Uredništvo ■ apravat Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telelon 4001- 4004 MeseCns naroCnlna 18 Ur, u inozemstvo J1-50 lil. Ce*. rai,- Ljubljana 10.<50 za urgCnlno tn 10.149 za ItueraU &VENEC NOVEMBER 1943 24 SREDA Mervorragender Abwehrerfolg in der dritten Schlach! an der Smolensker Rollbahn Beispiellose Verluste der Sowjets - Tiefgegliedertes feindliches Verteidigungssystem westlich Kiew durchbrochen Heftige Kampfe in Siiditalien - Die Kapitulation von Samos DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 23. November Das Oberkommando der V/ehrmacht gibt bekannt: Nordostwarts Kertsch scheiterten wiederholte teindliche Vorstosse. Am Briickenkopl N i k o p o I und im grossen Dnjeprbogen verstarkte der Feind gestern seine Angriiie. Es kam zu harten, den ganzen Tag iiber andauernden Kampien, in denen alle Durchbruchsver-suche der Sovvjcts abgcschlagen, einige Einbriiche durch soiortige Gegenstosse bereinigt odet abgeriegelt vvurden. In einer noch heftig umkampiten Einbruchs-steile vernichtet« eine gepanzerte deutsche Kampfgruppe von etwa hundert an-greiicnden ieindlichen Panzcrn 82. Insgcsammt vvurden bei den gestrigen Kampien in dicsem Raum 146 Sovvjetpan-zer abgeschossen. Bei Tscherkassy vvurden die in unsere Stellungen eingebrochenen Sow-jets in entschlossenen Gegenangriii wie-der zuriickgeworien. V/estiich K i e w setzte der Feind un-seren Gegenangriiien erbitterten Wider-stand entgegen. Nach Abwehr zahlreicher ieindlicher Gegcnangriiie traten unsere Divisionen erneut an, durchbrachen ein tiefgegliedertes feindliches Verteidigungs-system und vernichteten zvvei feindliehe Regimenter. Sudvvestiich Gomel vvnrden unsere Truppen in einzelnen Abschnittca von iiberlegenen ieindlichen Druck aui riick-wartige Stellungen zuriickgenommen. Nordlich der Stadt endeten schvvere Kampfe gegen die viederbolt anstiirmen-den Sovvjcts mit einen vollen deutschen Abvvehreriolg. Im Raum siidlich Kritschevv sind heftige Kiimpfe mit einer eingebrorhe-nen fcindlichcn Kampfgruppe im Gangc. Westlich Smolensk haben dic nnter dem Oberbefchi des General-oberst Heinrici und unter Fiihrung des Gencrnls der Infanterie Voclckers stehende schlesische 18. Panzer-Grena-dierdivision, die vvurtcmhergisch-badl-sclte 25. Panzer-Grenadier-Division, dle vviirtembcrgisch-badischp 78. Sturmdi-vision, die 1. SS-Infanteric-Brigade (mot.) und die im Erdkampf einge-setzten Teile der 18. Flakdivision in der siebentiigigen dritten Schlacht nn der Smolensker Rolllialtn einen hervor-ragenden Abvvehrerfolg errungen. 34 Schiitzendivisionen und seclts Panzerbrignden der Sovvjets rannten liier vcrgehlicii gegen die deutschen Abwehrstellungen nn und erlitten dabei beispiellose Verluste an Menschen und Material. Ostlich VVitcbsk und im Ein-bruchsrnum vcyt N e vv e I scheiterten ejnige ortliche Vorstosse der Sovvjets. Bei einem eigenen Angriffsunterneh-men nordwestlich Nevvel vvurde der Feind narh Siiden zuriickgcvvorfcn. In Siiditalien griff der Feind am iiussersten linken Fliigel mit starken Kriiften unsere Vorstellungen niirdlich des Sangro-Flusses an. Zahlreiche heftige Angriffe vvurden nbgc-schlagen, ein tirtlichcr Einbruch abgeriegelt. Nach der bedingungslosen Kapitulation der feindlichen Seefcstung Lc-ros hat nun aueh die Besatzung der Insel Samos die VVaffen gestreekt. Deutsche Truppen sind auf der Insel gelnndet. Ein Teil der aus britisehen und ba-dogliohorigen Truppen bestehenden Besatzung ist in den letzten Tagen in das neutrale Ausland gcflohen. Die von ihrem Divisionskommandanten vcrlasscne Truppe in Stiirke von etwa 6000 Mann vird zur Zeit von unseren Landungsverbiinden entvvaffnet. Britische Bomberverbande filhrtcn in den gestrigen Abendstunden einen srhweren Terrorangritt gegen die K e i c h s h a u p t s t a <11. Durch Ah-wur! zahlreicher Sprcng- und Brand-bomhcn entslanden Verwiishingen in mehreren Stadtteilen. Eine Reihe uner-setzlicher Kunststatlen vvurdo vernichtet. Die Rrviilkerunr hatte Verluste. Andore feindliehe Flicgerkraft« gril-fen einen Ort im R h e i n I a n d an. Dle Ltiftvertcidisung brachte, soweit bisher fcslgestellt. trots besonders schuicriger Abwehrbedingungcn 29 feindliehe Bomber zum Absturi. Odličen obrambni uspeh v tretji bitki na smolenski avtomobilski cesti Brezprimerne sovjetske izgube - Sovražnikov obrambnj sistem v globino zapadno od Kijeva predrt - Srditi boji v južni Italiji - Kapitulacija Samosa Fiihrerjev glavni stan, 23 nov. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Severovzhodno od Kerča so se izjalovili ponovni sovražnikovi sunki. Na nikopolskem mostišču in v velikem Dnjeprovem kolenu je včeraj sovražnik ojačil svoie napade. Prišlo je do hudih, ves dan trajajočih bojev, v katerih so bili vsi sovjetski poskusi prodora odbiti, nekateri vdori pa s takojšnjimi proti sunki očiščeni ali zajezeni. Na nekem vdornem mestn, zi katero trajajo še srditi boji, je nemška oklepna bojna skupina uničila 82 od okoli 100 napadajočih sovražnikovih tankov. Skupno je bilo v včerajšnjih bojih uničenih na tem področju 146 sovjetskih oklepnikov. Pri C e r k a s i j u so bili Sovjeti, ki so vdrli v naše položaje, z odločnim napadom ponovno zavrnjen. Zahodno od Kijeva se je sovražnik ogorčeno upiral našim protinapadom. Po odbitju številnih sovražnih protinapadov so naše divizije ponovno nastopile, predrle sovražnikov v globino razporejen obrambni sistem in uničile dva sovražnikova polka. Jugozahodno od G o m e 1 a so bile naše čete v posameznih odsekih umaknjene pred nadmočnim sovražnikovim pritiskom na postojanke v ozadju. Severno od mesta so se končali težki boji s ponovno naskakujočimi Sovjeti s polnim nemškim obrambnim uspehom. Na področju južno od Kričeva so v teku siloviti boji s sovražnikovo bojno skupino, ki "je tu vdrla. Zahodno od Smolenska so ▼ sedemdnevni tretji bitki na smolenski av tomobilski cesti izvojevali odličen obrambni uspeh pod vrhovnim poveljstvom generalnega polkovnika Heinricija in poveljstvom pehotnega generala Volcker-sa stoječa šlezijska 18. oklepno-grenadir- ska divizija, vvirtenberško-badenska 25. oklepna grenardirska divizija, virtenber-ško-badenska 78. napadalna divizija, 1. SS pehotna brigada (mot.) in v bojih na zemlji uporabljeni deli 18. protiletalske divizije. 34 sovjetskih strelskih divizij in šest oklepnih brigad se je tu zaman zaletavalo proti nemškim obrambnim postojankam in utrpelo pri tem brezprimerne izgube v ljudeh in gradivu. Vzhodno od Vitebska in v vdornem področju N e v e I a so se izjalovili nekateri krajevni sovjetski sunki. Pri našem napadu severnozahodno od Nevela je bil sovražnik zavrnjen proti jugu. V južni Italiji je napadal sovražnik na skrajnem krilu z močnimi silami naše postojanke severno od reke S a n g o. Številni siloviti napadi so bili odbiti, en krajevni vdor zajezen. Po brezpogojni kapitulaciji sovražnikove pomorske trdnjave Ler o s je sedaj položila orožje tudi posadka otoka Samos. Nemške čete so se izkrcale na otoku. Del posadke, obstoječe iz angleških in Badoglijevskib čet, je v zadnjih dneh zbežal v nevtralno inozemstvo. Čete v moči okoli 6.000 mož, ki jih je zapustil njih divizijski poveljnik, sedaj razorožu-jejo naši izkrcani oddelki. Angleški oddelki bombnikov so izvedli v včerajšnjih večernih urah težak terorističen napad na prestolnico Nemčije, številne odvržene rušilne in zažigalne bombe so povzročile razdejanja v več mestnih delih. Vrsta nenadomestljivih umetniških zgradb je bila uničena. Prebivalstvo je imelo izgube. Druge sovražne letalske sile so napadle nek kraj v P o r c n j u. Navzlic posebno težkim obrambnim razmeram je letalska obramba, v kolikor jo hilo doslej ugotovljen«, sestrelila 2!) sovražnikovih bombnikov. Stalin in samostojnost narodnih držav Bukarešta, 23. nov. DNB. Posebni pomen tako imenovane fcderalizacije evropskih držav v smj.slu moskovskega programa pojasnjuje Romulus Sci-sanu v »Curcntuluc. Pri tem o|xizarja na dejstvo, da vsebuje tudi sovjetska ustava določilo, po katerem lahko izstopi iz Sovjetske Zveze vsaka zvezna država, kadar koli hoče. Da pa so ta določila ostala zgolj v teoriji, nant je pokazal primer Ukrajine, ki so jo vkljub proglasitvi neodvisnosti 1. 1918. zasedle boljševiške čete in jo s silo včlenile v tako zvuni federativni sistem. Tudi Georgija in Aserbejdžan sta se proglasila za samostojna. Toda tudi ta dva sta bila s pomočjo sovjetske armade pozvana na red, dočim so bili nosilci ideje o svobodi likvidirani. Pisatelj pravi končno, da se vsled te prakse nc smemo čuditi, čc bo Stalin pristal na takozvnno federalizacijo Srednje Evrope, Balkana, Zahodne in Severne Evrope, ker bi ona dejansko predstavljala uničenje samostojnosti in neodvisnosti narodnih držav, to se pravi njihovo popolno sovjetizacijo. * Kakor lahko vsak dan vidimo v ponovnih poročilih iz majhnih evropskih držav od Finske preko baltskih držav, do Madžarske in Balkana, se vse majhne in ogrožene evropske držnve krčevito borijo ter zavzemajo za svojo neodvisnost. Največja nevarnost za njihovo samostojnost je boljševizem in zato je razumljivo, da sc vse iz lastnega interesa borijo proti boljševizmu ter se pri tem odkrito oklepajo svoje naravne in največje zaveznice ter bra-niteljice, velike .Nemčije. Diplomatski dopisnik DNB-ja o libanonskem vprašanju Berlin, 23. nov. DNB. Diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Siegfrid Hora je mnenja, da se libanonsko vprašanje tazvija v Angležem zaželjeni smeri. On piše: Na angleški pritisk, ki je med drugim pii-šel do izraza v ostri noti na Irancoski alžirski odbor, je bil bivši libanonski državni predsednik ponovno postavljen za predsednika, medtem ko so francoske oblasti morale izpustiti zaprle libanonske ministre. Angleški tisk izraža veliko zadovoljstvo, da je Anglija zfmagala v prvi rundi anglo-francoskesa interesnega boja za Libanon. Njegovo namigavanje pa', da s tem še ni bil vzpostavljen >sta tus quo ante «,daje sklepati, da se Angleži pripravljajo na nove ukrepe, ki naj baje jamčijo in zavarujejo mir in varnost na bližnjem Vzhodu, medtem ko stremijo v resnici zgolj na dokončno izločitev francoskega vpliva. Zato pripisujejo odpoklicu dosedanjega francoskega generalnega delegata lielleua, ki so ga zahtevali Angleži, poseben pomen. S.idaj ko jo Angležem uspelo, da so po spretno insceniranih letkah, 'ki so izzvale nemire v Libanonu, utegnili poseči v korist Libanona in arabske zadeve«, ne bo treba dolgo čakati na račun za to »posredovalno akcijo«. Stroške bodo kakor vedno morali plačati Arabci, katere skuša spraviti Anglija pod svoje okrilje, in to ne morda da bi pospeševala arabsko osvobodilno idejo, temveč samo da bi močneje zasidrala svoj politični in vojaški položaj na bližnjem Vzhodu. Razni angleški članki o libanonskem vprašanju in v zvezi s tem o arabskem vprašanju ne dopuščajo niti najmanjšega dvoma o teh ciljih. Tako piše n. pr. londonski »Times«: »Preden bomo zopet postavili ustavno vlado in utegnili uresničiti izjavo o neodvisnosti, moramo še premagati druge in to celo resnejše težkoče. Od začeta že se je ukvarjala angleška politika z nevarnostjo, ki je ogrožala politično^ stabilnost in vojaško varnost vsega Srednjega Vzhoda. Utemeljena so bila mišljenja, da se moramo vrnili k pogajanjem na osnovi, ki bo v soelasju z zagotovitvami, že zdavnaj danimi, in ki bo zadovoljila pametne zahteve in pričakovanja Libanona.« Končno navajamo stališče londonskega lista ; Observer«, ki piše med drugim: »Kriza je dovedla do odločitve težkoč, ki so že dolgo obstajale med borečo se Francijo in Anglijo. Sedaj pa je samo sebe obsodila politika, ki je izzvala opozicijo celokupnega arabskega sveta in prav rosebno še opozicijo zgodovinskih sovražnikov Francozov: Libanoncev. Danes vse 'kaže, da se lahko uredi libanonsko vprašanje samo tedaj korektno, čo zastopnik; Francije pozovejo zastopnike Zedinjenili držav in Anglije, da skupno z njo podpišejo /pogodbo z libanonsko republiko, ki naj jamči njen bodoči položaj. Poljska je snovala že 1.1920 napad na Danzig Danzig, 22. nov. DNB. »Danzinger Vorposlen« priobčuje dokument, ki so ga nemške čete zasegle pri svojem pohodu v Francijo in ki neizpodbitno potrjuje, da se je Poljska nameravala žo po zaključku versailleskega miru z udarom polastiti Danzinga. Ta dokument vsebuje poročilo angleškega polkovnika Bogera, ki je bil tedaj predsednik nem-ško-poljske mejne komisije. Dokument se dobesedno glasi: »Nr. 1733 W. O. R. Ix>ndon dne 13. decembra 1920. Tajno I Generalu de la Panouse. Šefu francosko vojaške misije. Gospodu vojnemu ministru, Generalnemu štabu, uradu. Predmet: Poročilo angleškega polkovnika Bogera, predsednika odbora za določitev nemško-poljske meje. Predsednik odbora za določitev nemško-poljske meje polkovnik Boger jo predložil dne 30. novembra vojnemu ministrstvu zaupno poročilo, o katerem sem bil informiran in ki se je glasilo: Poročilo vsebuje gospodarski in finančni del, ki zgolj potrjujeta, že znana dejstva, ter politični del, katerega vain moram, kakor mislim sporočiti. Polkovnik Boger ugotavlja, da naraščanje izdelave v Nemčiji, tatn vladajoči red in disciplina ter valutno izboljšanje marke tvorijo upadljivo nasprotje s položajem v Poljski. V tej narašča sovraštvo med ruskimi in nemškimi Poljaki na eni strani ter avstrijskimi Poljaki na drugi strani. Polkovnik poroča, da je povsod naletel le na globok odpor proti maršalu Pilsudskemu. Posebno opozarja, da je sedanja vlada malo pred boljševiško invazijo razpustila edini udarni poljski armadi: armado generala Hallera in poznanjsko armado, in to zgolj iz osebnih razlogov. Sedaj se mora general Haller zadovoljevati z nalogami Rdečega križa, medtem ko nima general Dovbor sploh nobene službe. Glede Danziga ugotavlja polkovnik Boger, da so poljski krogi nekaj časa podpirali misel, da se ludi Danziga polastijo slično kot Vilne z udarom. Vendar pa so spoznali, da oba primera nimata ničesar skupnega in so zato opustili to misel, in to posebno, kor so bile v mestu angleško in francoske čete. Ko so pa te zapustile mesto, so Poljaki nekaj časa upali, da jih bodo oni nadomestili, in so za to določili sibirsko brigado. Nato pa so videli, da niti eden vojak te brigade ne govori nemški ter so nato določili 10. poljsko divizijo, katere vojaki so govorili nemški in ki ji je poveljeval bivši avstrijski polkovnik Lados, ki naj napravi dober vlis. Polkovnik Boger 0|K>reka, da bi bil pesimist in navaja kot dokaz številne francoske častnike vseh činov, s katerimi je bil v zvezi in ki so prišli v to državo kot navdušeni prijatelji Poljske, toda so morali priznati, da nima Poljska niti najmanjšega organizacijskega daru. Oni so hvalili poljske vojake, toda njih častnike so zelo omalovažujoče cenili. Polkovnik Boger sklepa, da Poljska potrebuje sedaj najbolj miru. Čc bi bilo možno osnovati jedro poštenih in izkušenih upravnih uradnikov, potem nikakor ne bi bilo potrebno dvomiti nad bodočnostjo Poljske. Sporočil sem vam od polkovnika Bogera v njegovem poročilu izrazene misli kolikor mogoče točno. Polkovnika Bogera zelo cenijo v vojnem ministrstvu, vendar pa to nikakor ni vplivalo, da bi si tudi jaz osvojil popolnoma osebna na-ziranja polkovnika. General in šef misije, podpisan L. de la Panouse. Četudi vsebina te listine ne more presenečati, ker so nam bilo že tedaj znane roparske namere Poljsko, je to vendar nov dokaz za skupno igro Anglije in Poljske. Ni dvoma, da očetje versailleskega diktata pri eventuelnein udaru na Danzig ne bi delali ovir, kol se poslaniška konferenca in Društvo narodov nista zmenila za protizakonit rop Vilne. UNRRA hoče Nemčiji zapleniti živila Vigo, 23. nov. DNB. Zmešnjava, ki vlada na denarnem trgu v francoski Afriki, ki jo je ustvaril prihod angloameriških posadk, in ki je v škodo muslimanskega prebivalstva izkoriščajo predvsem židovski elementi, sc jc medtem tako povečala, da se trenutno tamkaj nahaja v obtoku U različnih vrst denarja. Vigo, 22. nov. DNB. Takozvana ustanova za pomoč in obnovo UNRRA, ki so jo ustanovili Roosevelt in njegovi poslovni ž idje, da bi preskrbela po vojni ameriškemu kapitalizmu mastne zaslužke, ki si jih je sedaj v vojni pridobil s sistemom o posojanju in najemanju, se vedno bolj odkrito izdaja kot tipično kapitalistično izkoriščevalno podjetje. Celo države, priključene UNRRA-ji bodo morale po vojni jamčiti ameriškim trgovskim Židom dobre dohodke. To nam dokazujejo podrobnosti o finančnem načrtu UNRRA-je. V tem je rečeno med drugim, naj se posveča posebna skrb, da bodo države, katerim ne bo možno plačati dobav, stavile UNRRA-ji na razpolago dohodke iz prodaje teh dobav. Zato nc preseneča vest »Associated Pressa«, da namerava UNRRA zapleniti v Nemčiji vse zaloge živil. To pa seveda samo tedaj, če se bodo izpolnile njene toliko zaželjene sanje, da bodo Nemčija in njeni zavezniki premagani. Dobesedno pravi poročilo: »UNRRA smatra vse rezerve živil in ostalih zalog, ki jih Nemčija še ima, za dele pomožnega fonda za ozemlja, ki so bila zasedena od osnih sil.« Torej zopet nov povojni načrt, ki predvideva izsesanje nemškega naroda do poslednje kapljice krvi ali bolje rečeno do zadnje drobtinice kruha. Sicer pa ta načrt ni nič drugega kot nova izdaja vojne za sestradanje, ki jo je Churchill po prvi svetovni vojni vodij proti Nemčiji in je zahtevala svoječasno stotisoče od lakote umrlih žena in otrok. Badoglijevo izdajstvo ni mnogo koristilo Ženeva, 23. nov. DNB. Italija je bila za Nemčijo gospodarsko breme, Beg iz sovjetskega raja Madrid, 23. nov. DNB Od Stalina v propagandne namene osnovana poljska divizija je izkoristila prvo priliko, da je prešla k Nemccm, pišejo »Informaciones« v komentarju k množičnemu prebegu poljskih edinic pri Smolensku List pravi nadalje, da so li prisilno v službo sovjetske vojske uvrščeni vojaki raje križali ognjeno črto med obema frontama, kot pa da bi se še nadalje pod Stalinom borili za sovjetski raj na Poljskegi. S tem je dobd svet nov dokaz r« vražjo zlaganost in gro^ovitost moskovskega režima. Ti vojaki vedo preveč o katynskem zločinu, o dcportaciji poljskih žena in otrok ter o drugih grozodejstvih, da bi se dali zapeljati s hinavskimi besedami Kremlja. Vkljub največji življenjski nevarnosti so pribežali v nemške črte in so s tem svetu pokazali od kod in kje edino lahko pričakujmo rešitev civilizacije in Evrope. * Boljševiki so z velikim hrupom usti« novili posebno poljsko divizijo, ki naj bi se pod njihovim vodstvom borila za »osvoboditev« svoie domovine. Ta divizija je res prišla na boiišče, boj za poljsko svobodo pa je razumela čisto drugače kot Sovjeti Poiiski vojaki so izrabili prvo priložnost da so lahko zbežali iz sovjetskega rain na nemško stran. Iz polpretekle zgodovine vemo. da Poljaki na podlagi angleških hujskanj niso ravno največji prijatelji Nemcev. 1 o pa jih ni prav nič oviralo, da nc bi pobegnili k njim in s tem pred vsem svetom dokazali, kako gledajo na svoie edine smrtne sovražnike, boljševikc, ki so podobne kot komunisti drugod po svetu nečloveško mučili Poljake, pobijali njihove častnike, vlačili poljsko prebivalstvo v Sibirijo itd To so dejstva, ki so najbolj zgovorna in povedo mnogo več, kot vsa bolj-Aeviška ali plulokratska propaganda. MosIcy operiran Stockholm, 22. nov. DNB. Po pogojih. ki so bili dani za njegovo osvoboditev, jc zapustil Moslev pod tajnim imenom, kakor javlju »Nya Dagligt Allehanduc iz Londona, angleško prestolnico, da ga bodo v nekem neznanem kraju operiruli. Eden izmed pogojev zu njegovo osvoboditev je bil, da lic bo navezal nobenih stikov s člani svoje bivše stranke. * Takšna je torej v praksi bogataška demokracija. V imenu iste demokracije pu se v Angliji lahko svobodno razširja komunizem, ki resnično pomeni smrt vsake demokracije. Umorjeni od boljseviških tolp Rim, 23. nov. DNB. V bližini nekega rudnika pri Pulju so odkrili, kot javljajo iz Trsta, jamo, v kateri je bilo zakopanih 22+ trupel. Ugotovili so, da so to prebivalci bližnjih vasi, ki so jih lioljševiške tolpe odpeljale in umorile. »Pozabljen razred« Ženeva, 23. nov. DNB. Lord Elton opozarja v posebnem članku «Dailv Maila na »pozabljeni razred«, ki najtežje trpi v tej vojni. To so pred vsem nastavljenci, učitelj: in uradniki, za katere je beseda varčevanje in notranje-angleška gonja za štednjo zgubila vsakršen pomen. Ti ljudje si sploh ne morejo ničesar prihraniti, ker njihovi dohodki šo daleč ne dosetiajo stroškov za golo življenje. Izdajati morajo celo svojo borno prihranke iz predvojne dobe, če nočejo stradati. Za svoje prošnje in pritožbe pa nimajo nikake organizacije, ki bi se zanje potegnila. Nanje so preprosto pozabili. Tudi v USA je 15.000.000 nameščencev, ki se jim podobno godi. Vse to je posledica pomanjkljive zakonodaje v zahodnih plutokratskih državah, ki so v tem pogledu zelo za osnimi državami z moderno socialno zakonodajo. Vsi socialni ukrepi, 'ki jih v teh državah izdajo, so le posnemanje osnih držav, zlasli Nemčije. Kratka poročila —kg— Streljanje med Angleži in komunisti. Med Korziko in Sardinijo je prišlo do streljanja med komunisti, ki so tihotapili orožje za svoje tolpe, in med nekim angleškim hitrim čolnom, knkor poročajo iz Gibraltarja. Komunistom se je posrečilo, zadeti angleški hitri čoln in gn onestiosobiti za boj, nato pa 6o s svojo ladjo zbežali, * To kratko poročilee je zelo zgovorno, ker nam kaže, kakšno je praktično razmerje ined bogataškim zahodom in boljševiškim vzhodom. Komunisti tihotapijo in zbirajo orožje. Pri tem se mora vsakdo vprašati, zakaj in proti komu. Odgovor je jasen: za komunistično revolucijo in proti svojim sedanjim zaveznikom, Angležem in Ame-rikancem, ki si s svojim zavezništvom z Moskvo sami rede gada na prsih. piše nek ameriški časopis, kajti Nemčija jc morala dobavljati premog, železniški material, železne in jeklene izdelke ter stroje. Sedaj stoji Italija na pasivni strnili ameriške knjige. Vrh tegn pa Badoglicva vdaja ni Italije brez boja izročila zaveznikom. Zato lahko razumemo, dn je ameriški narod sprejel kapitulacijo na znati jc brez vsakršnega zanimanja. Ideja o raju Komunizem je karikatura krščanstvu, je nekdo zapisal. In je res: v komunizmu ni prav nič originalnega, prav nič novega. Vse ideje, s katerimi omamlja ljudi, je pobral od drugod, samo da jili je izmaličil v grobo, zločinsko karikaturo. Najboljša vaba z.a komunizem jc njegova ideja o raju, ki so jo komunisti ukradli iz sv. pisma. In s to lažjo o holjševiškem raju je komunizem celili pet in dvujset let držal ljudske mase v napetosti. Prišla pu je na dan sicer strašna resnica: Uradni podatki o splošni lakoti leta 1930, 1934 in 193=> in še o drugih pokrajinsko omejenih lukotuh, ki so zu-htevale na milijone žrtev. Ves svet z Vatikanom na čelu iu z močnim sodelovanjem Amerike je tedaj zbiral živila za stradajoče mase v holjševiškem raju. Takrat boljševiki žita niso odklonili, češ pri nas je raj. Prišli so na dnn strašni podutki o masovnih pokol jih, celi stanovi so izginili. A tudi med komunisti samimi so redno organizirali »čistke« in iztrebili vse, ki niso bili zadosti zanesljivi. Sovjetski listi sami so prinašali podatke o lakih čistkuh z dolgimi kolouumi obsojencev na smrt. Ko sc jc nekaterim evropskim komunistom ali vsaj oboževalcem sovjct-skegu raja posrečilo v tn raj prtKlreli in si ga od blizu ogledati, so svoja opazovanja in svoje razočaranje popisali in svet je strmel nad grozoto tega pekla. Andre Gide, Wnlter Citrine in Andre\v Smith so svetu pokazali resnico o Sovjetski zvezi. Tedaj se je vero v komunistični raj že nekoliko omajala. Komunisti so v zadregi molčali. Ko pa je Sovjetska zveza stopila v vojno, so zopet dvignili svoj glas: ali vidite, da ni vse tako gnilo? Kako bi sicer toliko časa vzdržali pritisk nemške vojske, Če bi bil boljševiški sistem res tako slab? Vzroki, dn se boljševiška država 111 takoj sesula, so predvsem na sistemu, pa ludi na ljudeh. In ravno ti vzroki kažejo kako grda jc laž o holjševiškem raju. Boljševiški sistem je kolektiven sistem. Vse gospodarstvo, prehrana, preskrba, delo: vse. je kolektivizirano. Medtem ko prinaša tak sistem v mirnem času ljudem trdo, pu čisto nepotrebno suženjstvo, je v vojski neizogibno. Vojska je skupen napor vsega naroda, vse države. V vojski se vse podredi potrebam vojskovanja. Gospodarstvo. produkcija, prehrana, preskrba z obleko in drugim, razdelitev delovnih sil, vse to mora biti enotno vodeno. Ali pa je tak sistem tudi za mirno dobo primeren in človeku vreden. nnj povedo tisti, ki so pet in dvujset let hvalili boljševiški raj, sedaj, ko so saini v vojnem gospodarstvu, pn kolnejo, če na karte ne dobijo dovolj in zahtevajo dvojne plače, du si lahko kupujejo priboljške. Druga stvar, ki jo jc trelm upoštevati, je dejstvo, dn sc sedaj bori že boljševiška mladina, ki o dobi pred revolucijo ničesar ne ve in ki tudi o svetu izven boljševiškega raja ničesar ne ve. Boljšcviki so čas in prostor svojego raja obdali z bodečo žico. tako da nihče v njem ne more vedeti, knko je bilo prej in kako je sedaj izven te ograje. Znotraj pa lažejo po mili volj. Saj so celo pri nas. kjer so razdalje v primeri z ruskimi pritlikavske, z uspehom lagali, da je Ljubljana že vsa porušena, ali_ da je že v rokah komunistov in s Štajerskega prihajajo zaskrbljena pisma sorodnikom, uli jim je res bela garda pomorila vse otroke kot trdijo komu nisti. Ob takem sistemu in taki nevednosti (kdo še dvomi o tem. da minil boljševik ne pozna resnice o dobi pred revolucijo ali o razmerah izven svoje države) je prav mogoče maso sfa natizirati, češ da se bori šc zn tisti košček kruha, ki ga boljševiški sistem nudi. In komunizem je v svojem bistvu čisti fanatizem. V zadnjem času pa se na bonšču ne pojavlja več boljševiška mladina, ampak predvsem divji azijntski narodi. Živeli so svoje nuturno življenje. Dvignila jih je iz njihovih step šele sedanja vojska. V kolikor so imeli sedaj priliko komunizem spoznati, jim je kot nalašč ustrezal: divji, sadistični, živalski sistem se popolnoma sklada z njihovo divjo, sadistično, živalsko naravo. Tako misli io bol jševiki. da so Evropi soletli bič, ki jo bo tepel, kot je bil nekoč Atila šiba Evropi. Naj tega hunskega navaln na Evropo nihče ne imenuje zmagoslavje slovenstva. Opremo v zaklonišču je treba sem in tja spraviti na zrak in sonce, da se presuši. Vloga ženske v komunističnih tolpah Ljubljana, 23. novembra. Med raznimi pojavi, ki so združeni z nastopom tolovajev in komunistov v naši pokrajini, preseneča opazovalca zlasti veliko žensk, ki so ušle v gozd io se tam pridružile tolpam. To potrjujejo tisti, ki se jim je posrečilo uiti iz komunističnega pekla, kakor tudi domobranci, ki večkrat zajamejo mnogo žensk. Vsi pa potrjujejo, da so komunistke najbolj fanatične, najbolj zagrizene in kar je najbolj strašno, ovadi komunistom kot »rcakcionarja« in ga pelje v smrt. Pri sestavljanju spiskov na smrt obsojenih so imele in še imajo ženske glavno vlogo. V Loški dolini je na pr. znano, da je bivša učiteljica Pe-ruSkovs iz Podcerkve za.-.: munislih pokolj prov vse vasi Nadlesek, ki da je »versko blazna vas«. Prav ta nesrečna vasica, že v mirnem času pogosto obiskana od požarov, je največ trpela pod režimom badoglijevske klike. Prav vsi najbolj sovražnice, poštenega življa. Nihče j odrasli moški in celo napol odrasli dečki bolj ne muči jetnikov pri komuni- i so bili pregnani na stradanje na Ustico. stih, kakor ženske in prav navadni so [ ker so jih pri častnikih pravi loški komu- prizori, da komunistke pr.etepajo, klolu-tajo in zverinsko mučijo onemogle in bolne jetnike, ludi pri takozvanih »zasliševanjih« so komunistke najbolj divje in ne poznajo prav nobenega usmiljenja. Vprašanje je, kaj vleče ženske, ki so pravzaprav ustvarjeqne za dom, v toliki meri h komunistom. Niso vse take, da bi bile za komunistke vzgojene že doma; veliko jih gre v gozdove iz drugih nagibov: če so lepe in mlade, jih iz.vabijo njihovi ljubimci ali gredo same za n|imi, bolj redko gredo poročene žene za možmi. Prve kot druge računajo na nebrzdano življenje pri tolpah in to je morda tudi edino ,kar jim morejo komunisti glede svojih obljub izpolniti Poročene ženske največkrat tudi uidejo 6vojim možem in družinam ter si zopet zažele »prostost«, ker so pač brez vesti. Starejše ženske gredo v gozd prav iz istih razlogov, saj sume izjavljajo, da samo zato, da se »dedca znebijo«. Mnogo žensk je bilo pred 8. septembrom znanih kot ljubice badoglijevskih častnikov in vlačuge navadnih vojakov. Tem 6cvcda ni obstanka v domačih vaseh in v mestu, zato se rade umaknejo h komunistom, vedoč, da bodo tam našle »odpuščanje« ali, da tam nihče ne bo vedel za njihovo prejšnje življenje. Komunistom so te ženske dobrodošle. Največ jih uporabljajo za kurirke, prena-šalke orožja, za straženje jetnikov in za mučenje. Pri borbenih nastopih ženske seveda le malo zaležejo in komunisti sami izjavljajo, da so jim največkrat za na-potje, pač pa so ženske spretne, kadar se je treba umakniti pri begu. Glavna služba komunistk pa je ovaduštvo. Kdor se je kaki komunistki kdaj prej zameril, ga ta V spomin junaku iz Grčaric Štiriindvajseti ok-Itober — svetli dan Imučeništva, obe-jnem črni dan naj-Ivečje zlobel Samo-jkresi iz podivjanih 1 rok so pobili med drugimi tudi tri težko ranjene junake in sicer: Prešerna, Kcmperla in Rada Dubroviča. 1 Kdo ni poznal slo-kego, ponosnega in idealnega R. Dubroviča. Akademik-jurist iz Ljubljane, 23 let star, poln navdušenja za sveto narodno stvar. Po tridnevnem boju na Grčoricah mu je krogla zlomila nogo. Prestreljenega in težko ranjenega so vlekli v Kočevje, kjer so mu nogo amputirali. Pohabljenega so z drugimi prepeljali spet v Grča-rice, kjer sc jih v hiši nasproti župnišča postrelili komunistični divjaki, ki sc jim ne smili niti obnemogli ranjenec. Pred smrtjo je pokojni Rado poslal svoji mtaeri v spomin električno svetilko, edini predmet, ki mu je še ostal. Naj junaku-trpinu sveti večna luči Zadušnica za pokojnim bo v 6redo, 24. septembra nisti označili za komuniste, čeprav so sami poštenjaki. Versko najbolj zavedne vasi, na primer Knežja njiva, Podlož in druge v tej dolini, pa so bile od italijanske vojske požgane. Vse te vasi so komunistične ljubice označile italijanskim častnikom kot »sumljive«. Zato ni čudno, da so naši domobranci pri zasliševanju zajetih žensk zelo oprezni in natančni Ženske sc po večini zago-, varjajo, da so šle iz mesta na deželo, ali iz kraja v kraj le po živila, da so prav navadne tihotapke, ki so bile zajete od komunistov in tako dalje. Tudi vo skrajno trmaste in nočejo priznati niti tedaj, kadar jim domobranci dokažejo aktivno sodelovanje s komunisti. Tudi v tem oziru le del slovenskega ženstva padel sramotno nizko, tako, kakor nikdar poprej nei Politična metamorfoza višnjanske matrone Ljubljana, 23. novembra. Malomeščanstvo našega podeželja se jo v precejšnjem delu vrglo v objem komunizmu, kar ni neznuno. Zlasti razbite, njihova oblast omajana. Gospa Omahnovkn se je naenkrat znašla v »belogradistični« Ljubljani vsa nedolžna, preprosto neprizadeta, oseba, nekateri trgi so se po tem odlikovuli. j ki ni imela pač nikoli opravka s kolo je pač dediščina preteklih časov, j munizmom. srce družine, ki je bilo ki jo bo treba v sedanjosti in bodoč- j skoz in skoz ne protikomunističnem nosti spremeniti. Navadno so se spu- l stališču itd. In najdejo so naivneži, ki stili v te avanture premožnejši ljudje.'^ komunistični matroni verjamejo! ki so so zaradi svojega bogustva odda- Razburjenje, ki se je po astilo okoli-1 jili od resničnega narodnega bistva. ! ^ega zavednegai prebivalstva že ta: Tu navajamo primer znane višnjegor- k™t,ko so badoljevski Ha h jam sritih ske trgovke g e. Omahen, nekake pa trone višnjegorskih komunistov. Gospa Omuhen je že lansko leto, izza časa prve komunistične okupacije, slovela v Višnji gori in okolici kot ena največjih zaščitnic in podpornic komunizma. Iz njene trgovine se je dobuvljal cement za gradnjo partizanskih bunkerjev na J^ilici in v okolici. Prav tako je na veliko dobavljala komunistom razne druge potrebščine. V njeni hiši je bilo zbirulišče višnjegorskih komunistov in badoljevskih častnikov, ki so tu sklepali zvezo s komunisti. Ko so se ustanovili v okolici Višnje gore legionarji in zahtevali aretucijo njenega kina Bogota, proslu-legu komunističnega organizatorja, so se badoljevski častniki z vso silo tej zahtevi uprli. Razumljivo, če so imeli inenzo pri Omuhnovki! Ko je bil Bogo Oinalieii kljub temu interniran in mu niso mogli pomagati niti višnjegorskt badoljevci. se ga. Omahen ni pomiš-liula pošiljati prošenj ljubljanskemu škofu, tam klečeplaziti in zatrjevati katoliško vdanost svojega sina ter pretakati solze hlinjene pobožnosti. Ko je bil nato sin izpuščen, se je okrog njega takoj ponovno začelo živahno vrenje in udejstvovanje. Ponovno jc prišel poveljnik tamkajšnjih legionar-jev z zahtevo po aretaciji. Trčil pu je ob zid bodoljevskegu ka rabin jerskega komandanta, ki se jc tej zahtevi z vso silo kljub dokazani krivdi uprl. Bilo je vse zaman. Budoljevsko-komunistič-na klika je v Višnji gori trdno držala, ln gospa Oinahnova je tej kliki botrovala. ...... Ko je prišel zlom badoljevske vojske, je Omalinovka nagrmadila velik kup badoljevskega italijanskega orožja in ga pripravila za komuniste. Toda kmalu bi se zgodilo nekaj drugega. Za orožje so zvedeli legionarji in ga prišli iskat. Kaj stori prebrisana gospa? Orožje skrije v podkletne prostore, le-ffionnrjem jia pove, da pri njej ni nobenega orožja. Komaj legionarji odidejo, že kliče po telefonu komunistične tolpe, naj vendar pridejo po orožje, ker je nevarnost, da se ga drugače polaste »belogardisti«. In tako je orožje prešlo v last komunistov. Seda j pa so se stvari presukale. Ko- ob pol 8 zjutraj v župni cerkvi pri Sv. , . Petru. Večen spomin junakom-mučencem! muni6tični teror je strt, njihove tolpe njenega sina Bogota, nam je še dobro v spominu. Znano pa je tudi, da se ta strastni komunistični ^agitator skriva sedaj nekje v Ljubljani, medtem ko ga mati zalaga z vsem |Kitrebnim ter istočasno hodi od osebe do osebe ter govoriči o svoji nedolžnosti ter o svoji strogi aiitikomunistični miselnosti. Toda časi so drugačni. Odklenkalo je raznim zaSčitnicam badoljevskih častnikov in komunističnim matronam iz bogatih slojev. Inž. Kodričeva — žena inž. Rojca Že zadnjič smo poročali o zajetju neke inž. Kodričeve biizu Grosuplja. Sedaj S3 je že ugotovila njena identiteta. Inž. Kodričeva je žena inž. Rojca komunističnega »ministra za promet«. Odšla je po z'cmu italijanske voitlto k svojemu možu kar z otroki vred. Najbrž je besedo »minister« vzela dobesedno in pričakovala razkošen sprejem. Razglas pokrajinske uprave lastnikom tovor, avtomobilov Naroča se ljubljanskim lastnikom tovornih avtomobilov, da v zaščito javnega interesa, zlasti prehrane prebivalstva, ne sinejo brez predhodnega dovoljenja Urada z.a civilno motorizacijo izvrševati prevozov z. njihovim tovornim avtomobilom izven vojaške zaporo (bloka) mesta Ljubljane. Dalje so naroča izvenljubljanskim laslnikom tovornih avtomobilov, da v zaščito javnega interesa, zlasli prehrano prebivalstva, no smejo brez predhodnega dovoljenja Urada za civilno motorizacijo izvrševati prevozov z njihovim tovornim avtomobilom iz 50 kilometrskega (polumer) kroga njihovega stalnega bivališča. Naročila od strani urada za civilno motorizacijo za prevoze v javnem interesu bodo dobivali vročene vsaki-krat do najkasuejo 16. (šestnajste) uro popoldne. Za 6trogo izvajanje teh odredb so osebno odgovorni lastniki tovornih avtomobilov ter bi prekršenje imelo za posledico kazen odnosno zaplembo vozila. §i¥@|sk@ spletke na Balkanu Komunistična Osvobodilna fronta v j jaške edinice, italijanska vojska bi pa Komunistični pohod na Ljubljano Komunisti so zunaj na podeželju razglasili, dn so zasedli tudi /e Ljubljano in da je tako sedaj vsa Ljubl janska pokrajina v njihovih rokah. Podeželje je vse izropnno. zato je bilo treba pohiteti še v Ljubljano in pomagati pri ropanju in uničevanju. Nek komunistični oddelek pa jo prejel celo obvestilo iz Ljubljane, da gre »najini« v Ljubljani hudo in da je znto treba kreniti na pomoč. Oddelek nad 40 komunističnih tolovajev je v nodeljo prišel do mestne meje. šli so leno proti bloku in — domobranci sf, jih pustili do primerne razdalje. Komunisti so prišli tako daleč, da so lahko zaklicali stražarjem na mestni meji. da že prihajajo »na pomoč«. Odgovorjeno jim je bilo, dn naj kar hitro nadaljujejo svojo pot: ko so pa prišli v pravo razdaljo, pa so nanje . _ Zazijale strojnice in puške. Sledilo je du su po predhodnem dogovoru začele ivovelje »roke kvišku!«, in komunistič-1 oborožen nastop proti komunistom s se-nega vojnega jjohoda je bilo konec. Sloveniji je za pridobivanje novih pristašev in zaupnikov poleg slepilnih nacionalističnih gesel stalno širila po mestih in deželi novice o vedno novih komunističnih zmagah in uspehih v Bosni. V komunistične roke so po vrsti padalu rnzna bosanska mesta, nemške in hrvatske armade so pa po njihovih poročilih doživljale poraz za porazom. V tem smislu so dajale poročila tudi tajne komunistične radijske, postaje. 0 čistilnih akcijah po Bosni in Hercegovini je jioročalo tudi dnevno časopisje. Tudi v Sloveniji smo čitali poročila o posameznih borbah s komunističnimi oddelki, o njihovem uničenju odnosno razkropitvi in prepoditvi v težko dostopna gorska področja. Toda tem poročilom so navadno kmalu sledila hrvatska uradna poročila, da je železniški in poštni promet v razne bosanske kraje znova ustavljen do nadaljnje odredbe. .lasno je bilo takoj, da so se malo prej razkropljeni odmetniški oddelki na novo zbrali ter se vrnili v kraje, iz katerih so bili malo prej prepodeni. Nepoučeno ljudstvo se je začudeno vpra Sevalo in ugibalo, kako je sploh mogoče, da dobro oborožena in organizirana nemška vojska ne bi mogla uničiti in streti neprimerno slabše vojaško opremljenih komiSistov in ostalih tolovajev. Tako je razmišljalo in ugibalo nepoučeno ljudstvo, ki v vso tajne savojskih spletk ni moglo prodreti. Za nemško vojaško poveljstvo je pa bil položaj jasen takoj po prvih oboroženih nastopili proti komunistom v Bosni in Hercegovini. Savojei na delu. Že' tedaj je nemško vojaško povelj stvo dognalo, da je vodstvo savojske ob orožene silo na Balkanu stopilo v stike s prevratnimi elementi, so z njimi dogovarjalo in se končno tudi sporazumelo glede dobave orožja in streliva, obtoke, hrane in zaščito pred nemško in hrvatsko vojsko. In lako se Je dogajalo, ' vera ali zahoda nemško in hrvatske vo- morala zapreti vse prehode ter preprečiti umikajočim se tolovajem prehod na svoje področje. Prevzete naloge savojske vojaške edinice niso nikdar v celoti izvršile. Badoglievci so ali enostavno zbežali ali so pa tolovaje mirno pustili na svoje področje, od koder so se po končani čistilni akciji na določenem prostoru zopet lahko vračali v prejšnje postojanke. Savojei, dosledni svoji tradiciji, so svojo nalogo temeljito izvršili. Na široko so razpredli svoje mreže ter hinavsko in podlo izigravali Hrvate proti Srbom, Srbe proti Hrvatom, četnike proli partizanom in obratno. In vse z enim edinim ciljem, dn še bolj povečajo nezaupanje enega naroda do drugega in da postane razdor med njimi šo globlji. Podla, hinavska in ogabna igra Savojcev na Balkanu je pričela in sc je razvijala vse dotlej, dokler skrbno prikrivano izdajstvo ni postalo tudi javno in dokler glavnih krivcev povzročenega gorja ni zadela zaslužena kazen. Glavni krivec: Robotti. In v tedanjih »zmagoslavnih« dneh se je po zlu, krvi in brezprimernih ši-kanah mirnega ljudstva tudi v Sloveniji prosluli general Robotti izkazal vrednega svojih »slavnih« vrstnikov in pred-nikov. Potem, ko je zapovedal, da morajo vse savojske vojaške edinice izročiti svoje orožje komunistom, se je na Reki v vsej naglici vkrcal na ladjo in z njo pobegnil na Mali Lošinj, kjer je mislil, da bo našel varno zavetje pred nemškim zasledovanjem. Toda »slavni savojski junak« se jo mogel na Malem Lošinju komaj dobro razpraviti, ko je že na otoku počil glas: Nemci prihajajo. Med Badoglievci je nastala strahovita zmeda. Robotti in člani njegovega štaba so hitro bežali na ladje, ki so bile v pristanišču stalno pod paro. V splošni zmešnjavi in preplahu so so ladje zadevale druga v drugo, ker je hotela vsaka odpluti čimprej in zbežali prod Nemci. Celo vrvi, s katerimi so bile ladjo pripete, niso utegnili odpeti. V vsej naglici se je tako sestavila ladijska spremljava, v kateri je bilo do 50 večjih in manjših savojskih ladij, prepolnih cesarskih vojaških osebnosti. Ladje so plule proti Ankoni. Vsi potniki 's poveljnikom ar-madnega zbora generalom Robottijem na čelu so bili presrečni zaradi uspelega pobega. Njihovo veselje je pa bilo samo kratkotrajno. Kar naenkrat se je namreč pred ladijsko spremljavo pojavila temna nemška podmornica. Hladno in ostro povelje njenega poveljnika: Smer proti Benetkam! — je šlo Itobottijevcem do mozga in jim ježilo lepo namazane črne kodrčke. Od tega trenutka dalje je ta neslavni general nastopil svojo neslavno pot. Pred nemško podmornico je moralo voziti do 50 cesarskih ladij proti Benetkam, kjer so nanje čakalo že nemške posadke, ki so razorožilo vse Badogliev-ce ler jilj uvrstile med vojne ujetnike. Med temi je bil v prvi vrsti general Robotti sam. Tako jo zaključil svojo vojaško karijero mož, ki bo tudi v slovenski zgodovini ostal zapisan kot krvnik našega tako težko preizkušenega naroda. S svojimi krvavimi spletkami na Balkanu je. pa pričela savojska hiša, kakor je sedaj razvidno iz uradnih dokumentov, ki jih je pred kratkim objavil hrvatski državni minister dr. Vjekoslav Vrančič pod naslovom: »II. armata tali-jansko vojske protiv Nezavisne Države Hrvatske« že lela 1941. Kmalu po raz-sulu Jugoslavijo in ustanovitvi sedanje hrvatske države. Znano je, da je pri tej priliki Italija zasedla najvažnejše dele Dalmacije s Sušakom, Šibenikom, Splitom in Boko Kotorsko ter Črno goro. Obalnemu pasu je bilo priključeno tudi precejšnje zaledje. Savojski pohlepnosti po novem neitalijanskem ozemlju pa to še ni zadoščalo ter je zalo savojska Italija z vsemi sredstvi in silami delala na to, da prodre še dalje v hrvatski prostor. Pri tem je ni prav nič oviralo dejstvo, da jo bila ta država v prijateljstvu in zavezništvu s savojsko Italijo in da je bila v stiski pristala celo na to, nuj bi postal hrvatski kralj eden od savojskih prineov. (Dalje.) Župnik p. T. Tavčar — šestdesetletnik Rojen jc bil v 23. novem. 18S3 v Dolenji vasi, župnija Selca nad Škofjo Loko. — Gimnazijo je študiral v Kranju, 24. avgusta 1001 vstopil v Frančiškanski red. No-viciat je opravil na Sv. Gori, študije nadaljeval na Kostanjevici v Gorici. 12. julija 1906 je bil posvečen zn duhovnika. Prva služba na Viču — kaplan, po enem letu je odšel v Kamnik za lektorja nn frančiškansko bogoslovje, po enem letu se je vrnil na Vič, kjer je še danes. Župnik je na Viču od lela 1919.; ob 30 letnici župnije 1. 1938. je postal duhovni svetnik. Popravila certive je izvršil brez posebnih žrtev svojih župlja-nov, dozidal župnišče. povečal pokopališče, ki jo eno najlepših v Ljubljani. Slovi kot izvrsten gospodar. V prejšnjih letih je mnogo misijonarji in slovi kot izvrsten pridigar. V redu je opravljal vedno važna in odgovorna mostu. Večkrat jc bil delini-lor, sedaj je kustos (provinciulov namestnik), predstojnik v samostanu na Viču že dolgo vrsto let. kjer z vso požrtvovalnostjo skrbi za svojo številno družino in skrbi, da med brati vlada resnična medsebojna ljubezen. Jc predsednik Vificencijcve konference na Viču. njegovo delo je otroško zavetišče in sirotišče. Največje zasebno zavetišče jo zgrajeno z veliko skrbjo in žrtvami. Kdo more našteli vse delo in skrbi, ki jih je imel tekom svojega udejsfvova-nja na Viču za Prosvetno društvo, njega preureditev in vzdrževanje, lastna godba na pihala, nabava zvočne kino aparature pa mladinske telovadne organizacijo itd. Pri Ljudski hranilnici in posojilnici ustanovljeni v korist malega človeka, sodeluje od vsega početka požrtvovalno in previdno kot dober gospodar, zato uživa veliko zaupanje vlagateljev in hvaležnost vsoh, ki jim je s cenenimi posojili omogočila ustanovitev lastnih domov. Poleg vsega toga dela pa slovi kot urnpn čebelar, ker se poleg vseh dušno-pastirskib skrbi posveča v prostem času čebelarstvu. V splošnem moremo trditi, da na vsakem koraku v zgodovini viške župnije naletimo na delo in skrb jubilanta, n j mamo pa prostora, da bi naštevali vsa njegova dela, katera mu more izplačali samo Bog. Želimo, da bi še dolgo vršil svoio službo v korist župljanov in čast božjo. "" Misijonska predavapja Izdala Duhovniška misijonska zveza. Pred nedavnim je bil v Ljubljani pose.hen misijonski tečaj za duhovnik« ljubljanske škofije. Na njem so bila prav važna in zanimiva predavanja o misijonskih vprašanjih. Sedaj je odbor Duhovniške misijonske zveze, katere predsednik je prevzv. g. škof dr. Gre-gorij Rozman, poklonil svojim članom knjigo, ki vsebuje predavanja s tistega tečaja. Uvod in posvetilo je knjigi napisal škof sam in želi, da bi duhovniki. ki niso sami mogli priti na tečnj, dobili vsnj v tej knjigi novih in močnih pobud, ki so jih udeleženci dobili na tečaju samem. Zato prosi in poziva duhovnike, naj to knjigo vzamejo, jo bero in študirajo, da se bodo, čeprav niso bili pri živi besedi preda vatel jev, vneli v novem ognju za intenzivno apostolsko delo za misijone. Knjiga na 212 straneh vsebuje 16 predavanj, ki govore o teoretični in praktični strani misijonskega vprašanja, o domačih in tujih misijonarjih, o delu za misijone drugod in še posebno pri nas. Tako govori prof. Jernej Pav-lin o stanju misijonstva pred sedanjo vojno, p. Franc Sodja je predaval o sodobnem misijonstvu in sodobnem misijonarju, o misijonskih smernicah zadnjih papežev, o Katoliški akciji in misijonih ter o vprašanju izobražen-stva in misijonov, p. Viktor Kopatin razpravlja o utemeljitvi misijonsko dolžnosti, p. Stanko Dohovšek o duhovniku in misijonih, dr. Peter Kovačič o družbi sv. Petra za vzgojo domače duhovščine v misijonskih deželah, p. Lado Lenček govori o vprašanju, kako morajo delati vsi verniki za vse nevernike, o slovenskih misijonarjih in naši skrbi zanje ter o misijonski propagandi, svetnik Anton Ča-dež je predaval o misijonstvu v šoli, Janez Kalan jc podal slovensko misijonsko zgodovino, nu koncu pa je podal prof. dr. Vilko Fajdiga, kakšna naj bo ureditev misijonskega dela v prihodnje *v naši škofiji, župnik Gregor Muli pa nakazuje, kako naj izvaja misijonski program župnik na deželi. Tako vidimo, da knjiga, ki je plod tečaju in nujroznovrstnejšili sodelavcev, do podrobnosti obravnava misijonsko vprašanje, ki je eno izmed najpomembnejših vprašanj razširjanja katoliške cerkve na zemlji, želji prevzv. škofa, naj hi knjigo vzel v roke vsak slovenski duhovnik, bi dodali še željo, naj jo_ prebere tudi vsak naš dijak in izobraženec, saj bo le tako mogel tudi ta globlje spoznati misijonsko vprašanje in zasluge našega naroda za širjenje svete vere med pogani. Le tako bo mogel izgubiti tisto romantično, čudno in nepopolno mnenje o misijonstvu, saj je danes ta dan tudi to vprašanje povsem že plod dobe stvarnega gledanja in resničnega vglabljunja v delo in težavo misijonov po širni zemlji. Le tako se bomo mogli vsi živeje in bolj vneto zavzeti za razširjanje kraljestva Kristusovega na zemlji, domu in na tujem, le ob dobrem spoznanju temeljnih vprašanj o misijonstvu bo vsak tudi vso bolj pripravljen na molitev ia na žrtvo za misijone. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Dve desetinki stopinje pod ničlo Megleno morje še vedno valovi nad Ljubljano in okolico. Je postalo nekoliko hladnejše. V torek zjutraj je živo srebro v toplomeru ponovno zdrknilo pod ničlo, le za malenkost Najnižja jutranja temperatura je bila le —0.2° C. V ponedeljek je bil dnevni temperaturni maksimum za nekaj stopinj nižji od nedeljskega Bilo je le -I-3.4" C. Barometer je padel na 762 mm, že pod normalo. Sneg jc popolnoma skopnel po ravninah. Drži se le še na odsojnih straneh po raznih planjavah in hribih Po gozdovih pa je še veliko snega. Poljski pridelki so sedaj popolnoma pobrani z njiv. Le kako zelje, korenje ali pesa še čaka na rešitev. Kmetje so začeli njive gnojiti in pre-oravati. Naši sadjarji in vrtnarji Kratko smo včeraj omenili trideseti letnik »Sadjarja in vrtnarja«, v katerem jc lepo napredujoče »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« podalo za leto 1942. tudi kratek obračun o svojem delovanju, o stanju društva in o članstvu. V sedanji Ljubljanski pokrajini šteje društvo 92 podružnic, od katerih so nekatere zelo agilne in marljive. Konec leta 1941 je društvo štelo 3839 članov, konec leta 1942 pa 4125 članov. Društvo je lani imelo 204.339 lir dohodkov in 196.971 lir izdatkov. Hipotečna posojila v oktobru Po podatkih zemlijške knjige jc bilo v oktobru 51 vknjižb in zaznamb raznih hipotečnih posojil in kreditov v skupnem znesku 7,228.932 lir. Na 29 nepremičninah, ležečih največ v kat. občinah mesta, je bil zaznamovan vrstni red za hipotečne kredite v znesku 6,438 446 lir, ki so jih dovolili razni ljubljanski zavodi. Najvišje vknjiženo posojilo je znašalo 120.000 lir, najnižje 2.150 lir. Najvišji hi-potečni kredit je bil dovoljen v znesku 1,400.000 lir, najnižji v znesku 5.000 lir. Od vrele smole opečena V pivovarni »Union« imajo poseben oddelek, kjer kuhajo delavci, ki so za srnolenje sodov posebno izvežbani in pravi strokovnjaki, smolo in ž njo potem sode smole in čistijo. V ponedeljek sc je tam primerila huda nesreča. Pri kuhanju smole sta bila zaposlena 32 letni delavec Ludvik Polše iz Male vasi, občina Ježica in na Tržaški cesti stanujoči Janez Šiškar. Vrela smola se je zlila na njiju. Dobila sta hude opekline po životu. Z reševalnim avtom so ju prepeljali na dermatološki oddelek splošne bolnišnice. Železniški kurjač France Hrovatin je v Borovnici padel s stroja in sc hudo poškodoval po glavi. Nahaja se v splošni bolnišnici. Utopljenec v Curnovcn "IV levem pritoku Ljubljanice Curnov-cu, so v sredo zjutraj našli v bližini delavske naselbine Sibirije utopljenca srednjih let. Truplo so prepeljali na Zale. Posebna kategorija tekačev Ljubljanski Nimrodi mirujejo. Počivajo in milo pogledujejo svoje zveste spremljevalce. lovske četveronožne tovariše. Spominjajo sc veselih dni, ko jc lovski tog odmeval po poljanah in gozdovih. V Ljubljani pa se je zadnji čas začel razvijati posebne vrste lov, ki donaša nekaterim prebrisanim tipom lahke zaslužke. Lov ni riskanten, ni potreba imeti puške, niti nc kakega posebnega dovo- ljenja, treba je imeti samo zdrave in urne noge. Nastal je v Ljubljani nov tip tekačev, nova kategorija, ki dirja od zgodnjih jutranjih ur tja do poldneva od trafike do trafike Nakupuje cigarete. Vsak dan ti tekači nakupijo skoraj do 500 cigaret, tako pravijo ljudje, ki so posvečeni v tajnosti teh lovcev Te cigarete pozneje romajo čez žično ograjo v zamenjavo za razna živila. Tc tekače človek mahoma spozna. Drže se sicer nekam ponižno, kakor da ne bi znali do pet šteli, toda vedo vse zanimivosti in poslovne stvari, natančno vodijo evidenco, kdaj je katera ljubljanska trafika v središču in na periferiji mesta odprta in založena s tobačnimi dobrotami. Ti tekači popoldne navadno začno trgovati in verižiti. Cigarete tudi prodajajo. Poleg tekačev so se pojavile tudi ženske, ki so skromne, toda zelo vztrajne, da si po trafikah preskrbe cigarete za svojce, tako »za očeta, za strica, za brata in tudi za bolnega sinčka«. Pravi kadilci so mnenja, da gre sedaj v promet mnogo več cigaret, kakor pa jih je šlo v normalnih časih po posameznih ljubljanskih trafikah. Zgodovinski paberki 24. listopada: 1. 1202 so osvojili kri/arji Zodcr. V času hrvatskega vladarja Branimirja in njegovih naslednikov do kraja 1. tisočletja so morali Benečani plačevati ^Irvalotn odškodnino za svobodno plovbo po Jadranu. Zmede okrog 1. 1000. v Hrvatski so Benečani temeljito izrabili, poslej niso več plačevali davka, pač pu so si začeli lastiti celo oblast it^td dalmatinskimi mesti in otoki. Borba med Benečani na eni in Madžari in Hrvati na drugi strani je potekala z menjajočo se srečo. V čisu državljanske \ojne med sinovoma Bele III. so Benečani prisilili križarje, ki so se zbrali v Benetkah, pa niso imeli dovolj denarja za prevoz, da so osvojili zanje Zader. Izpod Zadra so odšli proti Carigradu in osnovali latinsko cesarstvo. Zadrani so si sicer v tem času malo opomogli, toda prepuščeni samim sebi so motali kloniti premoči — 1. 1833 se jc rodil v Novem Sadu pesnik Jovan Jovanovič Zmaj. Najprej je končal pravo, nato še medicino in deloval kot zdravnik med drugim v Novem Sadu, Beogradu in Zagrebu. Ves čas se je živahno udejstvoval v književnosti in urejeval razne slovstvene časopise, line Zmaj je prevzel po satiričnem listu Zmaj. Umrl je v Kamenici I. 1904. Zmaj jc pesniško rastel ob Branku Radičeviču in narodni pesmi. V njegovih pesmih sc izrn/a vse srbsko duševno življenje druge polovice 19. stoletja. Najboljše nesmi je objavil v zbirki Daliči i Daliči nevesti. Napisal je tudi veliko število otroških pesmi — 1, 1906 je umrl v Gorici pesnik Simon Gregorčič »goriški slavček«. Nova knjiga prelepih pravljic in legend — pitana na motive našib ljudskih pesmi: ZMAJ MO(ERAT IN IKilGK LEGENDE IN PRAVLJICK Spisala Krista Hafner. — Slike risal J. Beranck. Na niotivc naSih narodnih pesmi je pisateljica napisala nekaj prav lepih zjrodb o /maju Moie-r«ju. o Dušici Rn/itnariji, Roparju IHuloklinu, o Mariji in brodniku, o Možu s fiJolčkom, o lepi Vidi in druee. — Prav lepa in primerna k nji,ca za 1 jmUkoftolsko mladino. Okusno vezana knjipa obsega 102 strani in stunc >6 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo štev. 5 — Miklošičeva cesta Štev. 5 Izšla je nova knjiga ..Slovenčeve knjižnice" »Ogenj divja« Delo znamenitega pisatelja J. 0. Curu/coda Je to eden najboljših romanov tega pisca pustolovskih knpg. Ljubezenska zgodba se razvija v diviih kanadskih pi krajinah sredi napetih progodb in se konča s srečo dveh ljubečih se src. Naročajte „Slovenčevo knjižnico", ki Vam nudi najboljša dela iz književnosti raznih narodov. V par tednih bo v »Slovenčevi knjižnici" izVo najboljše delo znamenite hrvaške pisateljice S i de Košutic: „Z naših njiv" To delo je eno najboljših v hrvaški književnosti in ga tudi tuji kritiki stavijo v bok znamenitemu Budakovemu delu »Ognjišče'-. Knjige ..Slovenleve knjižnice'* dobite v vseh knjigarnah in trafikah Za današnji dan Koledar Sreda, 24. listopada: Jan. od Križa, spoinavalec in cerkveni učenik; Ilrizogon, mučenec; Flora, devica in mučenica. Četrtek, 25. listopada: Kutarina Alcks., devica in mučenica; Merkur, mučenec; Lrazem, mučenec. Dramsko gledališče »Kovarstvo in ljubezen«. Red A. ob 16. Operno gledališče »Netopir«. Red Sreda, ob 16. Kino Union »Ljubezen v poletju«. Predstave ob 15.30 in 17.30. Kino Sloga »Bratec ti moj«. — Predstavo ob 15 in 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: mr. Suštiik, Marijin Irg 5: mr. Deu-K lan išče k, Ceala Arielle Ree 4, in mr. Bohinc ded., Cestu 29. okt. 31. Objava domobrancem Naborna komisija Slov. Domobrnnstva posluje v bivšem Sokolskem domu ua Taboru. Naborni komisiji se morajo javiti zaradi pregleda prostovoljci za Slor. I)o-mohranstvo po sledečem redu: 25. novembra 1913 ub D oni ki imajo vpisne številke 2100 naprej. 26. novembra 1913 »b 9 vsi zamudniki, ki se dn sedaj iz kakršnega koli razloga niso javili. Ljubljana, 22. novembra 1943. Poveljstvo. Dramsko gledališče Sreda, !4. novembra, ob IS: »Kovarstvo lo ljubezen.. Red A. Cetrtok, U. novembri, ob 16.30: »Kavarni- ca«. Kod Četrtek. Petek, SI. novembra, ob 16: »Noriutmkl Junaki«. Red Prvi. Sobota. 27. novembra, ob 16.30: »Cvetje T Jeseni«. Red Sobota. F. Scblllcr »Kovarstvo In Uubcien.. — Zasedba: predsednik — M. Skrblušek, Ferdinand — ,lau, pl. Kalb — Pcčok, lady Mll-fordova — Duullova, Wurm — Nukrst, Mili-ler — Gregorin, njegova tona — P. Juva-nova, I.uizu — I.pvurjcvu, Zofija — Puglje-va, služabnik — Raztresen. NIIIIIBlUIIIIIDBillllllll Najlepše najcenejše najprimernejše darilo za Miklavža je »IVANHOE« slaven W. Seottov roman v slikah. Dobite ga v knjigarnah in v uredništvu »Slovenca«. Operno gledališče Sreda. 51. novembra, ob 16: »Netopir«. Opo- reta. Red Sreda. Četrtek, 2i. novembra, ob 16: »Madame llut-terfly«. Izven. Ceno od 32 lir navzdol. Petek, 2t. novembra: Zaprto. Sobota, 27. novembra, ob 16: »Sncguročka«. Premlora. Izven. Ceno od 32 lir navzdol. J. Slrauss »Netopir., opereta v 3 do-janjilt. Osebe: Blsenstolu — M. Sanein, Ro-znlindn — Mlejnlkova, Adola — Ribičeva, Alfred -i B. Saneln, Bllnd — Jelnikar, dr. Falke >— E. Frellh, dr. Frank — .Tanko, Orlovski — Orcnovec, Ma — Japljova, Me-lanija — Koširjeva, Zat>a — Zupan. Dirigent S. Hubad, režiser B. Frellh, koreograt P. Oolovln. OBVESTILA »PREVODA « Prijava za nakup mesa Prehranjevalni zavod poziva vse stranke, da se prijavijo v četrtek 25. novembra 1943 od 9.—12. ure pri svojih običajnih mesarjih zaradi vpisa za nakup mesa. Vsak družinski poglavar mora prinesti mesarsko knjižico ter glave novem-berskih živilskih nakaznic za vse člane svoje družine. Prijave bodo mesarji sprejemali v svojih prodajalnah in na mesarskih stojnicah na živilskem trgu. Kdor se v četrtek ne bo prijavil pravočasno, si pri prihodnji prodaji, ne bo mogel nabaviti mesa. Mesarji naj vpišejo v seznam ime, priimek in stanovanje družinskega poglavarja in skupno število prijavljenih članov, ki se ugotovi le po številu predloženih glav živilskih nekaznic. Mesarji morajo predložiti Prevodu — mesnemu oddelku — Novi trg St. 4, III. nadstropje v četrtek 25. novembra 1943 popoldne od 3. do 5. ure število prijavljenih oseb za nakup mesa. Razdeljevanje jabolk za noseče žene Dne 24. in 25. t. m. se bodo razdeljevala jabolka za noseče žene in sicer po 4 kg za osebo proti predložitvi veljavne dodatne živilske nakaznice za mleko z označbo »N«. Jabolka bo razdeljevala Kmetijska družba, Novi trg 3 po sledečem razporedu: 24. t. m. upravičenke z začetnico A—K in 25. t. m. od L—Z. Število nameščencev v naši pokrajini Iz statističnih podatkov Pokojninskega zavoda v Ljubljani je razvidno, da je bilo po stanju konec leta 1942 v naši pokrajini 4829 zasebnih nameščencev in trgovskih pomočnikov, ki jih je zaposlovalo 1309 delodajalcev. Po strokah se razdele nameščenci takole: trgovina (razen pomočnikov) 867 t. j. 17.95% vseh zavarovancev, trgovski pomočniki 798 ali 16.54%, denarni in zavarovalni zavodi 674 ali 13.96%, nadalje rudarstvo 120 ali 2.48%, kemična industrija 106 ali 2.20%, tekstilna industrija 103 ali 2.13%. gozdnožagarska industrija 176 ali 3.64%, industrija hranil in pijač 128 ali 2.65, gradbena podjetja 103 ali 2.13%, grafična industrija 130 ali 2.69%, odvetniki, notarji 106 ali 2.20%, županstva 324 ali 6.72 in socialni zavodi ter ustanove 217 ali 4.49%. Povprečna zavarovalna premija zavarovancev obveznega oddelka v naši pokrajini je znašala lani 141.90 L, leta 1941 pa 102.13 lir. Zfl nihlmla! Najlepše darilo za Miklavža je knjiga MARTIN KRPAN ki je bogato ilustrirana 'zšia v „Slovenčevt knjižnici". „Murtina Krpana" dobite broširanega pa tudi v polplatno in celo platno veza'ega v razn'h varilanish. Zlasti priporočamo hib iofnsko izdajo, ki je še nekuj izvodov. Radio Liubliana dnevni spored za 24. november: 8.30 Jutranji koncert — a Poročila v nemščini in slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v neniščlui in slovenščini — 12.45 Koncert za ruzvodrilo — 14 Poročila v nemščini — 11.15 Popoldauakl koneort — 17 Poročila v nemščini in »lovcu-ščinl — 17.15 Popoldanski koncert — 17.30 Otroška ura — 19 Od menneta do valčki — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporedu za naslednji iNaša zvezda« 1 Izšli sta prvi dve številki sedaj edinega dijaškega verskega lista Naše zvezde, ki letos stopa v trinajsto leto svojega obstoja. Urednik dr, Janez Oražem se jc odločil, da bo letošnji letnik kongre-gacijskega dijaškega lista posvetil družini; zato je takoj na prvi strani dvojne številke beseda prevzv. škofa dr. Grego-rija Rozmana, kako naj tudi naši dijaki j in dijakinje gredo na delo za posvetitev ' naših družin brezmadežnemu Srcu Mariji- | nemu. V uvodnem članku pa urednik sam šc podrobneje govori o pomenu teh dru- ' žinskih posvetitev in o nalogah, ki jih vidi za dijaški list ob teh družinskih praznikih. Tako je list Naša zvezda kar najtesne- ! je zvezan s Cerkvijo in njenimi prizadevanji v najnovejšem času To zvezo i s Cerkvijo lepo izpričuje Dro-jev članek Oče je govoril, kjer pisec navaja dijake, naj bodo poslušni sinovi . svetega očeta, ko jim v zadnji svoji okrožnici govori o skrivnostni povezanrtsti vseh kristjanov s Kristusom, torej o Cerkvi kot skrivnostnem telesu Kristusovem. Da bo list v resnici vse leto združen s posvetitvijo naših družin Marijinemu Srcu, -priča tudi popis Bogkovega kota v domači hiši, njemu bodo sledili tudi še drugi podobni opisi, ki naj bi zanje poskrbeli dijaki sami. Severin Šali je prispeval lepo in globoko doživeto pesem Prošnja, da bi Bog v sedanjih stiskah slišal in usli-šal naše klice: usmili se nas! Poučen je odstavek Goossensa Ta ima pa srečo in Vinka Zeletela podoba iz Ljubljanske Sibirije, kjer v dveh oddelkih prikazuje, da pisateljica Gelč Jontes še ni videla vse ljubljanske Sibirije, ker je v knjigi Sreča na črepinjah popisala samo moralno gnusobo in propalost njenih prebivalcev. Zaletel je pa tamkaj videl tudi lepe stvari in dokaze velike požrtvovalnosti) Kopač Janez govori o sodobnih misijonskih vprašanjih, lep in poučen ie odstavek iz Očeta Damijana, zanimiva in ljubka bo tudi Royerjeva povestica v prevodu A. AnHiča; Cvrček pri lil-m u. Ob robu so ocene novih knjig, Iz življenja kongregacij, Misijonski^ drobiž, na koncu pa listnica urednika in Za bislre glavice, Posrečena je misel zadnje, strani, kjer urednik daje dijakom kulturne uganke, to pot Čigaviso ti spomeniki, Tako je marijanski list krepko zastavil delo v novem letu, zato mu želimo veliko uspeha pri duhovnem vodstvu naših študentov, ki ga bodo gotovo radi in vsega brali, saj je zanje naročnina samo osem lir za vse letol F. J. Nove cerkvene skladbe Tri obhnjilne pesmi za mešani zbor in orgle, zložil dr. Franc Ks. Lukinan. Naš odlični teološki pisatelj, dekan teološke fakultete dr. Franc Lukman se od časa do časa udejstvuje tudi na eer-kvenoglasbenem kompozicijskem polju. Dasi število njegovih skladb ni veliko, vendar pa že te kažejo močno skladateljevo osebnost z izbranim okusom. Glasbene misli izraža jasno in zato preprosto, in knr je glavno: v pristnem cerkvenem duhu, ki se ne da zu-peljali vplivom svetne glasbe, le poteze vsebujejo tudi omenjene tri ob-hajilne pesmi. Po močno prevladujočem enoglasju, podprtem z orgelsko spremljavo, in po nekam asketskem notranjem izrazu se približujejo ko-ralti, ki je pač glavni kriterij, po katerem ee vrednoti cerkvena glasba. — Pesmi bodo getovo budile v poslušalcih pravega veitskcja duha in jili zato toplo priporočam v izvajanje. Dr. Fr. Kimovcc: Sveti Nikolaj, prosi za nasM'o je ljubka, prijazna pesmica, v kateri se po načinu litanij naštevajo odlike tega popularnega svetnika s priporočilom: »prosi za nas«. Skladatelj je pesem priredil in izdal za mešani in tudi za moški zbor s spremljevanjein orgel. Lnhko se uporabi tudi na god kakega drugega svetnika, seveda s potrebnimi spremembami v besedilu, /a sv. Petra in sv. Katarino je prav dober in vsebinsko bogat tekst že dodan. — Cena 2.30 lire, pri skladatelju 1.90 lire. Cerkveni Glasbenik št. 11—12. Ravnokar je izšla zadnja številka Cerkvenega Glasbenika. Edina, sedaj še izhajajoča naša glasbena revija je s tem zaključila svoj 66 letnik. Vsebinsko je zadnja številka dokaj pestra. Dr. DDolinar nadaljuje svoj članek »Pregled slovenske cerkvene glasbe«; trenutno vrednoti skladateljsko delovanje p. Angelika Hribarja. Viktor Stc-ska v članku »Cerkvene narodne pesmi« izpodbija očitek, ki ga večkrat slišimo, da so namreč izdajatelji slov. cerkvenih pesmaric imeli pri svojem delu tih namen, zatreti slov. narodno pesem; pisatelj nasprotno poudarja, da so skušali preprečiti le širjenje nedostojnih, prostaških in po-Ivijšljivih pesmi, ki niso nikomur v korist. Vinko Vodopivec prinaša zanimive spomine na skladatelja Ivana Kokošarja ob 20 letnici njegove smrti. Adolf Grobming nadaljuje obširno zasnovano razpravo »Nekaj poglavij iz fiziologije in fonetike«. St. Premrl prinaša izčrpen pregled slov. simfoničnih del, ki ga zaključuje z željo, naj bi se ta dela na simfoničnih koncertih tudi v večjem številu izvajala. Sledi še oglasnik za cerkveno in svetno glasbo ter razne vesti Ob sklepu poziva urednik St. Premrl naročnike, nai ostanejo listu tudi v bodoče zvesti. — Glasbena priloga prinaša to pot dve izvirni božični pesmi mladega skladatelja Mirka Renerja ter Premrlovo »Naši preljubi Gospe Zmagovalki«. V celem letniku je pa izšlo 18 pesmi skladateljev Blažiča, Jobsta. Kimov-ca, Klemenčiča. Martinca, Premrla, Remca, Renerja in Vodopivca.— Našo najstarejšo in zdaj tudi edino glasbeno revijo, ki se bori za obstoj z raznovrstnimi težavami, toplo priporočamo Naročnina listu z glasbeno prilogo vred znaša 25 lir. M. T. Džingiskanovi Mongoli na pohodu Sprva je seveda vrgel svoj mrzli in preračunljivi pogled na najbližje, sosednje cesarstvo Karakitaj. I o cesarstvo je bilo tedaj tako veliko kakor današnja Britanska Indija — torej ogromno ozemlje. Bilo je domovina pastirjev. V njem so bila naseljena plemena najrazličnejšega izvora. Posamezna plemena so ropala drug drugemu, si jemala plodno zemljo, kradla ljudi in živino, Kakor je pač naneslo. Gospodarji tega cesarstva pa so bili Kitani. Bil je to narod jezdecev, skoraj prav takšnih kakor Mongoli. Kitani so si svoje cesarstvo dobesedno prijezdili na neštetih roparskih pojezdih. V prejšnjih časih so menda imeli celo namero, potem ko so že bili na pohodu, da bi pojezdili še kar naprej, dokler ne bi dosegli Arabije. Slišali so nekaj zvoniti o bogatih zakladih te dežele. Vodniki karavan so vedeli toliko povedati o njih. Toda zastonj so se jim cedile sline. Doletela jih ie bridka izkušnja. V svoji otročji lahkovernosti so io skupili in njihovo navdušenje se je kaj hitro in temeljito ohladilo. Spoznali so namreč, da ta del Azije, nrabske zemlje namreč, niso brez gospodarja in zaščitnika. Zato ni bilo tako lahko jezditi kar na- I f>rej do konca in spotoma krasti zem-io, ljudi in živino, že na obronkih Pamirja so staknili prve krvave nosove: mohamedanske čete so se jim postavile po robu. Bile so enote, ki so napadale pod zeleno prerokovo zastavo. Strašne so bile krive sablje in dolge sulice v rokah bojevnikov, ki so napadali med živinskim kričanjem. Ta prvi odpor je tako presenetil rod Ki-tanov, da so hitro postali skromni. Pokopali so velike načrte ter se naselili le v gorskih pokrajinah Pamirja. Že s to samo naselittijo pa so dosegli marsikaj. Se ves čas jih je namreč silno zanimalo zapadno cesarstvo, ki jim je tako odločno pred nosom zaloputnilo vruta svoje dežele. Sem in tji. so se še udarili s sultanom mohamedanske države Karezije. Dišale so jim namreč sila plodne zelenice. Džingiskan je bil o vseh teh dogodkih izvrstno poučen. Radovedno in potrpežljivo je zasledoval te boje in praske. Prav vesel je bil. da je rod Kita-nov bil tuko zaposlen in du mu je zato tako rekoč ves čas kazal — hrbet. Zakaj, niso bili nenevarni ti Kitani! Prvič so bili dokaj mogočni. Drugič pa so čepeli na presneto ugodnem koncu: imeli so vse prelaze med Iranom in Turanom v svojih rokah. Čez te prelaze sta šii edini veliki trgovski cesti; ki sta vodili iz zahoda na vzhod. Srednji vek je poznal sploh edino ti dve prometni žili. Džingiskan je bil seveda vesel, da Kitani uiso bili več tako surov in utrjen narod jezdecev, da niso bili več tako živahni in da tudi niso bili posebno dobri politiki. Postali so leni, ljubili so udobje in bili površni. Zato tudi niso mogli slutiti, kakšna nevihta se pripravlja za njihovimi hrbti. Džingiskan je namreč imel tedaj zedinjen narod za seboj; narod, ki gn je čudovito vzgojil v vseh vojaških vrlinah. In tako je prvič Džingiskan malo podrezal, da poskusi, doklej je mogoče razburiti Kitane in kai ,vse požrejo, ne da bi zdivjali, lako je najprej podjarmil dve plemeni, ki sta živeli pod njihovo zaščito v kitanskem pod-io/ništvu. Kitani se zaradi tega niso uiti^ zganili. Sedaj pa je navil Džingiskan druge strune. Napravil je namreč posebno ndkritje. Ko je zasedel Tarimsko kotlino in se je nekaj časa po njej razgledoval, je odkril neknj čisto svojevrstnega, nekaj, kar mu je vzbudilo sila tehtne misli. Tu je prvič za-gledul in pregledal tako važno prometno žilo, ki je družila zahod z vzho- dom. Tu je prvič nu ujej opazoval neštete karuvane, tu je prvič zaslutil, kaj je svetovuu trgovina. Njegova bistra glava je v nekaj kratkih urah doumela, kaj vse lahko pomeni posest svetovne prometne žile zu njegovo cesarstvo. Njegova država nima vendar prav nobenih surovin. Na vseh koncih in krajih primanjkuje kar vsega. Bolj kot vsega drugega pa pogreša orožja! V tistih letih je samo tuhtal Din-giskan, odkod neki bi mogel dobivati orožje. Prav natančno jc namreč vedel, du dobivata tako K v ropu kakor tudi Aazija orožje .in sicer izvrstno, kar najboljše orožje, ki ga premore svet, iz Arabije in Mezopotamije. Kolikokrat je tehtni in pregiba! v svojih rokah sijajne damuščanske meče, ki so jih njegovi vojaki zaplenili ujetnikom. Kolikokrat je preizkušal jeklen« kline in se čudit nedosegljivemu da- meščanskemu jeklu. Bilo je upogljivo kakor pero, lahko kot trstika in ostro brušeno, da je bilo jo j! Skratka, to je bilo orožje, ki mu ga ni bilo para. Takih mečev, takega jekla sam ni znal izdelovati. Vsi njegovi strokovnjaki tudi ne. Tuko orožje je ruzpošiljul le Damask. Seveda bi si lahko naročil tako orožje v Damasku in bi ga plačal. Toda vede! je, da je bilo to skoraj nemogoče. Zakaj pot v Arabijo in Mezopotamijo je bila vendarle predolga. In vsak rod, vsako pleme, in teh je bilo nešteto na brezkončni trgovski cesti, je zahtevalo od trgovske karavane posebno davščino — carino. Koliko je bilo teh sitnih rodov! Najbolj nesramni so bili seveda Kitani. Le malo so si pomagali s poljedelstvom in živinorejo, torej tako, kakor sicer žive pošteni pastirski rodovi. Največ so živeli od carin in dajatev. I/.želi so jih iz karavan, ki so potovale mimo njih. In imenitno so to znali. Tako sc je na žulost izkazalo vedno, da bi postala damaščanska sablja, ki bi po kakršnem koli čudovitem naključku vendarle srečno preromala vso dolgo pot iz Damaska do Mongolije, tako draga, da je tudi bogataš ne bi več mogel plačati brez joka in stoka. Džingiskan je tuhtal in tehtal dolgo, dolgo... Bodu Kitanov ni mogel videti, res, ni mogel. Sicer so bili izšli iz istega plemena, saj so bili prav tako Mongoli. Toda čemu, za vraga, imajo potem še svojega posebnega vladarja. Kaj naj pomeni še ta drugi mongolski cesar? Džingiskan je vendar cesar vseli Mongolov in kdo drugi prav za prav ne sme in ne more biti. Takle dvojnik je bil pa res preveč nevaren-Že to je bil zanj nadvse važen razlog, da jih ni mogel videti. Potem pa damaščanski meč. Fif 11 I (Dalje.) Z Gorenjskega Spominska slavnost za padle junake na Jesenicah. »Karntner Zeitung« poroča v eni svojih zadnjih številk o veliki delavnosti, ki jo razvija krajevna strankina skupina na Jesenicah na Gorenjskem. List poudarja, da se strankini člani, čeprav so vsi močno zaposleni v ta-mošnjih obratih, zbirajo redno na tedenskih sestankih in obravnavajo vsa aktualna vprašanja. Skupina sc je tako dne 9 novembra spomnila padlih junakov za stranko in iz prve ter sedanje svetovne vojne ter jim priredila spominsko slavnost. Pri tej priliki so bila sporočena tudi napredovanja nekaterih delovnih članov. Med drugim so bili povišani v nove čine člani Busenlechncr, dipl. ing. Dultinger, Gladii jn Paar. Drobne vesti iz Kranjske gore. šolski upravitelj Jožef Pol a k je prestavljen na novo službeno mesto. Namesto njega jc prevzel vodstvo krajevne skupine KVB uradnik drž. železnice Marko Hafner. — V Kranjski gori je te dni umrla najstarejša občanka Marija Robič roj. Košir, stanujoča v Gozdu. Meseca marca t. 1. je še pri popolnem zdiavju praznovala 93. letnico svojega rojstva. Do zadnjega dneva svojega življenja je pridno pomagala pri domačem gospodinjstvu in gospodarstvu. — V nedeljo, dne 21. t. m., sta praznovala zlato poroko Simon in Marijana Cuzner iz Loga. — Znani turist in gorski vodnik Mihael Arih iz Podkorena se je prejšnjo nedeljo podal na plezalno tHro v Martuljkovo skupino. Od tedaj ni 6'njem več nobenega glasu. Brez uspeha so ostali tudi vsi napori za njim poslanih f«fe'valnih ekspedicii. Ponesrečenčevega trupla dosedaj še niso našli. Iz HrvaŠke Začetek nove koncertne sezone v Zagrebu. Prejšnji mesec so v Zagrebu začeli novo koncertno sezono z gostovanjem berlinske filharmonije. Postavitev Starčevičevega doma v Sisku. V«a kulturna in prosvetna društva v Sisku so sklenila zgraditi pioderen prosvetni dom, ki se bo imenoval po Dr. Starčeviču. V njem bodo imela prostore vsa prosvetna in kulturna društva v Sisku. Dom bo to leto že izročen svojemu namenu. Predlog za razširitev najprometnejše ulice v Zagrebu. V »Društvu Zagrebčanov« je imel nedavno predavanje inž. Milan Panjkovič o potrebi razširitve Ili-ce od Jelačičevega trga do Frankopan-ske ulice ter o ureditvi prostora med Iiico in Gričem. Potreba razširitve te ulice, ki spada med najprometnejše zagrebške ulice, je vedno večja ter že sedaj pripravljajo načrte za njeno razširitev po končani vojni. Gostovanje Lovra Matačiča na Dunaju. Pred nedavnim se je mudil na Dunaju znani hrvatski dirigent Lovro Ma-tačič ter je dirigiral več opernih predstav v dunajski operi ter več koncertnih oddaj na Reichssenderju. Po uspelem gostovanju se je vrnil v domovino, kjer bo pa ostal satno nekaj časa ter bo odšel znova na Dunaj in bo po sklenjeni pogodbi zopet dirigiral več oper in koncertnih prireditev. Napredovanje ITrvatske Mitrovice. Mestna občina v Hrvatski Mitrovici je izvedla to leto obsežna izsuševalna dela. Na ta način pridobljena zemljišča so bila že letos obdelana in zasejana z žitom. Poleg teh del gradi mestna občina ludi moderno klavnico, zagrebški tovarni za izdelovanje sladil jo pa dala na razpolago potrebno zemljišče za zgraditev enake tovarne tudi v tem mestu. »Spomenica« gledališča v Varaidinu. Poročali smo že, da praznuje letos va-raždinsko gledališče 75. letnico svojega obstoja. Za to priliko je izdalo »Društvo gledaliških prostovoljcev« v Varaždinu spomenico, v kateri je uvodoma prikazano gledališko življenje v Varaždinu v zadnjih dvajsetih letih. Članek je napisal predsednik omenjenega društva Rudolf Kutnjak. Gledališke razmere v starem Varaždinu jo pa opisal upokojeni šolski upravitelj Lujo Pihler. Ustanovitev nnbavnn-prodajne zadruge v Zagrebu. »Hrvatska sveobča gospodarska štedioniea u Zagrebu« jo v zadnjem času ustanovila nabaljalno-prodajno zadrugo »Gradoprcmet«, ki bo poslovala po zadružnih načelih ter bo svoiim članom dajala posojila, zanje nabavljala po- 82. »Ah, teta Pepa,« je zardela Marija in se okreni-la. »Ne bo me več v grad. Nc morem več nazaj. Domo-tožje me je premagalo,« je hitela dopovedovati Pepinim očem, ki so jo neverno merile in prerešetavale. »Tudi Rahun je tako sam.« ...................................... ».««..................«♦' trebno blago, urejevala skladišča, zavarovala prevoze ter storila vse, da pospešuje gospodarsko stanje in napredek svojega članstva. Tehnika v letu 2000 Kako bodo čez 60 let živeli naši otroci In otrok otroci Spominjamo se tako imenovanih »filmov bodočnosti«, ki so bili v modi pred kakimi 10 in 15 leti. Takrat smo videvali visoke stavbe z ravnimi strehami za pristajanje in startanjc letal, dalje kotaleče se cestne hodnike in ra&sežnc avtomobilske ceste. Deloma so se te bivše utvare že uresničile, de-j loma pa je njih resničnost že kar vidna v bodočnosti. Kdo ve, ali ne bomo že čez nekaj let zidali tako mesta, ki se nam dandanes dozdevajo Ic plod bujne domišljije? Vendar, kakor pravi neki zgodovinar tehniki, si ne moremo delati ni-kakih pretiranih utvar o tem, kako da IkkIo živeli naši otroci in vnuki. — Njih poglavitna naloga bo, da pridobijo iz plodne zemlje čim več sadov in surovin. Zato ne bo treba obdelati samo velikih zemljišč, marveč tudi sleherni košček zemlje, ki jih zdaj še nihče ne obdeluje. Lden najvažnejših pripomočkov za to bo ureditev vodnih razmer, da bodo s pomočjo vode postala rodovitna tudi tista tla, ki zdaj malo donašajo. Da se bodo živila za dolgo časa ohranila in bodo uporabna tudi v drugih zemljinah, bo treba iznajti nove načine Konzerviranja, predvsem način hitrega zmrznjenja. Na oblačilnem področju bo imelo umetno vlakno tak pomen, da bo naravno vlakno služilo le še kot surovina za izboljšanje tekstilnih proizvodov. V tej zve- zi že zdaj govorijo o sintetičnih proizvodih kot o »vlaknih tisočerih možnosti«. Največji tehniški naipredek se bo pa pokazal v gradnji hiš. Stroški za stavbo enostanovanjskih hiš se morajo tako znižati, da si bo mogla prav vsaktera družina privoščiti la:stno streho. Veliko prihodnost imajo naprave za temperaturo, po katerih bo človeku možno udobno bivati ne le v stanovanjskih delavskih in tovarniških prostorih, marveč tudi v najglobljih rudnikih. V mnogih industrijskih področjih bosta razvoj in proizvodnja lahkih gradbenih snovi povzročila velikanski preobrat. Vendar bo imela znanost še veliko posla dotlej, dokler bo moči te snovi proizvajati na debelo. Kemijo in fiziko bo treba vedno bolj uporabljati za razvoj novih tvorniških snovi. V prometnem svetu bo letalo treh dimenzij, ki more pristati na slehernem, še tako majhnem prostoru, nadmestilo IEL KINO UNION 12-21 Je II mogofe med dvema zaljubljencem« samo prijateljstvo? Odgovor vam daje film »Ljubezen v poletju« V glavnih vlogah: Winnie Markni, Lotte I.ang, O. W. Fischer in drugi odlični dunajski igralci. PREDSTAVE ob delavnikih eb 15.50 In 17.50. TEL KINO SLOGA 17-50 V nim lepih filmov, ki tih predvajamo, bo užitek za vsakogar, kdor bo videl film i uajpestrejšo vsebino »Bratec ti moj« Izza dobe pesnikov Raimuuda in Grillpar. zerja. Sodelujejo najboljši umetniki: Hans llult, Hermanu Thinii£, Marte llarcll, Win nie Markus. Jane Tilden, Paul llttrbigcr Kcžija: llans Tbimig. Dunajska filharmonija PREDSTAVE ob delavnikih ob 15 In 17. ob nedeljah: 10.50, 15.50. 15.50 In ob 17.50. sedanje letalo. Pri železnicah in ladjah ne bo poglavitno to, da bodo zmeraj bolj udobne, marveč bo treba tudi vedno bolj večati njih hitrost. MALI OGLASI CVETJE no najnižji ceni ie dobi pri Ualoh, Kolodvorska 18. ŠIVILJA išče stalno službo. Takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7983. PARCELE ▼ fiiSki, pri Sv. Pefru, za Bežigradom in ob Plečnikovi aveniji ter na vzhodni strani prodam. Reolitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica 10. (p HIŠA enonadstropna ■ 1000 m1 vrta. zazidane ploskve 200 m1. Uporabi so lahko za trgovino, gostilno ali zn vsako drugo obrt. Nahaja se na najprometncjši cesti mesta. — II1SA. dvonadstropna i sedmimi stanovanji po 2 sobi in kabiuet, pro-dam. ZAJEC ANDREJ realitetna pisarna — Tavčarjeva ul. 10. (p ZEMLJIŠČE 20.000 m* in 10.000 m» znotraj bloka (pramo-zni teren), in travnik v Rožni dolini t izmeri 12.000 m« prodam. ZAJEC ANDREJ Tavčarjeva 10. (p PRODAM motorni tricikelj (mo-tocurro). nosilnost do 400 kg. Vprašati Pe-tronnfta, A. Hmelak, Ljubljana, Ciril-Meto-dova 35 a, prej Tyr-Seva. Slov.» pod »Na periferiji Ljubljane« 8005. POZABILA SEM v soboto v tramvaju »Rezerva št. 6, Šiška« po 10. uri dopoldne dva dežnika (rjav in Črn). Pošten najditelj se naproša, da ju odda v upravi >Slov.< proti nagradi. GOSPOI) simpatičen, želi tem potom poznanstvo z zdravo gospodično zaradi ženitve. Ponudb«' ▼ fjpravo »Slov.« pp<| »Dober in iskren prijatelj« st. 7997.-w y AKTOVKA______ z zgornjim delom čevlja in par kopit, sc je BAilt. Dobi st- na Sv. Petra cesti 39. »PUCH« KOLO skoraj novo. prodam takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7999. (oo »SINGER« Šivalni stroj, nov, po-grczljiv, prodam. — Seme, Salcndrova 6/I1I DVA PRSTANA s pravimi briljanti in zlato zapestnico prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8002. Zasilni izhod iz zaklonišča mora biti zgrajen tako, da je podana čim naj'večja možnost za rešitev iz zaklonišča, če bi se hiša sesula« Kako bomo obšli težave, ki bodo nastale, ko bodo izčrpana petrolejska polja? Odgovor na to vam bo dala peta Svetova številka. Komu bo najprej zmanjkalo premoga? Da se tega ni treba bati ne nam, ne našim poznim zanamcem, vam bo d o k a z a 1 »Svet« v svoji peti številki. Vsak izobraženec naj se takoj naroči na »Svet«! Naj ne bo nikogar, ki ne bi prebral »Svetovih« knjig. Beri te »Svet«! Berite »Svet«! V 78. letu starosti je končala svojo zemeljsko pot naša zlata mama in babica, gospa MENCINGER TEREZIJA roj. šlibar Svoj poslednji domek je našla na furuem pokopališču v Radovljici, duc 22. novembra 1943. Radovljica, Bled, Ljubljana, Karlovec dne 23. novembra (943. MIHA, IVAN, MINKA por. SOK1.IC, KRANJA por. KRISTAN. IIERMINA por. ŠEGOVIC, otroci. S2S F. CHIESA »Hočem imeti te cvetlice,« ie zakričala mala razvajenka in zacepetala z nogami. Amarilis jo je pustila in odšla v hišo Stekla je po stopnicah v svojo sobo. Toda tudi tu je še slišala sestrin glas. Kdor bi jo poslušal od daleč, bi mislil, da deklamira, ali da ponavlja gledališko vlogo. Začela je karati cvetličaria in mu razlagala, kaj se spodobi Amarilis ie zaprla okno, se naslonila na marmornato ploščo predalnika in 6i z rokami zatis-nila ušesa. »Tako ne more iti več,« si je mislila. »Ne vzdržim več. Ze zdavnaj bi s.e bila morala odločiti. Neumnlca sem; teta Irena ima popolnoma prav. A zdaj jt. dovolj.« »Dovolj je!«, je ponnila na glas in se vzravnala. Nima pomena, da bi si mašila ušesa, ker je že odločena. Odprla je okno, ker jo je dušilo. Potrebovala je zraka... Globoko je vsrkala zrak, kakor da bi prihajal že od drugod. Nič več ji ni bilo mar, kaj se godi tam spodaj. Celo sklonila se je skozi okno, da bi bolje videla neprijetni prizor Čim večja je bila nevolja tem večje zadoščenje, da jih zapusti in tem trdnejši sklep. Toliko bolj je bila prepričana, da ima prav. Začudila se je ker ni slišala več Ari-ane. Zaradi drevja ni mogla videti če je sestra še pred hišo in če je cvetličar že odšel. Prav tedaj je odhajal. Zaslišala je škripanje koles, nato pa je med vejami videla nekaj rdečega, rumenega in belega, ki 6e je prikazovalo in zopet izginjalo. Končno so zaškripala vrtna vrata... Slišala je enega izmed delavcev, ki je z enakomernim glasom nekaj pripovedoval, a ničesar ni mogla razumeti. Nekdo se je zasmejal in drugi je začel žvižgati. Iz garaže se je slišal šum Brez dvoma je Tone mažil avtomobil... Kje pa je Ariana? Je mar kar izpuhtela? Ali pa se je morda pogreznila v zemljo? Amarilis je skomizgnila z rameni, kakor da bi hotela dokazati sama sebi, da ji ni prav nič mar. Nato pa se je sklonila kolikor je le mogla, skozi dno, da hi videla skozi veje prostor pred hišo Skozi zelenje se je videlo nekaj rdečega; bil je turški divan In prav na divanu je opazila, da se nekaj giblje . Seveda, saj je Ariana Belomodra Arianina pi-: iama in njene nožice. ki so mahale po ' zraku. Ležale ie na trebuhu kakor trma- sti otrok, ki skuša na tak način dati duška svoji jezi. čez nekaj trenutkov je planila pokonci, skočila h klavirju in začela divje igrati neko pocestno popevko. Tena Irena (bila je prav za prav teta Amarilisine matere) je živela v Prelli, v svoji rojstni hiši. od katere se ni hotela ločiti niti ko se je poročila. Poročila se je že v zreli dobi s starejšim moškim. Bil je hladen in trezen zakon, ki omogočajo odločni ženski, kakršna je bila Irena, da izjavijo: »Da, dobro je; poročiva se. Toda pod jasnimi pogoji Stanoval boš v moji hiši. Svojo hišo lahko prodaš, daš v najem, zažgeš, podariš papežu ali cesarju. Glavno je, da se jaz ne ganem odtod. Ti je prav tako? Dobro. Ti ni prav? Vseeno ostaneva prijatelja.« Mož se je zadovoljil ter napol žalostno in na pol smehljajoče zašepetal: »Hm^ seveda . .. ženske.. Ženske so pač vedno nasilna bitja.« Teh besed se je pozneje večkrat posluževal in so bile prav primerne za njegov položaj. Včasih je njegov glas bil nekoliko nevoljen, ko je ponavljal te besede. Navadno pa je ostal miren, kot pravi filozof. Včasih je izgovarjla celo s pojočim glasom te besede o ženski nasilnosti. Prav tako je bilo to jutro Odšel je na sprehod proti oratoriju sv. Roka in še dalje, ker je bilo lepo vreme. Pogo voril se je nekoliko z ljudmi, ki jih je srečal na poti. Ko je dospel do Mariji- nega vodnjaka, ki se je imenoval tako, ker je ob njem stala majhna kapelica z Marijinim kipom, je gospod Jona pogledal, če ni nikogar v bližini. Ko se je prepričal da je sam, se je odločil, da je iztegnil roko. pomočil prste v vodo in si zmočil trepalnice. Vsi okoličani so vedeli, da je ta voda, ki je izvirala pod Marijinimi nogami, bila zdravilna za oči. Toda gospod Jona, ki je v tridesetih letih življenja v Argentini opustil verske vaje (nekateri so celo trdili, da je postal prostozidar, bi st nikakor ne upal storiti tega dejanja spričo ljudi, ker ni bilo nikogar v bližini, se je opogumil-Nato se je počasi vračal proti domu ter užival sveži zrak in prijetno sončno svetlobo junijskega iutra. Od časa do časa je tiho zagodel pred se in s tem izražal svoje zadovoljstvo. Ko pa se je vrnil demov in je komaj vzel v roke časopis, že je prihrumela nadenj gospa Irena. »Proč s tem! Ves dan imaš dovolj časa, da se naučiš na pamet ves časopis...« Porinila mu je v roke velike škarje — in ga poslala na vrt, da očisti rožne grme, ker so se vrtnice že osipale. »Hm. seveda, ženske .. Hm . . .« je ponavljal brez ieze dobri mož med tem ko je odrezal uvelo vrtnico Nenadoma je več presenečen obstal, ker je zagledal Amarilis. »Oh, naša Amarilis! T% je pravi čudež! Prav, prev ...« i »Dober dan, stric. Je teta doma?« Je, je. Hočeš, da bi ne bila?... Kako prijetno presenečenje!« Hotel je odrezati lepo vrtnico in jo podariti nečakinji da ji s tem pokaže, kako je vesel njenega obiska, toda ku se je okrenil, je Amarilis že izginila. »Hu, seveda, ženske ...« »Ti tukaj? Kaj se je zgodilo?« so bile prve tetine besede, ki niso zvenele prav nič prijazno Še manj pa ie bil prijazen obraz, s katerim je teta sprejela deklico v veži Takšna je bila gospa Irena vedno, če ji je kdo padel nepričakovano v hišo. Če bi je človek ne poznal bi ji bil najraje rekel: Oprostile, saj vas ne bom nadlegoval ... Toda Amarilis jo je poznala. Ne da bi se vznemirila zaradi takega sprejema, je odložila klobuk, sedla k mizi in se začela pahljati s stričevim časopisom. »Vse ti povem, teta A najprej si moram oddahniti.« Gospa Irena je godrnjaje odšla v kuhinjo. Kmalu se je vrnila z nekoliko prijaznejšim obrazom in celo smehljala sc je nekoliko. »Nespametna si,« ji ie dejala »Čemu nisi telefonirala? Tako se boš pač morala zadovoljiti s tem, kar je. Danes imam spmo nekaj govejega mesa. Kaj imaš raje? Juho, rižoto?... Odloči se hitro « »Za nekaj drugega sem se odločila, da namreč sprejmem vaše vabilo Seveda. Prišla sem, da ostanem pri vas.«