Leto xuii.
Velja po pošti: =
K 26--„ 2-20 „ 29--.. 35--
Za oolo leto naprej za en meseo „ za Nemčijo cololetno za ostalo inozemstvo
V	Ljubljani na
Za celo isto naprej . za en meseo „ . , „
V	opravi prejeman mesečni) „
e= Sobotna izdaja:
za celo leto.......
za Nemčijo oeloletno . „ a ostalo inozemstvo. „
dom:
K 24- — „ 2--1-70
7'— 9-— 12--
tpr Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma so ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Inserati:
Enostolpna peUtvrata (72 mm): za enkrat . . . . po 18 » za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat ......13 „
za večkrat prlmeroa popust.
Porodna oraila, zahvale, osnrtoice M.:
onostolpna potitvrsta po 2Jvln.
... Poslano: a
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lsviem&l nadalje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni rod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. B. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškoga tolelona št. 188.
jugoslovanski oier v Meo.'
» Že zadnjič smo poročali o delovanju nekega »Jugoslovanskega odbora« v Londonu. Zagrebška »Hrvatska« prinaša dopis iz Ženeve, ki nam bolj podrobneje opisuje delo teh jugoslovanskih romarjev.
Kaj pa vse delajo? Par primerov.
Knjigotržec v Pitsburgu Marohnie je odšel v Kanado ter izposloval, da izpuste iz taborov internirancev tiste Hrvate, ki so pripravljeni izdelovati strelivo za trozvezo, ali pa iti k prostovoljcem. Tukaj delujejo Čehi skupno s tem »Jugoslovanskim odborom«. Odbor hoče ustanoviti »Hrvatsko-jugo-slovensko legijo«, ki naj bi se borila z 'Angleži in Francozi proti nam. V Avstraliji so že pridobili Hrvate in ti gredo sedaj proti Dardanelam. V južni Ameriki zbirata dva odposlanca tega odbora denar in prostovoljce. Nabrali so že ljudi, pa jih mislijo sedaj voditi po Parizu in Londonu pod »jugoslovanskimi zastavami«. Ti prostovoljci naj bi šli v Srbijo, a njihov poveljnik bi bil zlo znani sedanji srbski >podpol-kovnik Milan Pribičevič. Dopisnik »Hrvatske« pravi, da so člani »Jugoslovanskega odbora« prevzeli razne vloge. Pred enim mesecem se je pojavil v Ženevi dr. F. Potočnjak, ki se je vrnil iz Amerike in odpotoval v Niš; v Pariz je odšel Supilo, od tam pa v London, kjer se še sedaj nahaja.
Dopisniku se zdi po pripovedovanju, kar je slišal od članov jugoslovanskega odbora, da so člani tega odbora v Rimu in Petrogradu prvič izvedeli za tajne spletke Italije in da so potem o tem obvestili Pašiča, ki je v teku dveh mesecev poslal zaveznikom tri note, v katerih jih opozarja, da*se dogovor z Italijo Srbije prav nič ne tiče, ker ni bila niti vprašana, niti se ji ni odgovora naznanilo in da noče dati ne Dalmacije, ne Hrvatske, ne Istre, niti Slovencev ne, in miru ne bo, ako se vso to ne združi. Člani tega odbora pravijo, da bo dala Srbi-ja Hrvatom in Slovencem »beli list«, na katerega naj napišejo vse svoje posebne želje. Najbolj nezadovoljen je ta odbor z Italijo; ta namreč zahteva, da Srbija in Črnagora ostaneta dve posebni državi, da dobi Črnagora Hercegovino in Dalmacijo do Neretve, a Srbija Bosno in Dalmacijo do Trogira. Pa Italija zahteva še nekaj več. Italija najbolj nasprotuje združitvi Hrvatske s Srbijo in zato zahteva, da ostane Hrvatska pod Budimpešto ali pa da bo popolnoma samostojna, da dobi Reko ali brez Kvarnerskih otokov
LISTEK,
Vito
(Konec.)
Napad in protinapad.
Dospela so italijanska ojačenja, ki so nas obsula s svinčenim dežjem in jela pritiskati proti nam; tudi italijanska artiljerija je zopet naperila proti nam peklenski ogenj. Dobesedno se vsipa na nas toča izstrelkov in odkrušenega skalnega drobirja. Toda še enkrat poizkusimo pridobiti tal, in v razpuščeni črti hitimo v teku navzgor, sključeni, čez glavo nahrbtnik ali tornistro, da se kolikor mogoče zavarujemo proti železnim in kamenim drobcem in šrapnelskim kroglam. In sedaj se vržemo hropeč, obliti s potom, na tla; nahrbtnik vržemo predse kot kritje in oporo za puško in takoj na to treskajo naši streli proti vrhu. Kdor nima nobenega kritja pred seboj, si hitro napolni nahrbtnik z zemljo ter se čuti za tem majčkenim nasipom razmeroma varnega. Sila dela človeka iznajdljivega. Toda naša artiljerija, ojačena z nadaljnimi poljskimi baterijami in gorskimi topovi, poseže sedaj z odvaž-no besedo vmes. Njeni izstrelki buče preko naših glav in padain -*---1 vrhom na teras
in del Dalmacije, ali zopet brez otokov, ali da bo pod laškim protektoratom in da ne bi smela imeti samostojne voj-| ske, a njen vladar bi bil laški vojvoda Abruški. Slovenci, kolikor ne bi prišli pod Italijo, bi tvorili majhno avtonomno državico, toda pod laškim gospod-stvom.
Odposlanci »Jugoslovanskega odbora« so bili tudi v avdijenci pri lordu Creve, ki je nekaj časa nadomestoval odsotnega Greya. Seveda jih je Creve na angleški način potolažil. V imenu odbora je delegat Trumbič zahteval »osvobojenje in zedinjenje«. Lord Creve jih je nazval »apostole svojega naroda« in jim priporočal, naj nekoliko po-trpijo, kajti noben narod se ni preko noči osvobodil ali celo združil, ampak to gre od stopnje do stopnje . . . Odposlanci pravijo, da so bile te besede samo za javnost, njim samim je povedal nekaj več, kar pa ne sme v javnost.
Ta odbor ima svoje pododbore v Nišu, Severni in Južni Ameriki, a za svoje zaupnike ima: Dr. Potočnjaka v Rusiji (ki je šel tja namesto Supila), v Rimu Bakotiea, v Parizu Ilinkoviča, v Ameriki Pupina, Biankinija in Grško-viča, v Južno Ameriko so odposlali dr. Mičiča. Ti imajo neke vrste »dopisno pisarno«, katero urejuje Milan Marja-novič. Ta je pričel izdajati svoja poročila v angleškem, francoskem in ruskem jeziku. Sedaj so pričeli izdajati tudi neke brošure in zemljevide. Tajnik tega odbora je Tržačanom dobro znani dr. Josip Jeclknvski. Posnetek njegovega pisma priobčuje sobotna »Hrvatska«. Izdajejo tudi list »Obrana«, v katero piše članke inžener Gu-stinčič. Mož je znan na Kranjskem in Primorskem. Zanimivo je, kako misli ta odbor pridobiti preprosto ljudstvo. Sami pravijo, da za njihov program ne bodo gospodje aristokrati in veleposestniki in judjo, toda narod bo z njimi, kajti prišli bodo s Srbi in bodo proglasili demokracijo, tako da ne bo več grofov in veleposestnikov. Zemlja se bo pravično razdelila med seljake in male posestnike. Oni pa, ki se bodo borili kot prostovoljci, bodo dobili nekaj več zemlje, ker je bo na obilico ... V dopisu »Hrvatske« stoji še to-le:
»Še nekaj je zelo zanimivega: Sla-vosrbi, kateri hočejo na vsak način pod eno Srbijo stlačiti vse hrvatske in slovenske zemlje, vidijo sami, da to ne bo šlo tako lahko, ker ve cel svet, da Srbija nima pravice do vsoh teh zemelj. Zato se po svetu sedaj ne govori toliko o Veliki Srbiji, ampak o jugoslovan-stvu in jugoslaviii ali o srbsko-hrvat-ski državi.«
so v gostih trmah zbrane italijanske rezerve, kakor javlja telefonsko naznanilo iz Gorice, odkoder je mogoče pregledati -everna pobočja.
Artiljerija odloči.
Pihanje šrapnelov, brnenje in petje granat, zamolklo renčanje havbičr/Ji izstrelkov v zvezi s trkanjem strojnih pušk, lajanjem malih gorskih topov in ropota-njem pušk povzroča omotico in duševno zmedenost. K temu bobnenje udarjajočih italijanskih granat, treskanje sovražnih šrapnelov, biču podobno pokanje nasprotnega ehotnega ognpja, kvišku leteča zemlja in kamenje pa strupena ekrasitna para in oblaki prahu, ki so legli nad naše postojanke; bil je pravi peklenski vrvež in nič čudnega, da je nekaj ljudi omedlelo ali pa so dobili krče. Naša artiljerija ne sprejme boja s premogovno sovražno, marveč osredotoči ves svoj ogenj na vrh. In sedaj začnemo zopet prodirati, ne v celih črtah aH rojih, marveč posamezno ali po dva in dva hite ljudje navzgor; takoj jih obsuje toča krogel in hitro sc vržejo na tla. In neprestano slede drugi, dokler ni cel roj aH vod, in končno cela stotnija prišla dobršen kos naprei. Naša artiljerija otvori sedaj tak brz ogenj na vrh, da nam zračni valovi skoraj jemljejo dih. Toda tudi na nas sc vsuje pravcati dež šrapnel-ikih krogci. Kljub temu stremimo naprej.
Do Hrvatske, Slavonije, Dalmacije in slovenskih pokrajin nima pravice ne Srbija, ne Italija. Samo naše ljudstvo ima pravico do teh zemelj in zato jih brani danes z orožjem v roki proti obema, Srbiji in Italiji. Volje in usode našega naroda v teli pokrajinah ne bo odločeval kak »Jugoslovanski odbor« v Londonu, ampak ljudstvo, ki je ostalo doma in šlo do zadnjega sposobnega moža v boj ali z orožjem ali drugim delom pod vo<- . om svojega častitljivega cesarja in alja. Naš narod edini na jugu Avstrije krščanska zapoved zvestobe do sedanjega prestola, ena kri, en jezik, ena zemlja, ena usoda in tudi ena volja, iskati r avega zboljšanja naših razmer in resnično združenje vseh, ki so danes v kraljestvu dvogla-vega orla, samo pod žezlom Habsbur-žanov. To je naše staro, vedno enako politično stališče, katero naj si zapomni vsakdo, kdor ima ušesa za poslušanje. —
Ali ste videli ta narod v Karpatih, ali ga vidite sedaj na njegovi kraški rodni grudi ob Soči? Smrt sprejema za življenje, toda z junaštvom in to junaštvo mu bo priborilo življenje po njegovi avstrijsko-jugoslovanski volji.
Borimo se, trpimo in umiramo za to domovino, in zato je bolj naša nego vsakega drugega. To vemo mi sami, to vedi sleherni, ki se briga za Avstrijo ob sinji Adriji.
iieiBanstt ousceift
V glasilu goriške italijansko-furlanske ljudske stanke čitamo naslednji za sedanje razmere velepomembni članek:
»In po vojski? — Rekli smo že marsikaj o Italijanih v Avstriji bodisi glede družabnega bodisi gospodarskega problema. Pozneje bomo govorili obširneje o teh temeljih naše ekzistence, ampak že sedaj mi gre po glavi ideja »čiščenja«.
Koliko zla so storili oni, ki so odšli, ki so zapeljali s prave poti velik del naših sorojakov. Pod plaščem narodne obrambe, hrepeneči samo po oblasti, so zaslepljali mase, da so tekle na volišča volit Žide in fra,masone, sovražnike avstrijske države in katoliške vere. Ubogo ljudstvo je mislilo, da glasuje za vzdržanje svojega jezika v šolah in v javnem življenju, aH glasovalo je za ljudi, ki so hoteli pregnati iz šole križ in sliko našega cesarja. Glasovalo je za ljudi, ki so uporabljali vsako priliko, da s0 pošiljali bobneče brzojavke v Rim, šopke cvetja v Videm in so tekali k dirkam v Milan. In vlada je trpela marsikaj radi ljubega miru in z ozirom na zvezo. In teh elementov se mo-
ramo očistiti! V tem pogledu moremo reči, da ne škoduje vsako zlo, ki pride. Postopanje Italije odpre oči tudi najbolj zaslepljenim, in očiščenje se je že pričelo.
Velik del onih je šel čez mejo o pravem času in upamo, da se ne vrnejo več; kdor pa je ostal, ta v bodoče ne bo več zavajal ljudstva. Ampak očistiti se moramo tudi sami. Ne več malodušnosti; brezbrižnosti, ampak z glavo pokoncu moramo razsvetljevati ljudstvo in brezobzirno boriii se proti zapeljivcem ter visoko držati ob vsaki priliki in s ponosom avstrijsko zastavo. Ne smemo več trpeti nobene maske, nc več teorije takozvane dvojne vesti, kakor je bilo, ko so se kazali lojalne po eni strani, po drugi so stiskali pesti za zahrbtni napad. Ne več takih županov, ki hodijo ob nedeljah k maši iz domačih političnih ozirov, potem pa zapirajo okna pred procesijo na dan Sv. R. T. kakor v znak žalosti, ne več županov, ki se klanjajo kaki naši nadvojvodinji radi gostoljubne dolžnosti potem pa tečejo čez mejo poklanjat cvetje drugi kraljici, — Sursum corda! Čistimo in očistimo se!«
im m M razmere v M\]mm sreijiii šolali.
'Reichspost« poroča 26, julija z itali-jansko-švicarske meje: V avli gimnazije Visconti v Rimu se je včeraj vršil shod rimske sekcije zveze srednješolskih profesorjev v svrho, da sprejmejo iredentisti-ške profesorje, ki so pribežali iz Trsta itd, v Italijo. Sprejem se je izvršil, na kar je govoril eden teh »vzgojiteljev mladine« ter izvajal, da so razmere na srednjih šolah v Trstu, Istri in vzhodni Furlaniji take, da vsled političnega zatiranja niso mogle popolnoma razvijati svojega delovanja (!). Kljub temu pa da jih ni malo, ki so te dni žrtvovali svoje življenje ob naskokih na avstrijske strelske jarke in ki so izšli iz teh zavodov. Končal je svoj govor z gorečo željo, da bi se mogle kmalu vse italijanske šole v »neodrešenem« ozemlju zopet združiti s skupno materjo. Komenda-tor Fiorini je pribegle profesorje pozdravil v imenu vlade, ki da bo skušala iz učnega načrta italijanskih šol znova pridobljenih pokrajin odstraniti zadnjo sled zatiranja ter jim dati tisto svobodo, ki je slava in ponos italijanskega srednjega šolstva.
Sveli Bče in mir.
Novi predlogi.
Ženeva, 2. avgusta. »Agence Tour-nier« iz ve od visoke vatikanske osebe, da misli sv. oče koncem septembra ali
Več naših ljudi trešči podolgem na tla, da se nikdar več ne dvignejo; nekateri omahujejo, in tem priskočijo na pomoč usmiljeni tovariši ter jih popeljejo onstran mrtvaškega polja, kamor so že dospela sanitetna moštva. Potem drve vojaki, ki so pomagali ranjenim tovarišem na varno mesto, s podvojeno naglico nazaj za svojo stotnijo, ki je bila medtem že zopet izginila v visoki travi. Zdoraj na vrhu je začelo goreti drevo; kakor rdeča baklja plameni proti nebu, drug za drugim sc dvigajo gor ekrasitni oblaki, tako da vrh kar plava v dimu. Še-le pičlo uro obstreljuje naša artiljerija Italijane, in žc imajo dovolj tega, ne zdrže več; puške in opremo pomečejo proč ter kakor brez glave drve po obraščenih onostranskih bregovih niz-dol proti Soči.
s koroške m,
Človek ne bi nikdar mislil, da se bo naše vojaštvo tako kmalu privadilo tukajšnjim krajevnim razmeram. Je namreč laka, da nimamo tukaj samo vojakov iz naših goratih dežela, ki so navajeni strmih planin, kakor divja koza, temveč tudi ljudi iz ogrske nižine in galiških planjav, ki morda svoj živ dan niso nikoli videli hribovja, kaj šele take nebotične gorske velikane, kakor so tu, kjer se tolčemo z na-
šimi ljubeznivimi »zavezniki«. Nahajam s< v zvezi s črnovojniškim oddelkom. In t možakarji plezajo po skalnatih bregovih bosi, ne da bi jih to motilo kaj, kakor jih tudi ne moti dosti laško streljanje, ki je tupatam res tako močno, da se zdi človeku, da pada železna toča. Kakor hitro se namreč toliko razvedri, da je opazovanje le količkaj mogoče, začno brenčati šrapneli okoli nas kakor sršeni. In priznati sc mora, da imajo Italijani dobre topničarje, kajti streljajo tako natančno, »kakor bi potegnil žnoro«; tako je namreč dejal moj sluga, ki pa je pristen kranjski Janez. Reči pa je tudi treba, da imamo izborna kritja, in tako smo celo vkljub italijanskim 15centimeterskim sršenom zavarovani tako dobro, da ni skoraj nikakršnih ranjencev. Posebno pridno strelja laško gorsko topništvo. Včasih jc tak ropot, kakor bi šlo za stavo, vmes pa se čujejo bolj poredkoma streli težjih topov, posebno 15centimeterskih havbic, ki jih seveda ne vidimo, ker jih imajo dobro skrite.
Od Lahov nas loči globoko dolina, tako da smo kake 3 aH 4 km naraven. V kaki temni noči se dogodi, da poizkuSaio laške pehotne patrulje priti na našo stran, toda pešci si pogostoma ne privoščijo take šale, ker se končava vedno nekoliko preveč resno zanje. Sprejemamo fih tako ljubeznivo, da sc le malokdo njih vrača k svojim oddelkom, Večinoma so to *alpjAl«: kate-
najkasneje v prvih dneh oktobra sklicati velik konzistorij, h kateremu bo povabil vse italijanske in zunanje kardinale. Gre se za novo mirovno akcijo sv. očeta. — Iz okolice kardinala Mer-
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. avgusta. Uradno se poroča:
Na Primorskem je bilo včeraj od Krna do goriškega obmostja skoraj popolnoma mirno.
Rob planote pri Polazzo so napadle nove močne italijanske sile. Sovražnik je petkrat naskočil našo pehoto, ki se je držala vzhodno od kraja in na Grižem brdu. Vztrajni branilci so vselej po težkih bojih odbili napad nazaj. Italijani so imeli velike izgube. Nadaljnji oddelki, ki so se zbirali, da še enkrat gredo naprej, so bili presenetljivo obstreijevani po naši ariilje-riji in so bili razkropljeni. Med navedenimi boji so se nahajali ostali odseki planote pod močnim sovražnim artilerijskim ognjem.
Ob koroški meji je poizkuša! sovražnik napad z naskokom v obrambi goste megle na CellonkoJefl (vzhodno od PIo-ckena); njegovo podjetje se je popolnoma izjalovilo. V ostalem na tej bojni črti ni nič novega.
V ozemlju Monte Cristallo je trčila neka naša častniška patrulja na kakih 60 mož močan sovražni oddelek. V kratki praški je izgubil sovražnik 20 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Armadrao povelje generala Boroeviča,
Dunaj, 3. avgusta, (K. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poveljstvo pete armade je izdalo sledeče armadno povelje:
Vojaki! Njegovo Veličanstvo cesar in apostolski kralj je blagovolilo nasloviti name sledeče lastnoročno pismo;
Ljubi general pehote pl. Boroevič!
Pod Vašim velikokrat izkazanim vodstvom se je 5. armada junaško vojskovala, priborila je najlepše uspehe. V najtoplejši hvaležnosti Vaših zaslug se spominjajoč, izražam Vam Moje pohvalno priznanje.
Dunaj, 29. julija 1915.
Franc Jožei I,, 1. r.
Vojaki pete armade!
To najvišje odlikovanje Vašega voditelja gre v prvi vrsti Vam; velja Vaši zvestobi, Vaši neprimerni hrabrosti, gre Vašemu liki skala trdnemu klepu, da nobenega palca domače zemlje na prepustite brez povelja. Vaši otroci in otrok otroci bodo še ponosno pripovedovali, da ste bilT bitko ob Soči. Vojaki pete armade! Vaš voditelj je ponosen na Vas!
Na bojišču, 30. julija 1915.
Boroevič, general pehote, 1. r,
Z naše fronte na Koroškem.
Kakor povsodi, tako je naša bojna črta tudi na Koroškem nepremakljiva. Čete so zdrave in polne zmagovitega duha. Naša artiljerija sicer strelja malo, a kamor nameri, tam kar pomete. Prebivalstvo na noben način noče zapustiti svojih domov
rim se mora priznati, da so izborni vojaki in res kakor nalašč za gorski svet. Druga pehota ni tako dobra in se doslej še ni nič kaj posebno izkazala, posebno ne na laškem delu fronte, kvečjemu če jim priznamo, da znajo prav dobro valiti kamenje. Dogaja se namreč, da se ponoči, ko je drugače tiho in mirno, naenkrat vsuje na laški strani plaz kamenja v dolino. Lahi se pač boje naših patrulj in zato vale kamenje po hribu navzdol, da bi tako opla-šili naše patrulje, da bi se jim ne upale preveč blizu. No, naši ljudje so se privadili že tudi »kamenite vojne« in se znajo dobro izogibati v dolino brenčečemu kamenju.
Kakor rečeno, do hujših spopadov pri nas še ni prišlo, temveč se bijejo med seboj topničarji, danes huje, jutri pa zopet nekoliko manj. Velikanska je pa razlika med streljanjem naše in pa laške artije-rije. Lahi včasih naravnost divje razmetavajo municijo. Zdi se, kakor da bi sploh ne imeli namena, da bi obstreljevali kak določen cilj, temveč posipajo cel oddelek fronte s šrapneli in granatami, kakor škropi vrtnar s škropilnico na vrtu. Pri je pa drugače. Ne rečem, da bi včasih tudi naši ne bi odgovarjali precej hitro, strel za strelom, toda večinoma pa bi skoraj rekel, da prihaja na deset laških strelov komaj eden naš, vkljub temu pa so naši uspehi vse drugačni, kakor pa laški, Naše topove in havbice, ki imajo svojo pošteno
ciera pa se potrjuje, cla sv. oče pripravlja novo mirovno akcijo, katere naj so udeleže vse vojne stranke, da prepreči novo zimsko vojsko.
in pravi: »Naj le pridejo mačice, bodo videli, po čem je koroška mast!« Živino, ki so jo preje segnali s pašnikov, gonijo sedaj zopet nazaj na stara mesta.
Parkrat so na italijanskem opazova-lišču bersaglieri zamahnili proti našim s klobukom, češ: nič niste zadeli. Toda že naslednji trenutek je naša krogla iz puške zadela drzneža, da se je zvrni! čez skalni rob. Od tedaj so bersaglieri opustili to šalo.
Nekoč so Italijani opazili na naši strani moža, ki je vodil natovorjeno živinče po planinski stezi in zadovoljno vlekel iz pipice. Italijanski artiljeriji se ni zdelo za malo na tega edinega moža in njegovo živinče izstreliti sedem 15 centimeterskih granat. Zadela ni niti enkrat in mož in osel sta — vsekakor preplašena — srečno odnesla pete.
XXX
31. julija je bil položaj na koroškem bojišču splošno neizpremenjen. Povečana sovražna artiljerijska delavnost in manjša italijanska pehotna podjetja so še trajala. Prostor pri Plticknu je obstreljevala sovražna artiljerija. Vsled pobude bataljonskega poveljnika se je neki stotniji posrečilo (posegla je v boj nekega prednjega bataljona), da je vzela in obdržala skalnat vrh na vzhodnem pobočju Malega Paia, ki je bil doslej v sovražnikovi posesti. Manjša sovražna skupina je napadla zapadno od Naborjeta, a jo je naskok neke naše stot-nije vrgel nazaj. Henslova artiljerija je baje parkrat v polno zadela v sovražno šotorno taborišče in dosegla uspeh.
Tudi 1. avgusta je bil položaj v splošnem neizpremenjen. Hensel in Wolfsbach sta bila ponoči obstreij«vana. Neka patrulja je bila baje obstreljevana s smrdljivimi izstrelki.
K italijanskemu mornariškemu poročilu z
dne 26. julija.
Italijansko vojno poročevalstvo si je v polnem obsegu prilastilo Mephistovo navodilo: »Denn dorten, v/o Begriffe feh-len, da stellt das Wort zur reehten Zeit sich ein.« Stalno se poroča deloma o »dobrem«, deloma o »hitrem« napredovanju na kraški planoti, toda »geografični pojmi«, ki bi se dali na naseljeni planoti s krajevnimi imeni prav lahko ostro označiti, so izostali.
Ta, za kopno vojno zelo praktična, seveda samo nasproti »geografično indo-lentnemu« prebivalstvu uporabna metoda se pa ni dala kar tako prenesti na akcije na morju. Otoki, ostrovi, da celo čisto majhne čeri imajo svoja imena ter nikakor ni mogoče poročati o pomorskih podjetjih proti neimenovanim otokom in ostrovom, ker bi bilo to celo za notorično zemljepisno nevednost latinskega plemena preveč.
Ker so pa v Italiji, kakor se zdi, proti neprijetnemu spominu imen »Citta di Fer-rara«, »Turpine«, »Medusa«, »Amalfi«, »Garibaldi« itd. brezpogojno potrebovali
težo, so namreč topničarji razložili v posamezne dele in so jih sami ali pa s pomočjo mul in mezgov spravili tja gor nekam pod nebo. Še višje gori na vrhu, nad 2000 metrov visoko, pa čepi skrbno skrit opazovalec, ki ima dober pregled sovražne fronte. Pa zabrni telefon, strel, in naša granata udari tja med nje s tako gotovostjo in natančnostjo, da pri nas skoraj ne poznamo zgrešenih strelov.
In tako gre dan za dnevom, teden za tednom. Dva meseca smo že skoraj tu, in pri mojem oddelku smo imeli doslej samo enega ranjenca, in še ta je bil le lahko ranjen: zadel ga je kamenit drobec, ko je laška granata v precejšnji oddaljenosti udarila ob skalo. Lahi nam torej ne delajo veliko sitnosti. Tem večje težave pa nam dela donašanje streliva, živil in posebno vode. Žive vode v taki višini nimamo, in zato se mora donašati vse iz doline na vrhove, kar nam preskrbujejo delavci. Če je deževno vreme, imamo seveda vode še več ko preveč, toda čez par dni pripeka solnce, pa nam zmanjka najpotrebnejšega, in to je voda. Tedaj komaj čakamo, da se prikažejo nosači, ki nas oskrbujejo s to prežlahtno pijačo. In ko si človek utolaži žejo, potem se ne zmeni dosti za drugo, najmanj za »prijatelje« na oni strani, ki jih, kakor smo trdno prepričani, ne bo nikdar sem k nam na to stran doline. Če a bi se drznili priti, jim pa temeljito po-ažemo, kje je pot nazaj.
dražil v obliki pomorskih uspehov, so si v to svrho poiskali od sveta oddaljene ostrove in čeri; tam so se lahko izvajali drzni čini in občinstvu se je lahko naznanilo, cla so se napadli in zasedli otoki. Potrebna fantazija, ki je računala z geografično indolenco občinstva, je potem iz teh otokov in čeri napravila važna orožna mesta, pomorsko-strategične postojanke itd.
Mojstrsko delo te vrste »geografične prepesnitve« je 29. julija v naših dnevnih listih objavljeno poročilo italijanskega ad-miralnega štaba z dne 26. julija. Vprašanje je samo, kje je bilo začudenje večje: v Italiji nad poročanimi uspehi ali pa pri nas nad gigantičnim povečanjem važnosti, ki sta jo naenkrat dosegla dva daleč v morje potisnjena otoka ali bolje en otok in ena čer. Tako javlja italijansko poročilo, da je združen italijansko-francoski oddelek brodovja z drznim napadom porušil »opirališče za podmorske čolne in aero-plane« na otoku Lastovo (Lagosta), kar je nudilo dvojno ugodnost: Prvič se ni bilo treba posebno truditi, ker na otoku Lastovo — znan v naši mornarici kot najrevnejši izmed dalmatinskih otokov — ni bilo ničesar, kar naj bi se porušilo, drugič, ker se je moglo francoski mornarici, ki se je udeležila tega podjetja s torpedovkama »Pisson« in »Magon«, splesti cenen in vendar po aferi »Gambetta« tako potreben lovorjev venec.
Ker se pa hočemo strogo držati resnice, treba odkrito priznati: Na otoku La-stovu se dejansko nahajajo »vojaški objekti«, namreč poštnemu prometu služeča brzojavna kabelska napeljava in lopa, v katerem je vodil do pred kratkim nemoteno svoje tiho življenje majhen črnovoj-niški oddelek, ki je opravljal stražno službo pri kablu; to tiho življenje naših črnovojnikov je začasno zmotila italo-frankov-ska želja za slavnimi čini. Da se na otoku nahaja »resurzna postaja za podmorske čolne in aeroplane«, kakor konstatira italijansko poročilo, nad tem pač ni bil nihče tako veselo presenečen, nego naša mornarica, kajti jako prijetno je, kadar se odkrije, da je kdo bogatejši nego si je sam mislil.
Toda še mnogo bolj bogat neprostovoljne komike je oni del poročila, ki sa peča z zasedenjem »otoka« Pelagruža, ki je pridobil zgodovinsko znamenitost že o priliki slaboglasnih junaštev francoskega brodovja jeseni lanskega leta. Ta ostrov, ki meri 0-1 ali natančno 0-08 km2, leži potisnjen daleč v sredo Adrije.
Na njem je svetilnik, v prvi vrsti zato, da ladje, ki menijo, da se nahajajo na odprtem morju, v temnih nočeh ne zadenejo ob to čer. Na tej čeri, katere važnost pač najbolje dokazuje okolnost, da niti nima brzojavne zveze s kopnim, se je nahajalo šest, reci šest svetilniških paznikov, ki so živeli ondi pač neveselo življenje, odkar so se njihove družine, izmo-drene vsled franoskega sunka lanskega leta, preselile v manj izpostavljene kraje.
Sedaj sporoča poročilo italijanskega admiralnega štaba svetu: »Otok Pelagruž se je bombardiral, in ko smo ujeli »posadk o «, ki se je bila poskrila po mnogoštevilnih zarezah in votlinah na otoku, zasedel«.
Kako lepo, kako heroično se to glasi! Toda tudi tukaj zopet celi resnici čast: Da-li ni »posadko« šestih neoboroženih ljudi bistveno podpirala kaka koza ali nekaj kokoši, ni znano; vendar je pa dvomljivo, kajti štirinogi in pernati deli »posadke« so postali že lani žrtev francoskega zmagoslavja kot trofeje; zanikati se pa le ne da.
Ker so se Italijani na tej čeri. domače uredili in zgradili brezžično brzojavno postajo, je bil pač čin uljudnosti enkrat pogledati, kako si gospodje ondi preganjajo čas; odtod obisk dne 28. julija, o katerem vsebuje oficielno poročilo nadaljne podatke.
Srečni Pelagruž! Na svojem 008 km2 hraniš še — bivšo — brezžično brzojavno postajo, strelske jarke in druge ustanove »osvoboditeljev«. In v poročilih italijanskega admiralnega štaba boš polagoma narastel do važnosti otoka Irske. Da bi potem v Adriji seveda ne imel prostora — no, to nič ne dč; geografično znanje prebivalstva »zvestega zaveznika« ne zadostuje, da bi to spoznalo. Torej rasti in uspevaj dalje v italijanskih poročilih, ki vsaj v domišljiji dosezajo uspehe!
Uspešni boji po drugi bitki na Goriškem.
Dunaj, 3. avgusta. Na naši italijanski fronti je sovražnik 31. julija še enkrat poizkusil, da bi prodrl v Ziljsko dolino. To pol je poizkusil na 2197 visokem Hoher Trieb, ki leži okoli 9 km vzhodno od Plo-ckena, Bil pa je krvavo odbit, nakar je na celi koroški meji nastopil mir.
Predvčerajšnjim in včeraj je tudi na soški fronti od Gorice navzgor vladal precejšen mir; brezuspešni izgubpolni ponoč-ni napadi Italijanov so bili predvčerajšnjim naperjeni od Selc in Vermeljana proti Dobcrdobski planoti, kjer so se že predvčerajšnjim pri Polazzo vneli 1 juti boji; včeraj so bili napadi končno odbiti s protinapadom naših junaških čet, katere
so vrgle Italijane čez prvotne postojanke nazaj.
Laški generalni štab »zaenkrat« še ne misli prodirati proti Tridenlu.
Rosendaal, 3. avgusta. V laškem glavnem stanu so zastopniki lista »Petit Parisien« izjavili o vojnem položaju: = Zaenkrat še ne mislimo na prodiranje proti Tridentu. Dan zmage bo napočil, ko bomo našli lagodno pot. Potrpljenje in še enkrat potrpljenje. Naš cilj je sedaj Trst,
Dva laška generala težko ranjena.
Lugano, 3. avgusta. (Kor. ur.) V bojih ob Soči sta bila težko ranjena tudi generalna majorja grof Trombi in Amadei. Očividno radi strašnih pomanjkljivosti pri vojni saniteti se je, kakor je razvidno iz uradnih poročil, izvršila na najvišjih poveljniških mestih izprememba zdravstva
Italijani sami dvomijo, da zasedejo »neodrešene« pokrajine.
Lugano. (K .u.) V »Giornalc d'Ita-lia« objavlja senator Mazziotti, osebni prijatelj ministrskega predsednika Salandra, članek, kjer se na italijanski strani prvič javno priznava, cla se bodo težko mogle vojaško zasesti takozvane italijanske avstrijske pokrajine in da je zasedenje brez popolne zmage sporazuma štirih nezanesljivo. Mazziotti zato zahteva, naj se Italija udeleži vojaških operacij zaveznikov pod pogojem, če se dobro izplača in če se Italija sama ne iznostavi nevarnostim.
Italijanski kralj obiskal ranjenega socialističnega poslanca.
Lugano, 3. avgusta. Rimski listi poro-čajo: Kralj je v bolnišnici obiskal ranjenega socialističnega poslanca Bissolatija.
Proizvajanje municije na Italijanskem.
Iz Luzerna poročajo nemškim listom 30. julija: »Corriere della Sera« piše: Italijanska vojna uprava dovoli dopust okroglo 40.000 delavcem iz mu-nicijskih obratov, da se pospeši izdelovanje municije.
Milan insolventen.
Koiin, 3. avgusta. »Koln. Volkszei-tung« poročajo, da milanski občinski svet ne more bankam plačati menice 5 milijonov, ki zapade 13. avgusta in se ne da več podaljšati.
Kolera v spodnji Italiji.
Berlin, 3. avgusta. »Tagliehe Rundschau« poroča iz Lugana: V spodnji Italiji je izbruhnila kolera.
Del Tirolske začasno cerkveno podrejen škofu v Veroni.
Rim, 2. avgusta. (K. u.) Kardinal državni tajnik Gaspari je pisal kardinalu Bacilieriju, škofu v Veroni, pismo, s katerim v papeževem imenu ugodi prošnji škofa in podreja začasno de-kanijo Ala in župnijo Prentonico tri-clentinske škofije v Veroni.
Italijanska časnikarska gonja proti Tun čiji,
»Vossische Zeitung« piše 31. julija: Italijansko časopisje znova ljuto nadaljuje svoja prizadevanja, da se najde vzrok za napoved vojne Turčiji. Po neuspehu druge italijanske ofenzive ob Soči mora biti pa volja za razcepitev italijanskih brambnih sil še veliko manjša nego preje. To velja najbrže že tudi o italijanskem armadnem vodstvu. Italijanska vlada pa ima seveda tehtne razloge, da je drugega mnenja, in sicer zato, ker more od Anglije le tedaj pričakovati denarja, ako se Italija udeleži dardanelske akcije.
Sle junosKin nojev pri Soči.
Prof. Ivekovičeve slike s fronte, O
tem poročajo hrvaški listi: Izmed mnogih treba vsekakor omeniti oljnato skico topa, skritega v krasnem zelenju, v ozadju neke zgradbe; potem akvarel, ki predstavlja sedeče in čakajoče vojake v strelskem jarku. Oljnate škicc ulancev na konjih in predstraže, ki čaka na sovražnika, so zanimive raeli barv, v katerih se ljudje s svojo opremo prilagodijo barvi terena, vremena in okolice. Mojstrske so skice, ki kažejo počivajoče ubežnike, ki s svojo deco beže iz dosega sovražnega topovskega ognja, potem razni tipi italijanskih vojakov, ki se kakor pripoveduje profesor Ivekovič, zadnji čas pečajo z nasajanjem do 30.000 lopat, ki jih je bila naša vojska uplenila Rusom ob njihovem begu iz Galicije, Tu so tudi dve tri škice iz lazareta, za katerega se pa prof. Ivekovič po vsej priliki ne navdušuje. Lepa je tudi risba onega kraja blizu Tržiča, kjer je prof. Ivekovič doživel »ognjeni krst«, in pa ses-ljanski zaliv, kjer se kopljejo naši fantje ob topovski godbi. Ni dvoma, da bo najlepša oljnata slika, ki predstavlja nočni boj našega topništva, ki je nameščeno za goro Košič, z italijanskim, ki stoji za Tr-žičem, vse pa za časa nevihte in ob svitu žarometov, ki se prikazujejo na vseh straneh. To težko sliko, ki bo kazala učinke svetlobe, nastale od topovskega očnia.
bliskanja in žarometov, izdeluje prof, Ivekovič naravnost z nekim navdušenjem pa se opravičeno nadjamo, da bomo v 'kratkem videli remek-delo. Prof. Oton Iveko-vij kmalu zopet odide na fronto, vsekakor
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. avgusta. Uradno se razglaša:
Boji med Vislo in Bugom so trajali tudi včeraj cel dan z nezmanjšano Iju-tostjo in so zopet dovedli do uspehov.
Na celi bojni črti pritiskan, pri Lecz-ni in severozahodno od Cholma zopet prodrt, se je umaknil sovražnik danes zjutraj skoraj povsod iz včeraj trdovratno bramjlenitt črt zopet proti saveru nazaj. Naše čete zasledujejo. Leczna je vzeta.
Zahodno od Ivangoroda vgnezdeni Rusi so vzeli pod vplivom naših 1. avgusta priborjenih zmag večinoma svoje črte proti pasu trdnjave nazaj.
Severozahodno od Ivangoroda so prekoračili Nemci med uspešnimi boji neko široko pred Vislo ležeče gozdno ozemlje.
V	vzhodni Galiciji ni nobene izpre-membe.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl, Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. avgusta. Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče:
V	bojih v okolici Mitave je bilo 500 ujetnikov.
Vzhodno od Boniewieza je opustil sovražnik, deloma vržen iz več postojank, odpor in se je umaknil v vzhodni smeri nazaj. Naše čete so prekoračile cesto Wo-polnieki — Subocz. Včeraj šteje število ujetnikov tu 1250 mož. Zaplenjeni sta bili dve strojni puški.
V	smeri proti Lomži se je med uspešnim bojem pridobilo na prostoru. Ujetih je bilo okroglo 3000 Rusov. Sicer so se na bojni črti ob Narevu in pred Varšavo bili manjši boji, ki so izpadli ugodno za nas.
Naši na vzhodu zbrani zrakoplovi so Uspešno napadali varšavsko železniško progo.
Južnovz hodno bojišče.
Generalni polkovnik pl, Woyrsch je razširil s svojimi nemškimi četami ob-mostje na vzhodnem bregu Visle; ujetnikov tu 750. Njemu podrejene avstrijsko-ogrske čete generala Kovesza pred zahodno bojno črto pri Ivangorodu so dosegle popoln uspeh; ujele so 2300 mož in zaplenile 32 topov, med njimi 21 težkih in dva možnarja.
Pred armadami generalleldmaršala pl. Mackensena je držal sovražnik še črto Novo — Aleksandrija — Lenczna — Sa-vin (severovzhodno od Cholma). Popoldne so bile prodrte njegove črte od Lenczne in severno od Cholma in je bil zato sovražnik na velikem delu bojne črte prisiljen, da je izpraznil svoje postojanke. Le na posameznih mestih izvaja še odpor. Vzhodno od Lenczne smo včeraj ujeli 2000, med Cholmom in Bugom 1. in 2. avgusta nad 1300 sovražnikov; zaplenjenih je bilo več strojnih pušk.
Najvišje vojno vodstvo, X X X
Pred Ivangorodom so avstrijske čete generala Kovessa pri osvojitvi velikega dela predtrdnjavskih utrdb prisilile sovražnika, da se je umaknil v pravo trdnjavsko ozemlje. Naši najtežji topovi bodo sedaj lahko našli izvrstne cilje in bodo enako kot pri Przemyslu hitro in temeljito delovali.
Čete armade generala Woyrscha so srečno prišle skozi velikanski gozd med Vislo in železnico, ki pelje severozahodno od Ivangoroda proti Varšavi in se sedaj bližajo tej železnici, katero gotovo že obvladujejo topovi. S tem bi imel Ivangorod le še eno železnico na razpolago.
Na bojni črti Varšava—Narcvv so zopet v teku večja podjetja. Železnico Varšava — Bjelostok in Varšava —Sje-dlec so obstreljevali nemški zrakoplov-ci. S tem je močno oviran odvoz mate-rijala iz Varšave.
Levo krilo armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda zasleduje Ruse čez črto Nova Aleksandrija — Konslca Wolja. Tam se skuša sovražnik opirati na. južno fronto Ivangorodu, da bi vnovič izvajal odpor. Vsled tega so važni uspehi, ki so jih dosegli osta,; ' nnadc Jožefu Fcrcdiuanda in	ionse- |
pa pred 18. avgustom, da bo na vladarjev rojstni dan v onem krogu in okolici, ki sta nanj napravila najboljše vtise in ga navdahnila za dela, ki bodo na čast naši hrabri vojski in hrvaškemu narodu.
nove armade. Z osvojitvijo Lenczne in s prehodom čez Wieprž bo olajšano podpiranje bojev med srednjim Wie-pržom in Bugom. Armada nadvojvodo je sedaj na tem, da prekorači spodnji, oziroma srednji Wieprž. Armada Mackensena je s svojim desnim krilom udarila v smeri proti Wlodavi. Številni bajarji in močvirja otežujejo operacije, ki se odigravajo že na strategičnem ozemlju Brest—Litovska.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 1. avgusta. Generalni štab poroča: Med Dvino in Njemenom so Nemci v noči na 30. julij in prihodnji dan dopoldne zastonj poizkušali napasti Bauske. Nekoliko bolj proti jugu na fronti Konstantinov — Krinčin — Suboč — Trašku-ny smo potisnili nazaj sovražne prednje straže. Zahodno od Kovna smo v noči 29. julija z bajonetom pregnali sovražnika iz več postojank, katere si je dopoldne osvojil Na narewski fronti se je sovražnik trudil z slabotnimi silami pri izlivu Skwe in vzhodno od Rožana prestopiti reko. Podvzel je krajevne napade pri vaseh Jalime in Rembišet, Vzdržali smo svojo prejšnjo fronto. Na levem bregu Visle smo 30, julija odbili sovražni napa|d severno od Blonij. Tekom dneva smo odločno napadli sovražne čete, ki so prestopile Vislo na fronti Magnuchevv — Kosenizy, V odseku Aral — izliv Radomke smo na desnem bregu očistili gozdove od sovražnikov in smo jih potisnili na peščene otoke Visle. Ob zgornji Visli se sovražnik drži pri kraju Macewize. Četam med Bugom in Vislo se je v noči na 30. dalo povelje za umikanje v zadaj pripravljene postojanke. Sovražnik ni mogel zabraniti, da ne bi zasedli svoje nove fronte, kjer so se naše čete 30. julija ustavile brez boja. Izpraznili smo mesto Ljublin in del železnice pred kolodvoroma Nowo - Aleksandrija in Rejowiec, Ob Bugu preganjajo naše čete sovražnika iz njegovih postojank pri Sokalu, Po izpovedbah ujetnikov je imel sovražnik v teh krajih težke izgube, Na drugih frontah ni izpremembe,
1812 — 1915.
List »Morning Post« objavlja besede generala Belowa, ki jih je izrekel nasproti nekemu ogrskemu časnikarju, ki ga je vprašal, če bi mogli Rusi ponoviti svojo strategijo iz 1. 1812, to se pravi pred svojim umikanjem popolnoma opustošiti deželo in tako sovražne čete izročiti lakoti. General Bekvvv je odgovoril, da je bila taka strategija leta 1812 pač uspešna, ne pa danes, ko se kruh, ki ga nemški vojaki danes jedo v Vindavi, speče včeraj v Vratislavi. V času, ko se polagajo železniške proge le en kilometer za nrodirajočimi četami, ko stoji na tisoče avtomobilov za nami, ko ceste kar takorekoč rastejo iz zemlje, taka strategija ni več uspešna.«
K ZASEDENJU LUBLINA,
Krakov, 3. avgusta. »Kuryer Codzi-enny« je izvedel naslednje podrobnosti o zasedenju Lublina: Že nekaj dni ni bilo več nobenega dvoma o osodi gubernijske-ga glavnega mesta Lublina. Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda, kateri so dodeljene poljske legije, je na veličasten način pripravila prodor ruske fronte pri Lublinu. Avstrijski težki topovi so delovali z znano točnostjo. Kmalo je bil ruski odpor zlomljen in naša infanterija z legi-onarji je prešla k naskoku. Rusi so v paničnem strahu bežali z bojišča; zasledoval jih je med drugim oddelek ulanskih legionarjev pod poveljstvom Beline. Rusi so se iz Lublina umaknili proti severu in takoj za njimi so prijezdili v mesto ulan-ski legionarji. Poljski prebivalci so kljub dežju krogel hiteli našim vojakom nasproti, a jih niso mogli zadržati, da bi ne hiteli dalje za sovražnikom. Poveljnik ulanskih legionarjev Belina, čigar sliko z lastnoročnim podpisom je te dni grof My-cielski v imenu poljskega narodnega odbora izročil soprogi prestolonaslednika nadvojvodinji Citi, jc doma iz lublinske gubernijc in sin enega tamkajšnjih veleposestnikov.
IZPRAZNITEV VARŠAVE.
Bukarešt. Ruski poslanik Kožici je izjavil: Dejstvo je, da izpraznujejo Rusi Varšavo in da so prisiljeni izbrati bolj oddalieno obrambno črto. Jziavil
je pa, da upa na uspeh odpora ruske armade.
Genf, 3. avgusta. Pariško geslo o predstoječi izpraznitvi Varšave slove: Nemci osvojujejo prazno orehovo lupino. »Temps« piše: Rusi so iz Varšave že precl tremi tedni izpeljali vse, kar je kaj vredno. Časopisje očividno na migljaj od zgoraj hvali rusko taktiko, ki izvablja sovražnike v močvirja brez potov med Vilno in Minskem. »Batail-le Syndikaliste« pa izvaja: Taka pisava je naravnost zločinska, ker ljudstvo mora znati, da so sovražniki okrajšali rusko bojno črto za 150 km in da morejo zato vreči dovolj sil proti Italijanom in tudi proti Francozom.
LONDONSKI RUSKI POSLANIK O POLOŽAJU.
London. (K. u.) Ruski poslanik je obvestil Reuterjev urad, da želi o položaju sledeče izjaviti: Odločno želi izjaviti, da v Angliji in v Rusiji popolnoma enako sodijo o vojski in da ni mogoče skleniti miru, izvzemši po lastnih pogojili. Nadalje želi opozoriti, da vlada prisrčna in trajna sloga med obema državama in da si trajno zaupata. Angleška zasleduje s prisrčno simpatijo tako uspehe kakor tudi neuspehe Rusije, ne da bi se bilo njeno zaupanje na končni uspeh omajalo, kakor tudi ni omajano zaupanje in odločnost Rusije. Rusija upa in pričakuje, da sovražnik to kmalu zapazi.
FRANCOZI Z BITKO NA POLJSKEM NEZADOVOLJNI.
Pariz. (K. u.) Časopisje je vsled razvoja bitke na Poljskem presenečeno. Večina časopisja sodi, da je odločilne važnosti, ker so morali Rusi popustiti železniško progo Ljublin — Holm in ker so avstrijske in nemške armade severno od Ivangorodal prekoračile Vislo, vsled česar so prisiljeni Rusi, da gredo do Brest Litovske nazaj. Časopisje razpravlja že o posledicah izpraznitve Varšave in sodi, da izpraznitev vpliva na nevtralce osrednjima državama v 'korist, kar je vsekakor znaten uspeh osrednjih držav in povišuje samozavest v Nemčiji.
RUSI NAPADAJO RADI POMANJKANJA STRELIVA ANGLEŽE.
Amsterdam, 3. avgusta. »Vater-land« piše: Dovoz streliva čez Arhan-gelsk Rusiji ne zadošča. Stavke zavirajo delo v tvornicah streliva. Velike skrbi povzroča ruskemu armadnemu vodstvu izpraznitev trdnjav Novo Ge-orgievsk in Ivangorod.
Stockholm. »Birževija Vjedomosli« in listi po vladi informirani se zopet pritožujejo radi pomanjkanja streliva,
ki ga je Anglija zakrivila. »Reč« toži, da manjka ruskemu narodu samozavesti in volje po zmagi. »Rusko Slovo« izvaja, da se ne da več tajiti, da je po Varšavi Petrograd v nevarnosti.
CESAR VILJEM NA FRONTI.
Krakov, 3. avgusta. »Dziennik Polski« poroča iz Čenstohova, da je cesar Viljem došel 30. julija v Radom. Nato se je podal cesar na fronto proti Ivangorodu k boju-jočim se četam.
»ONI TAM GORI...«
Kolin, 3. avgusta. V stolnici je izjavil kardinal Hartmann: »Ko sem našemu cesarju čestital k sijajnim uspehom na vzhodu, je pokazal cesar z roko navzgor in rekel: »Oni tam gori nam je pomagali«
POLOŽAJ V ČRNOVICAH.
Črnovice, 3. avgusta. Sedaj so se zopet vse avstrijske oblasti vrnile in so vnovič pričele delovati. Zadnje dni so tudi železnice otvorile promet. Po celi Buko* vini se je vrnilo zopet mirno življenje. Pošta deluje brezhibno. Žetev prekaša vsa pričakovanja.
BOJI OB 3ESARABSKI MEJI.
Berlin. »Bcrliner Tageblatt« poroča: Rusi so v temni noči presenetljivo vdrli v avstrijske strelske jarke. V temi se ni moglo razločevati, kdo da je sovražnik. Ko se je pričelo daniti, so šli eden na drugega, dokler niso zmagali. Avstrijci. V najhujših časih hu-zarji skoraj 14 dni niso razsedlali, njih polkovnik ves ta čas ni spal. Za vsako ped zemljo so se Hrvatje in Ogri ljuto borili in so vrgli sovražnika, ko so došla ojačenja, v Besarabijo nazaj. Zdaj ni več nevarnosti in tudi tu so zmagali naši.
RUSKA NOVOSEIJCA V OGNJU.
Budimpešta, 3. avgusta. Poročevalec »Universula« poroča iz Doroha: Avstrijske čete so ponoči napadle Ruse, ki so bežali iz svojih postojank ob bukovinski meji in na svojem umikanju zažgali rusko Novoselico.
BRZOVOZNI PROMET ČEZ BUKOVINO.
Bukarešt, 3. avgusta. Od sobote naprej vozijo zopet brzovlaki preko mejne postaje Burdujeni čez Bukovino na Dunaj.
NAPAKE VELIKEGA KNEZA NIKOLAJA.
Rotterdam, 3. avgusta. »Handelsblad« sodi: Veliko napako je storil veliki knez Nikolaj, ker je, da bi prišel v Berlin in da razbremeni zaveznika na zahodu, vda-ril v vzhodno Prusijo, kjer ga je porazil Hindenburg, namesto da bi bil vkorakal na Ogrsko, ko sta se umaknila Danki in Auffenberg.
Militi uspehi zavezniških čet. Rusi
se umaknili v frdnjpuskcs ®zemll&
loaugoroda. — Ruska fronta pri Len-czni in Cholnu zopet predrta. Nad
mm ujetnikov.

friit/ridrstedf
Hoten, fflS/reilri hertje
tiirmersm
SdMm*
\otorhm
Mris
HMmr-Kb.
. "^frublesio^
ir]i
'teir/lmr
Rusko bojišče.
»VELIKA BITKA SVETOVNE POVEST-NICE SE NE BO BILA NA POLJSKEM, MARVEČ NA OGRSKI RAVNINI« (?). Geni, 3. avgusta. Iz Petrograda se brzojavlja: »Rusko Slovo« napoveduje veliko prodiranje z jugovzhoda, ki se izvede v takem obsegu, da bo vsa Evropa presenečena. Tega prodiranja se poleg Rusov udeleže še druge čete, ki se bore v imenu narodnega načela. Velika bitka svetovne povbstnice se ne bi> bila na Poljskem, marveč na ogrski ravnini.
POL MILIJONA JAPONCEV RUSOM NA POMOČ. Monalcovo, 3. avgusta, »Miinchner Neueste Nachrichten« poročajo iz Koda-nja: Pariški listi poročajo, da pripravlja Japonska armado pol milijona mož, ki jih namerava odposlati čez Vladivostok v zahodno Rusijo. — (Poročilo sc mora seveda sprejeti z veliko previdnostjo. Op, ured.)
IZMENJAVA VOJNIH UJETNIKOV MED RUSIJO IN AVSTRIJO. Kodanj, 3. avgusta. Avstrijska vlada je posredovala pri švedski, da bi se av-
NojUoij slrošno !efe, KI le pozna zeoilovino.
Kodami ».Nationaltidende« objavlja ob obletnici vojske: Nemčija je priborila veliko zmag, a gigantski boji šo trajajo in pridružitev Italije trospo-razumu dokazuje, da so vsekakor koncem majnika v Rimu verovali na končno zmago velesil trosporazuma. V nekem trenutku so se bali v Parizu, da prične Rusija omahovati in niso več popolnoma zaupali francosko-rusko-angleški izjavi s 5. septembra, ki obvezuje tri velesile, da ne sklene nobena posebnega miru. Zuaj ne kaže nič na to, da se mir, ki ga žoli sv. oče, sklene v dogledni bodočnosti. Leta 1870-1871 je bilo strašno leto za Francijo, leto 1914-1915 je strašno za Evropo, strašno, pač najbolj stra-šno, kar jih pozna svetovna zgodovina. Izgube vojskujočih se držav na mrtvih, ranjenih in ujetnikih znašajo na milijone. Beseda »bankerot Evrope« ni več m-azna beseda strahu. Vse kulturno dolo počiva. Evropa ne živi več v znamenju prometa, sovraštvo in ljutost, ki ju jc povzročila svetovna vojska, sta tako močni, da ne more nihče umevati, kako naj bi se zopet obnovile redne mednarodne razmere. Tako se končava strašno leto, velikovojno loto. Nihče ne vc, če drugo vojno leto, ki se prične jutri, prinese konec strašnih žrtev na krvi in na denarju, ki grozi Evropo za nedogleden čas popolnoma oslabiti.
Volni plen osrečili držav.
O obletnici vojsko prinašajo nemški listi naslednji pregled:
1.	Osrednji državi sta zasedli sovražnega ozemlja: v Belgiji 29.000 km2, na Francoskem 21.000 km2 na Ruskem 130.000, skupaj 180.000 km5.
Sovražnik je zasedel: v • Alzaciji 1050 km'-', v Galiciji 10.000, skupaj 11 tisoč 50 km2.
2.	Skupno število ujetnikov v Nemčiji znaša 1,058.869 mož, v Avstriji 636 tisoč 534 mož, skupaj okroglo 1,695.400 mož.
Med temi je Rusov: v Nemčiji 5600 častnikov in 720.000 mož. v Avstriji 3190 častnikov in 610.000 mož. Skupno število ruskih ujetnikov znaša 8790 častnikov in 1,330.000 mož.
3.	Topov so zaplenili Nemci in Avstrijci skupno okoli 7000 do 8000, strojnih pušk pa 2000 do 3000.
Vrallev civlinlft Mriicev iz sovražniis dežel.
Francoska vlada je dovolila, da se /mejo vrniti domov: 1. vse žene in deklice; 2. moški pod 17 in nad 55 let stari; moški med temi leti, če imajo take napake, da so nesposobni za vsako vojaško službo.
Angleška pusti domov: 1. vse žene in deklice; 2. vse moške pod 17 in nad 51. let stare, tedaj po 4. oktobro 1897 ali pred 4. oktobrom 1863 rojene; 3, v tej dobi rojene moške le tedaj, če jih angleška vojaška komisija spozna za nesposobne za vojaško službo; 4. zdravniki, kirurgi in duhovniki.
Iz Italije se morejo preko Švice vrniti ženske; moški pod 18 in nad 50 let stari. Izvzeti so častniki izven aktivnosti.
Rusija je pred kratkim zopet dovolila, da se smejo vrniti: ženske osebe brez razlike, moški pod 17 in nad 45 let stari (izvzeti so častniki izven aktivnosti) moški med 17. in 45. letom, če jih ruska vojaška komisija spozna za nesposobne za vojaško službo ali pa zdravniki in duhovniki civilnega stanu. Te določbe veljajo le za one avstrijske državljane, ki so se že ob izbruhu vojne nahajali v Rusiji,
strijski vojni ujetniki preko Švedske iz Rusije zamenjali po tistih pogojih, po katerih je bilo dovoljeno zamenjavati vojne ujetnike med Nemčijo in Rusijo. Švedska vlada je izročila zadevo Rdečemu križu. Sodijo, da prično zamenjavati ujetnike v treh tednih.
NA FINSKEM REVOLUCIJA?
Nemški listi prinašajo 1. avgusta iz Kodanja: Že tri dni ni nobene pošte iz Finske. Od tamkaj došli Švedi pripovedujejo, da je vsled splošne mobilizacije, kar je proti zakonu, ker je Finska oproščena ruske vojaške službe, tamkaj izbruhnila revolucija.
NAŠ IN NEMŠKI CESAR ZASMEHOVANA NA RUSKIH ODRIH.
Berlin. »Deutsche Tageszeiiung« poroča iz Petrograda: Po izbruhu vojske je dovolila cenzura odrom predstavljati cesarja Franc Jožefa in Viljema. Vladarja so pa tako zasmehovali, da je kijevski generalni gubernator prepovedal predstavljati vladarja.
Vinar proli Pasiču in proii Rusiji v srliski skupini.
Bukarešt. V srbski skupščini je opozicija vprizorila velik vihar proti Rusiji in proti Pasiču, ker je zahtevala Rusija naj se izprazni Drač. Pasič je namreč poizkušal opravičevati sporazum štirih in "osobito Srbijo, kar je povzročilo v opoziciji vihar. Voditelji vseh opozicionalnih strank so po seji sklicali posvet, kjer so razpravljali o položaju Srbije in o dogodkih v skupščini. Pasiču so očitali, da je spravil Srbijo na rob propada in so zahtevali naj odstopi. Vsi so odklanjali z ogorčenjem zahtevo Rusije, naj odstopi Srbija Bolgariji macedonsko ozemlje,
Dalje so obširno razpravljali o ponovnem Pašičevem potu k carju. Pašič je v avdienci pri carju dobil izrečno obljubo, da bo Rusija pri Italiji založila svojo besedo za srbske koristi. Pašič je govoril tudi s Sazonovom, ki je Pašiču obetal, da bo nemudoma storil korake pri italijanski vladi zaradi zasedenja Valone, ki je napravilo na Srbijo jako neugoden vtis. S to obljubo v žepu se je vrnil Pašič domov. Malo dni nato je zahteval ruski poslanik v Nišu predajo macedonskega področja Bolgariji, kajti samo potem bi Rusija hotela in mogla pri Italiji posredovati v korist Srbije. Ta zahteva je vzbudila največjo nevoljo. Pripravljeni so pa bili, da odstopijo Macedonijo Bolgariji, ako prevzame Rusija popolno jamstvo za to, da Italija svoje čete popolnoma umakne iz Albanije in da sme Srbija zasesti celo Albanijo v svrho osiguranja svojih zahtev.
To zahtevo je sprejela Rusija zelo hladno. Razpoloženje se je spremenilo v srd, ko je pred 14 dnevi iz Petrograda dospel ukaz, da se pohod v Drač ustavi in tamkajšnje čete umaknejo. Obenem se je naznanilo, da bo hotela in mogla Rusija samo v tem slučaju nuditi zaveznikom nadaljnjo pomoč v orožju in denarju. Srbijo je tedaj Rusija sedaj ravno tako izdala, kakor leta 1913. Bolgarijo.
TurCIja v vojski.
ANGLEŠKO POROČILO Z DARDAHEL.
London, 2. avgusta. Reuter poroča z Dardanel: Letalci so dognali, da so Turki na različne točke spravili močna ojačenja. V noči na 23. julij so Turki napadli francosko postojanko in zlili v jarke neko tekočino, katero so potem z bombami zažgali. Francoski topovi so otvorili ogenj in prisilili sovražne baterije, da so utihnile.
NOVI PREROK ENTENTE.
Stockholm, 3. avgusta. Novi vrhovni poveljnik na Dardanelcli, general Bru-lard, je imel pred svojim odhodom v Mar-seille nagovor, v katerem je obljubil, da bo pravkmalu vzel Carigrad. Francosko časopisje na podlagi te obljube z gotovostjo pričakuje, da bodo dardanelski forti padli še tekom avgusta; izračunalo je svojim bralcem celo dan in uro, da bodo zavezniki 20. avgusta vkorakali v Carigrad.
Boji oa zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 3. avgusta, Veliki gla/ni stan: Dne 30. julija pri Hooge vzeta angleška postojanka je nasproti uradnim angleškim poročilom popolnoma v naših rokah.
V Champagni smo zasedli po uspešnih razstreljitvah zahodno od Perthesa in zahodno od Souaina robove globin.
Severozahodno od Le Foiir de Pariš v Argonih je bilo vzetih nekaj sovražnih jarkov in je bilo ujetih 60 sovražnikov. Med včeraj javljenim bajonefnim napadom so bili v celoti ujeti 4 častniki, 163
mož in sta bili zapljenjeni dve strojni puški,
V	Vogezih je bil v bojih ponoči od 1. na 2. avgusta izgubljen mal kos jarka na Schratzmannle (med Lingekopfom in Ba-rrenkopfom). Na Lingekopfu 1, in 2, avgusta popolnoma razstreljenega strelskega jarka naši niso zopet zasedli.
Neki po viharju odtrgani privezani zrakoplov Francozov je padel severozahodno od Etaina v naše roke.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 31. julija. Včerajšnje popoldansko: V Artoisu, pri Souchezu in v labirintu celo noč boj z granatami. Med Oisno in Aisno nepretrgan boj topov in metalcev min. V gozdu Pretre smo z lahkoto odbili nemški napad. Nemško letalo je vrglo 4 bombe na Nancy, pa brez škode.
V	Vogezih je bil ljut boj do polnoči pri Barrenkopfu, Zavrnili smo nov protinapad in sovražniku povzročili težke izgube.
Ponoči: Infanterija ni nastopila pač pa zelo silne artiljerijske akcije v Belgiji pri St. Georgesu in Steenstraate, na planoti pri Quennevieresu in v Champagnt. Med Mozo in Mozelo se je koncentriral artiljerijski boj na gozdova Mortmare in le Pretre. 29. so naši letalci obstreljevali železnico Ypern—Roulers, nemška taborišča pri Longuvalu, nemške naprave na griču Brimontu pri Reimsu, vojaški kolodvor Chatel en Argones in kolodvor Bour-the^ourt v Lotringiji. Danes smo obmetavali kolodvor v Freiburgu; drugo brodovje je zmetalo 40 bomb na kolodvor Chauny; tretje brodovje je vrglo 103 granate na petrolejske delavnice v Pechel-bronnu, po 6 izstrelkov je bilo tudi vrženih na kolodvora v Dettweileru in Pfalz-burgu. Vsa letala so se vrnila.«
French poroča.
London, 2. avgusta. (Kor. ur.) Vojni maršal French poroča :Dne 30. julija so se po prvem napadu Nemcev vršili še boji. Uspeh je bil, da smo dele izgubljenih jarkov zahodno od Hooge osvojili. Dne 31. julija v glavnem artiljerijski ogenj. Včeraj zvečer smo uspešno odbili dva pehotna napada. Dne 1. avgusta se ni vršil noben pehotni boj.
V Argonih.
Genf, 3, avgusta. Kljub neprestanim ojačenjem asrgonske bojne črte Joffre v svojem zadnjem poročilu ni mogel navesti niti najmanjšega uspeha francoskih čet.
Francoski generaiisimus namerava odstopiti?
Bukarešt. Nekemu tukajšnjemu francoskemu poslaništvu prideljeni francoski častnik pripoveduje, da je sklenil Joffre odstopiti, ker se ne more več spuščati v po politikih zapovedane izgub polne napade. Vojska se more končati srečno za Francijo le, če se vodi edinole s strategičnih vidikov in če se varčuje z gradivom.
Zeppelinovci nroti Analiji.
Rotterdam, 3. avgusta. Nad Wie-landom so opazovali štiri Zeppelinov-ce, ki so leteli proti Angliji.
Torpedirana ladja, ki je prevažala vojake,
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča: Angleško transportno ladjo »Arneuron« je torpediral nek nemški podmorski čoln. Posadka je večinoma utonila.
Požar uničil električno postajo.
London, 3. avgusta. (K. u.) »Daily Ne\vs« poročajo, da je v nedeljo uničil požar električno nostajo pri Newportu. Na tisoče delavcev je brez dela. Vsa industrija v okolici in mestu počiva.
Ruska duma.
Petrograd, 3. avgusta. (K. u.) Duma je sprejela sledeči predlog: Državna duma se klanja pred slavnim in brez-primernim delovanjem naše armade in mornarice. Poudarja, da kljub vojaškim nesrečam celokupno prebivalstvo preveva sklep vztrajati do konca. Zahteva utrditev notranjega miru, pomir-jenje. Politični boji naj se pozabijo. Oblasti naj obračajo blagohotno pozornost nasproti vsem ruskim državljanom brez razlike rodu, jezika ali vere. Trdno zaupa, da se kmalu odpomore pomanjkljivostim pri vojnih dobavah. Rodzianko, ki je bil z 296 proti 24 glasovom izvoljen za predsednika, je v nagovoru izražal željo, da bi prijateljski odnošaji med posameznimi strankami ostali tudi po vojni.
Razna poročila.
FRANCOZI O MIROVNEM POZIVU SV. OČETA. Pariz. (K. u.) Časopisje izvaja: Oklic bi so no bil smel nasloviti na vso velikodušnost, no bo našel odmeva. Oklic bi sc ne bil smol naslovti na vse vojskujoče se države, marveč lc na
osrednji državi, ki sta hoteli vojsko. Radikalno časopisje pa piše: Oklic, ki je naslovljen tudi na sporazum štirih, iznova izziva Francijo, ki no sme nikakor svojim napadalcem ponuditi miru,
NESREČA NA MORJU.
London, 3. avgusta. (Kor. ur.) Listi poročajo iz Montreala: V megli sta trčila dva angleška parnika 18 milj pod Que-beekom. Ena ladja je nasedla, druga je dosegla Montreal.
29 ČEŠKIH DRŽAVNIH POSLANCEV K PREBIRANJU.
Praga- Češki listi poročajo, da bodo morali k prebiranju sledeči češki poslanci, S Češkega: Svečeny, Modraček, Kulich, Klicka, Ehrlich, Spaček, Svejk, Udržal, Jirasek, Svatek, dr. \Viskowsky, Janovec, Bukvaj, Donat, Klofač, dr. Hiibschmann, Durival, Vojna, Fressl, Vodnansky, Ma-stalka, Kalina, dr. Rasin, dr, Šubert, Pro-sek, Kotlar, Kotlant, Chaloupka in bivši minister Prašek. — Z Moravskega in Šle-zije: Tomasek, Oklestck, Stanek in Pavlok.
VOJNI UJETNIKI V ZASEBNI SLUŽBI.
Korespondenčni urad poroča: Ker se množe slučaji, da vojni ujetniki, ki so se dali na razpolago zasebnim strankam za kmetijska dela, radi nezadostnega zastra-ženja uidejo, se naznanja, da se bodo vojni ujetniki ondi, kjer se ne drže strogo določbe glede straženja, v smislu obstoječih dogovorov zopet odtegnili.
MOČ ŠVEDSKE ARMADE.
Kodanj, 3. avgusta. Iz Stockholma poročajo, da štejejo aktivne švedske čete sedaj 360.000 mož.
V VARSTVO VELIKIH BOJNIH LADIJ PROTI PODMORSKIM ČOLNOM.
Rotterdam, 28. julija. Čez London se poroča iz Newyorka.: Na slavnostnem banketu, ki se je vršil o priliki, ko je bila spuščena v morje velika nova bojna ladja »Arizona«, je imel mornarični tajnik Daniels znamenit govor o dosedanjih poizkusih ameriške mornarice za varstvo velikih bojnih ladij pred podmorskimi čolni. Izvajal je, da je današnja pomorska vojna »dre-adnoughte« že spravila v zasmeh. Ravne največje bojne ladje se morajo najbolj bati podmorskih čolnov. Poizkusi se bodo šc nadaljevali. Doslej se še ni našlo nobeno uspešno varnostno sredstvo proti podmorskim čolnom. Daniels je dalje izjavil, da izpopolnjevanje ameriške mornarice dobro in hitro napreduje. Graditi sta se pričeli dve novi bojni ladji. Najprej bo gotova »California«. Gonila jo bo elektrika, kurilo se bo z oljem. To bo prva vojna ladja na svetu, ki bo mogla, ne da bi pristala, pluti dvakrat tako daleč kakor vsaka druga ladja. Četudi se v prvi vrsti polaga važnost na gradbo velikih bojnih ladij, vendar se ne bo zamudilo skrbeti tudi za to, da se bo korakalo s časom tudi glede torpedovk in podmorskih čolnov. Ob enem dela mornarični urad na to, da se pri zgradbi novih velikih ladij skrbi za to, da bodo ladje kolikor mogoče zavarovane proti napadom podmorskih čolnov.
Dnevne novice.
-f- Nemški cesar izročil nadvojvodi Frideriku maršalsko palico. Iz vojnega poročevalskega stana se poroča; Cesar Viljem je 3. t. m. obiskal vojnega maršala nadvojvodo Friderika v glavnem stanu in mu s prisrčnim nagovorom izročil prusko maršalsko palico. Cesar se jc mudil v glavnem stanu tri ure,
+ Prestolonaslednik nadvojvoda
Karol Franc Jožef in nadvojvotlinja Cita sta se pripeljala dne 7. t. m. v Budimpešto, kjer ostaneta do 14. avgusta.
Državno prebujena Avstrija. »M. N. N.« pišejo: »Kot znatno pridobitev svetovne vojne, ki vpliva daleč preko črno-rmenih kolov našega zaveznika, se mora smatrati prebujenje državnega mišljenja in čutenja v Avstroogrski. V narodnostni državi je postala zavest državnega avstrij-stva kot notranja sila tako nedvoumna in močna, da se niso le razpršili vsi dvomi sovražnega inozemstva o zvezni sili in življenjski sposobnosti Avstroogrske ko pleve na vetru, marveč se je tudi znatno dvignila vrednost usodne skupnosti z Nemčijo. Izvrsten članek o tem je priobčil državni poslanec Franc Jesser v dunajskem nemško -s ocialnem časopisu »Deutsch-Oesterreich«, julijev zvezek, pod naslovom »Nemška narodna politika in avstrijska državna politika«, v katerem ostro označuje silo državne prebuje med avstrijskimi narodi. Vsak nemški politik naj bi bral to delo, ki temeljito obravnava stanje pred vojno, ko je nacionalistična politika grozila, da razžene avstroogrsko državo, in potem veliko, nenadno izpremembo, ki je pred vsem svetom dokazala, da so bile naravne sile, ki vežejo donavsko monarhijo, močnejše nego vse irredentistične namere; ta izprememba povodom vojne je tudi odkrila, da živi zgolj državno av-strijstvo, ker živi avstrijska državna misel, S tem je tudi za vso" bodočnost dose-
ženo neizmerno ojačenje centralnoevrop-skega bloka proti svetu, ki nam stoji sovražno nasproti,
—	Gališki deželni odbor se bo iz Biale 25. avgusta preselil v Krakov.
—	Duhovne vaje za visokošolce in abituriente se prično 22. avgusta zvečer ob 6. uri. Gospodje, ki se jih žele udeležiti, naj se pismeno priglase vsaj do 15. avgusta vodstvu kn. šk. zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
—	Šolska vodstva na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem naj blagovolijo vposlati predsedniku Slovenske Šolske Matice, gospodu ravnatelju M. Schreinerju v Mariboru, zaznamek vseh v vojno poklicanih gg. učiteljev s podatki o njih ranjenju, ujetništvu, smrti ali odlikovanju, ker namerava Slov. Šolska Matica postaviti vsem vrlim junakom časten spomenik v svojih publikacijah.
—	Gg, poverjeniki Slov. Šolske Matice naj blagovolijo pobrati in vposlati čimpreje članarino za leto 1915. Ako je morebiti g. poverjenik vpoklican v vojno, naj blagovoli prevzeti ta trud eden izmed njegovih gg. tovarišev, ker mora društveni odbor v kratkem vedeti, kakšno bo njegovo denarno stanje.
—	Preskrba poljedelcev s icsforo-vimi umetnimi gnojili. Današnja »Wie-ner Zeitung« prinaša naredbo vsega ministrstva, ki določa, da more poljedelski minister za preskrbo nujne potrebe poljedelcev naložiti tovarnam, ki izdelujejo fosforova umetna gnojila, da določene množine oddajo določenim odjemalcem. Ravno tako lahko naloži trgovcem, ki imajo taka gnojila v zalogi.
—	Umrl je v Pragi leksikoerraf Fr. Kopp, član češke akademije znanosti v 90. letu starosti.
—	Č, g. profesor Janez Ev. Kociper je te dni zopet odpotoval na severno bojišče.
—	Duhovska vest. Iz Ribnice na Štajerskem: Vsled mobilizacije smo bili celo leto brez kaplana, s 1. avgustom pa je prišel č. g. Franc Jazbinšek za kaplana.
—	Vojni kurat Almer jc na bojišču obolel. Baje ima tifus. Leži v vojaški bolnici.
—	Umrl jc v Celovcu domobranec Peter Bresnik, doma iz slovenjegraškega okraja.
—	Dunajska podružnica »Slov, planinskega društva. Prijateljski sestanek se vrši v soboto, dne 7. avgusta 1915, v gostilni Wilfinger, XVIII., Salmannsdorf, Hameausiraese 5. Začetek ob 6. uri zvečer. Slovenski gosti dobro došli!
—Padel je na laškem bojišču stotnik mariborskega polka Jožef Diirr.
—	Iz Tržiča, Na severnem bojišču je padel junaške smrti Jakob Per-muš, posestnikov sin od Sv. Ane, in sicer v bitki dne 14. februarja. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po desetih mesecih Fvanc Kališnik.
—	Umrl jc v Feldhofu pri Gradcu bivši potnik celjskega mestnega mlina g. Avgust Deisinger.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil Anton Sešek, ki je bil ujet v Przemyslu. Piše, da so hodili 3 dni in se vozili 17 dni po železnici, dokler niso prišli v Taškent.
—	Veliko neurje nad Nišom s točo je divjalo dne 2. t. m. Toča je padala itako debelo, kakor kurja jajca. Uničena je vsa žetev, ubitih je bilo več ljudi.
Primorsle novice.
Naši begunci. Veleč. g. dr, Ličan, profesor bogoslovja in dušni pastir za slovenske in hrvaške begunce na Moravskem poroča, da se nahaja v Fricdlandu ob Mohri 200 Hrvatov, v Weigelsdorfu 40 Hrvatov, v Brauensaifenu 40 Hrvatov, v Grol3-Stohlu 70 Slovencev, v Klein-Stohlu 30 Slovencev, v Irmsdorfu 70 Slovencev, v GroR-Morau 30 Slovencev, ,,
—	Poslanec Spinčič radi vojske stanuje sedaj v Zagrebu ter je gost nadškofa Bauera.
Italijanska krščansko-socialna stranka v Trstu je imela 9. julija svoj občni zbor, na katerem je sklenila poživiti svoje delovanje zlasti med delavskimi sloji. V strankino predsedstvo so bili izvoljeni: Vitez Anton Cija'k, zem. posestnik, ces. svetnik Ettore Pollich, brodolastnik, Rudolf Eixner, c. in kr. dvorni špediter, Ricardo Dejak, veletržec, Enrico Kailer, tajnik Francesco Zajonc, prokurist, Francesco Rohn, uradnik, Giuseppe Frisenbichler, finančni nadkomisar, dr. don Antonio Vat-tova2, mestni župnik. V isti seji so izvolili tudi člane odbora za Bonifacijevo društvo.
—	Iredenta v Pazinu. Kje so »loži-rali« in kaj so snovali »Neodrešenci« v Istriji, se šele zdaj jasno vidi, ko jih je zadela pravična roka c. kr. vlade v Trstu. Tako v Pazinu — srcu Istrije, — ki je povečini hrvatsko mesto (ima okoli 3000 prebivalcev, a med temi samo kakih 200 pravih Italijanov, drugi so renegati) se je do zadnjega časa nahajalo poleg »Lega na-cionale« kar 7 (beri: sedem) iredentiških društev. Kaj so ta društva počenjala, nam
povedo njih imena: vCasino di societa, Circolo democratico, Societa di lettura, Societa escursioniti Montemaggiore, Uni-one democratica, Unione nazionale, Club ciclistico ihtrepido.« Interesantno! Memi-nisse juvat. — No pa naj reče kdo, da to ni žalostno, ko sc je moral hrvatski živelj na svojih lastnih tleh boriti za svoj obstanek. Upamo, da se po vojski kaj takega ne bo več ponavljalo, Dal Bogi
Za begunce iz Goriškega je došlo tržaškemu ces. namestništvu doslej 75,522 K 96 vin. darov.
Privatni telefonski razgovori so tudi na Reki prepovedani. Sme se pa ondi po telefonu govoriti z orožništvom, policijo, ognjegasnim in reševalnim društvom.
LjuDDooske novice.
lj Vojaška godba, ki se sedaj nahaja v Ljubljani, koncertira, če jc ugodno vreme, vsak dan od 6. ure zvečer v »Zvezdi«.
lj Preskrba Ljubljane z jajci. Piše se nam: V svrho preskrbe mestne občine ljubljanske z jajci je deželna vlada vsled zaprosila mestne občine ljubljanske sporazumno s c. in kr. 5. armadnim etapnim poveljstvom na podlagi § 4. ces. na-redbe z dne 1. avgusta 1914, drž. zak. št. 194, odredila, da morajo lastniki jajec v sodnih okrajih Mokronog, Litija, Višnja gora, Trebnje in žužernberk svoje razpoložljive zaloge jajec prodajati izključno samo mestni občini ljubljanski. Izvzeta so samo ona jajca, katera se potrebujejo za domačo porabo in za domače, v ondotnih krajih naseljeno ljudstvo. Za slučaj, da bi se posestniki branili prodajati svoje razpoložljive zaloge jajec mestni občini ljubljanski, je c. kr. okrajno glavarstvo pooblaščeno, jih na račun in stroške lastnikov prodati mestni občini ljubljanski. Ceno določijo izvedenci v smislu § 4., odst. 4, prej navedene cesarske naredbe v navzočnosti dotičnih posestnikov in zastopnikov mestne občine ljubljanske. Ravnoiako se bo postopalo v slučaju, da se lastniki jajec ne bi mogli zediniti z mestno občino ljubljansko glede cen. Da se predmetna akcija izvede, napravi mestna občina ljubljanska v vsakem izmed navedenih sodnih okrajev svojo posebno nabiralnico jajec. Če bo treba, bo tudi najela posebne zaupnike za pobiranje jajec od vasi do vasi, od hiše do hiše. Ti zaupniki bodo imeli od mestne občine ljubljanske izgotovljene in od okrajnega glavarstva vidirane izkaznice, katere bodo morali pri izvrševanju svojega posla imeti pri sebi in jih na zahtevo tudi po-> kazati. Iz navedenih sodnih okrajev se smejo torej jajca dobavljati izključno samo mestni občini ljubljanski. Železniške postaje, ki pridejo pri tem vpoštev, so dobile od svojih višjih oblastev nalog, sprejemati iz navedenih okraiev pošiljatve jajec samo tedaj, če je pošiljatev namenjena mestni občini ljubljanski, kar mora biti razvidno z voznega lista. Da pa se ne bi jajca po ovinkih drugam izvažala, ima orožništvo strogo naročilo, obračati prometu z jajci svojo posebno pozornost in nastopati z vso ostrostjo proti vsem, ki bi hoteli na kakršenkoli način kršiti to odredbo.
meso v Ljubljani Mestna apro, izacija je dobila	dva
majhna sodčka osoljenega govejega mesa. Prodajala ga bo prihodnje dni. Meso prve vrste in brez kosti sc bo prodajalo po 4 K za kilogram, druge vrste pa po 3 K 60 vin. Meso je treba vsaj 12 ur pred uporabo v vodi namakati. Dobro je vodo dva- ali trikrat premenjati. Tudi pri kuhanju je prvo vodo čez dobre četrt ure odliti in io nadomestiti z drugo gorko. —
lj Dunajski umetniki v Ljubljani. Kino »Central« v deželnem gledališču je s predvajanjem velike dunajske kriminalne drame »Zelena svetilka« dosegel velik uspeh. Iz-borno predstavljan od najboljših dunajskih umetnikov, je film tudi fotografično z veliko marljivostjo in spretnostjo izvršen. Vredno je, da si te predstave vsakdo ogleda.
lj Umrli so v Ljubljani: Daniel Sušnik, sin železniškega sluge, 8 mesecev. — Majda Turk, hči trgovinskega sotruclnika, 6 let. — Ivan Fajdiga, posestnikov sin, 3 leta. — Cecilija Pohleven, žena užitninskega. paznika. — Pa-vo Lubina, pešec pešpolka. — Julij Ujwari, pešec pešpolka. — Vincenc Konig, pešec pešpolka. — Josip Kalina, pešec pešpolka. — Fran Pire, poddesetnik pešpolka. — Josip Su-gar, pešec pešpolka. — Rudolf Stroh-sehneider, pešec pešpolka. — Lajos Benczi, pešec pešpolka. — Hubert Kobenvitz, pešec pešpolka. — Maks Fleck, kadet domobranskega pešpolka. — Alojzij Bruckner, pešec pešpolka. — Emcrik Ililocky, pešec pešpolka. — Svetozar Pavičevič, pešec pešpolka. — Mihael Mar-kus, pešec pešpolka. — Mijo Čavlo-vič, pešec pešpolka. — Fran Hore" desetnik pešpolka. — Pal Malh
pešec pešpolka. — Andrej Ivan Pocsik, desetnik topničarskega polka. — Friderik Babel, pešec pešpolka. — Artur Prill, desetnik pešpolka. — Karel Dosa, pešec bataljona. — Rok Santoro, pešec laškega pešpolka št. — Fran Embacher, patruljni vodja
lj Pozor! Vsi oni obrtniki, ki prodajajo sadje, zelenjavo in druga živila v mestnem okrožju po stojnicah ali barakah, se opozarjajo, da morajo priti po izdan maksimalni tarif v mestni tržni urad v pritličju.
lj Izgubil se je zlat prstan z briljan-tom, z vrezanim znakom: »M. G. 17./4. 1913.« Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi na policijskem ravnateljstvu.
— Ne pehajte se za čebulo! Mestni aprovizačni odsek je sklenil naročiti večjo pošiljatev čebule, ki se bo oddajala po veliko nižjih cenah, kakor so danes običajne. Tudi bo mestna aprovizacija gledala, da bo čebulje dovolj za tukajšnjo potrebo. Treba je le malo potrpljenja. S pehanjem za blagom se mu cene po nepotrebnem neznansko zvišujejo.
lj Najdene stvari v času od 17, do 31. julija 1915: 1 črna denarnica z 7 K 60 v, 1 žepni robec z 22 K, 1 črna sesalka za kolo, 1 zlat prstan z modrim kamnom, 1 črna denarnica z 12 K 6 v, 1 zapestnica z uro, 2 bankovca po 2 K, 1 kolo znamke »Puch«, najdeno dne 11. julija 1915, 1 zavitek z vojnimi dopisnicami, 1 črna denarnica z 10 K, 1 črna denarnica z 28 K, 1 rjava denarnica z 30 K, 1 rjava denarnica z 30 K, 1 žakelj s 5 kg sladkorja in kave, 1 knjiga za kitarsko šolo, 1 beli damski solnčnik, 1 kovinasta verižica z obeskom, 1 črna denarnica z več kakor 100 K, 140 K v bankovcih, 1 ura z verižico, 6 parov zlatih uhanov, — Dobi se jih pri c. kr. državni policiji v uradu za najdene stvari.
Bolprija liofe oslal! nevtralne.
500 miljonov posojila.
Kodanj, 3. avgusta, Pariški listi javljajo iz Dedeagača, da je Bolgarija izjavila, da hoče tekom vojne proti Turčiji in osrednjima velesilama ohraniti dobrohotno nevtralnost.
XXX
»Kolnische Zeitung« poroča da je Bolgarija ravnokar dobila v Avstriji in Nemčiji 500 miljonov posojila. Nemški listi poudarjajo, da je to dejstvo sicer v prvi vrsti gospodarskega pomena, vendar kaže, da
vojne zmešnjave niso mogle omajali medsebojnega zaupanja. Če previdni finančniki stotine miljonov zaupanega denarja pod zmernimi pogoji naložijo na liolgarskem, je to viden dokaz naše finančne moči in dragocen migljaj, kako sloji gospodarski in političen barometer.
Angleški prilšsK m SrUc.
Haag, 3. avgusta. Angleška je izjavila Srbiji, da ji bo nakazala podporo le v razmerju z njenimi operacijami proti Avstriji. Če Srbija ne bo v najkrajšem času dosegla novih uspehov proti Bosni ali Ogrski, nima pričakovati nobenega denarja več od Angleške.
Nemčija !io zvišalo dnevno množino KruHo,
»Vossische Zeitg.« poroča, da je letos pričakovati v Nemčiji srednje dobre letine; od lanske ima še kakih 700.000 do 800.000 meterskih stotov, zato je pričakovati, da bodo spiošno zvišali dnevno množino kruha.
Oarovi.
došli upravništvu:
Za pogorelce v Ribnici: G. Stcle, Spodnja Šiška, 10 K. — Neimenovana v Ljubljani 5 K. — Neimenovan 10 K.
Za č o 1 n - p o t a p 1 j a č: G. Jožef Koželj, kaplan, Št. Vid pri Zatičini, 10 K, — Gdčna. Lea Fatur 2 K.
Za Rdeči križ: G. Fr, Zbašnik, župnik v p„ Hraslje, 6 K.
-RES

\ SAMATORUM • EMONA I
ZA'NOTRANJE -IN-KIRijnGlCNS -BOLEZNI. L
|j	-POFJODMiSMCA.	*1
al LJUBLJANA • KDMENSKEGA-UUCA-4 Tli
H^.^p-zc-pm-gK-.PRg-^raj-D^-FR.DERGANC |
iz cerkvenega vinograda, 78 hekto 1911 in 1914 belega, sortiranegn, in 78 hekto 1911 in 1914 rdečega, proda cerkveno pred-stojraištvo na Bizeljskem.	1509
sj&A
Dobitki
Kron
za
6 10 80 55 53 2590
3 po 10000 = 5000 ~ 2000 = 1000 = 600 = 400 =
55

55
55
30000 30000 20000 30000 33000 21200
L? 20'
160 = 414400
S 2750 dobitkov K 728600
Srečke za ta razred priporoča
posloonlco c. kr. avstrijske razredne loterije
n
CD
a
»
M 1»
O M (D tn
rV
rw>
UJ -1 CD
O
!»r
CD
■a
£5.
w< «
co" to
M "«
D) N -I (D
P-»
v UiiMlnni
In nlens podružnica v Celin, Celovcu in Splitu.
izgole 17. pešpoikfl.
(r. = ranjen; u. = ujet.)
Kadet Baumgarten Miroslav, r.; kadet Erker Anton, r.; kadet Honigmann Adolf, r.; kadet Ka-stelic Franc, r.; poročnik Novak Ivan, r.; kadet Petavs Karel, r.; kadet Wank Ivan, r.; Avsec Fr., 6. stot., Videm, r.; Bergant Alojzij, 7. stot., Za-poge, r.; Bergant Ivan, 6. stot., Zg. Šiška, r.; Bernard Štefan, 7. stot., Kranj, r.; Bernik Mihael, 5. stot., Gorje, r; Bizjak Ivan, 8. stot., Vel. Dolina, r.; Bizjak Ivan, 8. stot., Vrhnika, r.; Bogataj Ant., 6. stot., Selce, r.; Bogdanovič Ladislav, 5. stot., r.; Bučar Leopold, 6. stot., Št. Janž, u.; Čarlet Dominik, 8. stot., r.; Černič Ivan, 2. stot., Podzemelj, r.; Čikada Anton, 9. stot., Jclšane, r.; Črne Leop., 2. stot., Št. Vid nad Ljubljano, mrtev (maja 1915); Dremelj Franc, 8. stot., Litija, r.; Drolc Josip, 8. stot., Srednja vas, mrtev (1.—20. maja 1915); Drolka Anton, 6. stot., Dob, r.; Droscher Josip, 8. stot., r.; Ebrhard Ivan, 8. stot., r.; Erce Franc, 8. stto., Vodice, r.; Fabjan Kolartin, 8. stot., r.; Findl Štefan, 9. stot., r.; Fink Alojzij, 6. stot., Toplice, r.; Fischer Josip, fc. stot., r.; Gabrič Matija, 8. stot., Blanca, r.; Gabriel Anton, 2. stot., Trebnje, r.; Germ Ivan, 8. stot., Podgora, r.; Glatz Ludvik, 7. stot., r.; Gogola Matej, 8. stot., Bled, r.; Golob Franc, 8. stot., Ljubljana, r.; Gruber Josip, 5. stot., r.; Gubane Franc, 8. stot., Vodice, r.; Hafner Karel, 2. stot., Stražiše, mrtev (maj 1915); Hutevec Josip, 9. stot., Šmihel-Stopiče, r.; Januš Franc, 6. stot., Tržič, r.; Jaoel Pavel, 8. stot., Vrhnika, r.; Jemec Franc, 9. stot., Trzin, r.; Jenko Josip, 2. stot., Trnovo, r.; Jenšterle Peter, Sorica, mrtev (maja 1915); Kekec Franc, r.; Kežič Ivan, 5. stot., Idrija, r.; Kleincggcr Anton, 6. stot., Dol, r.; Knapfel Leopold, 5. stot., Črnomelj r.; Koblar Fr., 6. stot., Selce, u.; Kocjančič Franc, 8. stot., Dvor, r.; Kogovšek Franc. 7. stot., Vrhnika, r.; Kogovšek Pavel, 7. stot., r.; Kolar Josip, 6. stot., r.; Košmerl Franc, 9. stot., Loškipotok, r.; Kovač Jospi, 6. stot., Šmartno, r.; Kovič Josip, 8. stot., Kresnice, r.; Kramar Anton, 6. stot., Ljubljana, u.; Kržišnik Peter, 5. stot., r.; Krkuljan Fabijan, Kastav, r.; Langus Ivan, 6. stot., Tržič, r.; Lavrič Ivan, 2. st., Sela, r.; Leban J., 9. stot., r.;Messner Rok, 6 .st., r.; Mežnar Anton, 2. stot., r.; Mrgole Franc, 7. st., Škocjan, r.; Muravec Josip, 7. stot., Vinica, r.; Nachtigall Ivan, 5. stot., Ljubljana, mrtev (1. do 20. maja 1915); Novak Ivan, 8. stot., Krka, r,; Novak Pavel, 7. stot., Slavina, r.; Oman Ivan, 6. st., r.; Ošaben Henrik, 6. stot., Trst, u.; Pacher Ru-pert, 2. stot.. r.; Pansi Anton, 2. stot., r.; Papež Matija, 6. stot., r.; Peca Franc, 4. marškomp.. Senožeče, mrtev (9. sep. 1914); Pečar Ivan, 6. stot., Drašiči, u.; Pečnik Jakob, 6. stot., Ježica, r.; Pele Alojzij, 9. stot., r.; Pelko Florijan, 6. stot., Toplice, r.; Persinšek Anton, 7. stot., r.; Petelin Ivan, 2. st„ Preserje, r.; Pire Ivan, Vel. vas, r.; Pistotnik Josip, 2. stot., Češnjice, r.; Plešec Tomaž, 5. stot., Medvode, r.; Pucel Franc, 8. stot., Kranj, r.; Puh Maks, 9. stot., r.; Putre Avgust, 6. stot., r.; Putsi Ivan, 2. stot,. Belapeč, r.; Račič Ivan, 5. stot., Cerklje, r.; Račič Matija, 7. sott., r.; Rangus Alojzij, 9. st., Dev. Mar. v Polju, r.; Ratisnennig Franc, 6. stot., r.; Rozman Jakob, 8. stot., Smlednik, r.; Salmič Florijan, 8. stot., r.; Schnabl Franc, 6. stot., r.; Schwal Josip, 8. stot., r.; Sclnveighart Peter, 7. st., r.; Šercar Josip, 6. stot., r.; Šest Martin, 8. stot., r.; Šetinc Ivan, 6. stot., Mihalovec, r.; Sever Edv., 2 .stot., Ljubljana, r.; Širok Andrej, 7. stot., Zagorje, r.; Slivnik Franc, 8. stot., Gorje, r.; Sommer Ferdinand, 7. stot., r.; Spendan Ferdinand, 6. stot., Ovšiše, r.; Stalzer Ernest, 6. stot., u.; Starešinič Rudolf, 6 stot., Podzemelj, r.; Suhadolc Josip, 2. stot., Dobrova, r.; Šulc Franc, 2. stot., Ljubljana, r.; Sušnik Anton, 5. stot., Železniki, r.; Suš-nik Anton, 7. stot., Gojzd, r.; Tandl Josip, 7. stot., r.; Tomazin Jernej, 9. stot., r.; Trager Franc, 7. st., r.; Turk Ivan, 9. stot., r.; Veldin Franc, 8. stot., r.; Vidrih Ivan, 6. stot., Šmihel-Stopiče, u.; Volčič Ivan. 6. stot., Št. Vid nad Ljubljano, r.; Železnik Josip, 3 stot.. Šmartno pri Litiji, r.; Žnidar Franc, 6. sto'., Boh. Bistrica, r.; Žugelj Ivan, 6. stot., Podzemelj, r.
jy
o f^r
IU
Josip Lavrenčič, železniški čuvaj, Boh. Bistrica št. 75, išče družino Lavrenčič iz Doberdoba št. 72. Pojasnila na omenjeni naslev ali pa na uredništvo »Slovenca«. — Franc Školč, 27. pp., ki je bil ranjen v Galiciji ter se sedaj nahaja v bolnici v Budimpešti, išče svojo družino, doma v občini Brginj št. 26, Goriško. Pojasnila na Franca Školč, Bisto-sito Intezetek, Hadi Korhaza, VII. Istvan ut 95, Militar Spita), Budapest. — Lovrenc Toroš, K. k. Landslurm-NVachbat., 1. Komp., Hasnerplatz, Graz, išče svoje starše in ženo s štirimi otroci, ki so doma iz občine Medana. — Schavnik Ludvik iz Rude na Furlanskem ne ve, kje je njegova družina. Sporočilo na naslov: Schavnik Ludvik, Gradec, Notreservespual 2, Bar. V. — Andrej Markič iz Ločnika pri Gorici ne ve za svojo družino. Sporočilo na naslov: Andrej Markič, Gradec, Franz Jo-sef Kaserne, V. Abt. — Črnovojnik Štabon Josip, doma iz Ločnika pri Gorici, ki se nahaja sedaj pri 97. pešpolku, IV. Alarmkomp. v Veržeju, p. Križevci na Štajerskem, išče svojo ženo Marijo Štabon. — — Franja Stepančič s štirimi otroci, ki je sedaj begunka na Nižjem Avstrijskem, Deinzendorf bei Zelerndorf, doma iz Dol p. Opatjeselo pri Gorici, išče svojega Jožefa, ki je odšel 20. maja k vojakom ter je bil najpreje v Mariboru, sedaj se pa baje nahaja v Ljubljani. Prosi ga, naj ji takoj piše. — Anton Čufcrli, Landsturm \Vachkomp. I, Hasnerplatz 12, Graz, doma iz Srednje, občina Ajba, išče svojo družino. — J. Polenčič, N. V. L. »Szigetvar«, mornarska vojna pošta v Pulju, prosi vse one, ki 1-3 količkaj vedo o njegovih starših, ki so pred vojno stanovali v Biljani pri Krminu, zap. Brda, da bi mu to sporočili. V drugi vrsti bi poprosil za sveč, kam naj se obrnem, oziroma kje je sedaj vodstvo »Slov. Alojzijevišča« v Gorici. Brata sem imel, ki je zahajal v tamošnjo slovensko gimnazijo in je stanoval v goriomenjenem zavodu. Odkar je započela vojna z Italijo, pa ni od nobene strani glasu o ljubih domačih. Zelo težko mi je to! — Štefan Mavric, 27. domobranski polk, 7. stot., I. vod, Liezen, Zg. Štajersko, išče svojo družino iz Prelesja št. 48. občina Anhovo pri Gorici. — Išče se Ignacij Sirk iz Slovč, p. Kojsko; išče ga Egidija Prinčič iz Vipolž št. 23, sedaj stanujoča v Št. Vidu nad Ljubljano št. 23. — Išče se Frančiška Gabrijelčič, stanujoča pred izbruhom vojne v Plavch pri Gorici; pojasnila Francu Gabrijelčič, enolet. prost., XV./97., Mil. Arb. Abt , vojna pošta št. 608. — Išče se družinski oče Peter Prinčič, Gor. Cerovo št. 11 pri Gorici; pojasnila na Ivana Prinčič, K. k, Landsturm-bat., 1. \Vachkomp., vojna pošta št. 610. — Štefan Mavrič, K. k. Lir. Nr. 27, 7. Komp., Liezen, Zg. Štajersko, išče svojo ženo s tremi otroci, doma iz vasi Prelesje, občina Anhovo. -— Leopoldina Prinčič, St. Lconhard am Fort Nr. 28, Nieder Gsterreich, išče družino nadučitelja Edvarda Prinčič iz Pevme pri Gorici; ravnotaku išče imenovana svojega brata Karla Bregantič. — Kdor vč kaj o družini Karola
Reja, posestnika in krčmarja v Dobroveni pri Bi-ljani na Goriškem in o njegovi soprogi Mariji in hčerki Olgi, — ravnotako o gospodu Karolu Reja, kaplanu v Kobaridu in njegovi sestri Mercedi, naj sporoči gospej Adeli Dolgan, c. kr. poštarici v Ko-šani na Notranjskem. — Išče se Marija Stergar iz Trsta, Via Zonta 9./II., in Marija Jug, Trst, Palazzo Vianello 19; pojasnila Mariji Stergar, Mank 1, Nieder Osterreich. — Janez Gabrijelčič, 27. dom. p., 2. stot., vojna pošta št. 48, išče svojo družino, doma iz Anhovcga. — Ivančič Josip, K. u. k. Landessch. Reg., I. Ers. Komp., Wels, Ober Čsterrcich, iz Ravne, Kenda Ivan iz Drežnicc in Kosmačin Josip iz Sedla služijo pri istem polku.
PRIPOSLANI NASLOVI.
Josip Marinič iz Pevme pri Gorici, sedaj v Kilbu, Nižje Avstrijsko, sporoča svojcem, da se je koncem junija preselil v Amstetten, Bahnhofstrasse 25, Nižje Avstrijsko.
POGREŠANI VOJAKI.
Anton Japelj, 5. dom. p., 12. stot., vojna pošta št. 48, se pogreša od 1. januarja 1915; pojasnila uredništvu »Slovenca«. — Pogreša se France Fer-kulj, doma iz Strug na Dolenjskem, ki je služil pri 7. lov. bat.; pojasnila Francu Ferkulj, Lipa, p. Do-brepolje.
s primerno šolsko izobrazbo v trgovino z mešanim blagom. Ivan Bergant, Stara Loka, pošta škofja Loka.	1510
10.000 hekto
1376	sortiranih
gospodskih Min
razprodaja v poljubnih množinah
AISiei»4 2£®B*kowitas
- Nagykanizsa (Ungarn). -

kateri ima veselje do trgovine, poštenih staršev, čvrst in zdrav, sprejme takoj trgovska firma	1523
I. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko.
mu M&L
francoskega, italijanskega = ln nemškega jezika. =
Med počitnicami znatno znižane cene. Posebno priporočljivo za učence, radi ponavljanja in prepara-cije za višje razrede.	1521
Naslov: šola za jezike, Breg št. 20/III.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki 3409	fotografiji	3409
prvi fotografski ln povečevalni zavod
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
Spretnega
slaščičarskega pomočnika
sprejme takoj Jak. Zalaznšk, Stari trg 12.
Sprejmem dva krepka
1488
s primerno šolsko izobrazbo v svojo trgovino z mešanim blagom. Dečki z dežele imajo prednost. — Ponudbe na I. Čolnar, Kranj.
Kupim v vsaki množini mikano in netnikano
po najvišji ceni. — Ponudbe na: Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta š,. 31. 1453
A/NTO/N BOe
barvanja in kemična pralnica |
Ljubljana, Seienburgovan!. 61
"Dela se izvršujejo tudi na Glincah št. 46. Nizke cene I
Točna in soliolns postrežba !
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
se prevzame v najem s
z novembrom tega leta na deželi, najraje pa kje v Ljubljanski okolici, ali v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod »gostilna 100«.
veščega slovenščine in nemščine, sprej-
me tvrdka Back & FehI, Stari trg št. 8.
Ljubljana,
Št. 12.031.
1524
Na ukaz c. k. deželne vlade za Kranjsko z dne 10. julija 1915 št. 18.405 določa mestni magistrat ljubljanski za živila navedena na posebni tiskovini p:>il naslovom ..Maksimalni tarif št. A in B", najvišje cene, po katerih se sme prodajati ali kupovati. Maksimalni taril se bo po potrebi od časa do časa izpreminjal, vsaka nova izdaja tarifov pa se opremi s prihodnjo zaporedno številko.
Najvišje cene se bodo objavljale na trgu na posebnih deskah. Maksimalne cene pa ne veljajo za imenovana živila le, ča se prodajajo ali kupujejo na trgu, marveč tudi, če se trguje z njimi po mestu, vsled česar morajo vsi obrtniki, ki se pečajo s prodajo takih predmetov, imeti vsakokratni maksimalni tarif na vidnem mestu nabit v svojem obrtovališču.
Prodajalci kakor kupci, ki se pregreše zoper odredbo, se bodo po obstoječih zakonih najstrožje kaznovali.
dne 29. julija 1915.
fl steklenica m f krono, odgo-siarp »se^iiii desetih limon.
Lekarna Tnikoczy
zraisen rotoola d Ljnblfani.
Vnovčevalnica za živino naznanja,
da dobe cenjeni odjemalci
ZAJCE n
v soboto dne 7. avgusta od 8. do 10. ure dopoldne na dvorišču Gospodarske Zveze, Dunajska cesta 29.
Izurjena
1518
talim (frizerko)
cenjenim damam na razpolago proti zmernemu plačilu. Genj. vprašanje pod »Ugodna prilika 1518« na upravništvo tega lista.
za častnike in moštvo dobe se v vsaki množini
v zalogi tovarne
Breg št. 20.
Pozor!	Pozor!
Nova trgovina
koles in motorjev
Selenburgova ulica 26
Zaloga svetovno znanih „Humber"-koles, Puch-motorjevnovega sistema in posameznih delov po najniijih cenah. Priporočam se za cenjena naročila
1497
x odlilnim spoštovanjem
Fran Florjančič
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jolel Gostinčar državni noslanec.