roparice. katere donašajo krvcem lep dobiček. Po predavanju bo istotam prijateljska jamarska za-bava. _ ^ * Postajališče Jelensfcl Jarak na progi Zagreb glavni kolodvor • Sušak se bo otvo-rilo 20. L m. Nahaja se med postajama Vrbo vs ko ta Srpske Moravioe. ^^ * Ustavitev dela v Pliberškem radnika. Naš tozadevni članek v nedeljskem »Jutru« popravljamo v toliko, da je bfl ustavljen rudnik v Bleibergu (Zg. KoroSka) ta we v Plibcrku (BOeiburg) ki je na Sp. KoroSkem ta meji na našo državo. Bleiberger Berg-lastnica mežiških rudnikov, ki so takrat pre. S& v angleško last Rudnik v Bleiburgu je največji avstr. svinčeni rudnfk. manjša rudnika v Bistrici pod Peco ta Železni Rapfi sta bila ustavljena že pred meseci. * Stiskalnica za vosek. Prejeli smo: To sfiskaflnioo imenujejo čebelarji PavHnovo Velike količine odpadkov odstranjujejo ABHN-dražeje is telesa s mfHm m sigurnim delovanjem Zavoj za. 8 Din — zadostuje b krat. BIORIZIRANO kratko imenovano BIO mleko )e naibolfSe pitno mleko 4X90 Za Intimno toaleto dama samo Pri nakupu aparata vprašajte za nasvet v d r o ge r i i ah KAM I LJUBLJANA - MARIBOh ; svetovne znamke stalno ; na zalogi: Zeis,: Ikon, Voigtlander Kodak Zahtevajte naš cenik! 06 stiskalnico. Urednik »Slov. Cebelarjac g. Avgust Bukovec pa je dognal, da jo ie izumil čebelar Jakob Virient iz Olševka pri Kamniku, torej jo je nazivati Viri en to vo stiskalnico. Le-ta čebelar Je tudi mnogo pripomogel k uvedbi panjev z veliko mero. Zato ie prav, da vsai stiskalnica spominja nanj. * Higijenska razstava v Rogaški Slatini, Zdravstveni dom v Mariboru priredi sku» paj s podružnico Sv vojske v Rogaški Sla» tini enotedensko higijensko razstavo z otvo« ritvijo v nedeljo 22. t. m. ob pol 9. djopob dne v društveni dvorani pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 12. in od 12. do 6. do 29. mar« ca. Ob priliki prireditve razstave 6ame se bo vršilo v razstavni dvorani tudi več pre« d a vanj, katera bodo pojasnjevali filmi od» nosno skioptične slike. Za obisk razstave kakor tudi predavanja se ne bo pobirala nobena vstopnina. Vabimo vse tamošnje okoličane, da v čim večjem številu poseti* jo razstavo m predavan ia. * Naše planinske koče. smučarski izleti ta tečaii. Staničeva koča na Triglavu ie stalno oskrbovana. Pot skozi Krmo ie markirana V Krmi se d-ofoi tudi nosač. Oglasiti se je pri Lojzetu Rekarju. vodniku v Krmi. Za večdnevno bivanje v Staniče vi koči naj se prihod po možnosti javi z dopisnic«. Vse informacije daje Janez Batenc, Staničeva koča, pošta Mojstrana. — Koča pri sedmerih jezerih je ob lepem vremenu od sobote na nedeljo oskrbovana. Smučarji, ki so namenjeni na to kočo. naj se mimogrede informirajo pri oskrbnici Zvanovi v Srednji vasi aM pa v hotelu Sv. Janez, ali pa v Zla-tiorogu. Oskrbnica Zvanova preskrbi, ako treba tudi nosača. — Vodnikova koča na Velem polju je ob lepem vremenu od sobote na nedeljo zasilno oskrbovana. Smučarji, namenjeni na to kočo. naj se mimogrede »formirajo prt vodniku Lojzetu Rekarju v Krna. Dobi se tudi nosač. — Alpski smučarski tečaj na Staničevi koči vezan z več-dnevno turo po triglavskem pogorju pod vodstvom nastavnika c. Janeza Kvedra. se prične dne 6. aprila in traja do 19. aprila. Prijave Je poslati najkasneje do 1. aprila na naslov J. Bdtenc, Staničeva koča, posta Mojstrana. * Mali tekmovalci oa (ffleah. b Trbovelj nam pišejo: Med dolina je smučarski šport šele nekaj let star. hrihskim otrokom oa so smučke ie davno znane kot praktičen pripomoček za zimski promet Pri Sv. Katarini. kjer je dvorazredna šola, se večina učencev ta učenk pozimi do šole prismuča. Seve so smuči domačega izdelka. Oni dan pa so priredili učenci po dopoldanskem pouku pravcato smuško tekmo. Start je Ml pri šoK. Proga je bila 1 km dolga ta markirana Šteto po predpisih. Za kontrolo so bili odrasli. Startalo je 18 tekmovalcev. Vsak le imel s vodo številko iz papirja na hrbtu pritrjeno. Gledalcev ni manjkalo. Prvi je prispel na cilj Cmetov iz Bobna in si-oer v 8 minutah ta 45 sekundah. Ta ta še dva naslednika so dobili diplome, ki so Jih izdelale učenke v prihodnji uri risanja. Starši so srečni, da nudi šola v odmorih njihovim Dnbčkom tako zdravo razvedrilo. _ g^ * Angleški turisti v DtalmacflL Prtoodnjo nedeljo prispe v splitsko pristanišče velik potniški parobrod družbe Cunard Line s 300 angleškimi turisti. Parobrod ostane v Splita dva dni Angleži si bodo ogledali mesto ta njegovo okolico, zlasti pa Solin in njegove arheološke starine. • Smrtna avtomobilska nesreča se Je pri-petHa v Kosturju pri Dubrovniku. Avtomobil Lazarja StoJkoviča. katerega Je lastnik sam upravljal je po voz® kmeta 64 letnega Antona Vukoviča. Hudo poškodovani kmet je bil prepeljan v bolnico, kjer je po hudem trpijemu umri. Stoikov« je bil aretiran in sodišču izročen. ♦ Živo lisico uJeL b 2woria nam pišejo: Po srečnem naključju Je vjd v nedeljo delavec Schafer, kj stanuje v Taufarjovi hiši. krasno živo lisioo. Ko je namreč zjutraj prišel za hišo, kjer se nahaja koikošnjak prav ob hribčku, je opazil v njej nekaj kosmatega. Radoveden se je zelo previdno približaj ta videl ležati v kokošnjaku živo lisico. Hitro jo je zagrabfl za rep ta privlekel kričečo zvitorepko iz k-okošjega prebivališča. Lisica se je prizadevala na vse na-5ne, da bi se strgala tz rok. pa jo Je Schafer večkrat zavrtel ta Jo ubil. Lisico so dati iz kože, ki so Jo potem izročili lastniku lova. Domnevajo, da je prišla lisica nad kokoši, katerih pa ni bflo notri, ta jih je hotela počakati. Pa kakor je lisica zvita. Je Sla sama v past. . . ^ , ,,, • Dar Ctrll Metodovi družbi. CM družbi Je JzroftH g. dr. F. TekavCič 600 EMn te neke kazenske poravnave; neki rodoljub to do-brotntk pa podboro 400 Din. Lepa hvala! ♦ Pri smučarskih tekmah aa Poborta so dobivali nekateri tekmovalci zastonj kot posebno krepčflno sredstvo Ovomalttao dr. Wianderia. Ze mala skodelica je zadostovala. da si Je tekmovalec opomogel in tako ni čuda. (ta Je bilo veliko povpraševanje po tem kreočrlnem sredstva. ♦ ARBORJN, preizkušeno ta sptoSno priznano najboljše sredstvo »a pomladansko zatiranje Škodljivcev ta bolezni na sadnem drevju, ta cepitao smolo najfinejše kvalitete priporoča sadjarjem ta vrtnarjem tvrdka: »CHEMOTECHNA« družba « o. z„ Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A & E. Skaberne). ITO zobna pasta nafbolfSa! • Tovarna Jos. Relch sprejema mehko In Skrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. Iz Ljubljane a— Oriasnl oddelek »Jutra« posluje danes za stranke od 8. do 10. dopoldne v Prešernovi ulici 4. . _ _ . u— Smrt vzglednega delavca. Sno« ob 7. Je v splošni bolnici umrl tiskarniški stavec g. Janko DroL Bil Je nad 40 let neprestano uslužben v Narodni tiskarni, dokler ni pred nekaj leti odšel v pošteno zasluženi pokoj. Kljub svojemu napornemu življenskemu delu ^e dosegel lepo starost 71 let in Je bil do zadnjega časa precej zdrav. Pred dobrim tednom pa se je prehladll In si nakopal pljučnico, ki ji je snoči podlegel. Pokojnik je bil vse življenje navdušen Sokol in odločen narodnjak že v svoji mladosti. Med stanovskimi to-^ variži in « Širokem krogu svojih znancev Danes ob 3*» pol 5i 6*» pol 8. in 9* un* Zvočni film ljubezni, petja ln mladosti MELODIJA SREČE Izvrstni igralci! Nepozabna vsebina! Premiera! Prvič v Ljubljani! Tel. 2730. Kino »DVOT« I je bil zaradi svojega vedrega značaja splošno priljubljen. Pogreb bo v petek popoldne. Bodi pokojniku blag spomin! o— Iz gledališča. »Trije vaški svetniki« se uprizore drevi ob 20. v drami in veljajo znižane cene. Za jutrišnje gostovanje slavne umetnice Marije Hiibnerjeve veljajo običajne dramske cene. — V operi bodo danes ponovili priljubljeno opereto »Dijak pro-sjak«. Predstava je izven abonmana po znižanih opernih oenah. »Svanda dudak«. ena najlepših sodobnih oper češke literature, se ponovi jutri za red C. u —Vse prijatelje češkega naroda, zlasti pa člane Jugoslovensko-češkoslovaške lige in Ceskoslovenske Obce. vabimo, da se v petek 20. t. m. zanesljivo udeleže predstave »Svetega plamena«, v kateri nastopi kot gost največja sodobna češka igTalka ga. Hubnerjeva. Pričakujemo, da se bo vsak član in prijatelj češkoslovaškega naroda odzval našemu vabilu! a— Francoski institut. Jutri, v petek, ob 21. bo predaval v društvenih prostorih v Narodnem domu profesor Fournet o francoskem literarnem gibanju v Švici u— Zvočna matineja šaloiger z miško Mlckv v prostorih elitnega k na Matice še jutri v petek in soboto, vsakikrat ob pol 3» popoldne in v nedeljo dopoldne ob 11. Za danes napovedana predstava ob. 11. izostane zaradi molitev za naše rojake v Italiji Spored je velezabaven ta bo vzbujal mnogo smeha. Na sporedn je nov zvočni tednik, nato pa pridejo mdSke M*-c!ky v šalodgrah 1. FeJiks na Ooeanu, 2. Feliks Je iokav, 3. Čarobne paštete, 4. MEcfcr in vila, 5. Medvedji ples. StaršS privedbe svojo deco!_ ZA SPOMLAD potrebujete nove čevlje! V vseh najmodernejših oblikah, v solidni domači ročni izdelavi Vam jih izvrši po meri 4286 Joža Mokorel, Lfabljana MIKJE 2. 4286 a— Šentjakobski gledališki oder bo pot> - vfl drevi izvrstno veseloigro v treh deja njih »Extemporale«, ki je dosegla zelo ko uspeh. Posebne scene v gimnazijski konferenčni soba so zaTadi svoje napeto-k -mične vsebine izredno ugajale. Kdor se biče dobro zabavati, naj poseti predstavo. —. Vstopnice bodo od 19. ure pri večerni blagajni V nedeljo pa se bo ponovila veleza-bavna burka v treh dejanjih »Prostozada r-ji«. kjer giedaks tudi ne pridejo iz smei-a. Vstopnice bodo od petka dalje pri g. Mffk>£v Karničniku na Starem trnu. Vabljeni vsi! a— Slavistični klub DSFF priredi svoje prihodnje predavanje v nedeljo 22. t m. on pol 11. dopoldne. Predaval bo g. dr. Stanko Vurnik o vprašanju slovenstva v ljudski umetnosti. Predavanje bo izjemno v prostorih kina »Ljubljanski dvor« ker bo spremljano s skioptičnirri slikami. Vsto.i u— DroStvo medidncev nniverze kralja Aleksandra je Imelo 14. t. m. svoj 23. polletni občni zbor. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Bogataj Jože, podpredsednik Dolanc Jože, tajnika Posinkovid Ivo In Tičar Vekoslav, blagajnika čelesnik Franc in Horvat Martin, knjižničarja Wolf Vlado ta Rupreht Hubert, gospodar Jagodlč Boris. o— Valčkov večer v čast Jožicam ta Jožetom Sokola Moste se preloži zaradi žalnih manifestacij za primorske Slovence ta Hrvate od četrtka 19. t m. na nedeljo 22. t. m. ob pol 8. a— Predavanje rospe Ataae Karflnove bo v kinu Ljubljanski dvor 27. t m. ob 20. Opozarjamo že danes na to predavanje s ski optičnimi sl ikami ta vabimo zlasti ns."e žene, da se ga v velikem številu odele/a. — Ženski Pokret _ _ . ___ v, n— Sočani! Danes vsi brea tejeme t molitvi za versko svobodo našli braitorr ol» pol 10. v stolmioo sv. Nikolaja! n— Sibirski dobrovoljci imajo v petefc: 30. t m. ob 2L v restavraciji v Zvezdi prijateljski sestanek. . ... . . a— Obrtniško društvo v Ljubljani ctove- fiča vse ljubljanske obrtnike (ce), da s« zborovanje danes ob 10. uri. dopoldne v Trgovskem domu ne vrši u_ Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola bo igral danes na Jožefovo v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste) »Ga-šparčka, dvornega zdravnika«, burko v 3 dejanjih. Po predstavi poseben dodatek sa otroke. Začetek točno ob 16. a— V društvu »Soča« bo predaval v soboto 21. t. m. ob pol 9. zvečer g. Hubert Marjanovič, tajnik moškega učiteljišča v Ljubljani, o srednjeveških spomenikih v Dioklecijanovi palači v Splitu. Vabfljenrtt Vstop prost a— Družina »Soča« se udelefl moBtve za rojake v Prlmorju danes ob 9.30 v stolnici. Zvečer bo gostovanje na Vrhinikl ob 30. v Rokodelskem domu. Uprizori se Molnar- Tradicifonalna - DOMAČA VESELICA (Hausball) S. K. ILIRIJE ▼ soboto 21. t. m. v vseh goritfh^^ro- storih KAZINE. SOKOL MOSTE priredi v nedeljo 22. t. m. ob 20. uri VALČKOV VEČER NA ČAST JOŽICAM IN JOŠKOM 4273 ___ šivilje, modni ateljeji! Ovratnike, manšete, kravate kakor tuctt cele obleke Vam poslika po poljubnih vzorcih »IRIS« atelje za umetnostno obrt, Simon Gregorčičeva ulica 11 MatjffnJbi AKO TAM DECA NE MOKE JEMATI KLBJEGA OLJA, dajte ji JEMALT ki Ima zelo prijeten okus ln oprosti dete in roditelje raznih neprijetnosti ribjega olja. — Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42 Din za veliko škatlo in 25 Din za malo škatlo. 111 Skrbinškova učinkovita trodejanka »Vrag«. Nastopijo: Remerieva, Gabrijelčioeva, Ko-ščakova. Košuta, ttumar. Kogej in Brezi gar. Režira Košuta. Pred predstavo izpregovori priložnostno koroemorativno predavanje naš odlični gledališka pedagog, režiser in igralec k. Milan Skrbinšek. u— Predavanje dopisnika »Novosti« in »Vremena«. V J NAD J adranu bo predaval v petek ob 20. ljubljanski dopisnik »Novosti« in »Vremena« g. Oton a Ambrož o jugoslovenskem realizmu Tonija Schlegla. b_ Gojenke gospodinjske šole »Mladika« p rt rede danes ob 18. v obednicd »Mladike« čajanko. Za čajanko pripravljena jedila bodo p. n. občinstvu na vpogled pol ure pred začetkom čajanke. Jedila bodo potem cenjenim gostom na razpolago proti povrnitvi efektivnih stroškov. . . n— Zaključna plesna vaja Preporoda bo m »oboto 21. t m. ii— Oblastna strelska družina v LJubljani obvešča vse članstvo, da se bo vršil v nedeljo, 22. t m. ob pol 10. v salonu hotela »Uoyd« redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Članstvo se prosi za točno in sigurno udeležbo. ti— Redni občni zbor Umetniške Matice ne bo 21. t m., temveč v soboto 28. t m. ob 20. v posebni sobi Narodne kavarne z običajnim dnevnim redom. u_Ženski Pokret javlja, da bo prihodnja seja namesto drevi, 23. t. m. ob 20. v Ejtkv niti_ Taks oproščena organizacija elektrotehnikov v Ljubljani. Glede na to našo vest nain sporočajo, da je taks oproščena Organizacija praktičnih električnih in strojnih tehnikov v Ljubljani (OPEST), katere člani so absolventi električnih in strojnih de-iovodskih hi tem sorodnih šod. Oprostitev taks ie dosegla OPEST zaTadi svojega delovanju v prid članstvu. Toliko v pojasnilo, da ne bo zamenjave, ker obstojajo še drage organizacije s sličnimi naslovi. si— Sprememba posestL Enonadstroptro hišo aa tako zvanem Zelenem hribu ob Dolenjski cesti ie kupdl te dna od Slovenske banke gostilničar Ivan Usenik z Borštnikovega trga. Novi lastnik bo poslopje popolnoma preuredil in moderniziral. Kletni prostori ostanejo približno v enakem stanju, v pritličju in L nadstr. pa bodo preurejena stanovanja. V hiši bo adaptranih tudi več lokalov. Z adaptacijo je lastnik že pričel. u— priprave za regulacijo Ljubljanice. Gradbeno podjetje inž. Dukič in drug. ki ie prevzelo regulacijska dela ob Ljubljanici, je te dni že začelo Jovažata stavbni les na prostor pred nekdanjo Lasnikovo, sedaj Mayerjevo hišo na Marijinem trgu. Ob betonskem nabrežju so začeli postavljati prvo lopo. Kakor hitro bo vreme ugodnejše, se pričnejo regulacijska dela. ii_ prve oljke in butare na trgu. Včesstj so na Cankarjevem nabrežju postavili prve cvetuonedeljske butare na prodaj. Butare so prinesle kmetice iz okolice. Gene so še razmseruo visoke. Tudi oljke so že včeraj prodajali. u— Ljubljanski trg. Včerajšnji trs je bfl izredno živahen, ker je bil hkratu velik tržni dan in tik pred praznikom sv. Jožeia. Zlasti vrtnarji so prišli na svoj račun. Prodal so mnogo cvetlic, zlasti nageljnov. Gospodinje so vse dopoldne obkoljevale vrtnarje in »zbirale cvetlice. S potrebščinami je M trg bogato založen. Mnogo je bilo solate, zlasti tržaške ajsence, ki so jo prodajale branjevke po 12 do 16 Din kg. Na trg so bili pripeljani tudi prvi letošnji skombri. Cena 44 Dmi za kg. u— Obsojeni mesar. Pired okrajnim sodiščem je bdi obsojen mesar A V. na 24 ur zapora in 300 Din denarne kazni po členu 6. zakona o pobijanju draginje, ker ni imel na raznih delih rruesa označenih cen. Oproščen pa i e bol od obtožbe zaradi navijanja cen, ker je dokazal, da je vedno prodajal me-so po določenih tržnih cenah, a je bil le en primer, ko je njegov pomočnik neki stranki prodal jetra pomotno po precej visoki ceni, namreč po 100 Din za kg. dočim je tržna cena jetrom 25 Din. u_ Nesreče. Brezposelni ključavničar Ivan P. se je v torek zadrževal v gostilnah na Gosposvetski oestt V teku večera se je vin ca pošteno nabral in je slednjič ponoči priromal v splošno bolnico s potolčeno glavo. Nesrečni Janez sploh ni mogel povedati, kako se je poškodoval in ni vedel, ali ga je kdo napadel ali je padel sam. — Katarina Trojanškova iz Malega Mengša je predvčerajšnjim v sobi tako nesrečno padla čez pručico, da si je zdoma a desno nogo v stegnu. — 7 letni posestnikov sinček Janez Piškur iz Skovca pri Veliki Loki se je ponesreči ranil z nožem na obrazu in si pri tem poškodoval tudi levo oko. — Trgovski pomočnik Ivan Mihe v c iz Sela pri Zireh je v torek padel pos topnicah in si zlomil desno nogo. Vse poškodovance so prepeljali včeraj v splošno bolnico. n— Splašena kobila. Včeraj dopoldne je ušla iz hleva v Veliki čolnarski ulici kobila ter zbežala PO Trnovskem pristanu do Sv. Jakoba 'rga in Pred Skotijo, kjer jo je prijel zidar France Vidmar. Na ulicah je bilo baš tisti čas mnogo pasantov, zlasti šolskih otrok. Iz Maribora »— Jugosloveni! Pozivamo vas, da se odzovete vabilu vliadike dr. Bauerja ter Sfi udeležite sv. maše, ki se bo vršila na dan sv.. Jožefa ob pol 12. v frančiškanski cerkvi za primorske brate. Ob tej prilika se spomnite, da je tem bratom potrebna tudi odprta ta roka. — Jugoslovenska Matica v Marica— Proslava 70-Ietnlce dr. Karla Krama ra. V soboto 21. t. m. ob 20. bo priredila Jugoslov.-češkoslov. liga skupno s Sokolom v mali dvorani Narodnega doma proslavo prvoboritelja slovanske vzajemnosti, 70-letnico češkoslovaškega rodoljuba in politika dr. Karla Kramara. Proslavo bo o tvoril z nagovorom predsednik Jč lige prof. dr. Pivko, nakar bo predaval o dr. Kramafu minister n. r. dr. Vekoslav Kukovec, ki je imel o tem že dvoje lepo uspelih predavanj v Celju in Murski Soboti. G. dr. Kukovec je kot dolgoletni javni delavec predvsem poklican, da spregovori o našem velikem prijatelju dr. Kramafu, kojega 70-letnico je nedavno tako impozantno proslavila ne samo češkoslovaška republika, ampak tudi ves ostali slovanski svet, pa tud! drugi prijatelji češkoslovaške v Evropi. Govor dr. Kukovca bo torej za vsakogar izredno zanimiv in je torej n Isdeloratelj v Jugoslaviji: Jogosl. P. Belersdorf A Co, d. •.«.].— Maribor, Gregorčičeva St. 24 Žrebanje ob 13. v hotelu Triglav v MoJ« strani. Prijavnina 10 Din za tekmovalca in se plača ob priliki žrebanja. Razglas rezultata in pa razdelitev daril ob 17. v hotelu Triglav v Mojstrani Tek« muje se po pravilniku JZSS. Tekmuje vsak na lastno odgovornost. Dosedaj je prijav« ljenih v vseh treh razredih nad 20 tekmo« valcev. Prijave, ako le mogoče poslati do petka, Smučarskemu klubu DovjcMojstra* na, sicer pa na dan tekme. Vlakovne zveze od vseh strani jako ugodne. Prenočišč zadostno Število po zmernih cenah na razpolago. Tekma bo zelo zanimiva, ker •e bodo po« samezni klubi medseboj s svojimi najbolj« šimi močmi borili za čim častnejšo mesto, kajti startali bodo vsi jugoslovanski favo« riti v teku in v skokih. To bo tudi ena zadnjih prireditev v večjem obsegu leto« šnje sezone. Prvenstvo Ljubljane v table tenisa za 1. 1931 Tudi državni prvak Janez Nemec sodeluj« v prvenstvu. Veliko zanimanje. Za prvenstvo Ljubljane, ki se vrši da« nes ves dan, pričenši ob 8. v areni Narod« nega doma, se je prijavilo veliko število tekmovalcev med njimi državni prvak Ja« nez Nemec iz Murske Sobote. Dopoldne se vrši prvenstvo mpStev, med katerimi je moštvo Ilirije favorit Vendar ga lahko preseneti moštvo zagrebškega Uskoka. Dopoldne se rrfi ie pueustvo double gospodov in mixed-doubla Popoldne ob 14. se bodo izločili štirje finalist: v prvenstvu single*gospodov, ki odigrajo turnir zvečer po sistemu za točke. Tu je brez dvoma fa* vorit Nemec, vendar presenečenje ne bi iz« nenadilo. Boj za finale se bo razvnel med •igrači Hegger, Slavina, Nemec, Korenčič, Nagy, Girgon, Lowe, Grunfeld. Poleg čast« nega naslova prejme prvak tudi prehodno darilo, ki si ga bo osvojil po trikratni za« poredni ali petkratni zmagi v presledkih. V damskem prvenstvu so Iiirijainke najne« varnejše in bo prvenstvo pripadlo ali Worni ovi, Tratnikovi aH Geržininičevi Turnir se nadaljuje zvečer ob 19.30 s fi« nalnimi igrami in se konča z razdelitvijo daril Plavalne ln skakalne tekme priredi SK Ilirija 21. in 22. t m. v svojem zimskem kopališču. 2e zadnje tekme, ki so se vrši« le pred dvema mesecema, so pokazale, da je plavalna sekcija Ilirije resno pri delu in upamo, da bodo tudi sedanje zadovolji, le našo športno javnost — V soboto 21. t m. se pričnejo tekme ob 16., vrstni red je: 100 m prosto dame, 28.60 m prosto da* Prvi alpski smučarski tečaj na Starti* levi koči se prične 29. t m. in bo trajal do velikonočnih praznikov. Cena tečaja jo 560 Din. Prijave se sprejemajo do 25. t m. Tečaj bo vodil nastavnik JZSS g. Jože Po« gačar. Skupni odhod iz Mojstrane bo v ne« reljo 29. t m. ob 6. zjutraj. Prijave spre« jema in daje vse potrebne informacije Ja* nez Bitanc, Staničeva koča, pošta Mojstra* na. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 14. dalje trening vseh igralcev na igriSču. Službeno iz LNP. Jutri, v pet«*: ob 19.30 seja p. o. v prostorih DeL zbornice. Tajnik IL SK Reka Danes ob 13.30 naj bodo « igrišču Ilirije: Klemene, Battelino, Košir, Venturmi, Thuma, česnik, Eržen, Pike, Lo* borec. Štrukelj, Janjetovič, Battelino IIL Prijatelj. Opremo, razen čevljev, dobite na igrišču. Nadalje se opozarjajo vsi igralci na sestanek nogometne sekcije, ki bo jo* tri ob 20. v kavami »Zgonc«. Dopisi 2IČE. V nedeljo 8. t m. se je vršil v šoB sokolski sestanek. Na sestanku je obširno predaval br. dr. Mejak Ervin iz Konjic o sokolstvu. Sestanka se je v veliko zadovoljstvo navzočih udeležil tudi sreski načelnik gosp. Trstenjak Karel, ki je po lepem govoru br. dr. Mejaka izpregovoril nekaj iskrenih besed in priporočal vstop v sokolsko organizacijo. Prisostvovalo je okrog 50 mož, fantov in deklet, ki so z velikim za* nimanjem sledili izvajanjem govornikov. STORE. Naš Sokol prav marljivo goji telovadbo pod vodstvom g. Volavška. Dne 14. t m. je pa stopil na plan tudi dramski odsek z igro »Prisega ob polnoči«. Igralci so v splošnem dobro rešili svoje uloge. Na tem mestu bodi izrečena zahvala šolskemu upravitelju gosp. Slavku Črnigoju za zatočišče, ki ga ima Sokol v šoli. _ Med tovarno v Štorah in občino Teharje se bije boj glede šole v Štorah, ki je bila poprej nemška, a sedaj je slovenska. O tem pa prihodnjič! VRHNIKA Na Jožefovo ob 20. bo gt>-stovala v Rokodelskem domu družina »So-čec z Molnar-Skrbinškovo učinkovito komedijo v treh dejanjih »Vrag«. Režira g. Košuta. Uvodno besedo izpregovori naS odlični gledališki pedagog, režiser in igra« lec g. Skrbinšek. LOGATEC. V nag kraj prihaja sedaj »Slovenski Narod« že z vlakom ob pol 16. Dobiva se pri g. Dar^slavu Smoletu. I&to* tam se dobivajo tudi »Jutro«, »Domovina«, »Življenje in svet« in druge publikacije. SOKOLSTVO IN VERA Krški škof dr. Josip Srebrnič je izdal sa post pastirski list, ki se bavi med drugim tudi s Sokolstvom in ideologijo sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyrša. Pastirski list skuša dokazati, da Tyrševe sokolske ideje niso združljive z nazori vernega katoličana in da zato veren katoličan ne more biti Sokol, ne da bi prišlo v nevarnost njegovo iversko prepričanje. Sokolstvn posvečeni del Srebrničevega pastirskega lista so posneli seveda tudi mnogi necerkveni listi in zanesli s tem vznemirjenje. a tudi ogorčenje med najširše narodne plasti. Ker nismo hoteli slediti njihovemu slabemu vzgledu, na tendenco, ki je bila razvidna iz teh posnetkov, nismo hoteli reagirati, čeprav smo dobivali od svojih čita-teljev zaradi tega mnogo vznevoljenih očitkov. Prepričani smo bili, da bodo primerno odgovorili poklicani sokolski voditelji sami. In to se je te dni zgodilo. Zadnji »Sokolski Glasnik«, glasilo Saveza SKJ, razpravlja e neutemeljenih očitkih škofa dr. Srebrniča v daljših izvajanjih, ki jih prinaša pod skupnim naslovom >Tyrš na grmadi«. Iz teh izvajanj posnemamo naslednje najvažnejše odstavke: Pastirski list škofa dr. Srebrniča Dr. Josip Srebrnič, krški škof, ie ftaslovil na svoje vernike pastirski list, !V katerem posveča daljše poglavje Miroslavu Tyršu. To poglavje so deloma iT celoti, deloma v izvlečkih posneli nekateri listi v državi, ki so poprej bili ,v službi Sokolstvu nenaklonjenih političnih strank. Duhovniki so v cerkvah pri službi božji čitali to pastirsko pismo in nekateri so ga tudi komentirali na škodo Sokolstva. Jasno je, da je afront škofa dr. Srebrniča proti TVršu izzval v sokolskih Vrstah, pa tudi v širši javnosti veliko •pozornost in začudenje, ker je ni dvoma, da je bila škofova strela preko Tyr-ievega groba namenjena zgradbi, ki jo je zgradil Tyršev genij in ki se danes dviga po vsem slovanskem svetu. Z mirnim ponosom postavljamo svojo čast in svoja prsa temu novemu napadu v trdnem prepričanju, da se bo ivalovje strasti odbilo od nas. Pastirsko pismo škofa dr. Srebrnika se glasi v onem delu, ki se nanaša na Tvrša, takole: >V zadnjem času se pojavlja sovražnik Presvete Matere Božje v novi temni obliki. Hvali in priporoča, širi in uvaja takozvani Tvršev duh, Tyrševo ideologijo, Tvršev način mišljenja o svetu, o človeku, o narodu, o državi. Jaz sem stvar proučil in Vam lahko rečem: Tyršev duh je duh naturalizma in mate-rializma. Tyrš je vzel svoje ideje najprej od nemškega filozofa Schoppenhauerja, pozneje je vzljubil telesno kulturo poganskih Grkov, učil se je tudi od mohamedancev ter je prešel v materialistično pojmovanje ljudskega društva in sploh svela na podlagi Darwinove razvojne teorije. Njegova ideologija ne pozna Boga, niti neumrjoče duše. Duša in telo sta mu pojava iste stvari; religioznost je njemu delo za narod, izvršeno v duhu večnih zakonov narave, v duhu stalnega napredka in razvoja. Človeštvo in z njim posamezni narodi, so njemu samo deli prirode; neizprosni zakoni, ki vladajo v pri-Todi, vladajo tudi nad človeštvom in narodi in nobena molitev jih ne more izpremeniti- Življenje mu je neprestano gibanje in borba, kjer vlada tisti, ki je za borbo bolj pripravljen. Radi tega je treba negovati telesno kulturo; telesno jaki posamezniki, bodo tvorili tudi moč naroda. Grška kultura mu je kažipot pri vzgoji mladine. Propove-duje svobodo, bratstvo in enakost v smislu naturalističnega humanizma. Roga se krščanski karitativnosti. Hoče. da se vzgaja um, volja in euvstvo v človeku za ljubezan do naroda in države, za svobodo in disciplino, za narodno obrambo, za prosveto m nravnost; ali seveda vse v luči izključno tuzem-ske kulture ter dosledno brez Boga, brez Cerkve, brez molitve, pa tudi brez Presvete Matere Božje, ker njemu je ideal grški človek. Tvrš je med Čehi oče obsežnih omladinskih vzgojnih organizacij; v smislu svoje ideologije je izločil iz njihovega dela vsak vpliv religioznih, predvsem katoliških momentov ter je neprestano deloval, da bodo v verskem pogledu ateistične. To ;e Tvrševa ideologija. Nihče od dobrih katolikov je ne more sprejeti, ker je ona enostavna negacija ne samo vsega katolicizma. ampak sploh vere v Bosa. Neiskrenost, neinformiranost ali varanje je, ako se trdi, da njene etične ideje niso in ne morejo biti nasprotne verskim etičntm načelom. Kako to, ko Tyrševa ideologija sploh ne pozna etike napram Bogu; ko verska etična načela negira in v svojem področju ne dovoljuje niti najmanjšega poizkusa vzgoje v smeri katoliškega etičnega nauka? Nacionalna vzgoja v smislu Tvrševe ideologije ni nič drugega, kakor konkreten prenos Darwinove razvojne teorije na človeka, posameznika in na narod. Ni večjega nasprotja proti katoliški vzgoji ©d te ideologije! Negacija katoliškega stališča je tudi, če se trdi, da morejo duhovniki na svoiem področju sicer svobodno vzgajati mladino v verskem duhu, da pa je zadeva lajiških krogov, da v smislu Tyr-ševe ideologije vzgajajo isto mladino v Tvr-ševem duhu. Zakaj, vsaka vzgoja mora biti enotna in složna, sicer bi nastalo isto, kakor če bi mešali plemenito vino s pokvarjenim. Nemogoče ie duše usmeriti k Bogu, ako jih istočasno Tyršev duh goni proč od Boga. Gre za najresnejšo zadevo na svetu, za usodo duš, ki so neumrljive in ustvarjene za večnost. Torej je za nas absolutno izključeno mimo doynišča.ti vzgojo v smislu Tyr-ševega duha, kakor je sploh nasprotno katoliškemu nauku, da ie kakršnakoli vzgoja izključna zadeva lajiških krogov oziroma državne oblasti. Starši naj vedo. da vodi vzgoja njihove 'dece v moči Tyrševe ideologije neizbežno v versko mlačnost in konsekventno prej ali slej v verski nihilizem, v odpad od Kristusove Cerkve, v odpad od Boga. Ta ideologija je največja pogibelj za našo deco in mladino, ker stremi za tem, da počasi iztrga iz njihovih duš vse, kar spominja na Boga in Jezusovo Cerkev. Ta ideologija se "danes priporoča in širi in mnogi se ji radi svojega položaja ne morejo izogniti, če tudi Jo iz dna duše mrzijo in obsojajo. Ali int se hočemo proti njej boriti, da se borimo za svobodo vesti in roditeljskih pravic pod vodstvom nebeške Matere Božje! Ona ne stoji na strani Tyrševe ideologije! Ona je z nami! Mi nočemo Tyrša, mi hočemo v vzgoji dece in mladine Mater Božjo Marijo!« Tako se glasi pastirsko pismo škofa Srebrniča! Presodite! Ker danes Tyrševo Sokolstvo obsega ves slovanski svet in ne samo omla-dinske organizacije med Čehi, kakor trdi krški škof, je razumljivo, da bo ta čudna in nemogoča poslanica naletela na odmev, ki nikakor ne bo po godu niti interesom katoliške cerkve same, a vzbudila bo tudi čuvstva onega ogromnega dela slovanskih Sokolov, ki so nepobitno po svojem verskem prepričanju verni sinovi katoliške cerkve. Anatema, s katero udarja krški škof na Sokolstvo in njegovega ustanovitelja Tvrša, bo padla na njegovo glavo samo. Jan Pelikan (Praha): Tyrševa ideologija in verstvo V odgovor na izvajanja v pa» stirskem listu škofa dr. Srebrniča prinaša »Sokolski Glasnik« tudi članek g. Jana Pelikana iz Prage, enega najboljših poznavalcev Tvrša in njegove ideologije. V članku čitamo med drugim: škof dr. Josip Srebrnič je napisal v svojem pastirskem listu o Tyršu in njegovi ideji razpravo, ki je na nekaterih mestih zgrajena na napačni podlagi. Nepobitno je, da morejo na mišljenje človeka zelo vplivati razni misleci ter da so tudi na dr. Miroslava Tyrša vplivali sodobni in starejši filozofi. Ali je morda nauk svetih očetov ostal brez vpliva filozofov starega in novega veka? Ali je Platonov nauk ostal brez vpliva na krščansko kulturo? Nikakor ne! Trditev, da je Tyrševa ideja ideja naturalističnega materializ-ma, je pogrešena. Tyrša sicer lahko prištevamo med filozofe pozitiviste, vendar ni bilo večjega idealista in to ne samo v ciljih, ampak tudi v jedru njegovega nauka. Nadaljnja trditev, da je Tyrš prevzel Schoppenhauerjevo filozofijo, je ravno tako pogrešna, ker on je bil vseskozi filozof praktik, ki se ni priključil niti eni izmed obstoječih filozofskih šol, niti eni smeri. On sam tudi ni ustvaril nikake filozofske šole, ampak je samo apliciral na praktično življenje moderna načela svoje dobe. Gotovo je, da je našel inspiracije v telovadbi starih Grkov. A s čim se je inspi-rirala cela renesansa, ki je človeštvu ohranila toliko umetniških pridobitev in to celo tudi katoliško-cerkvenih ? S čim pa se inspirira katoliški telovadni pokret Orlov, ko je vendar tudi ta z dopadenjem sprejel staro-rimsko geslo: »Mens sana in cor-pore sano«? Popolnoma pogrešena je trditev, da je prišel Tyrš do materialističnega življen-skega nazora potom Darwinove razvojne teorije. Ravno nasprotno je res. Darwin je v načelu učii, da se živali in tudi človek polagoma .stopnjema razvijajo in da pušča narava pri življenju samo močne poedince, a slabi in manj sposobni se izgubijo, izumrejo. Sposobni poedinci pa ustvarjajo nova pokolenja, od katerih se zopet ohranijo samo sposobni. Tyrš je sicer uporabljal ta nauk za podkrepitev svojih telovadnih stremljenj, ali v svojih zaključkih je dospel drugam, a ne ca materiali-zem, ko je rekel: »Nobena zunanja sila, nobena materialna in surova sila ne uničuje narodov, življenja naroda; dokler se narod razvija na solncu resnice, dobrote in občega napredka, tako dolgo je v tej slogi neranljiv kakor solnčni žarek.« To je v pravem nasprotju z materializmom in je velika korektura materialističnega pomena Darwinove teorije v smislu idealizma, ker vsak vernik lahko smatra besede: »solnce resnice, dobrote in napredka« po svojem prepričanju tudi za božjo voljo, kajti ali je krščanski Bog kaj drugega kakor največja resnica in dobrota? O tem, da bi Tyrševa ideologija ne poznala Boga. niti nesmrtnosti duše, se je težko prepirati, kajti o teh stvareh Tyrš ni nikdar javno razpravljal, niti je v tem pogledu zapustil kakršnihkoli pisanih dokazov o svojem osebnem prepričanju. Z verskimi vprašanji se je bavil samo mimogrede dva- ali trikrat, a to večinoma samo takrat, ko je pri svojem umetnostnem študiju hotel pojasniti postanek raznih del, n. pr. gotskega sloga in slično. V pravem pomenu besede se je bavil z vero samo v svoji študiji iz leta 1870 »Mohamed in njegov nauk«, v kateri pa se sploh ne dotakne krščanstva, ampak polemizira s Koranom in proglaša za pravo vero »duh ljubezni in prosvete«. Ali je pa morda smisel krščanstva kaj drugega kakor duh ljubezni? Razume se, pravega in resničnega krščanstva, ki ne smatra glavnih stvari za stranske, a stranske za glavne! Trditev, da hoče TyrS nravnost brez Boga, brez Kristusa, brez molitve, brez Matere Božje, se ne more niti vzdržati, niti dokazati. Tyrš se o tem sploh nikdar ni izjasnil, niti je o tem pisal, toda mi k temu lahko dodamo to: Tyr8 je bil katolik, vreden sin cerkve, ki je stopil v zakon po predpisih vere. Kako je vendar mogoče, da so bili Tyršu podeljeni sveti zakramenti, ako je bil tak odpadnik, za kakršnega ga slika škof Srebrnič? Ali se vara dr. Srebrnič, ki Tyrša sploh ni poznal in o njem zelo malo ve, ali pa so se zmotili takrat oni katoliški duhovniki, ki so ga poznali, pa so ga vendar pokopali z vsemi svetimi obredi. Da, v resnici obstoja velikanska razlika med Tyršem in dr. Srebrničem. Dr. Sre-brniču je zoprn vsakdo, kdor ne veruje ravno vse tako, kakor on sam. Tyršu Je bil zoprn samo slab človek, a ljubil je vse dobre ljudi, pa naj so pripadali katerikoli veri. Ne vem, kdo je potemtakem bližji po Kristusu učeni ljubezni: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Ali kljub temu nočemo trditi, da je TyrS izpolnjeval in vršil vse, kar predpostavljajo za verovanje predstavniki katoliške cerkve. S takimi pojavi, kakor je ta nestrpni nastop dr. Srebrniča, je prišel v nasprotje, ker njemu ni bilo za formalno pripadnost k veri in za farizejsko prikazano pobožnost, toda on je bil za borbo proti »zablodam in predsodkom«, njemu je bilo na tem, »da se odstrani s sveta vse, Ponaredb se obvarujete, ako kupujete ASPIRIN TABLETE le v zavojčkih z BAYER-JEVIM KRIŽEM kar je zlo, ter da bi privabljala častitost s svojo vrednoto in vzvišenostjo«. Ako je to načelo v nasprotju z vero škofa Srebrniča, potem je sporazum med njegovimi nazori in Tyrševimi nemogoč. Mi pa med Tyrševim stališčem in pravim Kristusovim naukom ne vidimo razlike. Zaradi tega tudi ni res, da je Sokolstvo nasprotno katoliški veri, ni res, da je Sokolstvo proti Bogu. Ravno nasprotno je res, da je Sokolstvo za pravo vero, notranjo ln resnično, a proti pretvarjanju in licemerstvu, proti zlorabi vere v cilju nestrpnosti In napadov na druge. V svojem pastirskem listu dela škof Srebrnič proti svojemu in tudi proti Kristusovemu duhu. Osnova Kristusovega nauka je duh strpnosti, duh ljubezni do bližnjega, duh resnice, pravice in dobrote — in to je tudi Tyrševa ideja in ideja vseh velikih mislecev sveta. A takemu duhu so zoprne vse nestrpne polemike in napadi ljudi, ki niso razumeli niti prodrli v veličino svojega poslanstva v človečanstvu in v nauk svoje lastne vere. če hoče škof gojiti pravi Kristusov nauk, naj pusti na miru Tyr-ševo idejo, a obsoja naj in naj se bori proti Orlovstvu in onim, ki so s Kristusovim naukom v takem nasprotju, da delajo iz božjih naukov predmet posvetnih sporov, da zlorabljajo vero v povsem ne-verske namene. Gospod škof, čistite pred svojim lastnim pragom; mnogo je še treba dela. da bi mogli vsi služabniki Kristusovi spoznati pravo osnovo svoje vere in tako v resnici živeti v Kristusu. Tam je pravo polje Vašega dela — in Tyrševa ideologija Vam pri tem ne bo na poti! Zaključna beseda Svoj odgovor zaključuje »So* kolski Glasnik« z naslednjimi od* stavki, dodanimi izvajanjem g. Ja* na Pelikana: Stvarni razlagi brata Jana Pelikana, objektivno sodeč, nimamo ničesar več dodati. Samo čuditi se mora vsakdo, ko vidi in spozna ta način borbe proti Sokolstvu, posebno če pomislimo na sredstva, ki se za to borbo uporabljajo. Ali že osnova sama je tako trhla, da se ta napad mora odbiti in zlomiti ob čistosti, veličini in lepoti ideje, ki je privrela iz Tjrrševe duše in katere začetek in konec je bratska lju-bezeu: »To je moja zapoved, da se med seboj ljubite, kakor sem jaz vas ljubil.« )Iv. 15, 12.) — >Kdor ne ljubi, ostane v smrti.« (1, Iv. 3, 14.) — »Ako vi ne odpustite, tudi vaš Oče, ki je v nebesih, ne bo odpustil vaših grehov,« (Mr. 11, 26.) Končno moramo še naglasiti, da je pismo škofa dr. Srebrniča v ugodno razpoloženje, ki ga je v narodu izzvala poslanica presvetlega zagrebškega nadškofa dr. Bauerja z ozirom na vprašanje naših sorojakov v Italiji, prineslo ton disharmonije in oslabelo njen vtis. »Ako Tyrš ograža rimsko katoliško vero v vaši lastni zemlji,« bodo rekli Italijani, »zakaj se zavzemate za rimske katolike v Italiji, ko jim nihče ne odvzema vere?« — Ze iz tega vzroka je nastop krškega škofa po-grešen in vsekakor neoportun. Zelo nam je žal, da je tako! Strast zaslep-ljuje! Sokolstvo je svoje stališče do vere opetovano pojasnilo tako jasno in ne-dvomljivo, da je v tem pogledu vsak komentar odveč, kakor bi bila tudi brezuspešna vsaka borba proti resnici. Nas niso štrli in uničili bajoneti, niti zapori in vešala — in zato se bo tudi ta naskok človeške slabosti razblinil in se izgubil v praznino. A da svoje članstvo seznanimo z idejami, ne samo s citiranimi citati, ki jih o Tyršu navaja krški škof, smo poskrbeli, da čim preje dobimo vsa ta dela v dobesednem prevodu na našem jeziku. S tem je naše polemike konec, ker vidimo namen tudi že v dejstvu, da niti eden list Srebrničevega mišljenja ni omenil naših člankov, ki smo jih v »Sokolskem Glasniku« ravno z ozirom na vprašanje vere in duhovščine objavili v letošnjih številkah dne 12. in 26. februarja. Nas vodi in nas bo vodil Tyršev duh lepote in bratstva, ker: »Modrost uči zmernost in razumnost, pravičnost in srčnost, nad katerimi ni nič koristnejšega v človeškem življenju.« (Modr. 8, 7.)____ Sokol Maribor H. na P obrežju priredi v nedelio 22. t. m. ob pol 16. v dvorani gospe Rajko svojo telovadno akademijo. K prireditvi so vabljeni vsi prijatelji sokol/ stva. Sokol Maribor L priredi svojo drugo akademijo v soboto 21. t. m. ob 20. v te* lovadiMoi inž. podofocireke šole Kralja Pe* tra I. Na sporedu je pozdravni nagovor; proste vaje moške dece; Pivko: Planiranje letnega telovadišoa (moški naraščaj); Ste« fanovič=Binički: Japonke (ženska deca); Gorup=Parma: Mladi vojaki; (moška de* ca); Pehani: Boks (člani); skupine na konju (moški naraščaj); deklamacija, vaje članov na bradlji, Bolhar«Pospišil: Pomlad (člani* ce); Čeme*Jenko: Što čutiš, čutiš..., pi* tomci inž. podofocireke šole, Jermalkova* Benišek: Nove smeri (ženski naraščaj); KovačsJemko: Iz bratskog zagrljaja (Slani). Predprodaja vstopnic pri br. Majerju, tr« govcu na Glavnem trgu in pri br. Coterju v Vetrinjski ulici. Sokol v Šmarju pri Jelšah z vnemo pri« pravlja MoJierejevo igro »Skopuh«. Dne 11. t m. je prišel k nam predavat brat Na* potnik, profesor iz Celja, ki nam je obraz* ložil dobo in dela francoskega pisatelja Moliereja. Predavanju je sledU prijeten družabni večer, KULTURNI PREGLED »Luiza« v ljubljanski operi šele včeraj sem mogel videti na novo naštudirano »Luizo« z Zl. Gjunjenac v na« slovni vlogi, z Gostičem (Julien), Primo« žičem (.oče) in Španovo (mati) v reži}: dr. Gavelle ugotoviti, da. je dr. Gavella uspešno zastavil vse svoje ogromno režisersko znanje in je z razpo« ložljivimi sredstvi dal delu krasno umet« niško formo. Zadovolj'l je vsem nemalim zahtevam pesnika^komiponista. V kompfizi« ciji slik ni bilo nikake šablone, moderna stvarnost in realizem sta se kazala zlasti v velikih mmožestven< h scenah, osobito v tretji pri šiviljah, in četrti sliki Momtmar* tra, ki sta obe očitovali režiserjevo umet« niško silo in njegpvo, do potankosti in pre« mišljeno izdelano režijo. Nič manj odlično niso bili ustvarjeni manjši prizori poedin« cev. »Luiza« je malodane v prvi vrsti krea« cija dr. Gavelle. Z njo se je kar najteht« nejše uvedel sedaj tudi v operi. »Luiza« je dosegla krepak in silen uspeh. Drugače tudi ni moglo biti, ker je bila ope« ra v vsakem oziru kar najskrbnejše pri* pravljena. LTstrezala je gotovo namenom kom-ponista ter se kar najtesnejše pribli« žala pariškemu duhu, ki jo pTeveva. Dogo« diek in okolje kažeta, da je pesnikskompo* nist vse to sam doživel. Charpentier je v tem obeležju, v tem krogu sam trpel, se ve« selil in živel. O tem nas delo vedno zno« va, v vsaki sceni posebej prepričuje. Boj življenja žejne, brezobzirne mladine s skle* rotično starostjo je bil resničen ob času postanka tega velikega dela. resničen pa je še bolj danes, po vojni, in bo resničen vedno. Vsebina »Luize« je večno stara, večno nova, zato nam je blizu, zato jo razumemo kot občečloveško. Tudi muzikalno se do novejše dobe ni posrečdo nobenemu fran« ooskemu komponistu, da bi ustvaril tako silno učinkujoče in bogato glasbeno^sce* nično dek>. Charpentier imenuje »Luizo« glasbeni roman — a se ji bolje prilega ime glasbena drama, »Luiza« pa ni toliko dete sreče, kot plod dolgega, resnega dela. Že deset let pred »Luizo« je ustvaril sim* fonično dramo »La vie du poete«, ki jo je pozneje sam označil kot predgovor k »Lui* zi« dn ki-je z njo tudi najožje muzikalno sorodna. Treba bi jo bilo poznati, da bi pravilno ocenili Luizo. Vse štiri glavne vloge so bile v najbolj« ših rokah, zlasti ga. Gjungjenac je bila tako glasovno kot igralsko na izredni umet* niški višini. Prav zelo imponira g. Gostič, katerega igra je skladno harmonirala z glas« benim podajanjem Oba 6ta se zlasti odli« kovala v Montmartrski siki, kjer se je v smiselnem hrušču in trušču pojavilo vse in še več, kar zmore naš teater. Vesel sem, da sem slišal peti enkrat tudi g. Primoži* ča v nekakem slovenskem jeziku, še bolj pa, da je to storila g. Gjungjenac in to vprav vzorno. Izvrstno pevko in igralko se je v vlogi jezljive in klepetave matere izkazala ga. Španova. Ne dosti manj odličnih sode« lavcev zahtevajo nekatere manjše vloge, ki so bile v rokah ge. Poličeve, Kogejeve, Ri« bičeve, Sanoina, Zupana, Perka itd. Plese je naštudiral Golovin. zelo okusne dekoracije ®o bile izdielane po osnutkih scenografa Uljamiščeva. Vse ogromno muzikalno delo je z zanosom in minucijozno skrbnostjo naštudiral in vodil ravnatelj g. Polič in tako v družbi z g. dr. Gavello pripomogel pre* krasnemu delu do zaslužnega vseobčega uspeha. -č. Gostovanje Japonskega gledališča v Ljubljani Daljni gostje so nam pričarali podobe, v katerih smo zaslutili izredne kvalitete gledališke umetnosti. Toda prišli so iz one druge polovice sveta, ki nam je tuja. Med nami je rasa, sta jezik in vera, je docela drug sistem elementarne čuvstvenosti in miselnosti. Možno je, da bi se jim približali na ravninah človečnosti, toda svoje podobe ne bomo v njihovem zrcalu nikoli zagledali. Celo ljudje, ki so živeli med njimi v domači zemlji, ki so se poglobili v subtilnosti jezika in jim ni tuje religijozno doživljanje, priznavajo, da so v globinah talne elementarnosti rasne uganke, katerih tudi intuitivno ne morejo zajeti. Bila je doba, ko se je naš zapad zaljubil v ta vzhod, in so povsod v Evropi ustanavljali budistične krožke, propagirali japonsko, kitajsko umetnost in obrt, toda cvetoča češnjeva vejica je ostala le ornament Klabundov »Krog s kredo« je kljub izvirnosti v pravljici, vendarle po naše občuten. Poročanje o gostovanju bi bila velika pro-drenost če bi takoj ne priznal, da se mora človek omejiti na impresivne vtise. To kuji-ro Tsutsui nam je s svojo družino pokazal modernizirano japonsko gledališče iz klasične dobe 18. stoletja. V čem je gledališče modernizirano, v koliko je morda prikrojeno za evropsko potovanje, tega ne vemo- Zato bi zelo težko sklepali o prvobitni podobi njihovega gledališča- Kakazo Okakura govori v svoji knjigi »Ideali vzhoda« o problemu japonske umetnosti, predvsem slikarske. Med historičnimi podatki omenja, da se razdobje od 1600 do 1850. p. Kr. r. splošno označuje kot starejša in mlajša perijoda Tokugawa. V letu 1586. si je po dolgotrajnih državljanskih vojnah priboril najvišjo čast v državi Hideyoshi. Njegovi pristaši so si plemstvo ustvarili z mečem. Nekateri izmed njih so se pred tem časom potepali z razbojniki po deželi, ali pa so plenili s pirati ob kitajski obali. Stroga in svečana kultura etohikaŠkih knezov jim je bila nepojmljiva in zopema. Umetnostao stremljenje v teh letih karakterizira vnanji blesk. L. 1615. je Tokugawa Jejrasu porazil Hideyoshia in centraliziral upravo. Umetnosti ideali so obudili staro klasično preteklost V socijalnem življenju prevladuje bogati srednji stan. Ljudstvo je živelo svoje. Ker mu je bilo občevanje na dvoru in z aristokracijo prepovedano, se je izživljalo v šum-nih, posvetnih zabavah in iskalo razvedrila v gledališču in veselem yoshiwarskem vrvenju. Literatura teh družabnih plasti je povsem različna od samurajske (plemiške), njihovi slikarji se udejstvujejo kot ilustratorji znamenitih gledaliških komadov. Obe pe-rijodi Tokuyawa pomenita v japonski zgodovini razdobje, v katerem so se umetnostni ideali demokratizirali- Nižje ljudske plasti so si prilastile idejo o samurajski posveče-nosti, se seznanile z bolestjo poetov in življe- njem svetnikov. Te ljudske plasti so prevz©* le nacijonalno dedščino za bodočnost Gledališče, ki smo ga spoznali, bi torej m-viralo iz mlajše perijode Tokugawa. Snovi se prilegajo omenjenemu času. Prizor »Ljubezen v času češnjevesra cvetja« je lahko nekaka šala, drama »Speča previdnost« snov takratne sodobnosti, dočim je »Mitshuide« romantična zgodba, morda narodna pravljica. — Ničesar ne trdim, le uuibam. — V režiji smo opažali nekak primitivizem, ki pa je vendar zelo točno preračunan in uravnovešen. V prvem delu je bila simetričnost skoraj otipljiva. Stilizacija poslednje scene je bila v vseh treh igrokazih očividna, docela podrejena izrazu vsebinske ideje.' Priljubljeni prizori s sabljanjem so podajani v stilu plesa, spremlja jih stara Bugaku-glasba, ki smo jo čuli še posebej v plesih. Našemu občutju in pojmovanju najbližje delo ie bila >Speča previdnost«. Nepoznanje jezika nam zastira pogled v notranjost. Orožar je vsekakor neka simbolna podoba viteštva. za katero se je takrat ljudstvo ogrevalo. (Zdi se mf, da beseda orožar ne bo nikakor adekvatna za pojem te podobe.) Režija kakor igra Izpričujeta visoke umetniške vrednote. Prizor, ko si naprti Chui mrtvega očeta na hrbet estane neizbrisen. Dinamičnost duševnega doživljanja je nas gluhe gledalce porazila. V splošnem smo opažali veliko moč v podajanju notranjih duševnih procesov z golo mimiko obraza. Spominjam se. kako pretresljiva je bila ločitev Mitsuhidovega sina od Hat-su-Gike. V >Mitsuhide« je prav značilna scena, ko sin zabode mater, kar nekoliko spominja na Polonijev umor v Hamletu. Čeprav so starši japonskim otrokom nekaj svetega, se razvije ta prizor brez monologa ali pretresljive scene; mater odpeljejo takoj z odra-— Kakuzo Okakara omenja, da se je v tej dobi v slikarstvu že pojavil vpliv zapadneaa naturalizma. Morda potrjuje tak vpliv v gledališču tudi prizor, ko si kmet Chui izdira trn, kajti zdi se mi, da ni bil skladen s celotnim stilom. Dozdevni realizem je le dinamično izražanje duševnih procesov, da bi bila ideja čim bolj poudarjena. Nepoznanje jezika nam je v marsičem povzročalo pretiran vtis neke primitivne naivnosti. Gostovanje je bilo enako zanimivo, tako ▼ etnološkem, kakor umetniškem oziru. J. K. Glasnik Muzejskega društva n. Slovenijo (zgodovinska sekcija). Pravkar je izšel najnovejši snopič naše najstarejše domoznanske organizacije. Snopič obsega 6 tiskanih pol in prinaša vrsto zanimivih razprav in podatkov za proučavanje naše domače zgodovine. Prof. Saria nadaljuje s poročilom o svojih izkopavanjih poznorimskih utrdb na Gradišču pri VeL Malenci ob sotočju Krke in Save. Zanimiva so njegova izvajanja o rimskih zapornih napravah na slovenskem ozemlju, časovna določitev, posebno pa še ugotovitev paralelnosti odkritih vrat v VeL Malenci ter vrat v Emoni. R. Ložar poroča v daljšem, s številnimi slikami opremljenem članku o arheološkem delu Narodnega muzeja v Ljubljani v letih 1928__1930. Ni to le golo naštevanje, avtor marveč vsak važnejši predmet znanstveno opredeljuje ter dodaja svoje kritične opazke- Iz vsega pa zveni tudi, kako nujno potrebno bi bilo, da pride tudi naša država že enkrat do zakona o varstvu starift in spomenikov. Prof. Lnschin - Eben^reuth razpravlja o baronih Raigersfeldih - Rakov-cih, ki so se nenadoma dvignili do visokih položajev in so odlično sodelovali pri upravnih in gospodarskih preosnovah. pa tudi kot blesteč meteor nenadoma izumrli. — Za našo novejšo politično zgodovino (boji med kranjskimi Nemci in Slovenci) so važna pisma med Anastazij G riinom in Dežmanom, ki jih objavlja dr. MeL Pivec - Štele- 0 čebelarju anši in njegovi rodvini piše, predvsem na osnovi farnih matrik, tajni komer-nik Tomo Zupan. — Iv. Vrhovnik objavlja v nadaljevanju svojega spisa »Gostilne v župniščih« zadevno gradivo, urejeno abecedno po posameznih farah. Zelo zanimiva in poučna je tudi slovstvena rubrika Glasniko-va- Poročajo: dr. Zontar o sistematskih delih iz pravne zgodovine Slovencev ter o Šišiče-vem zborniku, dr. Ložar in prof. Saria o nekaterih arheoloških publikacijah; urednik J. Mai o izdanjih Madžarskega zgodovinskega društva. Tu izvemo, da je v teh Fontes historiae hungaricae aevi recentioris obilo gradiva tudi za slovensko politično in kulturno zgodovino I- polovice 19. stoletja. Muzej, društvu, ki se vztrajno in vneto trudi, da nam odgrne kopreno nad našo pro-šlostjo, želimo pri njegovem nadaljnjem dehi obilo uspehov in razumevanja od strani javnih činiteljev, ki bi mu morali obilneje priskočiti na pomoč. Kdorkoli se zanima za našo zgodovino, pristopi kot član Muzejskega društva, ki nudi za borih 30 Din letn i ne bogat in zanimiv Glasnik. Repertoarii c LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 19.: Trije vaški svetniki. Lfud^af predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 20-: Sveti plamen. Gostuje ga. HGb- nerjeva. Izven. Sobota, 21.: Dom osamljenih žena. B. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 19.: Dijak prosjak. Opereta. Lju met z 1 odst pretrdo brerne.^ ker se fi« nancna uprava ni hotela odreci dohodkov teaa davka, je lzprememla dosedanji tazni sistem v bolj elastični sistem pavšaliranja, ki ne ovira vmesne trgovine v njenem raz. voju. Davčna obremenitev je za blago ene m iste vrste vedno enaka pa naj gre bla. go čez več ali manj rok. To je važno za natančno kalkulacijo obremenitve. Priprave za uvedbo tega reformiranega skuonega davka na poslovni promet so se precej zavlekle. Gospodarske zbornice so na poziv finančnega ministrstva izvršile ogromno delo s tem, da so na podlagi po> izvedb in številnih konferenc sestavile predlog za tarifo skupnega davka. Bilo je treba za vsako posamezno blago ugotoviti, koliko faz napravi dotično blago do kon« zumenta, kako se med tem razvija cena, koliko znaša predobremenitev itd. Financ« na uorava je hotela prvotno uveljaviti no« vi davek s 1. januarjem. Ker pa se to ob« sežno delo poizvedb ia kalkulacij navzlic intenzivnemu delu ni moglo izvršiti v krat« kem času nekaj tednov, je bila namera« vana uredba novega skupnega davka pre« ložena. Sedaj je objavljena uredba k temu zakonu in istočasno se izda tudi tarifa, ki vsebuje stopnje skupnega davka na po« slovni promet pri domačem producentu odhosno višje stopnje, ki se plačuje pn uvozu dotičnega predmeta. Tarifa določa z malimi izjemami za vsako blago stopnjo skupnega davka pri uvozu, stopnje skup* nega davka, ki se pobira na domače bla« go, pa so določene večinoma le za one vr» fi-fce blaga, ki tvorijo podlago za pobiran i e pavšaiiranega odnosno kombiniranega skup* nega davka. Pri uvozu se skupni davek na poslovni promet pobira istočasno z uvoznimi dajat« vami m veljajo v tem pogledu analogno vsi carinski predpisi. Prav tako veljajo za pro« met s trošarinskimi predmeti glede pobi« ranja skupnega davka, glede zavarovanja oprostitve kazni itd. določbe zakona o dr« žavni trošarini. Na trošarinske predmete se skupni davek na poslovni promet plačuje istočasno s trošarino. Po knjigi dosežene« ga prometa odnosno r>o trgovskih knjigah morajo plačevati ta davek '/sa podjetja obvezana na javno polaganj'- rr.čunov, vsa industrijska podjetja ne glede na to, če so delniške družbe ali ne, in vsa ostala pod« ietja, katerih letni promet iz prejšnjega leta presega 500.000 Din. V knjigah dose« ženega prometa pa se mora seveda voditi evidenca le glede prometa z blagom, glede katerega se smatra dotično podjetje za ob« vezan ca pri plačevanju skupnega prometa. Ni torej treba voditi evidence glede pro« meta z uvoženim blagom m z domačim blagom, na katero je skupni davek že pla« čal drugi obvezanec. Meja 500.000 Din pa velja za ves promet ne glede na to, če je nanj treba plačati skupni davek ali ne. Za vsako posamezno fazo prometa pa se nadalje plača davek na poslovni pro« met pri dobavah državi in samoupravnim pri uvozu in pri prometu z drvmi za kur« javo, s tesanim lesom in z zaklano živino. Na živino se plača skupni davek ob prili* ki izdaje živinskega potnega lista tn izdaje dovoljenja za klanje na podlagi tržne cene živine. Klanje živine se ne sme dovoliti dokler se dotična oseba ne izkaže, da je davek na dotično žival plačan. Obvezanci za davek na poslovni promet se po kraju, načinu ugotavljanja davčne osnove delijo v: 1. obvezance, ki plačajo davek pri uvozu; 2. obvezance, ki plačajo davek skupno s trošarino; 3. obvezance, ki plačujejo davek po knjigi izvrešenega pro« meta brez ocene davčnega odbora: 4. ob« vezance, ki plačujejo davek na podlagi oce« ne davčnega odbora: 5. obvezance. ki pla« čujejo davek na podlagi dogovora odnosno sporazuma in 6. na obvezance, ki se jim davek odtrga ob priliki dobave državnim in samoupravnim oblastem. Za manjše davčne obvezance (produ« cente) so važni predpisi glede plačevanja davka na podlagi dogovora odnosno spo« razuma z davčno upravo. Tak sporazum je rooeoče skleniti za tri leta in more biti individualen ali pa kolektiven Kolektiven sporazum se sklepa samo s pripadniki isto« vrsitne gospodarske panoge. Ta olajšava ve« Ija za obvezance, ki ne vodijo knjig izvr« šenega prometa in bi se jim sicer odme« ril davek na podlagi ocene davčnega od« bora. Take sporazume bo mogoče s>kle» pati šele po 1 januarju 1932 po posebnih navodilih, ici jih oo izdal finančni minister. Antiseptično preparirana Čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE! Dokazano najbolj dovršena. Prva hrvatska štedionica Prva hrvatska štedionica je imela 7. marca t L pod predsedstvom gosp. Miroslava grofa Kulmerja svojo 84. redno glavno skupščino. Iz poročila ravnateljstva in iz bilance je razvidno, da so vloge v preteklem letu narasle za znatno vsoto od preko 216 milijonov Din, tako da znašajo sedaj vse vloge pri Prvi hrvatski štedionici 1 milijardo 854,674.930 Din, od česar odpade na vloge na knjižice 1-658,327-832 Din. Glavne postavke aktiv so: gotovina v blagajni in pri denarnih zavodih 208,800.000 Din, vrednosti papirji 307,200.000 Din, menična listnica 457,200.000 Din, dolžniki 1.711,700.000 Din, posojila občinam 78 milijonov 900 000 Din. amortizacijska bipotekar-na posojila 47,500.000 Din, nepremičnine 177,700.000 Din, skupna aktiva znaša torej 3 milijarde in 13 milijonov Din, pasiva pa sestoji iz delniške glavnice od 75,000.000 Din, rezerv od 81.GOO.OOO Din. pokojninskega fonda od 24.900.0C0 Din, vlog od 1 milijarde 954.600.000 Din in upnikov od 802 milijona 200.000 Din. Bilanca za leto 1930. zaključuje s čistim dobičkom od 16.609 199.95 Din, odno-no s prenosom iz leta 1929. v višini 1,178 402-81 Din, s skupnim dobičkom od 17,787.602.76 Din. Dobiček za leio 1930. je torej 280 330 Din večji nego je bil za leto 1929. Od tesza čistega dobička je bilo sklenjeno, da se dodeli na račun posebne dotacije rezervnemu zakladu in pokojninskemu fondu, vsakemu po 750.000 Din, poteg že v pravilih predvidene dotacije v višini 5% čistega dobička, tako da je vsaka od obeh rezerv letos doti-rana s skupno 1.580.460 Din. Na račun 16% dividende za leto 19S0. |e votirano 12.000.000 Din. a višek od 1.430 820 Din, ki preostane po odbitku 8 Statutom zajamčenih tantiiem ravnateljstvu in upravnemu svetu, je prenesen na račun izgube In dobička za leto 1931. Dividenda se izplačuje od 9. marca t. L v višini 80 Din na vsa ko celo delnico. = k vprašanju skupnih ali ločenih zbornic. Prejeli smo: Nekako pred dvema tednoma so prejele vse ljubljanske obrtne zadruge okrožnico, da se izjavijo za skupne ali za ločene zbornice. Tako okrožnico je dobila tudi zadruga dimnikarjev. Ta se je na žalost izrekla za lojene zbornice, kar seveda ni v interesu obrtnikov. Ne vem. če ima gospod načelnik pravico, samolastno se izjaviti o tem in 8 štamniljko zadruge ter svojim podpisom podpreti izgubljene ovce. 0 tako važnem vprašanju more sklepati le občni zbor, da člani sami o tem odločijo. Zato prosim gosp. načelnika, da nemudoma prekliče svojo usodno izjavo in skliče izredni, oziroma redni občni zbo«-. za katerega je tudi že čas. Na takem zboru naj se člani sami z glasovanjem odločijo za skupne ali ločene zbornice Nikakor oa ne gre, da bi gospod načelnik s svojimi ožjimi sodelovalci odločal o tako važnem vprašanju, ki globoko posega v interese članov. — Dimnikarski mojster iz Liiibljane _ Neznana milijardna terjatev Jugoslavije. Pred tedni smo objavili pod gornjim naslovom daljšo razpravo zagrebškega profesorja dr. Mogana o neznani milijardnl terjatvi naše države, ki izhaja iz svoječasne ureditve vprašanj, ki so v zvezi z prevzemom prog južnih železnic v nasledstvenih državah. Ta razprava, ki je bila Istočasno objavljena v beograjskem »Narodnem Blagostanju«, je tudi v inozemstvu vzbudila pozornost Dunajska »Neue Freie Presse« je v rubriki »Srednjeevropsko gospodarstvo« objavila preteklo in predzadnjo soboto odgovor, kjer skuša pisec pobijati trditve dr. Mogana. Kakor doznavamo bo dr. Megan na izvajanje dunajskega lista v kratkem repliciral. — Oddaja zgradbe treh dvonadstropnih stanovanjskih hiš v Ljubljani se bo vršila potom ofertalne licitacije 14. aprila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogodi proračuni in načrti pa pri omenjenem oddelku) — Oddaja zgradbe dveh dvonadstropnih stanovanjskih hiš v Mariboru se bo vršila potom ofertalne licitacije 15. aprila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji proračuni ln načrti pa pr! omenjenem oddelku). = Dobave. Prometnoskomercijelni odde« lek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t m ponudbe glede od« daje nalepljenja grafikonov in glede doba. ve 66.900 pol tiskovn. strojni oddelek pa do 23. t. m ponudbe glede dobave 300 ko« madov gorilcev, 2000 komadov vložkov za acet lenske gorilce in raznega m:terijala za kemični laboratorij m do 26. t. m. glede dobave 15.000 kg žeieza ter 560 komadpv prašnic. (Pogoji so na vpogled pri omenje« nih oddelkih). Direkciji državnega rudnika Velenje sprejema do 23. t m ponudbe gle« de dobave raznega okovja, do 30. t. m. pa glede dobave 24 kg kovinskih vijakov. Zahvalo izrekamo vsem, ki so s tako mnogobrojno udeležbo pripomogli, da je imel naš iskreno ljubljeni in nepozabni soprog, atek, stari atek, stric, brat in tast gospod JOŽE MARN mestni oskrbnik in železniški vratar v pok. tako veličasten pogreb. Posebno zahvalo izrekamo čast duhovščini, osobju mestnega načelstva za darovani venec, železniškim upokojencem, požarni brambi ter vsem darovalcem vencev in prekrasnega cvetja. Prisrčno zahvalo izrekamo tudi tistim, ki so izrazili sožalje ter spremljali dragega pokojnika na njegovi poslednji poti. Celje, dne 18. marca 1931. Žalujoča soproga, otroci in vsi ostali sorodniki. BORZE 18. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo velik, zlasti v devizah New-york, Praga in Curih. Tečaji deviz so deloma za malenkost popustili Na zagrebškem efektnem tržišču j« Vojna škoda obdržala v glavnem včerajšnje te-ča?3 82, Praga 168.3—169.1. Curih 1094.1—1097.1. Rfekti Ljubljana. 8% Blair 92.75 bi., 7% Blair 83.25 b!.. Celjska 150 den.. Ljublian kreditna 128 den., Pra«tediona 900 den.. Kreditni zavod 160 — 170. Vevče 128 den.. Ruše 220 den Zaareb Državne vrednote- Voina *koda aranžma 424.75—25. kasa 424 5—425.25, za junii 424 — 425. za december 425—425.5, investicijsko 87.75 — 88. agrarne 51 5—52 5, m Blair 92.75.- 93.25, 7% B'air 82.75 do 8325 6% begluške 70 — 71. bančne vrednote: Praštediona 900 den.. Union 190 do 192. Jugo 78—79. Srpska 194 — 197. Zemaljska 140 — 145. Ljubljanska kreditna 128 den.: industrijske vrednote: Gutmann 140 - 142. SI a vek s 41 — Drava 253 do 262. Sečerana 275 — 290 Bi-od vagon 70 do 75. Union mlm 60 — 65, Vevče 129 Ho 13fi.5. D"b-ovačka 300 _ 390, Trbovlje 3°9 - 3^1 Beograd. Voina škoda 424.25 — 425 75 zaklj.. investicijsko 88 5 — 80 5. 7% Blair 82 75 - 83, 6% begluške 70 25 zaklj. Blagovna tržišča I.BS + Ljubljanska borza (18 t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon re-meljnov ŽITO -f Ljubljanska borza (18. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer: 2 vagona pšenice, 1 vagon koruze in 1 vagon činkvantina. — Nudi se (fran-ko sloven. postaja, po mlevski tarifi, plač. v 30 dneh): pšenica: baška, potiska 80/81 kg po 212 5 — 215; baška, srbobran., 79/80 kg po 210 - 212.5; gornjebaška, 79'80 kg po 205 — 207.5; baška okolica Som bor, 79 kg in baranjslca, 79/80 kg po 192.5 — 195; koruza: baška, stara po 147.5 — 150, nova, času primerno suha po 137.5 — 140; oves: baranjski, navadna voznina po 192.5 — 195; moka: banaška >0« po 335 — 340. -j- Novosadska blagovna borza (18. t m.) Tendenca nespremenjena Promet: 24 vagonov pšenice, 14 vagonov koruze, 6 vagonov moke in 1 vagon otrobov. — Pšenica: okolica Novi Sad 79/80 ke 152.5—155. okolica Sombor 79/80 kg 142.5 do 145 sred.-baška 79'«0 kg 155—157.5. srem. 78 kg 142.5 — 145. slav. 78 kg 110 do 142.5. - Oves: baški 145 - 150. -Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 do 120. — Koruza: baška in sremska 92.50 do 95; ladja Dunav, predč. suha 90—92; za maj 92.50 — 97.50. — Moka: baška >0g< m »Oga« 245 - 265 >2« 215 - 230: >5« 185 do 195. »6« 175 - 185: »7« 140 - 145: »8< 115 — 12o Otrobi; baški. eremski in bana-Ski 105 - 110 + Bndimpeštansba terminsba borza (18 t. m.) Tendenca nespremenjena, promet miren. Pšenica: za marc |5.01 — 1502, za maj 15.40 — 15.41; rž: za marc 10.85 do 10.86, za maj 11-15 — 11.16; korasa: za maj 12.89 — 12.90, za julij 13.18 — 13.19, tranzitna za maj 10.19—10.21. 2IVINA 4- Ljubljanski živinski sejem (18. t m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 205 konj, 55 volov, 27 krav, 7 telet in 164 prašičkov; prodanih pa je bilo 28 konj, 30 volov, 12 krav. 6 telet in 75 prašičkov. Sejem ni bil baš živahen, vendar so cene ostale povsem nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli I. 8.25 Din, II. 7.50 Din, III. 7 Din. krave debele 5—6 Din, krave klobasarice 3—4 Din, teleta 10—11 Din. mesni prašiči 9 Din; za komad: konji 300 do 5000 Din. prašički za rejo, 6—8 tednov stari 150-200 Din. Preskrba Ljubljane s higijeitičnim mlekom Ljubljana, 18. marca. Nagli razvoj Ljubljane, ki se vse bolj in bolj približuje velikomestnim razme« ram. stavlja vedno nove zahteve organiza« torne narave. Med najbolj pereča vpraša« nja spada preskrba prebivalstva z dobrimi živili. Neposredna okolica mest pač ne proizvaja dovolj, da bi mogla zadostiti vsem zahtevam prebivalstva. Tež šče pro» blemov leži na strani živil živalskega iz« vora. ki so •splošno mnogo bolj izjjostav« ljena pokvarjenju in so v pokvarjenem stanju veiiko bolj škodljiva nego rastlin« ski sestavni deli naše hrane Razmere pri prodaji mesa so dovoljno kontrolirane in urejene, ne moremo pa tega trditi o pro« metu z mlekom. In vendar je mleko kot hranilo velikanskega pomena Pomislimo samo na prehrano naše mladine: tu je mle« ko jedro vsega! Toda kakor je dobro mle« ko v zdravem stanju, tako nevarno je. če se pokvari. Splošno znano je. da se prena« šajo povzročitelji tuberkuloze tudi z mle« kom bolnih živali lahko na človeka. Emi« nentno nevarnost tega prenosa ilustrira tr» ditev priznanih strokovnjakov, da je do 50 odst vseh tuberkuloznih obolenj pri otrocih povzročeno po uživanju inficirane« ga mlekia oz. masla če sedaj pomislimo, da postanejo z naraščajočim razširjenjem mesta razmere, v katerih žive otroci, za njihovo zdravje v glavnem vedno manj ugodne, potem samo po sebi rezultira za« bteva po nujni kontroli vseh faktorjev, ki bi utegnili kvarno vplivati predvsem na zdravje našega upa — naše mladine. — Zahteva po kontroli ni samo zadeva, ki spada v interno sfero meščanstva, tudi producent je na rešitvi problema bistve« no interesiran Karti le, če bo mleko, ki je v prometu, res prvovrstno, sme naš kmet pričakovati povečanje konzuma in s tem v zvezi lažje vnovčevanje mleka. Poglejmo si sedaj, s kakimi postopki lahko dosežemo, da je mleko res zdravo. Do zadnjega časa nam je služilo pasteri« ziranje kot gotovo izključna metoda za uničenje škodljivih klic v mleku Pn tem pasteriziranju segrevamo mleko na približ« no 85 stopinj C. Na ta način sicer uniči« mo škodljive bakterije, toda zvezano je to žalibog z znatnim poslabšanjem kako« vosti mleka Mleko, ki ima fiziološki po« men, da v razmeroma dolgi perijodi živ« ljenja tvori edino hrano, je po svoji se« stavi najpopolnejše sestavljeno živilo. Ne vsebuje namreč samo glavne skupine hra« nil — maščob, beljakovin in ogljikovih hi« dratov poleg anorganskih soli — temveč najdemo v njem tudi vitamine poleg enci« mov in antitoksinov. Ti zadnji sestavni de« li imajo velikanski vpliv pri reguliranju raznih procesov v organizmu (na pr vita« min A na rast itd) in vplivajo zaradi te« ga tudi na splošno počutenje jako ugodno. Efekt pasteriziranja je poleg uničenja škodljivih bakterij znatno zmanjšanje vsebnosti mleka na njegovih regulirajočih faktorjih vitaminih, encimih ki antitoksi« nih In ne samo to. tudi beljakovine mle* ka preidejo pri segrevanju v težjo pre« bavno obliko Torej pasteriziranje mleka nikakor ni idealen postopek V novejšem času se je pojavil drug način ki tma dobre strani pasteriziranja, je pa prost n:ego» vih slabih — to je takozvano bionziranje mleka Princip bionzirania je analogen pa« steriziranju in povzroči termično uničenje škodljivih klic. Toda segrevanje se vrši samo tako dolgo — in v tem leži bistvo procesa — da se uničijo samo bakterije, na sestavne dele mleka pa še ne vpliva neugodno. Tehnično se vrši tako. da raz« pršimo mleko v obliki najf nejše megle v kurjenem valju, kjer se posamezne kap« Ijice hipno segrevajo na potrebno tempe« raturo. Iz valja pa vodimo mleko tako. da ne pride predhodno v dotiko z zrakom na hladilnik, kjer ga hladimo tako nizko, da se mikrobi ne morejo več razvijati v njem. Tako obdelano mleko je prosto bolezen« skih kali. pri tem pa je obdržalo še pose« ben značaj svežega, nekuhanega mleka To« rej je tako mleko res neoporečne kako« vosti. Ker je malo verjetno, da bi moglo me« sto. ki ima toliko drugih izdatkov, inve« stirati toliko denarja, kolikor bi b'lo tre« ba pri ustanavljanju moderno urejene mle« karne, nas je posebno razveselila vest. da hočejo Osrednje mlekarne modernizirati svoj obrat in spraviti v promet tudi bio« rizirano mleko. Mleko bodo dostavljale v higijenskih steklemcah v zgodnjih jutra« njih urah na dom S tem bi dobila tudi Ljubljana v aprovizaeiji mesta z mlekom to, kar imajo že davno vsa večja mesta v inozemstvu. Badfo Izvleček iz programov četrtek, 19. marca. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Nauk o serviranju. — 11: Koncert radlo-arkestra — 11.30: Prof. dr. Mole: Piilsud-»ki, prvi maršal Poljske. — 12: Napoved časa, poročila im plošče. — 15.30: Predavanje za kmečke žene. — 16: Humor istifino čtlvo (Milčinski). — 16.30: Koncert na ci-tre. — 17: Mladinska veseloigra »V kraljestvu zdravja in zidane volje«. — 2o: Prenos iz ljubljanske opere. — 22.30: Napoved časa in poročila. — Plošče. BEOGRAD 11.30: Plošča — 12.46: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Koncert na flavto. — 18: Koncert lahko glasbe. — 20: Prenos opere lz Ljubljane. — 22.30: Poročila — 22.50: Koncert radio-orkestra — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert orkestra balalajk. — 20: Preno« opere lz Ljubljane. — 22.40: Lahka večerna glasba — PRAGA 16.30: Prenos koncert Iz Brna — 19.30: Dramski večer. — 21.20: Koncert komorne glasbe. — 22.30: Koncert na orgle. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert — 19.30: Prenos vsega programa Iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert komorne glasbe. — 20.30: častni večer maršala Pllsudskega — 21.30: Koncert orkestra ln solistov. — 22.15: Pevski koncert — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Kmečka glasba na ploščah — 12: Opoldanski koncert orkestra — 15 20: Plošče. — 19: Sven Hedin predava o svoji ekspediciji v vzhodni Aziji. — 20: Pevski večer — 22.10: Jazz-band. — BERLIN 19.45: Koncert lahke glasba — 20.46: Orkestralen koncert — Godba za ples. — K5NIGSBERG 16: Popoldanski konoert — 17.30: Skladbe za violino in klavir. — 19.35: Mešan glasbeni program. — 21.20: Koncert solistov ln pevskega zbora z or-glami. — MtfHLACKER 16.30: Pevski koncert — 19.45: Koncert operne glasbe. — 21.45: Violinski koncert. — 22.50: Godba za plea. — BUDIMPEŠTA 17.45: Koncert vojaške godbe. — 20: Dramski večer. — Orkestralen koncert — Ciganska godba — Oblastveno konceMjonlrana šoferska šola I. Gaberščik brrii komisar ta Šoferske izpite, Ljnbljan*. Dunajska eeeta 81, m dale« od kolodvoror. Vhod tudi li BleiweisOT« eeste. 10748-4 Ustanovljeno 1869. SEMENA Ustanovljeno 1869. M. Berdajs, Maribor, Trg Svobode priporoča svojo veliko zalogo detaljnega travnega in vrtnarskega SEMENA najboljše kakovosti. — Obenem pa tudi lahko krijete v moji trgovini svojo potrebo glede kave, sladkorja, moke Itd., vse po najnižji dnevni cenL 4276 Telefon 2351. Semenski ceniki na razpolago. Razpis* V komandi 32. artilerijskega polka v Mariboru se bo vršila 20. t. m. ob 10. uri licitacija za dobavo ljudske hrane vojaštvu v Mariboru. Pogoji so interesentom na razpolago v komandi 32. artilerijskega polka dnevno v delavnem času. DoSla )e velika nosiljka prvovrstnih KOLES KUPO, POZOR! Davna dražba veleposertva obstoječega iz gospodarskega poslopja, vinograda, viničarije, krasnega sadovnjaka, njiv in velikih kompleksov gozda, skupaj 156 johov, blizu postaje, bo v petek, dne 27. marca ob 9* dopoldne aa licu mesta v Jalovcu pri Makotah, poŠta Makole, blizu postaje. Posestvo s« «fo4a tudi po skupinah - (parcele) o Za renegeracijo vinogradov prodamo prvovrstne trte (sadike) s posebno dobro razvitimi koreninami (podloge napram potrebi). Žlahtne so raznih vrst grozdja za belo in črno vino kakor tudi za namizno grozdje. OvL oriVo lozni razsadnik daru-varsko kuoatilo <14. ti Darovani Daruvarsko kopališče je vse leto odprto. Pred in po sezoni znatni popusti. O trtnicah in kopališču daje vse^jn- tormacije Uprava kopališča Darnvar Iz življenja in sveta Kdaj bo ugasnilo solnce? Po znanstvenih domnevah sije že najmanj 10 milijonov let, nekod pa bo ugasnilo in z njim vse življenje na zemlji Na pobočjih Sierre Nevade v Kaliforniji rasejo iglavci, ki so nekateri med njimi dosegli že več nego častitljivo starost 3000 let. Od časa. ko je bila staroegiptska kul« tura na svojem višku, nas loči že pet tisočletij to so številke, ki f h navad rt človeški ra* zum še nekako dojema, čeprav se nam zdi* jo dogodki, ki so se odigravali pred tremi, petimi tisočletji pomaknjeni že v silno dav« n.no. A kaj je to proti številkam, s katerimi meri razdobja znanost, ki preiskuje zgodo* vino zemeljske premičnice! Naša najbolj odmaknjena »stoletia« in »tisočletja« so nič proti astronomskim štev l'Kam, s kate« rimi merijo starost zemlje. Alpe so nasta* jale v terciarni dob;, t j. okroglo 20 milijonov let pred našim časovnim štetjem, a so vendar še pravi dojenček proti prakamen tim skla« dom našega Pohorja, ki »mu ie tekla zi* belka« pred nepojmljivimi 300 milijoni let! In kdaj se je rodila šele naša zemlja! Vendar tudi starost naše zemlje ni nič v primer 6 starostjo njenega očeta solnca Človek, ki gledi to ogromno žarečo kroglo na nebu, bi skoraj menil, da sije že-vso »večnost«. Toda moderna znanost ne ve kaj početi s pojmom večnosti, saj je dogna« la, da tudi zvezde nastajajo in minevajo čeprav ležijo med njihovim nastankom in smrtjo razdobja, ki j.h navaden človeški razum niti kot številke ne more več poj* miti. Večnost je »predstava«, ki ima nek k* šno upravičenost kvečjemu, če se vprašamo za starost vsega vesoljstva, kajti tu odreče tudi znanost Solnce je zvezda stalnica, kakršne so drugs na nočnem nebu. Zanj veljajo tedaj isti zakoni, k: veljajo za d rune zvezde. Vse te zvezde, ta neštevilna solnca so krogle žarečih pli* nov m njih temperatura je različna. Že bar* va teh krogel, kj se giblje v neštevilnih od* tenkih od bleščeče bele preko rumene do rdeče, nam izdaja njih temperaturo, in si* cer znaša temperatura bel.h zvezd nekako 20.000 6topinj C, temperatura rumenih 7000 stopinj C, rdečih 3000 stopinj C. Od ogromnosti zvezde, ah kakor pravi astro« nom, od njene »mase« ter gostote njenih plinov odvisi barva oziroma temperatura. Majhna zvezda ne more biti »pretrano« vroča. Naše solnce spada med manjše stal* niče, med rumene. V sila oddaljeni pre* Avtomatska kontrola bežečih avtomobilistov Avtomobilske nezgode so po vsem svetu pogoste, a v Ameriki, v klasični deželi avtomobila, najbolj. Najbolj pa so tam številni primeri, da jo šoferji po nesreči s svojimi vozili na vso moč popihajo, še preden si utegne kdo zapomniti številko njihovih avtomobilov. Zdaj bo tega konec in krivci ne bodo ubežali roki pravice, tudi če — ubeže. V državi New Jerseyu je namreč nekdo izumil pripravo, ki izdaja begunce. Priprava je cev, v kateri so kontrolne marke s številko avtomobila. Ob trčenju oziroma baje že ob samem povoženju kakšnega človeka se cev avtomatično odpre in ena izmed mark s številko avtomobila pade na tla. Odpre pa se aparat samo med vožnjo, tako da iz stoječega voza ne pade marka, če se zadene vanj drug avto — pač pa pade iz tega. Aparat je plombiran in šofer ne more nič vplivati nanj. Osem ur v življenjski nevarnosti V nedeljo sta doživela dva dijaka iz Innsbrucka neljub planinski doživljaj. Pri sestopu s tako zvanih Grubreisenskih stolpov se je turistoma zataknila vrv v razpoko neke skale in pri poskusu, da bi jo oprostila tega položaja, je zdrsnilo enemu izmed dvojice tako nesrečno, da je padel 15 m globoko na neko snežno liso na zelo izpostavljeni točki stene. Na bližnjem Hafelekarju zaposleni dani neke filmske družbe so opazili nezgodo. Sestavili so reševalno ekspedicijo, ki je ob 11. ponoči osvobodila oba planinca iz nevarnega položaja. Reševalno akcijo so olajšali filmski žarometi. Dijaka, ki sta prebila v skalah strašnih osem ur, nista mogla sama ne naprej ne nazaj tn sta ves čas visela. Obema so bili že zamrznili plezalni čevlji. Rešitelji so ju odpeljali v Innsbruck. teklosti je bilo še manj vroče, spadalo je med rdeče zvezde. V diljna, daljini bodočnosti se mu bo temperatura spet znižala in nekoč bo pri nekako 2500 stopinj C ugasnilo v globokem rdečem žaru. Tud. zvezde imajo svoj razvoj. Samo od njihove mogočnosti je odovisno, koliko stomilijonletij lahko svetijo. Kos premoga ne gori pač toliko časa kakor voz premo* ga. Desetkrat bolj masivna zvezda nego naše solnce bo gorela pač desetkrat djelj. To je malo opore, da si astronom lahko vsaj približno izračuna trajnost kakšne zvezde. Nadaljnja opora je pom slck, da izgub« Ijajo zvezde z žarenjem, t. j. s spreminja* nem svoje mase v energijo (svetlobo, top« loto itd.), neprestano nekaj svoje snovi Naše solnce izgubi vsako sekundo 4 milijone ton svoje substance! Če veš to in če veš, koliko znaša točasna celotna masa solnoa, se da približno izračunati, kako dolgo bo še !ventinjo sr-šole. veščo aemšči D e i govoru in pisavi, ki ima veselje do trgovine, sprejme takoj tukajšnja modna trgovina. Naslov v oglasnem oddelku »Ju'ra». 109.58-1 Učenko In učenca »i ."rrojačko .>brt sprejmem tn^oj. v ogia^n.-m oddelku »Jutra«. 10931-1 T pomočnika 'co) ga trgovino snhomesnate roh»- ,prejme s 1. a-prilom K Kromščik v Brežicah. Prednost kavcije zmotni. 10901-1 Šiviljo ra fino damsko perilo sprejmem takoj. V po-žtev pridejo samo prvovrstne moči Ponudbe z natančnim* ..odatki na 0!?1 odd »Jutra« pod »Damsko parilo številka 20..5C0>m — Naslov pri podružnici »Jutra« v Novem me«tn. 10911-1 Pecilni natakar *r«1t;šh let, dobi takoj BJ-i'h/1 Popise na podntž B • Jutra« v Mariboru pn' -PlačMni«. 11129-1 Trg. pomočnik (ca) verziran r prodaji mešanega blaga, sposoben »s mostoj&o voditi podružni co. z 10.000 Din kavcije, dobi takoj nameščenje. — Dopisa na oglasni oddelek .Jntra« pod šifro »Asrilen in pošten«. 10914-1 Ekonoma kot pomočnTka oskrbnika. mladega neporočenega. po možnost! vojaščine prosteea. spreim«1 takoi tvrdka Clotar Bou-vter. posestniki vinogradov v Gomil Radgoni Absolventi vinarske šole t nekoliko prakse Imai^ cMinrt Pomirile z navedbo pla^e se nai po-šllejo na gornji n*«iov 11011-1 Prodajalko galanterijske stroke, tedne zunanjosti, veščo nemščine i š i e m za čas sezone na Bledu. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 11061-1 Učenko pridno im poštenih staršem, ne pod 15 let staro, sprejme modni atelje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11082-! Strojnika dobrega strojnega ključav ničarja in strugarja, za vodstvo podjetja sprejmem v stalno službo Potrehna večia kavcija. — Mašin*ko prednze6e V. Lang, Beo grad 534. 11098-1 4 kroj. pomočnike za boljše veliko delo » stalno službo sprejme Jan ko Koeelj. Loka pri Zida nem mostu 11116-1 Čevljar, pomočnika sprejme takoj Ivan P i š, čevljarski mojster v 7>g. Šiški št. 116. l'1070-l Šivilj, vajenko sprejmem. Naslov t ogla*, oddelku »Jutra.«.. 1)1068-1 Zobotehniško praktikantlnlo (vajenko) s predpisane šol sko izobra-ibo (4 razr. gim ali meščansko šolo) sprejmem v L;ubliani. Ponudbe pod mačko »Resno tiče-n;e 17« na oglaani oddelek »jatrac. 11066-1 Služkinjo Vrtnarski delavec knhinjeka in zunanja v<^<« gojitve gredic in pi- kiranja. dobi slnžbo s sta novanjem v hiši. — Orad Slivnica pri Mariboru. 133-1 Učenko ■»prejme modni atelje M. *are. vila Trnovska. Rn-'arieva 4-a (med TVili in VrtaCo}. 11078-1 G Th Rutrnan: Zgodba o Vrtismrčku in Sil^oski (Ponatis prppnvpflan.) Potnik avto vozač, i lastnim av tomobilom. ki ima že za stopstva bi proti visoki proviziji prevzel tudi za ■"topstvo 1 o b r o vpeljane manufakturne veletrgovine Hspeh «iguren — Ponudbf na oglasni oddelek »Jitra« pod šifro »Kranj«. 10821-5 Fiksum In provizijo di>bt » manufaktnr rkolic 'ti vsej Dravak- na novini Nastot "aknj Pi« mene ponudbe na lglasn idielek »Jutra« » Ljublja n' t>od Šifro »Fiksum« 9066 6 Trg. pomočniku pridnemu in zanesljivemu ►ddam za Slovenijo proda jo raznih tekstilnih pred metov Ponudbe z natančno lavedbo službovanja na po iru-žnico »Jutra« v Celju pod šifro »Sezija«. 10987-3 Agenti (nje) Ki n potoval- po ceh Slu venijl :n ib'skoval' ptivat ne »trankt lahkf loevti' '.isiužiji 20<' Din glasit se j* inevm- med 9 m 11 » g »tiln? Pravdi Trbovlje Ui pismenr na ►»•»vljab pod šifro »Pottik. 84 S i000 Din tedensko zaslužite i obiskovanjem « Vašem >kraju - Priložn«-znamko za »dgovot To *arna K osmo« Ljubljana poštni predal S07 103 8 Potnike (ce) 3—4 zanesljive, agilne ln zgovorne sprejmem za vso Slovenijo, ki bi obisk jva ie privatne stranke ter podjetja v mestih lo na deželi Zaslužek stalen — plača po sposobnosti. Tot ne ponudbe na ogla«, .»d delek »Jutra« pod značkn »Spretna in zmožna«. 11064-5 Pomnika sprejmem za prodajo mlev skih izdelkov. — Prednost ima ;o ti«ti. ki »o se že iidejstvovali v tej «trok! Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilen pot nik«. 11090-5 Potnika t Ustnim avtomobilom, ki ima ie zastoi»stva »roti visoki proviziil sprejme vpeljana manufaktnrna ve lefrsovina. Psipeh «igr»en Ponndbe na ocla« oddelek ».Tut'»« pod značkn »D h>" ■potnik«. 10821-5 Kakor se slabo naloži denar, tako tudi delavne moči Sedaj je čas premenjati. Nadarjeni agenti. kat«r so navajeini intenzivnega si »tematičn»ga dela. se sprej me'o za proda ini šlager — poznan v vseh kulturnih dr?avah. Pr>*dmet se mrno rabi v vsakem gospodinj stvu, vseh restavracijah, hotelih, kavarnah in sla-Sčičarnah. Jfo?o? letni za-slnf»k 40.000 Din. — Ponudbe z referencami [>od šifro »Z. A B. 5R34« na oglasni oddelek »Jutra«. 11194-5 22. Lop! Gospod Tolstenjak je udaril, kakor iflp '>i hotel posekati drevo- A prav zaradi tez-.', -iinega napora je izgubil ravnotežje. S!>>' -e je prevrnil, gumb dežnika «e je ujel E<' rvjfo svetiljke. in .. gospod TolsVnjak je »Itvisel v zraku! 8eveda se ni več upal ganiti, da ne bi padel Nu. in mi smo ta čas jrzeli podplate pod pazduboj l f ? » ' i • Pletilja s strojem št. 10, sprejme delo na dom. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Natančna«. U127/a-3 Samo 5000 Din kavcije zadostuje, pa dobite prodajo vsak dan potrebnega predmeta, za trgovine v Ljubljeni. Doprs« na podružnico »Jutra« v Celin pod šifro »Vsak dan 50 Dia ivaiuika«. 10989-3 Na kal čakate? Ali še seda! nimate za-postenla' Drutrl celo v nedeljah lepo zaslužijo s pomočjo našega novega i i nega obrta Pouk brezplačen Ali vam le težk' rapisatl oismo? Obširna r>a"Od1!» pošUemp rad* eko priložite znamke rdgovor Zadruga lugo-o-«>n=klb DlPtača Os1 jok n« Camerniknva «oferska šola .lubllaoa Ounalsk* c it Jug-> Auto, P r » a ibla«' k »ncesijonirana - prosjH-k '»stonj Pišite poaj! 25' Šofer o 7 letno prakso, siguren vozač vešč vseh popravU, žeU primerne službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10843-2 Otroška vrtnarica vešča slov. In nemškega Jezika, želi mesto vzgojiteljice v boljil družini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vzgoja«. 11035-2 Oblastveno koncesllonlrana šoferska 3ola (lojko Pipenbacher LJubljana. Gosposvetska 12 - Zahtevajte informacije 9433 4 Raznovrstne krole po men ln sliki dobite« v krojnem učlltšču dam-sklfc oblek Roza Medved Liubliana Mestn! tre 24 TTT nadst.. nasproti magistrata 10945-4 4neleščino, francoščino, ItaliianSčInn in nemščino |>oučuje diplomirana 'ičite-IJica Pavla Kovač. M:k'o 5ičeva cesta štev. 22'm 11053-4 Oblastveno koneesllonlrana šoferska 5ola I. Oaberščik bivši komisar za Joferske izpite. Ljubljana Dunajska ••esta št. 31. ne daleč kolodvorov Vhod tudi- it RleJwpi«ove ce^tp. M^DO.4 Strolnik «bs. 4 reaJ razr ter stroj ne iole 1 večletno 'Jobr* •rak«o pri parnih »trniih •irrbinab In hidrn »lektr •entralah išče nameSf^nje Vastop 00 logovoru 7.mri »en kavcij. In vešč več ezik ov Cenj ponudbe na •?1a« «dd»1ek »Jntra. -iod •Energičen 33«. 10935-2 r Treovski pomočnik mešane stroke, leli službo Nastopi lahko takoj sli kesneje. Ceniene ponulhe r,a oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pomočnik ?2« 10916-2 Trg. prodajalka išče mesta kjerkoli, pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. vesca v trgovini z meš. blagom ter kn). ln korespondence. Zmožna Je tudi sa mostojno voditi. Ponud be na oglasni oddelek ».Hitra« pod il'n »Agll-pa moč«. 109B3-2 Natakarica z dobrimi Izpričevali Išče službe kot natakarica za boljšo gostilno Prevzame tudi mesto plačilne natakarice Ponudbe na oe'asnl oddelek »Jutra« pod »Vestna v s1n**>1« 11057-2 7dravo dekle «taro '8 let. vešče v*<»h hišnih del išče «1n*ho pri 1»ol!JH rodbini. Na«lov v oglasnem oddelku »Jntra« 11050-2 Brivski pomočnik star 21 let, k! govori per-fektno slov., srbohrv. in nemško, dober iD zanesljiv delavec, išče sluibo. Ponudbe oa naslov: Karel Kristan. Maribor. Einspi lerjeva ulica 17. 11130 2 Otro?H voziček poceni prodam Naslov 1 oglasnem oddelka »Jn'ra« 10942-6 Toča! 'Schankbiirsch^ išče sln*bo kierkoli. Ceniene ponudbe prosi na podružnico Jntra v Mariborn pod »PrrtV'1. "en in pošten«. ir*>o<»-2 Brivski nomočnik l>rvovrsten. dober bubi štn •er in onduler. išče alužbo '.a takoj v kakem m»«tn ^lpvenije. Naslov v oglas. >ddelku »Jutra«. 11029-2 Fotografinja Slovenka vajema vseh to ^ografskih del išče za ta koj »talno nameščenie. -Ponudbe na oelsv oddelek •Jutra« v L|uW'ani ood 'načko »Fotografinia« 10915-2 Trg. hlflffllnioarVa vestna In točna. * dobri mi *pri'evali želi preme nit; službo Ponudbe pod •Btaa«'''ničafka« na o?'a«. oddelok »Jutra«. 10906-? Sts»rel?i vrtnar Iztirlen v vseh strokah -rtnarstva lš^e m^sts "onudbe n« Fr Ziil' 'TtTiar. TVnvo»»r««1 fMe-^a) na Koroškem 11005-? Zobotefinlk v«*č rt^ri >1*1». * oad osemletno pmkso. «edaj v ie-od.povedanl «Tnž bi. želi pr«TTv>niti mesto. Ceni. 00-ntidbe na osrlasni odd»'ek -Ju^a« pod značko -7o botehnft 2000«. 11066-2 Brivske obrti najraje kje na Goreniskem se želi izučiti 15 let «tar fant. poštenih staršev. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 10903-2 Mladenič 25 let star vo;aščine prost išče mesto »luge tli kaj ■•ličnega. Ponndbe pro« na ogl oddelek »Jutra« pod Jifr« »Sluga«. 10629-2 Službo Rospodinie išče poštena in marljiva sospodična. varčna kuha 'ica. vaicna malega ln ve-likega gospodinistva. Gre na fin. kontrolo. »II k vdoven z otroci. Ponudbe na trafiko na Gv. Petra c. St. 8, Ljubljana. 11074-2 Službo jtospodlnle prt samostojnem gospodu *_H v žujmišču išče kuha-ri<*a t dobrimi spričevali. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11083-2 Prodajalka izučen« t mešani stroki. t večletno prakso, želi na-me4fen'a. — Ponudbe pod -Si. 9898« na oglasni oddelek »Jutra«. 11113-2 Prodajalka strankam prlkn-pljiva. zmotna manufaktume. galanterijske In šfiecerl-ske stroke. leli kjerkoli sVnžbo. — Dopiw prosi na oglas, oddelek »Jntra« v Ljubljani pod šifro »IL 0.« 1U03-J Otročke oblek ce i površna mornarska -trk n>iča. 2 pelerini, i rdeči in ? modri htibi bluzi, vse za starost 6—8 let, kakor črno. suknjeno. •/« dolgo jopo za priletno damo prodam Naslon » oglas oddelku »Jutra«. 10930-6 Razprodajami Ifrtla« bela vina no Din V5U .n Din 4 ».» liter aa lehelo rslen >pustit»e veletrgovine, io klet 'raia '.ahsa »Vinea. veletrg « vinom RnlniV pri Ljubljani 8432 f Puhasto nerje ■Mulo čuhanj kc p«. 48 Uu 1ruga vr^ta pt Din 38 Kg »i*to čohano kg (m> 18 Di' • *i»ti i>ub kg po 251- D" azpišilja po poštn-m .branjeno. ea 2.50 x 3-50 m veliko, po ig >dn ceni knpim Ponudbe ood »Preproga« na oglaem .d delek »Jutra«. 10971-7 Stavbišče 690 m* veliko, pri Sv Krištofu prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10940-20 Hišo »Donadatropoo. trifetam»vaj sko, t velikim vrtom eta. v svrho obratovanja. Po nudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Dobre obresti in garancija«. 11076-16 Družabnika » 50.000 Din gotovine 'Sčem za tehnično novost, potrebno v v«akem gospo-linjstvu Pi«arna in tele 'on na razpolago. Ponudbe pod »Dvojni dobiček« na oglasni oddelek »Jutra«. 11138-16 -m— Stavhno narceln 700 ali 1400 ms. v bližini nce cerkve v Slškl orodatr — Poizve se v «Sp->dni1 Sl*kl Cerneto-va ulic« 32 a 9456-20 Avto s koncesijo zk av.otak«! v Liubljani. pod ugodnimi pogoji prodam. Ponudbe na oglasni oddefck »Jutra« pod šifro »Koncesija«. 10984-10 **ofomo kolo Arlel 2(50 OHV. v brezhibnem stanju, zelo poceni naprodaj pri Janku Šiška. L'"ub-Ijana, Metelkova ulica 4. 11079-10 Arondlr. posestvo « «olidno srraieno enonad--tropno vilo z velikim eo «podar«kim po«lopjem 7 »rali dobre zemlje. «ado-■■osnikom. 2 minuti od ko-odvora in d-žavne ceste •rose«tvn leži 2 minuti iz "en »rga in le na kra«n' •o!nčn; le»i Po'a«.nila laie Mariia D«hnik po«e«»nica Slov Konjicah. Dravska banovina lOOfl?-^ Fnon^detronno hl^o n« pol dograleno. s 'remi •■'anovanji po 3 «obe. kn hinjo In »hrambo, v solnC ni legi. blizu elektr žele* nlcs. n* periferij! mest* orodam Naslov pove gj oddelek »Jutra«. 10976-30 7 stavbnih parcel aaprodaj na promet-lem kraju v Zgornji Slškl. bližina gasilnega doma. Mera od 500 do S00 kvadratnih metrov Cena po dogovoru Poizve se. Gllnce. Tržaška -esta 31. 10768-20 Kaplm hišo eno ali dvodružlnsko z vrtom, kjerkoli v predmestju Ljubljane Ponudbe na: J Kavčič. T.iubljana. poštni predal 91. 11036-20 Parcelo z manjšo vilo na DvrsJ-«ki eesti prodam Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra« pod značko »Dunajska«. 10674-20 Več stavbnih parcel ob M^šičevi eesti naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10055-20 Gostilno z mesartto v trgu blizu rudnika, za 160.000 Din proda Posre dovalnica v Mariboru. Sod na ulica 30. 10846-20 Oostllno v Mariboru k'er se mesečno iztoči '000 litrov vina. z enonadstrop-no hišo za 230.000 Din proda Posredovalnica. Ma-'ibor. Sodna ulici It. 30. Posestva, graščine od 2—300 oralov proda Posredovalnica v Marlt»om. Sodna ulica 30. 11000-20 V7le ln hl*e v Mariboru prodaja Posredovalnica, Maribor. Sodna ulica 30. 11010-30 Fnostanovanl. hl*o enoo*d«troptn>. pripravno za trgovino aH kako <»brt prodam v Ptuju. Pojasnila daie Jurij Golob v Ptuju. Omoika e. 11. Pri pismenih vprašanjih je priložiti 1 Din tnamko za odgovor. 11026-20 St. Vid nad Ljubljano V*8 stavbnih parcel «redi vasi vn pred vas'o, ob državni eesti, kakor 'udi koncem vrtov, v nailepši •olnčni legi naprodaj. Po- Cerne — Juvellr l.iuhtiana Wotfova ulica 3 lesenovo spalnico politiraao, » trodelno oma ro poceni proda Vipotnii Vinko, mizarstvo. Zagorje ob Sari. 10839 12 Razno pohištvo Kompletno jedilnico. 2 veliki omari, mizo stole in irugo. rabljen«, po gL oddelku »Jutra«. 10939-17 Gostilno ali točilnico dobro Idočo, v Ljubljani ali na periferiji, vzamem v najem. Sem kavcij« zmožna, oženj ena, brea otrok, z osebno pravlcot Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober najem«. 11032-17 Trgovino z mešanim blagom ln semenjem, že pol stoletja obstoječo, dam v najem v mestu na Gorenjskem radi starosti lastnice. —> Stanovanje, voda, elektrika. trgovski inventar na razpolago Velik, obokan magazln, enako klet. Pripravno za vsako obrt, pisarno ali skladišče blaga. Nastop možen 1. maja letos. Ponudbe pod ■»Najlepša prilika« n« oglasni oddelek »Jut-ac. 10908-lT Nekaj denarja Je bilo najdenega v Pre šernovl ulici. Dobi se v ogl. odd »Jutra« v Prešernovi ulici. 11060-28 'j lis Pisarno (i prostori in pritlkltoe) oddam s 1. avgustom t 1. v Dalmatinovi ulici It. 11. 10.154 19 Ko^ofJo farmo ustanovim n* leipem po-•estvu na Gorentskem. — Tnteresentfe nai po*'jejo n««tov na oe*s«nl oddelek Jutra« pod »Kokoš!« farmi«. nakar dobijo podobni pojasnila. 11006-20 H»?o 7 menico V1.ivn.1co. prltfVlinaml ia n»kai vrta po dn?ovorn proda Frane gre*». Rndic* It. 36, pošta Domžale. 11102-» Dva lokala za trgovino ali kaj sličneg* ter stanovanje v Isti hI« odda Leopold Jesih v Medvodah. __11063-19 Malhno trgovino v Mariboru takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jut»«. 10992-19 Pekarna dobro idoča, t vae« Inventarje« in nov« pečjo naprodaj za 10.000 Din. — Pojasnili daj« Luci Ladi »lav, Ormol. 11007-19 Manjšo trgovino na prometnem kraju v LJubljani ali njeni okolici vzamem v najem ali kupim Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zasl-gurana eksistenca« 11023-19 Krasno vilo s 5 sobami, sobo za slut- kinjo, vsemi pritiklinami, verando iti koipalnico oddam v najem za dobo 5 do 10 let. Vila j« zidana pred 3 leti in ima 1000 rr* vrta. ter je oddaljena 10 minut od kavarne Evropa. Oni. ki plačajo večjo vsoto naprej, imajo prednost. Ponudbe m oglas, oddelek »Jutra« pod »Vila 60«. 11004-17 Restavracijo na Sušakn zrj« dobre vpeljano oddam proti odkupnini v naiem. Naslov v oglasnem oddelka »Jut-««. 11105-17 Pridem Oves hrtbski, težki, semenski, dobite po najnižji ceni pit tvrdki P Setina. Radeč«. 10414-38 200 hI vina prodam. Ponudbe n* r odi užnlco »Jutra« r Mariboru pod šifro: »Lastni pridelek«. 10991-33 Ajdov med pitanec, zajamčen, po 15 Din kg razpošilja od 5 do 50 kg po povzetju Kovačlč Simon. Kukava pošta Juršlnci pri Ptuju. 10600-33 Suhe gobe v vsaki množini knorrro. Ponudbe z vzorcem na rta-fclov: Schiepatti Grusepp«, Corso Coroo 19, Milano. 11048-3$ Deželne pridelke med drugimi tudi va-eonske mno*Jne koruzo tn plenice riobavU« trgovec na deželi. Interesenti dobe naslov " ogl. odd »jMtra« 1(Won-33 Ia suhe deske za mizarje ima t Pran Sustar. parna žaga » Ljubljani. 9597-16 40 brez za napravo drogov, kapi Bajko Tork, Ljubljana. tUBUi lUmvvania Stanovanje kompletno parketirano, obstoječe iz 3 sob, oddam ipod Rožnikom, cesta V/33 Rožna dolina. 10978-31 Stanovanje »obe, kabineta, pritiklin ta uporabo kuhinje, z elektr. razsvetljav® oddam & 1. aprilom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 10672-31 Trisob. stanovanje ■r visokem pritličja oddam i« 1. aprilom na Kodeljevem, ob Ljubljanici št. 33 Ogledati r petek. 11042-21 Stanovanje «K»be in kuhinje takoj oddam v Zg. Šiški, Vodniko-■v« cesta 184. 11056-21 Sobo s kuhinjo ISSe državna uradnica takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jirtra« pod značko »Drž. uradnica«. 11040-21 Stanovanje 8—3 sob in pritiklin,_ blizu Wbačne tovarne i š 5 e_ za takoj dvočlanska družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Tržaška cest««. 11062-21 Krasno stanovanje t 3 sobami, pritiklinami, balkonom in event. kopalnico oddam b 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jr.trac pod »Udobno« 1)1075-21 Stanovanje d-re?obn«, v centru al! v bližini i S i e s 1. ma jem mirni dvočlanska družina. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Miran »»ranovalecc. 11106-31 Trisob. stanovanje v centru mesta, r a maj f ž S e zakonski par brez «t,rok. Sclventna, stalna in mirna stranka. Ponudbe na fvria?. oddelek »Jutra« pod »Ame-rikanec«. 11093-21 Stanovanje 4 kopalnice itd., ▼ nori hiši ali vili išfe mala rodbina. Ponudbe na ogl. "•Idelek »Jutra« pod šifro »Mir in čednost«. ltllil-21 Stanovanje f »ob, knhinje in pritiklin oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 11122-21 Stanovanje obstoječe iz sobe in kuh!-nje odda Crešnar, Ljubi ia-na Jankova 13. 11137-21 i i iT rt t m nrtiatdt U' GosHlniški avtomat iz trde.ga lesa. dobro ohra Tijen. zamenjam ia nogl. ■nddelpk »Jutrac pod Šifro »St. 136«. 10941-26 Za tambnr. zbor Vapira: kontrašico. H. brač. III. brač in berdo. — Ponudbe z navedbo ceae na otrlas. oddelek »Jutra« pod >£e dobro ohranjeco«. 10004-26 Mlada gospodična marljiva, z gosp. izobrazbo in nekaj premoženja, se želi poročiti z do 40 let starim gospodom. Primorci — železničarji imajo prednost. Vdovci niso izključeni. Cenj. dopise če mo-poče s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod značko oOorenjka 22<- Tajnost za-«otovI;p.na«. 11114-25 K Snažno sobo • poseb. vhodom in elektriko oddam 2 gospodičnama ali gospodoma. Naslov f oglasnem oddelku Jutra 11001-23 Opremljeno sobo Jepo in zračno, t. dvema posteljama, posebnim vhodom ter elektriko oddam s 1. aprilom. Vprašati v Trnovski ulici 7/1. 10975-23 Opremljeno sobo strogo separirano, e hrano in oskrbo iščem s 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Železniški uradnik«. 10943-23 Kabinet s hrano oddam s 1. aprilom boljšemu, solidnemu gospodu. — Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10875 Opremljeno sobo r. elektr. razsvetljavo, parketom, v mirnem delu mesta, event. s hrano oddam s 1. aiprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10873-23 Sostanovalca s hrano sa 150 Din tedensko sprejme restavracija »Soča«, St. Petra cesta 3. 11091-23 Sobo r Clgaletovi ulici oddam 2 gospodoma. Na&lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11046-23 Opremljeno sobo oddam Večna pot št. 17 — Pod rožnik. 11068-23 Podstrešno sobico v vili ob Tivoliju oddam miirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 11077-23 Sobo za pisarno -7 centru mesta odda ▼ najem Rudolf Pavletič — Selenburgova 7. 1)1089-23 Sobico oddam s 1. aprilom t Hrenovi ulici št. 17/1 — levo. 11086-23 Solnčno sobo e-vent. s hrano, sredi mesta odda Hribar, Galusovo nabrežje 7/H. ti 131-23 Sobo s parketom, elektrik« ln i>osefcnim vhodom oddam gospodični na Karlovški c. št. 20, deeno. 11133-23 Sobo g hrano ali brez oddam 1 ali 2 gospodičnama na Mestnem trgu 17/n, vrata S. 11120-23 Sobo blizu Tabora oddam enemn ali dvema gospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11419-23 2 prazni sobi x vhodom iz stopnji« oddam na Cankarjevem nabrežju 23/IL 11127-33 fhrptii ZmoSen jkmstvA, Slt^h* na, 9999, 3. T, 7000, 86, 83, 100, 190.000, 26 let, 184, 2:2. 10.000, Xenar— Tenaz. Stroj za šivanje slamnikov bi kupil. Kaj on, Sarajeva Prest Petra 24. 10741-29 Jaquard stroj motor, 10/120 »Walter«, skoraj nov t ročen stroj 10/70 ugodno prodamo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10663-29 Pletilne stroje okrogle, kompletne, skoraj nove prodam radi družinskih razmer. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11006-29 Dinamo 220 voltov 5 ks. dalje 2 elektromotorja za enakosmerni tok od 3 do 5 ks 2 krat 200 voltov, kupimo. Vse v brezhibnem stanju. Ponudbe s točno navedbo podatkov, obrabe ln zadnje cene na: Uprava Snežnik, Stari trg pri Rakeku. 11023-29 Pletilni stroj št. 8/70, malo rabljen naprodaj v Hrenovi ul. 17/1. levo. 11087-29 Opremljeno sobo solnčno in z elektr. razsvetljavo, takoj oddam boljšemu in mirnemu gospodu v Trnovem, Kolezij-ska IS. 11031-23 Sobo strogo separirano, t centru ali bližini išče takoj soliden gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr-o »Primer na cena«. 11080-23 Sobo s štedilnikom in posebnim vhodom oddam tik cestne železnice v giški — Kosovo polje 164. 11047-33 Ooremfjeno sobico v Komenskega ulici oddam solidinemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 11067-23 Veliko sobo zračno in svetlo — blizu BI>>iweisove, Dunajske ali Poljanske ceste iščem za takoi. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden gospod«. 11117-23 ljiva »Primorka 36« Dvignite nujno pismo. 10900-34 Akademik želi znanja z mlado gospodično, v svrho skupnih •izletov. Dopise, če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomlad«. 10944-34 Katarina! Vso srečo za god, rojstni dan! Tvoj nekdanji — pozabljeni! 11097-34 Justina Škoda iz Trbovelj! Vrni •« k evoji materi! DI 101-34 Mlad činovnik zgodao, prve kategorije, zbog nemil« situacije, moli lepu besprekorne prošlosti i Lnteligemtnn do 25 godi-na stara gospodicu, naj-dalje do idučeg prvog po-zajmicu poveče sume 110-vaca. Docnija žemitba vrlo moguča. Ponude samo sa slikom, slati na oglas, oddelek »Jutra« pod »Uniforma«. 11100-34 Boljši obrtnik 28 let star, hišni posestnik se želi poročiti z izobraženo damo, ki bi imela nekaj gotovine. Cenj. dopise pod »Urfot 180 cm« na oglasni oddelek Jutra. Anonimno v koš. 11104-34 V oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma Aranea,, 1. april 1907, Amerlkansko velepod-Jetje, April, Banka Slavij a, Črne oči. Dobro srce, Dve osebi, Dobro-ldoča, Disltreclja zajamčena, Dobra šivilja. Dolenjska cesta 100, Do 1200 Din, Družabnik, Dunajska, Dober promet, Energičen 33, Gramofon, Gospodinja ln šivilja. Harmonija 20, Harmonij, Industrie, Izobražena gospodinja, Izredno poceni, J. G., Izreden radiogramofon, Konfekcija, Kamelija, Knjižnica, Kontorlstlnja, Kjerkoli 10.000, Loko-mobila. Lepo stanovanje, Ljubezen ln sreča, Lepa bodočnost, Lokal 47, Mojster, Marjanca, Mirna stranka špelca, Urša, Maja, Marljiva, Družabnlco Mlekarna 16, Marec 1931. Mlada gospa. Maj 1931, Marljiva ln poštena, 20, Mnogoletno, Manufaktura, Mirna stranka ln siguren plačnik, Najemnina do 1000 Din. Naklonjena sreča, Nastopim takoj, Neženlrano, Osebna pravica 9225, Obup, Osamljenost, Otroška posteljica. Plačilo, Poslovodja 35. Prometer, Pomlad 30, Pridnost ln napredovanje, Prilika 51, Punčka, Pošteno plačilo. Prostorna. Prijateljstvo 23 Potreben kapital 30.000, Potnik 999, Poštena 89, Preša. Precizna moč. Primorska 36, Poslovodja 35, Pošteno dekle, Pletilj stvo. Plača po dogovoru, Per-fekten Francoz. Resnost, Reden plačnik. Rentabilnost. Resni značaj, Res zanesljiva Revanš 6, Samski dom, September, Sanjam mile sanje. Samo zmožna prodajalka, Solnčna jesen, Samostojna gospa. Stavbena parcela, Srečna. Sigurna eksistenca 336, Služba Samostojna delavka Sigurna kupčija 36, Stanovanje 60. Spričevala. Soliden samec, Sigure* zaslužek. Sadje, Spoštujem Te, Solidna 25, šivalna, špirituoze, šofer. Tihi najemnik. Trezen trgovec Takoj zmerno. Trgovina in gostilna Ugodna ln nizka cena. Velik zaslužek — redka prilika. Veselo življenje, Veliki, Vesten vrtnar. Varani 2, Vesela Dolenjka. Zvestoba. Zaupanje. Zobozdravnik 3383. Zanesljiva 100, Za vse sposoben 30-letnl. Zanesljiva gospa. Zanesljiv zaslužek. Zanes-plsarnlška moč, Pokraj. razglednice po Vaši sliki ali negativu t pri»tat fotografiji tfgo lovi de 20.000 d n e v o < tv/nrtca fc&rl Lojze Smuc Ljubljana VH. Aleševfteva št 26 Zahtevajte »o.nalW io cenik! 242 Uniforme Deine plašče, vse potreb š&ine v zalogi Simon Kli manek, Selenburgova nI. 6 106 Cenjene dame opozarjam na moderniziranje klobukov po najnovejših modelih. — Oglejte izložbo Dunajska c. 9. Stemberger-Reš. 11051-30 Damskih klobukov veliko salogo od 50 Din naprej n o d i salon »La Femme Chic«, Anica Pu-hek, Selenburgova ul. 6/1. _ Preoblikovanje 38 Din. 11030-30 Žiberna, krojač se priporoča za cenjena naročila. Krasni vzorci na razpolago. Delo solidno in zmerne cene. Moste. Pokopališka 14. 11006-30 Pes Buldog % leta star, naprodaj na Celovški cesti o5. Cena po dogovoru. 11058-27 Moški! Ne obupa vaj te! Bolezni nervnega sistema v zvezi z motnjami v funkcijah in prezgodnje moške iznemoglosti. ozdravite po novi metodi spe-cijalista dr. Richard Schauerja. Specijalno lečenje, iznenadujoče sigurno delovanje. 1 orig. Din 125.—. Prodajajo apoteke ln drogerlje. — Kjer se ne dobi, razpošilja diskretno po povzetju »Salvator« Beograd 534. 11016-40 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva It. i IZVANREDNA PRILIKA! Železna služinska patent postelja zložljiva, • ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne služ-bewin potujoče osobe etane samo Din 390.—, Razpošiljam po poilne-Bom povzetju. tako IZGLEOA SLG2EN Lesena patent potlelja, zloiljtva. * tapeciranim madracom. zelo prak tičn«. »tane samo O 280. Pote« inam »etiko zalog« čisto *®lia-nog perja k* po D 48.-, druga vrst kg po D 38—• čisto belo gosje kg po D 110__, in čisti puh kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci punienj z volnora »tanejo lamo Dia 7S0,— L. BROZOVie. ZAGREB Ilica 82. Pozor, ženim in neveste! modroce posteljne mreže, že-ezne zložljive postelje, otomane. spalne iivane in fotelje nudi najceneje RUDOL.F RA DOV AN tapetnik Mestni trg št. 13. Zima. morska trava, blago za modroce tn prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 342 Stalna razstava umetniških slik in velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbar-ska in pozlatarska dela A. KOS Ljubljana, Mestni trg št. 25 (nasproti magi-4235 stratu). Trajno kritje strehe — izolacijsko sredstvo — dvakratno impregnirano — Iz čistega naravnega bitumena BITUMENOZNA STREŠNA LEPENKA Dobavlja JOS. R PUM. Liubliana Telefon interurban 2513. 118 2801/31—5. 4297 RAZPIS Načelstvo mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo: Dobave različnih kamnoseških izdelkov v poslopju mestnega magistrata. Razpis in pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 28. marca 1931 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2'IL Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 18. marca 1931. Perfekten strežaj za gospodo, prvovrstna moč dobi takoj službo v Zagrebu. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in plačilnih pogojev pod »Herrschaftsdiener« na podružnico »Jutra«, Maribor. 4256 Mlajšega drogerijskega pomočnika marljivega, poštenega sprejmemo za detajl in defekturo. Obširne ponudbe z navedbo plače in referencami na Medicinalno droge-rijo Cisaf i drug, Ba-njaluka. 4250 Od dobrega najboljše je le Srlteffct*- c^cifeft* šivalni stroi In kolo Elegantna izvedba — najboljši materi jal! Novost! Novost! ŠIVALNI STROJ kot damska pisalna miza le pri J. PETELINC - LJUBLJANA rELEFON INTERURBAN 2913 ZMERNE CENE. UGODNA PRILIKA malim industrijam ali obrtim! Prodajamo po zelo ugodnih cenah in najku-lantnejših plačilnih pogojih popolnoma nove 28/30 HP in 18/20 HP z vsemi pripadajočimi deli 4282 „Franjug". francosko-jugoslav. trg. A. d. Beograd Strahinica bana 42. — Telefon 1105. »Franjug« ima na zalogi tudi elektromotorje razne velikosti in jakosti po zelo ugodnih cenah. Fabrikat Thomson - Huston, Pariš. OGLAS. Zaradi slabega zdravja prodam iz proste roke svojo poljedelsko posest v vasi Ribnici, oddaljeno 2 km od mesta Kraljeva. Posest obsega 4 Vz hektarja polja, 1 hektar sadovnjaka, 2 hektarja deteljišCs lucerne in 4% hektarja prvovrstnih travnikov. Poleg tega hlev, mo deren svinjak, vodnjak z brizgalno, bazen in pristava. Skupna površina 12 hektarjev. Imetje je prikladno za živinorejo in vrtnarijo, kei teče skozi potok in sta poleg še 2 živa studenca. Posest meji z veliko vaško pašo na glavno cesto. Za pogoje se obrnite naravnost na lastnika Nikolo A. Lopičiča, trgovca, Ribnica, Kraljevo. 4230 Znamka svetovnega slovesa S AMOPROD A J A: K. SGSS, Ljubljane 4299 Partije no&avic vseh vrst, večje in manjše količine kupuje za gotov denar EMA-NUEL STERN, Zagreb, Gajeva 40H. 4284 OGLEDALA vseh vrst. velikosti tn oblik STEKLO '.realno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto. aiabaster Itd. SPECTUUM D. D. LJUBI^FANA VD — Telef. 23-43 7. A OREH f!FI>OVSKA 81 OSIJTTK £ 2896/31—8. 4294 RAZPIS Mestno načelstvo občine ljubljanska razpisuje oddajo: Kompletne izvrš»tvo nove postaje za črpalko z motorjem na Osojah. Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 28. marca 1931 do IL ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2TL Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 17. marca 1931. I Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena hčerka, sestra, svakinja, gospodična FANČI PALČAR trgovska so trudni ca v torek, dne 17. marca po kratki, mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zatlsnila oči. Pogreb preljubljene se bo vrSfl v četrtek dne 19. marca ob 4. popoldne izpred hiše žalosti, žitnikova ulica 17, na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, 18. marca 1931. ŽALUJOČI OSTALL tflavnolcar }e do šla velika pomladanska pošiljatev najlepših modernih čevljev za gospode, dame in otroke. — Predno kaj kupite, oglejte si zalogo 4217 v trgovin! žibert, Ljnbljana, Prešernova nI I Kaj je v Celju novega o Velike senzacijonalne cene pri tvrdki Brata šumer, Celje, Glavni trg štev. 8 lastnika Martin Šumer, trgovec, Konjice; Avgust Šumer, trgovec, Celja. In sicer: šifon — belo In rjavo platno — platno za rjuhe 150 ln 180 cm široko — modno blago za dame in gospode — razne brisače — nogavice — gradi za madrace in vse drugo v zalogi nahajajoče se blago« ZA OBILNI OBISK SE PRIPOROČAMO! 4278 Zahvala Ob bridki izgubi moje iskreno ljubljene ženke in mamice, gospe PAVLE KUHAR se ne morem primerno zahvaliti vsakemu posebej. Zato bodi za izraze sočutja, poklorr .ev vencev in cvetja vsem skupaj najiskrenejša zahvala, /.lasti še g. Kriš-perju in ge. Košenina ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Ljubljana — Rožna dolina, dne 18. marca 1931. 4280 JANKO KLINAR. Jutrovi mali oglasi imajo siguren uspehf V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem In prijateljem pretužno vest, da je danes dopoldne ob pol 11. naš predobri soprog, atek, stari atek in tast, gospod Anton Fazarinc trgovec, gostilničar in posestnik po daljši bolezni, previden s tolažili sv. vere, t starosti 68 let mirno v Gospodu zaspal. Pogrebni sprevod bo krenil iz hiše žalosti v Trnovljah v petek, dne 20. t. m. ob pol 9. zjutraj v Vojnik. kjeT se bo v župni cerkvi ob 10. brala sv. maša zadušnica, nakar bomo položili zem-ske ostanke predragega pokojnika k večnemu počitku na vojni-škem pokopališču. Trnovlje - Celje, dne 18. marca 1931. FRANČIŠKA, soproga; PEPCA, hčerka; ALOJZ, ANTON in KONRAD, sinovi. — ZOFKA in JOŽEFA, sinahi; ZORAN in FRANCI, vnuka. 4303 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v "Ljubljani.