POŠTNINA PLAČANA
V	GOTOVINI. ^
VSEBINA 6. ŠTEVILKE:
Gvidon Birolla: Risba. — Ksaver Meško: Otrok čeblja zapuščeni materi. — VI. Korolenko (prevel Ivan Vouk, z lesorezi S. Stiplovška): V grobnici. — T. Gaspari: Kovačnica. — Fr. Milčinski: O -lepem vedenju. (Z lesorezi E. Justina.) — Dve pohorski: 1. Belčke žene. 2. Dva pametna. — Marij Kogoj: Sveti Jurjj. — Emil Adamič: Krohipir je zdrava jed. —. Karel Širok: Jezus in dete. — Davorin Volavšek: Žuželke, škodljive človeškemu zdravju in živalim. — Pirnat Viktor: Luknjiški mlinarji. — Zaslužena kazen. — Šoja. — Sk.: Pomladni zajedavci. —\Juventus: Sto let fotografije. — Zor Sotošek:
O	izdelavi letečih modelov. — N e w - York. — Maščevanje. — Cicibanov rod: i	A;	Neposlušna	piščeta	— Prispevki otrok. ,1
,'V' ?■,h ‘i >	.j':,7■■<■■■ <-y v ’®
REŠITEV UGANK V 5. ŠTEVILKI:	:
»P i r h«. Vodoravno: 1, pav, 2. poleno, 3. da, 4. esad, 5. ta, 6. aleš, 7, up, 8. Romul, 9. oho, 10. bijejo, 11. joh, 12. poleno, 13: in, 14. oko, 15. hiša, 16. ta, 17. utri, 1Š. volt, 19. likam, 20. sliv?, 21. kažem, 22. sleme, 23. il, 24. ‘It, 25. Smih. — Navpično: 1, po, 2. pa, 3. darilo; 26. oje, 6. amen, 9. oj, 7. uho,' 27. pohištvo, 28. na, 12. kot, 10. bokal, 29. izza, 17. uk, 30. Maks, 18. vsem, 31. ili. — Od I—VII: Veselo alelujo želi vsiem malim ISIaš rod.
Prav so reSili: Tomšc Vlado, Trbovlje; Vrečko Zvonko, Langus Vladko, Šoštanj; Kobe Vekoslav, Celje; Rus Anica, Brezovica.
»T c ž k a d e I i t e v«: 64 :16 = 4, 36 : 18 = 2; 64 4 36 —100.
I., Prav so rešili: Černič Stanko, Dragatuš; Klinar Marija, Kreun Seldis, DoVič Fanika, Jesenice; Jelen Ivan, Žerjav; Berčič-Drago, Trbovlje; Železnikar Vanda, Ljubljana; Sedtninek Martin, Črna; Bernard Emerik, Celje. • *
»Dinarska piramida«: Oče je daroval Mirku 325 Din.
»fTežko delitev« in »dinarsko piramido« so prav rešili: Neudl Alojz, Celje; Hlebec Drago, Rajhenburg; Grahek Branko, Mokronog; Rozman Pavel, Sv. Peter v Sav. dol.	■,	i
Vse uganke so prav rešili: Roš Zoran, Dol; Remškar Antonija, Brezovica; Reh Vlado, Ljutomer; Seškovič Milan, Bakovci pri M. Soboti; Klanjšček Viktor, Murske Sobota; Kavčič Milka in Tilka, Novo mesto; Svetič Maruša, Škofja ~Loka.
„NaI rod“ izhaja med šolskim letom enkrat na me*ec ia stane vsaka številka v skupnem naročilu (nad S izvodov) Din 1*50, posamezna številka (do 5 izvodov) Din 2'—. Posamezni Uvodi se odpošiljajo samo proti vplačilu celoletne naročnine Din 14*—. List izdaja „Udru£enje jugoslov. učiteljstva", v Ljubljani, zanj odgovarja Andrej Škulj. Glavni in odgovorni urednik: Josip Ribičič.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica štev.6» -V
  — —: —        " 1 -1- - ~
TISK UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK FRANCE ŠTRUKELJ)
GVIDON BIROLLA: RISBA.
KSAVER MEŠKO:
OTROK ČEBLJA ZAPUŠČENI MATERI.
Saj še veš, mamica, kako sem prišel tiho v sobo m si ti sedela pri oknu in jokala. Zakaj si tako žalostno jokala, mamica ? Ali ker je odpotoval oče ? Pa si gledala skozi okno, ali se že skoraj vrne, kakor stojim jaz večkrat ob oknu in te težko čakam, kadar kam odideš?
Glej, mamica, čemu jokaš tolikokrat in tako zelo, odkar je odpotoval oče ? Ali bi rada potovala z njim ? Potolaži se, draga mamica! Kadar postanem jaz velik, pa bova potovala midva skupaj. Kamorkoli boš ti hotela, se bova peljala. Samo povej, kam si želiš. Z železnico, ali če rajši hočeš, z avtomobilom. Kupil ga bom nalašč za tebe, mamica. Najlepšega, ki ga bodo imeli. Pa se popeljeva križem sveta, kamorkoli boš želela. Jaz sam se bom naučil voziti in te lepo poveljem. Samo ne jokaj več!
Glej, če je oče odpotoval, saj sem jaz pri tebi. In varoval te bom vedno, saj sem vendar mož! Nihče ti ne sme storiti nič žalega.
Da je oče odpotoval in se niti poslovil ni, pač ni lepo od njega. A najbrž se mu je zelo mudilo. Saj veš, da je imel zadnje čase silno posla in je bil le malokdaj doma. Gotovo je težko tudi njemu, da je moral odpotovati tako naglo in se ni mogel posloviti od tebe in mene. A mislim, da se skoraj vrne. Pa bomo veseli. Zato nikar ne jokaj, moja dobra mamica.
Če se pa ne vrne še tako naglo, morda ga najdeva kje, kadar se popeljeva po svetu. To bo gledal, kadar naju bo zagledal. In če bom jaz kar sam vodil avto, kako se bo čudil: „Pa je to moj mali fant, ta močni šofer ?“
Kakšno bo to veselje tedaj, o mamica ! Veseli se tega že sedaj in nikar ne jokaj! Tako mi je hudo, če vidim tvoje oči žalostne in objokane. Boš videla, še jaz zajokam, če boš jokala ti, ti moja zlata mamica . . .
VLADIMIR KOROLENKO:
V GROBNICI.
Prevedel Ivan Vouk.
IV.
Prijateljstvo se poglobi.	(Nadaljevanje	)
dslej sem z navdušenjem mislil na svoje nove prijatelje. Zvečer, ko sem šel v posteljo, in zjutraj, komaj sem se prebudil, sem mislil samo na to, kdaj pojdem zopet na hrib. Klatil sem se po ulicah mesteca, le da bi zvedel, če je tam gospod Tiburcij in njegova družba, vsi oni čudni ljudje, ki jih je stari Janos, grajski oskrbnik, nazival samo »sumljivo družbo«, in ki so pri= liajali vsako jutro v mestece ter zvečer brez sledu izginili.
Zdaj sem natančno vedel, koga je Valek mislil, ko je govoril o »naših«.
Komaj sem opazil, da se te skriv* nostne osebe klatijo po trgu, sem ste* kel preko močvirja na goro h kapeli. Napolnil sem si žepe z jabolki, ki sem jih nabral na vrtu, in	razne	sladčice,
ki sem jih zdaj vedno	hranil	za	svoja
nova prijatelja.
Valek je bil v splošnem zelo resen in se je vedel kakor odrastel človek. Darove je sprejemal kar tako. Veči* noma jih je deval na stran ter jih hranil za svojo sestro.
Mala Marusja je vselej zaploskala z ročicami in oči so se ji bliskale od iskrenega navdušenja. Bledi dekličin obrazek je rdel, kar tresla se je od smeha	in	ta	smeh	najine	male	prijateljice je odmeval v naših srcih	in	nama
bil najlepša	zahvala	za	sladčice,	ki	jih je dobila od naju.
bila je majhna, bledična stvarca, podobna cvetlici, rastoči brez solnčne luči. Dasi je imela že štiri leta, ni mogla še dobro hoditi, s svojimi skrivljen nimi nogami je napravljala negotove korake ter se majala kakor tanka bilka. Ročice so ji bile tanke in prozorne, glavica ji je ponihavala kakor zvonček, oči pa so zrle neotroško, žalostno, a ob njenem smehu sem moral misliti na svojo mater v njenih poslednjh dneh življenja, ko je sedela pri odprtem oknu ter se je veter poigraval z njenimi plavimi lasmi, tako da sem postal žalosten in so mi solze stopile v oči ob pogledu na ta mali obrazek.
Nehote sem jo primerjal svoji sestri. Obe sta bili enake starosti. Toda moja Zofija je bila okrogla in polna kakor jabolko in trda kakor žo<<a. Ona je mogla naglo teči in med igro se je glasno smejala. Vedno je nosila čedne obleke in njene temne kite je pestunja vsak dan prevezala z rožnatim trakom.
Moja mala Marusja pa ni skoraj nikoli tekla. Redkokdaj se je smejala, pa če se je tudi smejala, je bil njen smeh sličen srebrnemu zvončku, ki ga
na deset korakov že več ne čuješ. Njena obleka je bila umazana in stara, v laseh ni imela traku, njene kite pa so bile daljše in mnogo lepše kakor Zotijme. Zelo sem se čudil Valku, da ji je tako lepo spletal lase. To je delal vsako jutro.
Jaz sem bil pravi nemirnež. »Ta deček,« so trdili o meni odrasli, »ima v svojih rokah in nogah živo srebro.« Še sam sem to verjel, dasi si nisem mogel na noben način predstaviti, kdo me je nalil s tem živim srebrom in kako je to napravil. Že s prvim dnem sem pokazal prijateljema svojo Živah* nost. Gotovo ni v kapeli še nikoli tako odmevalo kakor zdaj, ko sem si pri* zadeval zvabiti k igri Valka in Marusjo.
Pa mi ni dobro uspelo. Valek je resno pogledal mene in deklico, in ko sem jo nekoč skoraj prisilil, da bi tekla z menoj za tekmo, je rekel:
»Pusti jo, sicer bo takoj jokala.«
In resnično! Ko sem jo spravil v tek in me je ona zaslišala za seboj, je naglo obrnila glavo, se okrenila, dvignila roke nad glavico, kakor bi se hotela zaščititi, me plašno gledala kakor ptiček v mreži ter glasno zajokala.
»Vidiš,« je rekel Valek, »ne igra se rada.«
Sedel je v travo, trgal rože in ji jih metal. Nehala je jokati, zbirala počasi rože, se pogovarjala z rumenimi zlaticami ter pritiskala na ustne modre zvončke. Tudi jaz sem utihnil in legel poleg Valka v de= kličino bližino.
»Zakaj je ... takšna?« sem ga vprašal ter pokazal z očmi na Marusjo.
»Tako žalostna?« je vprašal Valek ter pristavil kakor odrasel človek:
»Vidiš, to je od sivega kamna...« »Da,« je zašepetala deklica, »to je od sivega kamna.«
»Kakšen sivi kamen je to?« sem vpra* šal, ker nisem razumel.
»Sivi kamen ji je življenje izsesal,« je razlagal Valek, gledajoč v nebo. »Tiburcij tako pravi... Tiburcij to razume.«
»Daaa,« je zazvenel dekličin glas z rah= lim odmevom, »Tiburcij ve vse.«
Naslonil sem se na komolec in pogle* dal Marusjo. Sedela je še vedno prav tako, kakor jo je posadil Valek, in gladila s prsti rože. Vse kretnje njenih rok so bile počasne. Svetlomodre oči so se ji svetile v bledem obličju, in ko sem videl njen majhni, žalostni životek, sem občutil, da je bilo v Tiburcijevih besedah veliko grenke resnice, dasi je nisem razumel.
To je bilo gotovo: nekdo ali nekaj je sesalo življenje iz tega čudnega dekletca, ki se je jokala baš tedaj, ko se drugi otroci smejejo. Toda kako je sivi kamen to delo opravljal? To je bila zame skrivnost, bolj strašna od vseh strahov starega gradu. Bržkone se je to godilo ponoči. Globoko sočutje mi je stiskalo srce.
Pod vplivom tega čuvstva sem brzdal svojo razposajenost iz obzira na mirno nrav naše male gospodarice. Oba z Valkom sva jo povedla v visoko travo, nabirala zanjo pisano kamenje, lovila metulje, včasih iz opeke po= stavila past za vrabce, ali pa sva legla poleg nje v travo, gledala v nebo ter
opazovala, kako visoko nad streho so pluli oblaki, pripovedovala Marusji pravljice, ali pa sva se pogovarjala.
Ti pogovori z Valkom so poglobili najino prijateljstvo; vkljub temu, da sva bila različna po značaju, je postajalo najino prijateljstvo vedno pri* srečnejše. Jaz, ki sem bil vedno živahen, nemiren, sem se vdajal otožnemu, tihemu Valku. Zlasti močno je vplivalo name, da je s tako veliko samostoj* nostjo govoril o odraslih. Razen tega mi je pripovedoval mnogo novega o rečeh, o katerih nisem nikoli razmišljal. Čul sem, kako je govoril o Tiburciju kakor o svojem prijatelju, in sem ga vprašal:
»Ali je Tiburcij tvoj oče?«
»Mislim, da mi je oče,« je odgovoril tako zamišljeno, kakor da mu ni to vprašanje še nikoli prišlo na misel.
»Ali te ima rad?«
»Da, rad me ima,« je rekel Valek, takrat že bolj odločno. »Skrbi zame, in veš, včasih me poljubi in joče ...«
»Tudi mene ima rad in tudi pri meni joče,« je pristavila ponosno Ma* rusja.
»Moj oče me nima rad,« sem rekel jaz žalostno. Še nikoli me ni poljubil. Ni dober ...«
»To ni res! Ni res'« je odgovoril Valek. »Ti nič ne razumeš. Tiburcij ve to bolje in pravi, da je sodnik najboljši človek v vsem mestu in da bi mesto že davno zaslužilo, da se pogrezne v zemljo, če bi ne živeli v njem tvoj oče, župnik in rabinec. Zaradi te trojice se ni mestece še pogreznilo ... To pravi gospod Tiburcij ..., zato ker vselej ščiti reveže. In tvoj oče, pravi Tiburcij, bi se tudi ne bal obsoditi kakega bogatina, niti grofa bi se ne bal. In ko je stara Ivaniša prišla k njemu z berglami, je dal takoj prinesti zanjo stol, tak je ...«
Vse to me je tako prevzelo, da sem začel razmišljati. Valek mi je pokazal očeta od take strani, od katere ga nisem jaz nikdar gledal. Kaj takega mi ni prišlo na misel. Valkove besede so zbudile v meni čut ponosa do očeta. Dobro mi je delo slišati od njega, kako hvali mojega očeta in posebno še z besedami gospoda Tiburcija, ki je vse znal. Toda istočasno je v mojem srcu zadrhtela užaljena ljubezen in na dušo mi je legla misel: Nikoli me ni ta človek ljubil in nikoli me ne bo ljubil, kakor ljubi Tiburcij svoje otroke.
V.
V	sivem kamnu.
Nekaj dni je prešlo, ko nisem videl Tiburcija in njegovih prijateljev v mestecu. Potepal sem se po ulicah in čakal nanje. Ko sem tajco hodil po prašnih ulicah, mi je Valek nenadoma položil roko na rame.
»Zakaj ne prihajaš več k nam?«
»Ne upam si. Nisem videl »Vaših« v mestecu.«
»No, glej! Ni mi prišlo na um, da bi ti povedal, da so naši proč. Le pridi... Morda, morda pa je že dolgčas pri nas.«
»Ne, ne. Takoj grem s teboj. Jabolka imam v žepih.«	\
»Le pojdi na hrib, jaz imam še opravek. Toda dohitel te bom med potjo...«
Hodil sem počasi in sem se večkrat ozrl, ker sem upal, da pride Valek za menoj. Bil sem že na hribu, že prav blizu kapele, njega pa še ni bilo. Ne* odločno sem obstal. Pred menoj je ležalo pokopališče, tiho in zapuščeno, le
vrabci so čebljali in gosta bezgovina je pošumevala. Kam naj grem? Čakati sem moral Valka. Pričel sem prebirati nagrobne napise. Ko sem tako hodil od groba do groba, sem prišel do velike, napol razpadle grobnice.
Dež in veter sta pokrov pokvarila, da je odpadel. Vrata so bila zaprta. Radovedno sem naslonil stari križ na steno, zlezel ob njem na* vzgor ter pogledal v grobnico. Zagledal sem prazno, obokano notranjost.
Medtem je prispel Valck ves utrujen in za= sopel. V rokah je držal velik hleb belega kruha, izza srajce na prsih mu je nekaj štrlelo ven, potne kaplje so mu tekle po licu navzdol.
»Tako?« je vzkliknil, ko me je zagledal,
»tukaj si? Tiburcij bi bil silno nevoljen, če bi te tu videl. Toda kar je, to je... Vem, da si dober dečko, in ne boš nobenemu pravil, da tu živimo. Le pridi z menoj!«
»Kam? Jeli daleč?«
»Boš že videl. Le za mano pojdi.« Razmaknil je grmovje, zlezel vanj in izginil v goščavi za zv dom kapele. Šel sem za njim in prispel na močno izhojeno mesto, ki je bilo popolnoma zakrito z grmovjem. Med stebelci bezgovine in bodičja sem zagledal iuknjo v zemlji. Vteptane stopnice so vodile navzdol. Valck je lezel navzdol in mi velel, naj mu sledim. V nekaj trenutkih sva bila pod zemljo	in	v	temi.	Valek	me je	prijel	za roko	in
me peljal	naprej	po	ozkem,	vlažnem	hodniku.	Hkratu	sva krenila	na	desno
in sc znašla v prostornem obokanem podzemlju.
Obstal sem presenečen pred vho* dom. Dva močna	svetlobna trakova sta
razlivala	luč od	zgoraj ter	se	ostro
odražala na temnem ozadju podzemlja. Luč je prihajala skozi dve okni. Solnč* ni žarki niso prodirali do semkaj, samo njih odsev, ki se je odbijal od stranic starih krst, je razsvetljeval prostor. Stene so bile sezidane iz sivega kame* nja. Veliki, debeli stebri so se dvigali ob njih proti stropu. Na razsvetljenem mestu sta sedeli na vzvišenem pro= štoru dve postavi. Starec, ki so ga imenovali v mestu »profesor«, eden izmed onih, ki so jih iz gradu zapodili. Sedel je tam s povešeno glavo, godr= njal nekaj predse ter brskal z iglo po svojih cunjah. Pod drugim oknom je sedela Marusja s šopom rož v roki ter se igrala z njim na svoj način. Svetlobni snop se je vsul na njeno plavo gla= vico ter jo vso objel.
»Valek,« se je tiho razveselila. Ko je še mene zagledala, so njene očke zagorele v živem ognju. Dal sem ji jabolka, Valek pa ji je odlomil kos kruha, ostalo pa nesel profesorju.
Opazoval sem Marusjo in nehote sem se spomnil Valkovih besed o sivem kamnu, ki sesa iz deklice veselost.
Nad zemljo so oblaki zatemnili solnce. Stene podzemlja so tonile v temi, kakor da se odmikajo in ginejo. Nato so se zopet prikazale ter zlovešče obvisele nad malo dekličino postavo.
Strašna tesnoba je objela moje srce.
»Pojdimo proč od tu, pojdimo« in potegnil sem Valka za rokav. »In ona naj gre z nami.«
»Pridi, Maruš j a, gremo gor!« je zaklical Val ek svoji sestrici in vsi trije smo se povzpeli iz pod* zemlja.
Valek je bil žalosten in bolj molčeč kakor po navadi.
»Šel si v mesto kupovat kruha?« sem ga vprašal.
»Kupovat?« Valek se je nasmehnil. »Odkod naj vzamem denar?«
»Kako pa? Ali si ga priberačil?«
»Ah kaj še! Priberačil? Kdo bi mi pa kaj dal?
Ne, tovariš, smuknil sem ga. Židinji Surki sem ga smuknil. Še opazila ni...«
»To se pravi, da si ga ukradel?«
»Seveda.«
Zleknil sem zopet v travo in nekaj trenutkov smo molče ležali.
»Krasti ni dobro,« sem rekel žalosten in zamišljen.
»Naši so vsi proč. Marusja je jokala, ker je bila lačna ...«
»Da, lačna,« je zašepetala deklica preprosto in genljivo.
Jaz nisem vedel, kaj je lakota. Toda pri dekličinih besedah me je dušilo v grlu in zakljuvalo v srcu.
»Zakaj ...« sem ga s težavo vprašal, »zakaj nisi meni povedal, da ste lačni?«
»Spočetka sem to nameraval. Potem pa sem se premislil. Ti itak nimaš svojega denarja.«
»Nič ne de. Prinesel bi ga bil od doma.«
»Tako da bi nihče ne vedel?«
»Daaa.«
»To se pravi, da bi bil tudi ti kradel.«
»Jaz bi bil vendar ... svojemu	lastnemu	očetu.«
»To je še huje,« je rekel Valek	odločno.	»Svojemu	očetu	ne	bi	jaz	nikoli
ničesar ne ukradel.«
»No, pa bi bil prosil... Dali bi	mi.«
»Morda bi ti bili dali za enkrat.	Ali pa bi to zadostovalo	za	vse berače?«
»Ali ste berači?« sem vprašal tiho.
»Da... berači,« je odgovoril Valek mračno.
Umolknil sem in čez nekaj minut sem se poslovil.
»Ali že greš?« je vprašal Valek.
»Da, grem.«
Šel sem, ker nisem imel več moči, da bi se brezskrbno igral s svojima prijateljema. Doma sem pritisnil svoj obraz v blazino in bridko jokal dokler ni spanec pregnal moje globoke bolesti.	(Konec	prih^njič)
K O VAČ N I C A.
Ob cesti stoji kovačnica. Zdi se mi kot starka, ki počiva one* mogla vsled dolgega in napornega pota. Gnila streha propušča, omet se lušči in odpada. Deske na podstrešku leže navznrž in črnijo. Tam spodaj se stiskati ob deževnih dneh dve zaspani kokoši. Trhljena vrata so že dolgo zaklenjena. V kovačnico sije svetloba le skozi Iukujo, okroglo kakor izlito oko. Na prevrnjenem nakovalu leži dušljiva plast prahu, meh je natrgan, brez življenja.
Vedno bolj se ta kovačnica seseda; samo enkrat v letu za kratek čas oživi, kakor bi jo obiskal čudež.
Kovač Pero, nizek, bradat in sajast, star kakor zapuščen parobek v pragori, zasluti vsako leto majniško solnce. Kar odnekod prileze ter se ustavi pred ptičjo črešnjo, ki se skoraj naslanja na okno. Zaguga se in dvigne oči. Skozi mlado zelenino ga zablešči solnce. V nasmehu nakremži obraz, da pokaže črvive zobe. Potem prikima: »O, le vsa zacveti, le! Kaj bi odlašala!« In se domisli, kakor bi bil zares pozabil. »Aha! Ga bom prinesel, ga bom! Da bo še muzika! Mora biti tako!« Kakor bi se splašila kokoš, mu uide smeh. In s tem nasmehom obleze vso kovačnico: plot zamaje, če še drži; s skorjastim čevljem odbrcne omet s poti; kokoš nagovori, naj gre jajca nest; trudoma se sklone, gleda in pobere gumb, misleč, da je novec. Ko se vrača, ne zavrže gumba. Med prsti ga tišči kakor redko dragocenost. Ves čas nekaj ogovarja. Še celo škripajoče stopnice pokrega, ko zleze čeznje.
Okrog poldne se spet prikaže. Ptičnik nese, ki je velik in neroden. Solnce se upre ravno v oškrbljeni zid. Tam blizu je še ostanek klopi. Tja postavi ptičnik. S črnim nohtom potrka po vraticah in našobljeno zafiufa. Žametni kos, ki je čepel med belim peskom, skoči više. Ru* meni kljun obriše dvakrat ob žico, potem pogleda postrani kovača. Oko mu je tako živo in nemirno. »Fiu, fiu!« se mu šobi kovač. Kos še zmerom ne verjame. Na levo in desno posluša z lepo glavico. »No, no, kar daj! Ja, ja, zunaj si na svoji klopi. Kaj se čudiš! No, fiu, fiu!« In spet rahlo potrka po žici vrh ptičnika. Kos se kakor zdrami, se zažene na najvišjo prečko ter poskusi: Fii=fa=fi. Mahoma se ves uglasi. Drobno grlo se sproži, kljun se komaj vidno zagiblje: Fi, fa, faa, fi — fiu, fiu, fiu —. Tisti napev zakroži, ki mu ga je žvižgal kovač nepre= stano do letos: Prišla bo pomlad zelena. Dolgo mu je žvižgal kovač, potem se je kos naveličal in sredi pesmi po svoje zaključil. »No, vidiš! Saj gre!« Kovač se zravna. »Zdajle bom pa še svoj ptičnik odprl.« Do vrat se pomakne. »Mhm, svoj ptičnik, veš! Ti pa kar poj!« Dolgo vtika težki ključ. Z obema rokama ga obrača; nekaj poči, kiju* čavnica zaropoče, in vrata, ki vise nekoliko navznotraj, se začno kakor zakleta sama odpirati. Cvilijo, da se jih kos ustraši in preneha.
Velika solnčna kaplja kane v sivi smrdeči prah ravno pred nakovalo.
V	čudežni luči se vse zasveti. Prašina ob vratih se razgiblje — vsa kovačnica čudovito oživi kakor na smrt bolni jetnik.
Kovač stopi na prag. Njegova senca leže po kovačnici. Tako stoji nepremično. Oko mu roma počasi po vsem prostoru, po vseh kotih. Brez besed. Na nakovalu se ustavi:
Tam bi rad spet zamahoval širok, krepak, neugnan; nakovalo bi spet pelo kakor bron; z usnjatim predpasnikom bi opletal ob plašljivih konjih in kleče pomerjal vroče podkve; potem bi vsi trije — on, pomočnik Jerneje in fante — udarili po žarečem železju, da bi potr* kavalo in odmevalo po vasi;
taka se mu zdaj misel sama vrača...
Okrene se molče. Poleg ptičnika se spusti počasi, previdno na klop. Vanj se upre mimo črešnje vroči vzduh solnčnega maja. Kos ga po* gleda postrani, kakor bi se mu kovač zdajle zasmilil, ter zapoje. Potem poje nepretrgoma isti napev. Po črešnji vse živi.
Toplota uspava kovača, da mu zleze glava med sivo brado. Kos poje, poje. V odprti kovačnici se love njegovi glasovi in se odbijajo mimo črešnje in preko ceste.
FR. MILČINSKI;
O LEPEM VEDENJU.
epo vedenje je jako lepa reč, to pove že sama beseda »lepo«.
Toda ni lepo vedenje zgolj lepo, nego je tudi koristno.
Od tega je že davno — star sem bil pet let — pa me je rajnki moj oče vzel s seboj. Šla sva v vas k očetovemu prijatelju — še danes se spominjam, da se je pisal za Pustotnika in je bil zdravnik.
Pa sem se vedel tako krasno, da se doktor Pu= stotnik ni mogel dovolj načuditi in me je na koncu vprašal: »Fantek moj, ali hočeš lešnikov?«
Vljudno sem odgovoril, kakor so me bili naučili doma: »Oh, gospod doktor, saj ni treba!« in sem nastavil desni žep svojega suknjiča.
Pa je dejal doktor Pustotnik: »Na, ko si tako priden!« Segel je v miznico in mi je nasul v žep za celo pest lešnikov.
Napravil sem lep poklonček in se s spodobno besedo zahvalil, da je preveč in nikar toliko! Potem pa sem pokazal še levi žep: »Prosim, na tej strani imam še enega!«
Pa se je doktor Pustotnik smejal in sem dobil lešnikov še v ta žep in jih ne bi bil dobil brez svoje spodobne besede. Lešnike sem imel jako rad in jih moraš seveda poprej streti in vzeti iz lupine, preden j h pozoblješ. Ne razodeva dobre vzgoje oni, ki jih je kar v lupinah; pa tudi niso v lupinah pol tako dobri kakor so brez.
Lepo vedenje ti je vsekdar v prid in čast. Nasproti pa ti nemarno ves denje nikdar ne prinese koristi in na nobeno plat.
N. pr. smo imeli v onih davnih časih, ko sem bil še mlad, gosta pri kosilu in smo jedli k mesu neko rdeč« kasto rjavo omako — sedaj ne ku* hajo več takih: sladka je bila in se mi zdi, še kaka rozina je bila notri —-otroci smo jo zelo ljubili. Pa je bila omaka v svoji skledici in je bila v omaki tudi žlica, da si je z njo lahko vsak zajel omake. Prišel sem na vrsto tudi jaz, da si zajamem, in sem si sladke omake zajel: lepo in spodobno, ne preveč, ne premalo in brez madežev	na	prtu.	Vljudno	sem	rekel:
»Prosim« in »hvala« in bi bila vsa reč potekla	v	redu	in	ugledno	in
pohvalno. Toda se mi je primerilo prav zadnji hip: tik preden sem žlico nazaj po* ložil v skledico, sem žlico obliznil — po* steno sem jo obliznil in še zasukal sem jo med ustnami, seveda sem jo, ker se je toliko omake držalo žlice in je bila omaka sladka. Temeljito obliznjeno sem jo nazaj dal v omako.
Pa ni bilo prav tako. Ne bi je bil smel oblizniti. In je bila mama huda in sem moral s svojim krožnikom od mize in v kuhinjo in ko so potem jedli ocvrtega piščanca, še vratu nisem	dobil; vrat je bil vedno moj
delež, odkar	sem pomnil — to pot pa nisem
dobil prav nič, ker sem se bil pri omaki tako kruto zagrešil zoper zakone lepega vedenja.
Toda nisem bil nalašč storil, da sem žlico obliznil, le vedel nisem, da je ne smem, in je bil moj greh samo to, da nisem pazil, ali tudi drugi žlico obliznejo, preden jo zopet vtaknejo v omako.
To	je	tisto:	Gledati	moraš, kako	se drugi vedejo, ki znajo. Po*
snemaj	jih,	pa	bo	prav!	In pa knjige	so, ki je v njih popisano lepo
vedenje; iz teh knjig se tudi lahko naučiš lepega vedenja, da se boš obvaroval škode.
Takih knjig je precej. Vseh nisem čital. Nihče ni zavezan čitati vseh knjig. Eno pa sem čital in mi je bila zelo všeč. Ime ji je »Blažek ino Nežica v nedeljski šoli«. Natisnjena je bila prvič leta 1842. — častito je stara! Spisal pa jo je Anton Slomšek, pesnik in pisatelj in knez in škof in kar je poglavitno, silno blag je bil človek in učitelj. Pa je v imenovani knjigi napisano prav vse, kar ti je treba za ta svet in za oni; ne le nauk o branju, pisanju in računstvu, nego tudi popis sveta je notri in nebeških prikazni in po* učno berilo od strupenih gob in zeli, pa takisto o sadjereji, živinski in človeški kugi in kako je hoditi na božjo pot; od steklih psov je v knjigi berilo, od vojakov in tihotapcev,	od državnih	oblasti	in	pra*
vice in domačih zdravil in ne	manjka	tudi	ne	koristnih	naukov	za
voznike ali furmane in še to je v knjigi in še to.
Pa seveda ni pozabil blagi gospod pisatelj poleg branja in pisanja, strupenih gob, steklih psov in furmanov tudi ne lepega vedenja, nego mu je privoščil precej prostora in to v zelo izbranih in čudno krepkih besedah — vsak ne zna tako povedati.
Pa poslušajte nekaj teh naukov:
»Vedenje vpričo Boga.
Klobuki morajo pred cerkvenim pragom z glave! Pa ne jih v cerkvi polagati na oltar ali svetnikom na glavo! Če se kam drugam ne dajo obesiti, jih imej pod levo pazduho!
Pri cerkvenih vratih ostati ali se celo zunaj cerkve pri* slanjati, ni pošteno. Veliki očitni grešniki so svoje dni zunaj stali in še stojijo. Le blato se pred pragom otrebi ino pusti.«
Zdi se mi: te besede so skoz in skoz pravilne in pravične in jim ni treba še obširne razlage. Ko se moraš ti, revna stvar božja, v cerkvi vesti spodobno in s klobukom pod pazduho, pa naj se mesto tebe in s tvojim klobukom na glavi nespodobno vede svetnik, ugodnik božji, ki naj nam je vsem za vzgled! Vsak slepec mora vedeti, da to ne gre!
Enako je poštena in tehtna beseda zoper nemarno navado, mašo poslušati zunaj. Samo veliki očitni grešniki so in pa blato, ki naj ostanejo pred pragom! Če ostaneš pred pragom ti, kar sam preudari, kam spadaš — ali med one velike očitne grešnike ali med blato!
»Vpričo gospode.
Ako sediš, ne gugaj se, kakor bi zolje imel!«
Zolji so one vrste brenclji, ki od njih pika živina zbezlja. Kdor bi imel zolje ali brenclje v telesu, se mu ne bi zamerilo, če bi se gugal. Ko jih pa nimaš, Boga zahvali in lepo mirno sedi!
»Se čohati ino kebrati ušivci navado imajo.«
Strogo je tedaj prepovedano, da bi se vpričo gospoda čohal in kebral. »Kebrati se« pomeni, loviti si kebre po glavi ali kukce. Po* kebraj se doma ali sam ali naprosi ljubljeno majko, da te pokebrajo, toda pazi, kar te knjiga uči na drugem mestu:
»Počesati se je večkrat treba, pa ne na mizo ali okno, marveč na širok papir. Se vpričo ljudi obirati, je po cigansko!«
Še te uči knjiga.
»Gospodi se mora v lice gledati, pa ne preblizu!«
Kajti marsikateri izmed gospode ne ljubi, če mu dihaš v lice, pa si se poprej nazobal česna. Imam fanta, tako rekoč sina, ki je ujel pri krščanskem nauku cvek — cvek je jako slab in zaničevan red — in pravi, da ga je ujel samo zato, ker je preblizu gledal gospodu katehetu v lice. Pa se ni bil nalašč nazobal česna, nego zaradi glist — česen je dober zoper gliste!
»Po izbi se ne oziraj, kakor bi kaj svojega iskal! Ne trebi si zob ne nosa! Ako se ti zeha ali kiha, z robcem ali s haderco zakrij usta, da se ne bi kdo ustrašil, kakor bi ga požrl!« Kajti pravi knjiga na drugem kraju: »Strah je zdravju strup.« Zato nikomur brez potrebe ne prizadevaj strahu, da ga boš požrl.
»Vpričo ljudi svojega stanu.
Če ravno k obedu prideš, kar ni lepo — reci jim: Bog žegnaj!
Žlice šteti se ne spodobi« (namreč koliko jih je na mizi in ali je katera prosta še zate) — »Pa tudi ne brani se, ako te povabijo, da z njimi zajameš. Kdor se k mizi siliti da, visoko glavo, trebuh	pa prazen ima.«
Če se boš preveč branil	pri mizi, lahko se	ti	primeri kakor	oni
botri, ki je bila povabljena in so najprej jedli juho. Botra je vedela, da za juho pridejo klobase in krofi, pa se ji je juha hitro ustavila: »Oh, tako sem že sita!« Pa	je gospodar zaklical	v kuhinjo:	»Žena,
nikar klobas ne nosi in krofov; botra pravi, da	je	že sita!«
Kako se vedi pri obedu, te knjiga uči prav posebno živo:
»Ako so mizne rutice pripravljene, razgrni svoje na krilo, da si obleke ne pokapljaš, ter si prste in usta z njo briši. Glej, da iz sklede ceste ne narediš in miznega prta ne obrzdašl
Če si pri gospodi na obedu, dobro glej, kako se gospoda vede, kako jed uživa, ki je še ne poznaš — da ne boš polžev z laktom tolkel kakor bi bili orehi!
Kosti na kraj krožnika položi — v skledo nazaj devati je nerod* no.« Seveda je nerodno, pa še kako, posebno če si kost že vso oglodal.
»Si hočeš zobe trebiti, vilice ne med zobe!«
Ta nauk je poznal že naš stari oče, vedno je v žepu nosil žrebelj, z njim si je trebil zobe in nikdar ne z vilicami. Sedaj tudi žrebelj ni več sposoben, ampak dobiš za tako reč v kuhinji poleno.
Zapomnimo si še ta nauk:
»V tuji hiši z mizo brado pod* pirati ni lepo. Tobak kuriti je grdo že doma, v tuji bajti se celo ne spo* dobi. Kdor pa tobak žge, mora pipo vzeti iz ust, kadar se komu odkrije ali s kom govori!«
Torej otroci, kadar se boste komu odkrili, pipo iz zob! In ravnotako, kadar boste s kom govorili! Da se vam ne bo zgodilo kakor Ribničanu, ki je gledal z mostu in kadil pipo. Pa mu je rekel sin Matevžek: »Oča, pipo boste zgubili!« Je odgovoril Ribničan:
»Naka!« Pa ko je govoril to besedo, že se mu je pipa resnično izmuznila iz ust in zletela v vodo. Če bi jo bil, preden je sinu odgovoril, spodobno vzel iz zob, kakor nas uči knjiga, ne bi mu bila čofnila v vodo in žalostno utonila.
Tudi ta historija kaže, da lepo vedenje ni samo lepo, ampak hkratu koristno.
DVE POHORSKI.
J. Belčke žene.
V Jeruzelah so bile belčke žene. Na Juhartovem, pa Juhart. Med obemi pa hudo brezen svet.
Bila je taka zima, seveda, nebo je vrglo snega. Sneg je obležal. Mraz je šel še v kleti, seveda, če je pa vino zmrznilo v sodu.
Belčka žena iz Jeruzel je šla k Juhartovim stročnega boba prosit. Juhartovim pa se je vzel stročnat bob, seveda, če so ga pa jedli in so ga imeli še samo za seme. Juhart je pa vedel, da se belčkim ženam ne sme zameriti in je dal stročnatega boba. Lepo se je zahvalila pa svetovala: „Kar ti ga je še ostalo, ga takoj posej!" In šla je z bobom v Jeruzale.
Juhart pa s Sevnikom in bobom sejat. Njive so brežne, veter pa je spreletel sneg, da je na vrhu bila ledena skorja. Juhart naseva, naseva in gleda, kako se stročnat bob kota po bregu v Jeruzale. Tam so ga pobirale vile.
Ko je solnce vzelo sneg, seveda še bob ni cimil. Kmet Juhart pa je hodil gledat druč in druč. Zmladleia je cimil stročnat bob po celem bregu in v jeseni so Juhartovi naluščili toliko stročnatega boba, seveda, ko še nikol.
V Jeruzelah pa, seveda, belčkih žen ni več.
2. Dva pametna.
Živela sta dva pametna človeka, tako pametna, da sta spoznala tole, ko sta stala pod smreko:
„Si čul! Vidiš, pje, veverco ?“
„Vidiš, pa resen vidim veverco!"
„Si čul! Midva sva pa velika?"
„ Resen, velika. Veverca pa je mala, resen da!“
„Si čul, neznansko mala."
„ Viš jo, kak skače po vejah.“
„In ne pade dol, si čul!"
„Ce tak drobiž tako skače in ne pade, pa bi jaz ne, ko sem velik."
„ Viš, pa resen !"
Splezal je na smreko. Veverica pa skočila na drugo in resen on za njo. Veverica po smreki, on med vejami dol. Gredoč mu je veja še usta raztrgala, ko je zazijal in mislil: — „vidiš!"
„Si čul! Kje jo imaš?"
„Viš, pa resen, čisto sem pozabil!“
„Nič! Gredoč si jo požrl. Lakota!"
„ Nisem. Grdoba!“
„Saj si še okol ust krvav, lakota, si čul!"
Vi S', pa resen!"	Zapisal po ustnem sporočilu Joško Tomažič.
Zmerno
SVETI JURIJ.
(Fr. Žgur.)
Marij Kogoj
.N—*~
-4-
Bel-ca ja-ha, z mečem maha sve-ti Ju-ri —	p	Solnce
♦ *
* a -pL
m •
dimin.
va-di, da spom -
tro - si, ptičke
Solnce nosi,
malo hitreje
i
rt
la
di žvr - go - li -	-	-	jo.
/
Ka - mor z mečem solnčnim
la - di
zvr - go
li - jo
	■ t f i			►	P=F		f r t —	m Um )
f f 'r ' * J; švig - -		U—L	6	 ne, Zli'	N t	ra	—^r-idV- - va se in		a feif |-r->-r— cve - tje dvig -	-p-%—-	 - ne,
Fwfc=^	u / A		2	sT Sv..-		1—M'	Hfc-rV 	J
i
riten.
—r
a tempo
i
£
hri-bi ze-le - ni-jo, hri-bi ze-le - ni - - jo, Hej, ho, hej! Hej, ho, hej!
♦ Tl «*»L -#• »
Ve - se-lo ja-sno če-lo, Ju-ri
KROMPIR JE ZDRAVA JED.
(Narodna otroška pesem.)
Veselo.	Emil	Adamič.
Petje:
mf
1. Ko - sma - čev pa - stir
pe kel krom-pir,
pri
m f
Klavir:
'rrt /"'j—T»-iH » l r ■		-		—Jt——h -	
rf- ognju je za - spal, ho-ja. si =rt—iR-l"! l~TT3	t. -f hla-če je ob - i—n=TTq	- * V žgal, ho-ja, Ko		m 9 i sma - čev pa- i ■■p-]	
	II v 1	- i ►	'S 1 :		
A—r >* « -			•—	1 ,	-p f ^nE:tr>: : f-	♦
t, ..				t -t—	—r+7H—H-	
kel krom - pir. 2. Da
ra - stel bi krom -
stir
pe
žvi-žgal in pa
je - del ga pa
______
stir,
pir,
sel, ho-ja, da
stel bi krom -
ra
'-#■
S
pir,
bi
je - del ga
i i -1—i *_>
pa
'
- stir.
IF^fi	r	- ■		*-	=*: ss-	
ic#JL- * -»	* i nll f f ^			* ~	-J r ,-t r f ■£=3	_4-_i—_y
w	=*=				E-U4—i- 1 r 1 >«—-	
JEZUS IN DETE.
KAREL ŠIROK:
Sredi raja se Marija izprehaja, mimo pride Jezus sam.
Vpraša ga Marija:
„Kam greš, Jezus, kam ?“ Jezus ji odgovori:
„ Moram v daljni kraj, moram na zemljo po bolno ženo, ki sinoči je rodila. —
S sabo jo pripeljem v raj.“ Mati žalostno je govorila:
„Kaj to dete bo počelo,
kaj to dete bo počelo, ko mu mater vzameš?!"
„Kaj to dete bo počelo ? —
Pošljem tople žarke,
da ga bodo greli,
pošljem drobne ptičke,
da mu bodo peli,
krušno mater dobrega srca,
da ga bo dojila,
pošljem bela angela mu dva,
da ga bosta v svet vodila 1“
DAVORIN VOLAVŠEK:
ŽUŽELKE, ŠKODLJIVE ČLOVEŠKEMU ZDRAVJU IN ŽIVALIM.
(Konec.)
Predvsem pa se čuvaj kosmatih gosenic, ki najbolj teknejo naši mačehi med pticami, oznanjevalki ljubljanske radio^postaje, kukavici. Ima pač dober želodček, ki ga znotraj lepo preobleče s kožuščki snedenih, kosmatih gosenic.
Gojil sem na tisoče gosenic najrazličnejših vrst. Zgodilo se mi ni nikdar nič hudega, kajti na mojo trdo kožo na rokah ni učinkovala mravljinčna kislina, pač pa sem mnogokrat čutil, da me pečejo oči, če sem predolgo zijal v odprte goseničje kletke. To se mi je posebno zgodilo, če sem nevede po* tegnil čez oči z roko, s katero sem prej pospravljal ostanke goseničjega ko* sila. Redno sem to opazil posebno pri gosenicah zlatoritke.
Splošno torej gosenice niso posebno nevarne, a vendar živi tudi pri nas neka vrsta, ki postane lahko celo smrtnonevarna. Oglejmo si par slučajev!
Marica in Franček sta se vrnila iz gozda, kjer sta nabirala borovnice ali črne jagode. Prinesla sta vsak svojo polno košarico, toda nista pozdravila svoje mamice z veselim vriskanjem kakor drugače. Marica je tožila o hudih bolečinah v grlu, razen tega jo je stresala vročica. Zdravnik je bil prepričan, da je zobala Marica kake strupene jagode, akoravno jih je zaman iskal med izbljuvki. Vročina je naraščala, krči so stresali mlado, nežno telo, močno zatečeno grlo ji je oviralo dihanje. Po težko prestani noči ji je bilo bolje.
V	dveh dneh je lahko zapustila posteljo, ne da bi bil mogel zdravnik določiti, kaj je povzročilo njeno bolezen.
Sosedov Tone je pasel svoji kravici, dimko in sivko, ob parobku hra= stovega gozdiča. Pridno sta mulili kravici travo in obirali nizko grmičevje. Nenadoma je dimka, glasno mukaje zbezljala po gozdu. Komaj in komaj jo je ujel. Težko je dihala in molela svoj jezik iz gobca. Videti je bilo, da močno trpi.
Poklicani živinozdravnik je bil v največji zadregi, ker ni vedel, kaj manjka dimki. Opazil je edino, da ima močno zatečeno grlo. Zavrnil je se* veda modrovanje Tinetove Urše, da je dimka gotovo požrla zelenega pajka.
Po par dneh je bila dimka zopet zdrava, dočim je moral sosed zaklati ovco, ki se je pasla drugi dan na ravno istem mestu. Mesar, ki jo je razte* lesil, ni mogel najti nobene bolezni, kakor to, da je imela ovca močno zate* čeno grlo in je izjavil, da bi se bjla gotovo zadušila. Meso zaklane ovce so domači pojedli brez vsake škode.
Takih slučajev se zgodi mnogo, a vzrok ostane navadno neznan. Če bi bili okolico gozdnega parobka natančneje preiskali, bi bili našli na starem hrastu, pod debelo grčo v višini par metrov nad zemljo goseničje gnezdo z mnogoštevilnimi goseničjimi levi in odpadki. Te stare svoje obleke so tukaj pustile gosenice sprevodnega prelca. Na hrastu, ki je stal v bližini bi bili lahko našli enako gnezdo. Podnevi je bilo tudi to gnezdo prazno in je imelo edino v enem kotu mnogo starih levov, toda zjutraj zgodaj bi gnezdo kar mrgolelo od rjavih redkodlakastih gosenic. Kmalu se prikaže pri edinem izhodu s ščetinastimi dlakami pokrita gosenica. Vdari jo po hrastu navzgor. Takoj ji slede druge gosenice, po dve, po tri in gtiri v eni vrsti, kakor v procesiji proti hrastovemu vrhu. Na pašo gredo. Na isti način se vračajo zvečer nazaj v gnezdo, k počitku. Kadar so do dobrega oskubile vse mlado brstje, si poiščejo drugo drevo, in sicer vedno v procesiji ali v sprevodu.
Gosenice sprevodnega prelca nastopijo včasih v toliki množini, da, obrstijo kar cele gozdove, so pa leta, ko ne vidiš daleč naokoli niti ene.
Če si ogledamo gosenico sprevodnega prelca pod mikroskopom,1 vi* dimo, da je vsaka njena kocinica oborožena z zakrivljenim kaveljčkom, s katerim obvisi na predmetu, na katerega je padla. Kocine vsebujejo, tudi še po več letih precejšnjo množino mravljinčne kisline, ki vpliva na rahlo kožo zelo občutno. Celo koža na roki se lahko vname, še hujši pa je vpliv na nežno sluznato kožo.
Nevarno je od blizu le pogledati tako goseničje gnezdo, kajti najmanjši drobec kocine povzroči lahko hudo vnetje v očeh. Neki prirodoslovec pri= poveduje, da je dobil vselej vnetje na očeh, če je le odprl škatlo, kjer je shranjeval gnezda te gosenice.
Takšno kocinico je z borovnico, pojedla naša Marica in sta jo zaužili s travo ali mladim brstjem dimka in nesrečna sosedova ovca.
Skoraj neverjetno se nam 'zdi, da ohranijo kocine te gosenice svojo strupeno lastnost še dolga leta po gosenični smrti.
Tudi med hrošči najdemo posamezne, ki so v stanu ogrožati človeško zdravje. Predvsem naj omenimo skoraj edino koristno vrsto hroščev, brzce! Če primes brzca neprevidno, bo obdaril tvojo roko s smrdljivim in jedkim rjavim sokom, ki zapusti na koži včasi za več dni grdo, rjavo liso, nežno kožo pa celo omehuri. Pri večji neprevidnosti ti lahko prhne svoj sok celo v oko in ti povzroči naravnost neznosno bolečino, ki pa kmalu mine. Je pač to njihovo obrambno orožje, ki se ga poslužujejo v nevarnosti. Glavna sestavina tega soka je mravljinčna kislina.
Enak sok izločujejo tudi mali kratkokrilci, ki ti padejo mnogokrat, po; sebno če se voziš s kolesom, v oko in povzroče hude bolečine.
Več vrst hroščev, ki povzročajo omehurjenje kože, imenujemo s skupi nim imenom priščnjaki. Najbolj znani med njimi so sneženka, travnica in španska muha. Sneženka nastopi zgodaj spomladi včasih v naravnost ogrom* nih množinah. Znana je pod imenom »šušter« in je zelo koristna, hrani se namreč z muhami in drugimi žuželkami. Njena ličinka pride včasi iz zemlje, ko to pokriva še sneg.
Travnica je precej velik, moder hrošč, ki spomladi leno lazi po suhih gozdnih parobkih.
Najbolj znana, toda v resnici le po imenu je španska muha. Našel jo boš na posameznih drevesih, posebno jesenih v celih rojih, a dneve hoda daleč ne boš videl niti ene. Ravno tako bodo minula lahko dolga leta, da ti ne pride niti ena na spregled. Posledica tega je, da ljudstvo pozna pač hro* ščevo ime in iz njega napravljen obliž, ne pa hrošča samega.
Navedeni in mnogoštevilni drugi hrošči vsebujejo v večji ali manjši meri strupeno snov »kantaridin«, ki omehuri kožo. Že starogrški zdravniki so poznali kantaridin, vendar ne vemo, katerega hrošča so za to uporabljali. Največ te snovi vsebuje španska muha. Iz nje napravljen obliž se deloma še dandanes uporablja kot priščilo. Kantaridin, zaužit v manjši holičini, vpliva čisto posebno na posamezne organe, v večji dozi povzroči neizogibno smrt.
Med kožokrilci je mnogo vrst, ki postanejo človeku lahko nevarne, kakor čebele, ose, sršeni, čmrlji, mravlje itd. Že en pik lahko povzroči hude bolečine in vročico, več pikov pa celo smrt. Niso ravno redki slučaji, da so
1	Drobnogledom.
ose ali čebele opikale konje, pa tudi ljudi do smrti. Posebno nevarni so sršeni s svojim 13 mm dolgim želom. Znana je narodna prislovica, da so piki sedmerih sršenov enakovredni gadovemu piku.
Naše evropske mravlje so sicer skrajno nadležne in tudi njihov pik ali ugriz zelo skeleč, toda proti tropiškim mravljam so> naravnost nedolžne živalice. V Ameriki živi neka vrsta mravelj, ki se spravijo celo nad velike živali in napadejo seveda tudi človeka. Če ponoči navalijo na kako hišo, beži iz nje vse, kar je živega v njej. V tem oziru so tudi koristne, ker oči* stijo stanovanja razne golazni.
Strup vseh kožokrilcev je mravljična kislina.
Najbolj znani mučilci človeka so bolhe, uši in stenice. Skoraj vsaka žival redi posebne vrste bolh in uši, ki napadajo človeka le izjemoma.
Najbolj nedolžna med to trojico je pač skokonoga bolha, četudi je pre* cej krvoločna in je že ena edina v stanu pokvariti spanje cele noči, a vendar ni vsaj tako ogabna kot uš ali stenica. Ker znese svoja jajčeca v razpoke na tleh in v smeti, misli še dandanes preprosto ljudstvo, da nastanejo bolhe iz prahu. S pometanjem in snago se lahko v kratkem času odpravijo bolhe, ker se njihovim, črvičkom podobnim ličinkam, ki se hranijo z raznimi od* padki, odvzame življenska možnost.
Na človeku žive štiri vrste uši. Najbolj znani sta naglavna in bela uš. Prva živi na glavi otrok pa tudi nesnažnih odraslih, bela uš pa v obleki. Obe spadata k naj grozovitejšim mučilcem človeka. Mnogokrat se govori, da snedo človeka pri živem telesu. Grozovito so trpeli vsled tega gnusnega parasita vojaki med svetovno vojno, ker se niso mogli preoblačiti. Uš se je poleg tega med vojno izkazala kot prenašalka bakcilov zelo nevarne bolezni, trebušnega legarja.
Uš se množi grozno naglo, ker znese samica do 50 jajčec (gnide) in so v 24 dneh mladiči dorasli.
Stenice prekašajo po krvoločnosti bolhe in uši. Razen tega jim je tudi zelo težko priti do živega. Prenesejo hud mraz in visoko vročino ter lahko stra* dajo tudi po več let, kakor se splošno zatrjuje.
Stenica je prišla k nam baje iz vzhodne Indije. Sicer so jo poznali že Grki in Rimljani toda zapadna Evropa se je ž njo seznanila šele v 11. sto* letju. Dandanes je pa razširjena po vsej obljudeni zemlji. Rane, ki jih na* pravi s svojim rilcem, ki ga zasadi globoko v meso, so zelo skeleče in vbo* deno mesto včasih močno oteče. Stenica napada poleg ljudi tudi lastovice in netopirje. Množi se zelo naglo, zarod ene stenice šteje v enem letu več tisoč potomcev.
Kakor smo že omenili jih je zelo težko uničiti, ker se podnevi skrivajo v razpokah v zidu in v pohištvu. Edino zanesljivo sredstvo so strupeni plini.
Ne samo zelo neprijetna, temveč tudi zelo nevarna je tako zvana pe* ščena bolha (nigua), ki živi v tropiški Ameriki. Napada živali in ljudi, in sicer kakor se zatrjuje, najraje Indijance. Komaj 1 mm dolga oplojena sa* mica se pri človeku zarije najrajša pod noht na prstih nog. Opaziš, ozi* roma občutiš jo šele, ko je narasla z ličinkami vred do velikosti igline bučice, ki se pozneje poveča do velikosti graha ali celo lešnika. Edino sredstvo je nož, torej izrezanje cele kroglice. Paziti je treba zelo, da ne ostane nobena ličinka v rani, ker bi to povzročilo gnojenje rane, zastrupljenje, izgubo prsta, noge, ali celo smrt. Napol odrasle ličinke zapuste svoje gnezdo in se dalje razvijajo v prahu ali v svinjskem blatu. Proti nigui ni varna niti bosa niti obuta noga.
PIRNAT VIKTOR:
LUKNJIŠKI MLINARJI.
Trikrat krščena voda PivkasUnecsLjubljanica, ki preko slovenske pre» stolice sili v svet, ni edina reka te vrste; čudovito slično dvojnico ima v bližini ljubke dolenjske metropole.
Kot se Ljubljanica pri Zalogu izliva v Savo, se njena dvojnica pri isto* imenski vasi izteka v Krko. Čuden slučaj.
Dolenjska ponikalnica se more pohvaliti pač le z dvemi imeni: kot Teme* nica izgine pod zemljo dvakrat, tretjič pa pribruha na dan pod silno pečino, ki skriva nekdanje skalno gnezdo proslulega srednjeveškega klativiteza Eraz* ma Predjamskega — grad Luknjo — in kot potok Prečna že ob izviru žrtvuje svojo silo novomeški elektrarni. Do objema s potuhnjeno Krko, ji premeša vodo še stara žaga pričetkom luknjiške soteske in zastavlja njeno pot mogočen mlin pod otožno zaloško graščino.
Pred tri sto leti je imela Prečna mnogo več opravka. Gonila je sedem koles, redila je sedem družin in skrbela je za sedem vasi. Marljivo so drobili podjetni mlinarji trdo žito v mehko moko, še bolj pridno pa so natepali njihovi otroci belo pogačo, ki jo je v onih časih uživala le gospoda po gra= dovih in mestih. Skozi leta in desetletja, podnevi in ponoči, ob deževju in ob suši so šumeli jezovi, so se vrtela kolesa in se stresala sita.
Črez noč pa, kot bi odrezal, vse to preneha, od Luknje do Krke zavlada sveti mir, ki ga moti le zategel žvižg ptice roparice in razburjeno prerekanje zaprepaščenih mlinarjev.
Voda je vpadla vsaj za pol mesta, obstala za jezovi in zdaj še tista polzi med razpokami in presledki škrbastih krotilcev njene volje; kmalu bo struga le še kup blata.
Kje je vzrok? Kaj storiti? Pred tremi dnevi je še deževalo, in kako!
Zbrali so se vsi mlinarji od zaloškega debeluha do prečanske trske, vsi stari in mladi in dolgi in kratki mokarji gori pri luknjiškem Martinku ob izviru in žalostno strmeli v votla skalna usta, ki so se kar čez noč raztegnila in le po kapljicah oddajala vodo, o kateri so mislili, da je ne more nikdar zmanjkati.
Gruntali so in tuhtali, vsak je uganil svojo, vsi vkup pa nič. Slednjič so poslali mladega Čefidla tja čez hrib v Vrhovo pri Goriški vasi pogledat, če niso morda tam kmetje vodo zajezili in jo speljali po polju.
V	eni uri se je fant vrnil s poročilom, da se onstran brega ni nič spre* menilo in da požira zemlja vodo kot vedno.
Kam neki teče? Pritiskali so ušesa na vlažne pečine in prisluškovali ob razpokah, trkali po skalah, preiskali vso okolico po morebitnem novem izviru.
Nič. Človek bi obupal.
Pa jo mahneta s to novico v grad domači mlinar šepasti Martinek in žagar Matajcel, ki je, kadar bi bil rad kaj posebno hitro povedal, jecljal, kot bi kure koruzo zobale.
Nestrpno so čakali ostali na njun povratek, ki se je precej zavlekel, ker je graščak šele po dolgem zasliševanju spoznal, za kaj gre. Martinek je ves čas dolžil staro kokošarico Komatarico, da je ona to »naredila«, Matajcel pa od same vneme ni spravil nič iz sebe.
Nazadnje sta se moža pa le vrnila z dobrim svetom in nabito puško. Moško se je postavil Matajcel pred ustje, pomeril vanje in sprožil.
»Lunk, lunk, lunk, žlok, žlok...« je zagodrnjalo nekaj v žrelu in pocedila se je voda — rdeča in gosta ...
»Samega zlodja si ustrelil, ko je tiščal izvirek!« se je oglasil preplašen starec z brega.
»O sveta nebesa, kri, kri!« so se čuli zbegani glasovi.
Ženske, ki tudi tu niso smele manjkati, so zajokale, otroci zacvilili, možje plaho zrli drug po drugem in se skrivaj pokriževali.
Voda pa je silila na dan vedno hitreje, vedno močneje, še vedno gosta in rdeča.
Groza grozanska. kaj bo?! —
»Strah ima pa res velike oči!« se je grohotal graščak, ko je zrl v pre* padene obraze. Tudi njega je prignala radovednost doli. »Vidim, da imate v glavi otrobe mesto možganov, ve sive vreče! Zlodja ste ustrelili, kaj ne? Pa še velikega, ko ste si dali toliko opravka in skrbi radi te uboge ilovice, ki se je nabrala znotraj in zamašila iztok. — To je peklenska kri, ki vam zdaj barva vodo, koštruni!« In grohotaje se je obrnil proti gradu, mlinarji pa so zmajevali z glavo in neverno zrli v žrelo, ki je spet bruhalo vodo kot prejšnje čase, le da je bila ta še malo kalna. Peklenska kri se pač ni povsem razgubila.
»Meni se pa le zdi, da je bila to stara Komatarica,« je modroval šepasti Martinek, »še nocoj pojdem pogledat, če ni kje obvezana.«
In odzibal se je v mlin, da odpre zatvornico, ker vode se je bilo nabraio že več kot dovolj.
ZASLUŽENA KAZEN.
Mlad mož stopi v vlak in vidi, da so vsi prostori zasedeni. Edino en sedež je še prost, a tja je položil debelušast, samovoljen gospod svoj kovčeg. Mladenič hoče dvigniti kovčeg na polico, a debelušasti gospod zagodrnja: »Pustite kovčeg na mestu; od mojega prijatelja je, ki bo takoj prišel.« Mladi mož stopi k oknu in čaka. Ker pa prijatelja le ni, ugane, da je debelušasti gospod lagal, da bi imel več prostora zase. V trenutku, ko se začne vlak pomikati s postaje, reče mladi mož: »Vaš prijatelj je zamudil vlak, škoda bi bilo, če bi izgubil še prtljago.« Pri teh besedah pograbi kovčeg in ga vrže skozi okno.	(Iz angleščine)'
ŠOJA.
Neki župnik ima volčjaka. Pes je sicer lep, a že r	star. Ne ljubi se mu skakati okrog in najrajši leži
Mrf	__ kje v kakem kotu dvorišča na solncu. Čez dan se ne
— 'TT	zmeni, če pride v hišo tuj človek, ponoči pa — kakor
H	bi ^aj skočilo vanj — prisluškuje, voha okrog dvo=
j1	riščnega plotu in zarenči pri najmanjšem šumu.
Zaradi tega je župnikov ljubljenec in razvajenček
župnikove kuharice.
Nekoč — bilo je na velikonočno nedeljo popoldne — obira na dvorišču precejšen kos prašičje krače. Dala mu jo je kuharica. Prašičja krača je sicer že bila precej obrana, a vendar se je kosti držalo še precej mesa.
Volčjak obira in obira in se veselo renče oblizuje. Pa prifrfota šoja in sede na vejo bližnje jablane. Tu parkrat zavpije, ali ko vidi, da se pes zanjo ne zmeni, skoči na tla. Poželjivo in zvito gleda, kako se pes masti s sočno jedjo. Parkrat zafrfota s perutmi, da bi psa opozorila nase. Nič! Pes se ne zmeni, grize in tre kosti in že obira še zadnji kos. Sedaj začne šoja skakati okoli psa, vedno bliže in bliže. Nenadoma obstane pred volčjakovim kosmatim repom, ki je ležal lepo iztegnjen na tleh. Nekaj časa ga ogleduje, potem pa skoči naprej, ga zgrabi s kljunom, ga močno potrese in odskoči. Ali psa tudi to ne moti. Le ozrl se je za hip in potegnil rep k nogam. Glodal je dalje. Tudi tedaj se ne zmeni za šojo, ko mu skoči na hrbet in mu s kljunom izpuli par dlak. Le zarenči nekoliko. Sedaj poizkuša šoja napadati od spredaj. Tudi to ne zaleže. Pes položi taco na kost in obira na drugem koncu. To je pa bilo šoji preveč. Dvigne se v zrak, se spusti psu na tilnik in ga bliskovito hitro trikrat kavsne po trdi butici. To pa psu nikakor ni bilo povšeči. Razjarjen skoči po koncu in šapne po šoji. Ali ta se mu je znala izogniti — zletela je na plot. Pes za njo. Ob plotu se povzpne, da bi jo zgrabil. Ali šoja zleti na vrt. Volčjaka pa preveč boli glava, da bi ji kar tako odpustil. V diru poišče vratca, jih s šapo odpre m zasleduje šojo po vrtu. Ta vedno počaka, dokler ji ni pes zelo blizu. V zadnjem trenutku pa mu vsakokrat zbeži, vedno dlje in dlje do konca vrta, skozi žično ograjo tja do malega gozdiča. Tam se mu skrije v grmovje. Pes jo išče in išče, voha, stika po grmovju — zaman! Šoje ni nikjer. Sedaj se volčjak spomni svoje krače. Urnih nog	jo	uhere	po najbližji	poti domov.
Ali, o groza! Preko vrta, visoko v zraku, leti šoja s	kosom krače	v kljunu. Pa
ne leti več tako nerodno kot prej, ko ga je speljala v gozd, ampak veselo in hitro, kar se da.
Volčjak laja za njo, renči in se jezi, a mu nič ne pomaga.
POMLADNI ZAJEDAVCI.
Toplo pomladansko solnce nas je tako omamilo, da smo morali po krat= kem izprehodu počivati. Iztok kar ni mogel več dalje. Vse štiri od sebe se je vlegel ob robu mladega sadovnjaka na tla.
Komaj se je bil dobro zleknil po mehki travi, že je skočil pokonci in se jezil na drobno mravljo, ki ga je bila vgriznila na golo laket, jezil se je, malo kislo se je držal pa me je vprašal: »Kdo pa dela stezice mravljam?« »Zakaj to vprašaš?« »Sem poglej, kako lepo stezico imajo mravlje, pa kako hite sem in tja. Le glej, če se dve srečata,	pa	se z glavicami dotakneta, potem
pa odhitita vsaka svojo pot dalje.«
»Vidim,« mu odvrnem, »ljudje pravijo, da gredo na božjo pot.«
To je	bilo kakor olje	v	ogenj. Vse polno vprašanj: kam, zakaj, kako?
Razgovor	je	vzbudil	iz	prijetne dremote tudi Borisa in Helo. Vsi smo
sedaj opazovali živahno procesijo po uglajeni stezici med travnatimi bil= kami, Iztok pa je še naprej gonil svoj: kam, zakaj in kako.
Starejšima sem pojasnil, da so mravlje gotovo kje	v	bližini staknile kako slaščico in romajo iz biva=
lišča na dobro kosilo.
Vstali smo in sledili med travnatimi bilkami iz= peljani stezici, po kateri je hitelo vedno več urnih romarjev.
Konec! Stezica se je končala pri mladi jablani. Še predno je mogel kdo kaj vprašati, je že Iztok s prstom sledil mravljam, ki so hitele po deblu mladega dre* vesca gori in doli in se »poljubljale« kakor je on trdil. In zopet stara pesem: kam, zakaj in kako.
Pripognil sem sočno mladico, ki je imela zvite mlade Vrhnje liste. Na notranji strani so se držale drobne, zelenkasto rjave živalice. Okrog teh pa je lazilo vse polno mravelj.
Široko je zijal Iztok, debelo gledal, pa nič več izpraševal: kam, kako, zakaj, saj je vede!, da jim bom sam kaj več povedal.
»Te drobne živalice so listne uši, ki so se iz* Od uši napadena	mladika.	!egle iz črnih jajčec, drobnih kakor najdrobnejše ma =
kovo seme. Jajčec ne uniči najhujši mraz, ker imajo jako	trdo	kožo.	Vse	te ušice so same samice, ki bodo izlegle žive mladiče.
In mladiči bodo zopet same samice, ki bodo izlegle tretji rod samih samic. To razmnoževanje se bo ponavljalo celo poletje. Na ta način lahko ena sama samica razplodi svoj rod v silno število. Proti koncu poletja pa se izvale krilate samice, ki se razkrope na vse strani in izležejo samice in samce.
Proti jeseni izležejo te samice jaj= čeca in jih prilepijo na mladike, da prezimijo za prihodnjo spomlad.
»Kaj pa iščejo mravlje pri teh ušeh? Zakaj so listi vsi skrivljeni in mladike na vrhu rujave?« sta me izpraševala Boris in Hcla.
»Listne uši so sadnemu drevju škodljive, ker izsesavajo sadnim rastlinam velike množine soka in jih ovirajo v rasti. Ako se močno razmnože, poškodujejo mlade po* ganjke tako, da se posuše.«
»Ko smo zasledovali mravlje pri njihovem romanju, smo že povedali, da so našle kje kako slaščico. Ušice so mravljam molzne kravice. One namreč izločajo sladek sok, ki privabi sladkosnedne mravlje, zato so njihove neprestane spremljevalke.«
Boris in Hela sta bila mnenja, da bi se moral zatirati ta škodljivec in sta razmišljala, kako bi bilo to mogoče ter se zedinila v tem, da bi bilo naj* boljše takoj jeseni in pozimi odstraniti z jajčeci posute mladike. Pojasnil
sem, da tega niti treba ni, ker imamo sredstvo »Dendrin«, ki mešan z vodo (1 liter dendrina in 10 do 15 litrov vode) uniči jajčeca. Ušice pa škropimo s tobakovo vodo (voda, v kateri namakamo tobak) ali pa s tobačnim izvleč-kom, ki ga kupimo pri Kmet. družbi.
V	1 liter vode raztopimo 1—2 dkg mila in v to milnico dodamo še 1_2 dkg tobačnega izvlečka. Ako poškropimo ali pomočimo parkrat napa* dene mladike s to mešanico — poginejo listne uši brezpogojno.
Med tem razgovorom je prilezla izza lista na drevesu lepa sedmero pikčasta polonica, ki pa tudi Iztoku ni ostala neopažena. Oči so se mu za= iskrile ob lepem hroščku.
Pripognil sem vejico, da jo je lahko opazoval od blizu. Počasi kakor je njena navada je zlezla na spodnjo stran lis-ta med najgostejšo čredo požrešnih ušic.
Pa glej jo malo nedolžno in ljubko polonico, kdo bi si bil mislil, da je taka mesarica. Na desno in levo je hlastno segala po lenih ušeh in jih ne= usmiljeno klala.
»Še vse hujša uničevalka pa je njena ličinka, podobna podolgovatemu čr= vičku s šestimi nogami in šestimi škrlatnimi pikami na hrbtu. Ta pa še vse drugače zna. Na dan izsesa 200—300 ušic. Okrog nje najdemo vse polno praznih mešičkov.
Ko doraste, se obesi za zadek v kakem skrivališču in se zabubi, kjer počaka pomladi.
Na pomlad, ko se pokažejo prve listne uši, preleze iz bube polonica in leže jajčeca po ušivih listih v strah in trepet požrešnim ušem.« —
Solnce se je bilo že nagnilo, Iztok pa bi še rad gledal lepo pikčasto polo* nico, kako pokončava grde ušice, ki uničujejo sadno drevje. Gotovo je mislil na dobra jabolka, hruške, črešnje in češplje — ki jih on kar nič ne mara in jih uduši, če jih le dobi, kakor polonica grde ušice.	Sk.
JUVENTUS:
STO LET FOTOGRAFIJE.
Gotovo ni nikogar med vami, ki bi se že ne bil postavil pred fotografični aparat in bi ne hranil vsaj ene lastne fotografije za spomin. Če ne od birme, pa od prvega obhajila ali s šolskega izleta. Ta ali oni je že potreboval foto= grafično sliko za železniško ali kako drugo legitimacijo. Skratka: sedanje
L. J. Daguerre.	Tako	izgleda	slika	v	aparatu.
dobe si niti ne moremo misliti brez fotografije. In vendar je komaj sto let tega, kar se je pojavila ta iznajdba v svojem zelo skromnem začetku. Njen pravi oče je francoski uradnik J. N. Niepce, ki se je mnogo bavil s kemič= nimi poizkusi in slučajno ugotovil, da je tekoča asfaltova plast na kovinasti podlagi zelo občutljiva za svetlobne vtise. Tako je Niepce iznašel tako zvano
»heliografijo« (svetlopis), ki je še dandanes velike važnosti pri izdelovanju klišejev1 ter pomeni prvi početek fotografije.
Niepceva iznajdba pa se je uveljavila šele 1. 1830., ko jo je izdatno izpo= polnil francoski slikar L. J. Daguerre. Ta je porabljal plošče iz posrebrene bakrene pločevine in poleg kalija še jodove hlape za počrnitev tenke asfaltne plasti. Novost, ki jo je dal Daguerre, je bilo jodovo srebro, to je kemična spojina srebra z jodom, kakršna se pojavi ob učinkovanju jodovih hlapov na posrebreno ploščo. Tudi so bile njegove slike dosti razločnejše od Niepce* vih. Takole je delal Daguerre: S preprosto kamero (fotografsko skrinjico) je ulovil sliko na jodosrebrno ploščo, ki jo je potem razvil v živosrebrnih hlapih in ustalil (fiksiral) z raztopino kuhinjske soli. Te slike pa so bile narobe prikazane in jih ni bilo mogoče razmnoževati. Kjub tem nedostatkom je francoska država odkupila izum in določila Daguerreju lepo dosmrtno pokojnino. Vse je govorilo takrat samo o »daguerotipiji« kakor so takrat imenovali fotografijo. Daguerre je postal mahoma slaven mož in je obveljal kot pravi izumitelj fotografske umetnosti.
Daguerotipijo je izpopolnil bogat Anglež Fox Talbot z razmnoževanjem slik na svetločutnem papirju in je dosegel že zelo lične posnetke. Izdelovanje fotografičnih plošč in razmnoževanje slik, kakor delamo to dandanes pa je staro komaj dobrih 60 let. V Franciji in Nemčiji, kasneje tudi v Ameriki in po ostalem svetu so nastale velike tovarne, ki so se začele baviti z izdelovat njem vedno popolnejših aparatov, plošč, papirja in kemikalij in dajale sto* tisočem delavcev, pa tudi poklicnim fotografom lep vir zaslužka. Zadnji uspeh v fotografski umetnosti je zvočni film.
Kako pa fotografiramo dandanes?
V	bistvu še zmerom tako kakor pred sto leti, samo s popolnejšimi pri* pomočki. Namesto kovinastih plošč imamo steklene plošče, ali pa celuloidne kožice (fi 1 m), prevlečene s tenko plastjo bromosrebrne želatine. Plošče vlagamo v kasete in to v skrbno zadelani temnici. Filmi pa imajo to prednost, da jih moremo izmenjavati tudi ob dnevni luči. Kakovost slike zavisi največ od kakovosti objektiva (steklene leče) na sprednjem delu fotografičnega aparata. Dober objektiv sestoji iz več leč in se po njem ravna tudi cena aparata. Najboljši objektivi so a n a s t i g m a t i. Poleg dobrega objektiva je tudi važno, da vemo, koliko časa smemo osvet* liti ploščo (film) v aparatu, česar nas nauči šele daljša vaja. Osvetlitev traja pozimi delj časa nego poleti, zjutraj in zvečer zopet delj nego opoldne, je krajša na prostem nego v sobi, in zopet krajša na gorah nego v dolini. Imamo slike, ki so bile osvetljene samo eno stotinko sekunde, pa tudi take, katerih osvetlitev je trajala več minut.
Na osvetljeni plošči pa še ne vidimo posnetka. Sliko je treba šele r a z= viti. V ta namen moramo zopet v temnico, kjer nam sveti temnordeča luč. Vsaka druga svetloba bi nam posnetek takoj zameglila in pokvarila. V temnici si pripravimo dvoje skodel. V eno nalijemo primerno količino raz* v i j a 1 c a, ki ga dobimo v drogeriji, v drugi imamo fiksirno kopel, v kateri je raztopljena fiksirna sol. Poleg tega potrebujemo še lavor čiste vode. Ploščo (film) vzamemo iz aparata precej previdno, da ne poškodujemo želatine in jo potopimo najprej v razvijalec. Čez nekaj trenutkov se že po» javijo prvi obrisi slike in sicer najprej tista mesta, ki so na predmetu naj* svetlejša. Po dveh ali treh minutah vzamemo ploščo iz razvijalca, jo oplak* nemo v vodi, nato pa položimo v fiksirno kopel, kjer ostane 5 do 10 minut.
1 Kliše je kovinast odtis slike, namenjene za tisk.
V	tem času mora izginiti s plošče zadnja bela lisa želatine in ako pogledamo sliko proti luči, morajo biti mesta, ki so na predmetu najtemnejša, tu popob noma prozorna. Zdaj šele moremo s ploščo na dnevno luč, treba pa jo je še izpirati v menjajoči se vodi najmanj pol ure in nato posušiti na zračnem prostoru, da se zopet strdi razmehčana želatina.
Slika, kakršno dobimo na plošči (filmu) je kaj nenavadna. Na njej je prav za prav vse narobe. Ne samo, da leži to, kar je na predmetu na levi, tu na desni (to povzroči leča), ampak je tudi vse, kar je tam temnega, tu svetlo, kar pa je na predmetu svetlega, vidimo na plošči temno ali pa celo
Negativ.	Pozitiv
popolnoma črno, kar je posledica svetlobne razkrojitve želatine. Iz najpopob nejšega belokožca nam ustvari tako fotografska plošča pristnega afriškega črnca. Ta narobe*posnetek imenujemo negativ. Pravo sliko ali pozitiv nam da šele fotografični papir, ki je tudi prevlečen z želatino. Položimo ga plast proti plasti na suho ploščo (film) ter izpostavimo učinku svetlobe tako, da je plošča na vrhu. Zdaj prodre svetloba najprej skozi prozorne dele plošče, dočim jo temna mesta zavirajo in tako dobimo zopet belo srajco ali bluzo, ki nam jo je bil razvijalec na plošči tako grdo počrnil. Sliko na papirju je treba še okopati v posebnih raztopinah, temeljito izprati v vodi in posušiti. Od vsakega negativa moremo odtisniti (kopirati) poljubno število slik.
t!DR 50TD5EK:
□ I2DELAVI LETEČIH MDDELDV.
Model letala si je gotovo že želel vsak izmed mladih čitateljev »Našega roda«. Naj bi bilo letalo še tako majhno, da bi le nekoliko časa jadralo v zraku —• presrečen bi bil deček, ki bi ga imel. Take modele prodajajo v trgovinah za drag denar, dečki pa navadno nimajo denarja. Torej naj ostane letalo le skrivna, neizpolnjena želja? Ne! Pomagaj si sam! Seve, marsikateri izmed dečkov je menda že poizkušal napraviti model ietala; ako pa ni imel izkušenega svetovalca in pomagača, so se mu vsi poizkusi ponesrečili. Vsem prijateljčkom, ki se zanimajo za graditev majhnih aeroplanov, bom podal točna in lahko razumljiva navodila, ki jih bodo obvarovala pred razočaranjem in jim omogočila napravo letal od najpriprostejšega papirnatega jadralca do palis častega modela. Tako delo ne zahteva posebne učenosti niti rokodelske izvežbanosti; mladi graditelj mora imeti nekoliko resne volje, veselje do dela, nekaj ročne spret« nosti ter veliko potrpljenje. In misliti mora: ni dovolj, da brezmiselno posnema tuje načrte, sam mora preizkušati, razdirati in vnovič sestavljati, popravljati, iskati. Ako ne leti prvi model pri prvem poizkusu, ne vrzi ga na smetišče! Mirno premisli in preudari: zakaj prav za prav ne leti, kje je skrita napaka, kako izboljšam model? Počasi se boš privadil samostojnemu delu, postal boš sam iznajditelj. A v »Našem Todu« boš imel prijatelja in svetovalca.
Preden začnemo z izdelovanjem modelov samih, hočemo pogledati, s kakšnimi letalskimi pripravami je opremila narava mnoge rastline in živali. Ogledali pa si bomo tudi pot, ki jo je hodilo človeštvo od tisočletja starih sanj in želja, leteti kakor ptič, do prvega pravega poleta. Že vidim razočarane obraze, noski so se povesili: kaj ne bomo takoj začeli sestavljati naših letal? O kaj pa, le začnimo delati po tistem starem in preizkušenem načrtu dečkov, ki ne morejo ničesar dočakati. Stvar je vendar tako preprosta, kdo bi si še belil in tri glavo! Naglo prerišeš načrt poljubnega letala; ako se pri prerisanju zmotiš za nekaj milimetrov tu pa tam, nič ne de; saj boš lahko popravil pri izdelavi letala. Hitro, hitro — kje so deščice, palčice? Če ni pri rokah primernega suhega lesa, pa hitro razkolješ nekaj debelejših leskovih šib. Pravega papirja za prevleko kril tudi ni pri rokah, bo pa risalni dober. Mladi nedočakanec dela, da mu potne kaplje curljajo po licu, išče tu, stika tam — saj mora biti aeroplan v nekaj urah gotov! Z žarečim, obrazom nameri mladi inžener ponosne korake na bližnji travnik. Domači ga občudujejo, sošolci ga zavidajo. Vse je lepo in prav: model je podoben pravemu aeroplanu, ima krila, rep, krmila in gumijev motor. Samo eno napako ima in to napako pokaže šele pri glavni preizkušnji: leteti noče! Kaj leteti — niti pada ne v poševni smeri, kakor kos lesa trešči na tla. Inžener je žalosten m osramočen, izpostavljen je zbadanju ljubeznjivih sošolcev: tvoj aeroplan pa leti kakor mrtva vrana, ki je obešena kot strašilo v koruzi! Mi nočemo zasmehovanja in zbadanja zaradi ponesrečenih letalskih predvajanj, mi hočemo izdelovati modele, ki bodo pravilno padali, lepo jadrali in veselo brneli po zraku. Starši, znanci in součenci se bodo čudili našim umetnim izdelkom. Toda nikdo ne postane črez noč inžener ali umetnik; mnogo let se mora truditi. Tudi mi bomo šli v uk in sicer najprej k
materi naravi. Opazovati hočemo, s kakšnimi pripravami je ona omogočila polet rastlinam in živalim, da bomo pozneje lažje razumeli, zakaj je bilo človeku potreba toliko tisoč in tisoč načrtov in poizkusov, da se je dvignil končno tudi on v višine.
Mnogo rastlin opremi svoje plodove z letalnimi pripravami, da omogočijo na tak način čim večje razširjanje semena. Izmed plodov domačih rastlin si hočemo ogledati najprvo regratovo rožko. Tanka palčica nosi zgoraj lasasto čašo -— kodeljico,
DAVOR-PL DD \f/PRDPELER
a na spodnjem koncu je plod (seme). Ob suhem vremenu se kodeljice razširijo in vsaka najlažja sapica jih odnese. Ker je težišče spodaj, visi plod vedno navzdol, a kodeljica služi za padalo. Vsa priprava omogoča padanje v občudovanja vrednem ravnotežju. Primerjaj regratovo rožko s padalom, kakor ga danes uporabljajo za spuščanje vrečic s pošto iz letala! (Glej sliko 1!) —
eflnoriifl-PLDD
LETALO J50L0B
Značilen je tudi javorov plod. Sestavljen je iz dveh delov, ki se ločita pri zrelem plodu. Seme obdajal lahka trdna kožica; pri padanju (težišče je spodaj) se plod vrti in pada zelo počasi. Obdrži se približno štirikrat tako dolgo v zraku, kakor pnako težko telo brez perotnice. Primerjaj javorov plod s propelerjem! (Glej sliko 2!)
Najpopolnejše rastlinsko letalo pa je ustvarila narava v plodu indijskega drevesa Zanonia. Ta plod ne pada samo, temveč jadra v zraku tudi kadar ni vetra. Iz risbe je razvidno, da ima plod precej veliko, toda nežno in lahko nosilno ploskev; seme je v bližini enega izmed robov, torej je tudi težišče pri robu. Krila so vzbočena.
konca pa sta upognjena navzgor. Plod Zanonie iahko poljubno vržeš v zrak, toda vedno bo v najkrajšem času v stabilni legi (v ravnotežju) in bo prešel v izredno mirno in lahko jadranje. Krila mnogih aeroplanov so zgrajena po vzoru tega čudovitega naravnega letala; najbolj mu je podoben Rumplerjev enokrilnik »Golob«. Zopet pri« merjaj! Ali te ne motijo številne žice in opore pri aeroplanu? Glej, kako enostavno je ustvarila umetnica narava svoje letalo brez žic, opor in zvez! (Glej sliko 3!)
Prekinili bomo nekoliko naša opazovanja, da ustrežemo tudi onim, ki bi radi pričeli z delom že danes. Poizkušali bomo napraviti preprosto letalo oziroma jadralo, ki bo padalo v poševni smeri in tudi jadralo. Prve vzorce bomo izdelali iz papirja, ker je ta najceneji in ga ima vsak deček pri rokah. Razen tega tudi ni dosti škode, ako se ti papirnat model pokvari, saj lahko napraviš takoj novega. Model bomo izdelali prvič natančno po risbi in meri; pozneje lahko samostojno izrežeš več sličnih modelov z majhnimi spremembami obrisa, povečanjem peruti itd. Pot neštevilnim poizkusom je odprta! Naše prvo jadralo bo zelo preprosto, to pa zato, da si ga bo napravil lahko tudi najmlajši bralec »Našega roda«. K delu! —
Snov: navaden risalni papir, list iz risanke.
Orodje; svinčnik in ravnilo, škarje ali zelo oster nož.
Načrt: najprej nariši trapez a b c d, mere so označene na risbi. Potem razpolovi vzporedni stranici a b in c d ter potegni črto preko točk T(težišče) in S. Od ogljišč a in b odmeri po 3-30 cm proti središču T ter zveži točko t s c, točko ti pa z d. Daljico t*e podaljšaj za 4 cm od točke c. V novo dobljeni točki 1 nariši vzporednico — stranici c<d; vzporednica preseka črto TsS v točki 2, črto ti=d v točki 3. Zdaj zveži točko 1 z a, točko s t in ti, točko 3 z b in obris modela je gotov. Zapomni si: model izreži ob polno izvlečenih daljicah, upogni ga ob črtkanih daljicah; iz točk sestavljene črte so pomožne. Izvedbo načrta sem opisal nalašč obširneje; slu* žila bo vsem tistim, ki hočejo napraviti večji model. Kdor pa ne bi mogel po opisu narisati, naj enostavno preriše 4. sliko. Ko si izgotovil načrt, izrežeš model natančno po zarisanih črtah. Nato upogneš krila v smereh črtkanih daljic t*S in tisSi navzgor, toda ne preveč. To napraviš najlažje tako, da pritisneš na daljico t»S in ti—Si ostri rob ravnila ter ob robu preganeš ploskev. V smeri črtkanih daljic a«c in bsd pa upogneš krilo na isti način nalahko navzdol. Oddaljenost točk a in c od vodoravnice tsti znaša približno 6 mm. Pazi pri delu! Bodi natančen! Ako upogneš krili neenako, bo letalo jadralo v krivuljah namesto v premi črti! —
nflCRT DRDRALA.
Ako želiš izboljšati letalske sposobnost svojega jadralca, mu upogni s konci prstov črtkani trikotnik nalahko navzgor. Sprednji rob t«a, ti«b pa zapogni z nohtom za 1 mm navzdol. Peroti dobita približno tako obliko, kakor jo imajo ptičje in jadralec bo plaval vedno v ravnotežju.
Spusti zdaj svoj aeroplanček na tla! Kaj opaziš? Mahedravo vrteč se pada proti tlom; razočaran si misliš: to vendar ni nikako jadranje! Našemu modelu še manjka bistveno svojstvo: njegovo težišče še ni na pravem kraju. Zato napravi končno v točki T luknjo z debelo pletilno iglo. Tukaj pritrdiš navaden stiskač. Za poizkuse na prostem pa moraš uporabljati nekoliko večje stiskače. Zdaj bi bil model gotov. Poglej še, ali je tudi napravljen pravilno: Položi ga na mizo, konca peruti se morata dotikati približno mizne plošče.
Kako spustiš model v zrak? Kaj preprosta zadeva! Primeš ga za rep približno pri črki S ter ga enostavno izpustiš. Letalo bo mirno jadralo — seveda, ako si bil pri delu dovolj skrben. Če želiš, da ti preleti v sobi ali dvorani daljšo pot, moraš stopiti na stol. Zunaj spuščaš jadralca vedno proti vetru, ne pozabi zamenjati stiskačev!
Ko si dosegel s prvim modelom zadovoljive uspehe, lahko poizkušaš napraviti večjega. Pri tem moraš paziti, da ga primerno obtežiš. Jadralcu lahko daš tudi dru* gačno obliko; krila mu več ali manj upogneš, rep podaljšaš ali skrajšaš, težišče pre* makneš. Že samo ta najpriprostejši model ti nudi snov za sto in sto poizkusov. Dobro opazuj, kako vpliva vsaka najmanjša izprememba modela na njegove jadralne zmožnosti, hitrost, držanje ravnovesja itd. Vsa ta opazovanja ti bodo dobro došla pri gradnji večjih in težjih modelov.
N E W=Y O R K.
New=York pomeni 6 milijonov prebivalcev in med njimi nad 2 milijona tujcey. V New*Yorku je več Italijanov nego v Rimu, več Ircev nego v Du= blinu, več Nemcev nego v Bremenu in več Židov nego v Palestini.
New York ima več telefonov nego London, Pariz, Berlin, Rim in Petrograd skupaj. Ima 2000 kinematografov in gledališč ter 1500 cerkva in svetišč vseh ver na svetu. Letno plača New*York državni blagajni 8 milijard 500 mi= lijonov dolarjev osebnih in imovinskih davkov.
Dnevno prihaja v New York 300.000 ljudi. Vsakih 52 sekund prisopiha nov vlak na postajo. Vsakih 13 minut se opravi svatba in vsako 6. minuto prijoka na svet nov otrok. Vsakih 10 minut se ustanovi nova tvrdka in vsakih 50 minut se dovrši zgradba nove hiše. To je New York!
MAŠČEVANJE.
Stara gospa je imela krasno mačko, na katero je bila zelo ponosna. V sosednji hiši pa je stanoval gospod, ki je silno sovražil mačke. Ko je nekega dne mačka hodila po vrtu, jo je gospod ustrelil. Gospa je bila zelo žalostna, naenkrat pa ji je šinila v glavo dobra misel. Po vsej hiši je nastavila mišje pasti ter prosila tudi svoje prijateljice, naj store tako. Na ta način je imela kmalu okrog tristo živih miši. Dala jih je v zaboj in ga poslala soprogi onega gospoda, ki je ustrelil njeno mačko. Sosedova gospa je mislila, da ji jc modistka poslala nove klobuke na ogled, ter je nič hudega sluteč, odprla zaboj. Ko pa je dvignala pokrov, je tristo miši poskakalo iz zaboja in se razkropilo po vsej hiši. Na dnu pa je našla listek, na katerem je bilo napisano: x>^?„?sPa’ va® soProS jc ustrelil mojo mačko, jaz pa vam zato pošiljam svoje
(Iz angleščine.)
NEPOSLUŠNA PIŠČETA.
Koklja Grahka je bila velika reva. Piščeta-otročički je niso več ubogali. Hoteli so hoditi sami okrog, brez varstva. Piš-četa-petelinčki so rekli: „Kaj nam pa morejo?" In so pokazali na rdeče grebenčke, ki so se jim komaj prikazali na glavicah. Piščeta-jarce pa so dejale: „Saj nismo otroci več!“ In so zamahnile s perutnicami, ki so komaj pognale. In so piščeta šla svojo pot. Ni jih koklja Grahka mogla več priklicati. Tudi tedaj ne, če je našla kako dobro zrno. Le kadar je zakrožil jastreb na nebu, ali če je izza drevja švignil skobec, so piščeta preplašeno pritekla in se skrila pod materino krilo. Ali ko je nevarnost minila, je minil tudi strah. Petelinčki so zakirikali in šli zopet pohajat.
h
Vsako jutro jih je mati Grahka lepo učila in prosila: „Ne hodite predaleč, deca sladka. Od vseh strani preži sovražnik na mlada, neizkušena piščeta! Ako boste brskali po setvi, vam kmet s kolom polomi noge. Če se podaste na cesto, vas bo deca s kameni. Kdor zaide v grmovje, ga zgrabi podlasica. Na vrtu preži na vas mačka. Na livadi, vas vidi jastreb. Ali najnevarnejši je gozd!
Tam živi najhujša sovražnica pi-ščet! Lisica!"
Deca je poslušala materine besede, pa kmalu nanje pozabila.
Posebno petelinčki niso poznali strahu. Tudi niso verovali v materine besede. „Kdo nam kaj more!" so rekli in šli, kamor jih je bila volja. Vsak dan so šli dlje. Iščoč črvičke in bube, so se vsak dan bolj bližali gozdu. Najbolj sta bila pogumna in neustrašna dva, največja petelinčka: Kokec in Kukec. Po	ves	dan sta brskala po	gozdu	za	hrošči
in črvički in drugimi	dobrotami. Tudi jima je	bilo v gozdu b lj
všeč nego na dvorišču,	kjer jih preganjajo	otroci	in	psi in
mačke. V gozdu pa je mir in nobeden ju ne vznemirja. Na lisico nista še mislila ne. Lisice sploh ni na svetu, mati je govorila kar tako! Pa če bi tudi bila, kaj zato! Ona dva sta najmočnejša in ne poznata strahu! Ali prišel je dan, ko sta spoznala, da je mati prav govorila. Le — prepozno je bilo!
Nekega jutra, ko korakata \ Kokec in Kukec proti gozdu, stoji naenkrat pred	njima	—	zvito-
repka. Nič ni strašno izgledala. Bila je lepo oblečena in vesela. In tudi smehljala se je. Ljubeznjivo ju je pozdravila, se globoko poklonila in govorila:
»Dobro jutro, lepa mladička dva! Zelo sem vesela, da vaju spoznam. Čula sem, da sta vidva najlepša in najmočnejša p« -telinčka cele vasi!“
Petelinčka nista takoj spoznala, da je to lisica. Mislila sta, da jima je sledil kak vaški pes in sta v začetku bila preplašena. Ali ko sta slišala sladki lisičin glas, sta se umirila in vprašala oba hkratu:
„A kdo ste vi?“
„Kaj me ne poznata, preljuba moja petelinčka? Jaz sem teta lisička, vaša soseda in prijateljica vseh petelinčkov, jarčic in kokošk in pitk in putk.“
Kokek in Kukec se spogledata in se iz srca nasmejeta.
Spomnita se, kako ju je mati ' svarila pred lisico. V resnici pa je ta tetka tako vesela in prijazna ženica.
Ko se nasmejeta se približata lisici, da jo dodobra spoznata.
Ali komaj stojita korak ali dva pred njo — lop — se lokava lisica vrže	na	nju in	že	drži	Kokca	pod eno in	Kukca pod
drugo	šapo,	da	so koščice	kar	tako	za hreščale.	Zaman sta
petelinčka prosila usmiljenja, zaman javkala, zaman klicala mater na pomoč. Lisica je neusmiljena in krvi željna. Še par trenutkov in petelinčka sta izgubila svoje mlado življenje. Lisica je oba zadavila in ju odnesla v	svoj brlog
svojim mladičem-lisičkam.
Uboga mati	Grahka se
ni preveč začudila, ko je čula kaj se je zgodilo njenima petelinčkoma. Ali vendar je zajokala, kakor zajočejo vse matere, ko zvedo kaj takega. In je dolgo jokala in tarnala.
Ostali petelinčki in jarce pa se odslej niso več upali hoditi predaleč. Držali so se lepo spodobno v bližini čuječe matere.
Po Radojičiču.
J
PISEMCE.
Gospod Milčinski nas ima gotovo zelo rad, ker nas tako obdaruje s svojimi na« ravnost šaljivimi, resničnimi in poučnimi spisi. Prosim, izročite mu moje pozdrave. Obenem ga pa prosim, naj nas s svojimi spisi nikdar ne zapusti.
Aleksander Ozmec,
učenec osnovne šole v Lipi.
PRVA ŠOLSKA PRIREDITEV NA SV. PLANINI.
V začetku februarja smo se začeli pri« pravljati za šolsko prireditev. Učili smo se dva meseca. Ponavljali smo vedno pred po« ukom in po pouku. Ko smo že vse znali,
začudili, ko smo zagledali oder. Štefka je namreč že večkrat videla oder; ostali pa še nikoli. Gospod učitelj je enega učenca poslal v Znojilje, v sosednjo šolo po dve
, Mladi vojaki.
smo določili dan prireditve. Dne 25. marca so napravili fantje, ki hodijo v večerno šolo, oder. »Sokol« iz Zagorja nam je po« sodil zastore. Ko smo prišli zjutraj, dne
20.	marca v šolo, smo se vsi, razen Štefke
»Sirota."
zastavi. Nekaj dni pred 30. marcem nam je gospod učitelj ukazal prinesti v šolo vence, da smo okrasili šolsko sobo. V ne« deljo dne 30. marca smo se že zjutraj zbra« li h glavni vaji. Igrali so tudi fantje, ki ho«
tlijo v večerno šolo. Prireditev se je pričela ob 2. uri popoldne. Deklamirali smo različs ne pesmi, igrali prizorčke in dve igri. Ko so nastopali »Mladi vojaki«, je bilo ljudstvo zelo zadovoljno. Ko je Pepca pela »Siroto«, so se ljudem prikazale solze v očeh. Igrica »Kaznovani šaljivec«, ki so jo igrali Ans gela, Slavica in Lojze, jim je tudi ugajala. Najbolj so se smejali pri burki, ki so jo igrali fantje iz večerne šole. Po končani prireditvi smo se vsi tisti, ki smo igrali, skupaj slikali.	Tori	Berta,
IV. odd, Sv. Planina nad Zagorjem
KADAR JE MARTA TAKO ZA= ŠPANA.
12.	aprila sem pisal domačo nalogo za ponedeljek. Vse sem lepo spisal. Ko sem prvo nalogo skončal, sem jo hotel popivniti, A pregovor pravi: »Nesreča nikdar ne po* čiva«. Tako tudi pri meni ni počivala. Piv* nik se pretrga — črnilo se prekucne kakor bi bilo pijano. Kakor bi trenil je bil prt črn. Sreča je bila ta, da se ni zvezek nič popackal. Ko sem začel govoriti, kako sem spisal nalogo, me mama opomni, da naj bom tiho, ker Marta spi. Sedaj sem ji brez skrbi povedal, da sem prt polil, zakaj če bi se začela kregati, bi se Marta zbudila!
Pavlin Joško,
V. r., Dol Logatcc.
»Z A R J A«.
Svetla zarja je žarela nam na polju slavnih zmag, naša čela so blestela, ko je strt bil naš sovrag.
Toda še imamo brate, ki so v jarmu še sedaj, čakajo še zarje zlate, da prisveti jim kedaj ...
Rado B
HALOZE.
Da si naši ljubi rojaki po lepi Slove« niji ne bodo mislili, da pri nas ne čitamo »Našega roda«, se tudi jaz oglasim. Hočem Vam popisati Haloze. Haloze so hribovita
pokrajina, ki je posajena po eni strani z gozdovi, po drugi pa z vinogradi. Ljudstvo je večinoma ubožno, posebno ob slabih vinskih letinah. Ako zraste dosti grozdja, je slaba cena, ako se pridela malo vina, je zopet slabo. Haložani imajo težko delo, posebno poleti, kadar morajo škropiti in težko nositi vodo. Dostikrat nosijo vodo v brentah na hrbtu po celo uro daleč, posebno v suši, ker rabijo dosti vode za škropljenje vinske trte. Nekateri, ki so že bolj napredovali, so si dali narediti tako zvane »cisterne«, kjer se nateče de* ževniea, ki jo potem lahko uporabljajo. Po vseh krajih pa ni mogoče delati »cistern«, ker je to na hribu draga stvar. Boljše kot z vinom, bi bilo s sadjem, pa tudi to noče prav roditi. Pa rajši gredo vsi trgovci v Slov. Gorice po sadje, dasiravno pri nas ni slabše, mogoče še boljše. Kmetje stanujejo večinoma po ravninah, malo pravih kmetov je po hribih. Na hribih domuje tako zvani gornik ali pa samo viničar. Živine po Has ložah ne morejo mnogo rediti, ker imajo premalo travnikov. Travniki, ki so v ravs nini, so last Polancev, to so kmetje iz ptujskega polja. Ti kmetje imajo v Halo« zah tudi dosti vinogradov. Pri takem vino« gradu ima tak kmet viničarja, in ta je velik siromak. Za težko delo dobiva slabo plačilo. Vendar, če so Haloze ravno uboge, imamo pa krasno župno cerkev, ki ji ni enake daleč na okoli. Tudi šolo imamo ves liko in lepo. Naša fara se imenuje Sv. Barbara v Halozah. Pa še drugič kaj nas
pišem.	Kleiderič Ada, IV. razred
ŽABE.
Letos sem ujel 97 žab. To je majhno število. Nesem jih črnivčevim na Črnučah, da jih v petkih prodajo. Za vsako žabo dobim 25 par. Če potrebujem zvezkov, pes res in kaj drugega, kupim za ta denar. Kas dar pa nič ne rabim, ga vržem v hranilnik. Žabe lovim skoraj vsak dan. To je moje veselje. V nedeljo sem šel z bratom Stans kotom v Štokalico. Bil sem do kolen v vodi. Vodna trava se zamaje, pogledam — čmok — že je bila v moji roki debela zes lena žaba.
Lampe Ivan iz Črnuč.
KRIŽANKA: 1930
(Iv. Gabršček — Guiianj.)
čw|
Vodoravno: 1. vstavi: eza, 2. moškq ime, 3. znamka ?a milo, 6. narodnost, 7. ali (srboihrv.), 8. /žival. 9. znak za molk, 10. vstavi: eta, 12. voda, 13. sobna žival. 14.. prvi dve črki v abecedi, 15. morski ropar, 16. ženskp iirie, 21. belo hranivo, 22. reka t Jugoslaviji, 25. vstavi: no,,26. stari oče, 27. milo (hrv.), 28. pogojni veznik, 29. pred* log, 30. prebivalec pred nami. 31. nedoločni zaimek (okrajšan), 37. potrebščina za plot, 38. nema oseba. 39. sveta gora (grško), 40. egiptovsko božanstvo, 41. oblika od bom, 42. nedoločnik: orjem, 43. ubog, 44., zver, 49. oblika od sem, 51. okrajšan: eden. Navpično: 1. isto kakor pri 2. (vodor.), 2. vstavi: el, 3. vrsta pesnitve, 4. žel. postaja v dravski banovini, 5. poganski bog, 7. gorovje, 11. žensko ime,
13.	otok, 12. ptič, 17. medmet, 18. novfcc, Ivi pogansko sv. pismo, 20. oblika od sem,
21.	oblika osebnega zaimka, 23. osebni zaimek, 24, mera v Srbiji* 26, pritrdilnica, 32. vrsta pesnitve, -33. obmorsko mesto, 34. nikalnica, 30. veznih, 35. vstavi: le, 36. ploskovna mera, 38. mesto v. dravski banovini, 37. redovniško oblačilo. 45. moško ime. 46. gorivo, 47. ujeda, 46. zdrava (latinsko) Marija, 49. samostalnik ii sejati, 50. zdravilo za malarijo.
šaljivi Risar.	magični	trikotnik.
N/ks-oi muca srtslKA JE
«tNKO, 'POTU * JUNKO , “5DN 6 <**.!= OMsIif.
»Olj*N? N/Koott
Vstavi v male kroge številke od 1 do 15 tako, da dobiš v vsaki ravni črti in okrog srednjega kroga vsoto 30.	*
Kdaj ijna človek več nog kot čevljev?
,‘(nfJBflA93 1
ud napo sf aj ni ‘jud^no omvs vrni qi( 03) Kaj je od človeka navadno večje, če ravno je po njem vzpto?,	/
•(»nos bujssi «A08&fM)
NAJVEČ3A IZBIRA BLAGA ZA ŠPORT IN fURI$TIK6
NALOGA ZA NAGRADO.
Bela gos.
. v J 'J	..	*-?'/.	'	'	0
Preriši natančno v$e črne ploskve, izreži jih in nalepi na dopisnico tako, da dobiš sliko, v sliki pa belo gos.
Kdor bo pravilno rešil to nalogo In bo izžreban, prejme za nagrado fotografski aparat z vsemi potrebščinami v vrednosti 1000 Din, kakor smo napovedali v 5. štev. Našega roda.
Rešitve se sprejemajo do 25. maja 1.1. — Na delo! ,
«■—ri"
ŽlBERTOVI ČEVUI
nadkrlljujejo vsak drug Izdelek
Oglejte «1 jih V
Prešernovi ulici« Ljubljana
NAROČAJTE MLADINSKE KNJIGE
■ ’ i 'V ■ pri	Vj	'	i
UČITELJSKI TISK ARNI
• V LJUBLJANI a . fštf
Pridnemu učencu
napravite največje veselje, ako mu kupite
fotografični aparat
v drogeriji „SANITAS“
Celje* Ljubljana, Dunajska cesta S
Pilit* po nttjmn,,jii arnik,. ki Vam: ga poUjkma
! •' c'... ' .} ■■■) bnxptačn6t	j/	n	\
IJV; rH :