uto lxix. it. w LjwUjaM*,p9nt*tn*ktL iimrtf » 1*1 Cena Din !•- umuje ro&it «i&đ popoiOiH^ izvzem&i fHKMHjn a pnszkifcfe. — inmiĐ do 0b pcffl rrvt a Din 2, do 100 vrst * Ois JUJO, oo 1UU do 800 mt ft LMs a. vecp uuenu pettt rrsta om 4.-. Popust po dogovoru, tnaeratm davefc poaebej. — »Sknrenalo Narod« r*Ha raeaeAao v Jug-oalavlt) Din 12 - «s tuuaeiujitvo DtD tft - Rokoptsl •• ae rraćaja UREDNIŠTVO IBi C7PKAVN1STVO LJUBLJANA. &naf|Jev» ote Mev. *» Telefon: 81-32. 81-22. 81-24. S1-2S tn 81-26 Podratoioti MAKIBUR Stxoaamayer}evs 3b — NOVO ME3TO. 4-jUDijanaKa o. telefon 1L 26. — CELJE«: oeJjako uredništvo: Strossmaverjeva ulica I, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenoua ulica 2, telefon St. 190. — JESEXICE: Ob kolodvoru 10X Pustila nranlinlca ▼ Ljubljani *t 10351. Katastrcfalen potres v Ameriki: šest mest v razvalinah V republiki San Salvador je ponoći nastal hud potres, fci je ^esenetil Ifndi v spanfo — število žrtev še ni znano, je pa izredno veliko lx>ndon, 21. decembra, z. Po poroči-lih iz New Yorka je zađela rcpubliko San Salvador potresna katastrofa, ka-kršno doslej v teh krnjih nišo št* nik-dar doživeli. Več mest je hudo prizade-tih, mesto San Vincente pa je popolno-ma razdejano in samo Še kup razvalin. Tuđi okoliski kraji so hudo trpeli. Šte-vilo mrtvih in ranjenih se ne da še niti približno oceniti, boje pa se, da je katastrofa zahtevala izredno veliko smrt- nih žrtev. V San Vincentiju vedo do-sedaj za 20 mrtvih. Potres je nastal ponoći, ko so ljudje po većini spali. Potresni šunki, ki so bili zelo močni, so ta ko hitro sledili drug drugemu, da ljudje niti nišo imeli časa zbežati na ulice in so po većini našli smrt pod ruševinami. Posebno hudo so poleg San Vincentija prizadeti kraji Petprian, Apastepeque, Vera Paz, San Sebastian, San Caveta-no, Tecoluco in San Esteban. Vlada je i naglo poslala v potresno ozemlje po-! možne delavske oddelke, da pomagarjo ' pri reševanju ranjencev. Tuđi posebni vlaki z zdravniki in boln^kim osobjem so krenili v potresno ozemlje, kjer so uredili zasilne lazarete. Večji oddelki vojaštva skrbe za red. San Sebastian leži na vznožju vulkana, čigar zrelo leži 2.300 m visoko. Ta vulkan že deset-letja ni več deloval, sedaj pa 9« je najbrže v notranjosti sesul. LOSDOS, 21. decembra. AA. Rcuter: Hud potres v San Salvadorju je uničit mesto San Vincente, *ki ima 28.000 prebivalcev. Mesto je 24 milj oddaljeno od prestolnice. Število žrtev potresa še ni znano. I 'endar pa je mesto zelo poškodovano in pzav tako so poskodovani kraji okoti mest a. SAN SALVADOR. 21. decembra. AA. Potres v San l'incente in okolici je bil stra-šen. Ćela vrsta mest je obenem s San \~in-centom porušenih. Vesti potrjujejo, da je več sto oseb mrtvih. De la Roque zahteva reforme Prvi kongres nove socialistične stranke bivših „ognjenih križarjev" Pariz. 21. decembra. A A. Veeraj je hil končan kongres franeoske socialistidic stranke, katerc pristaši so prej pripadali organizaciji »Ognjenih križev«. Vodja stranke De la Ročne je prcčital zaključno izjavo, s katero je stranka zavzela stalisče na-pram vsem važnim socialnim in političnim vprai^anjem. Izjava je bila soglasno spreje-ta. De la Rochc je v glavnem poudaril: Francosloa socijalistična stranka je zvesta načelom republikanske meščanske svobođe in trdo vztraja pri svojem sklepu, da odigra do konca vh>go, za katero se smatra pozvano. Pri izvajanju svojih nalog si bo pri-zadevala predlvsem koristiti interesom po-sameznih stanov. Na prosvetnem področju bo delovala za ureditev perecih kulturnih problemov. Hkratu pa se bo borila /a politične smotre, ki so izraženi v njenem programu. Stranka se bori za novo ureditev džave. Pri tem mora priti do popolne ve-Jjave načelo osebne odgovornosti v državni upravi Predsednik republike mora dobiti •tvarne pravice imenovati ministre, razpu- stiti poslaru&o zbornico, opozoriti zbornico s posebnimi poslanicami na delovanje po-sameznih ministrov, odvzeti zbornici zako-nodajno iniciativo v primeru, da bi hotela i/vršiti k&kšne spremembe glede državnih izdatkov ali voiilnega sistema Stranka zahteva volilno reformo z uvedbo novela voiilnega sistema in s priznanjem ženske vo-Hlne pravice. Dr/avni uslužbcnci se ne smejo organizirati v sindikatih. Stavka mora biti izloeena iz soc ilne in politične borbe. Omogoeiti je treba državnim oblastem večje nadzorstvo nad delovanjem bank, ki ne smejo lahkoinisclno in nepravično ravnati s kapitalom, ki jim je zaupan. V zunanje-politrčnem delu izjave je rečeno med drugim: Potrebno je, da se Fran-cija resi obveznosti napram Rusiji, da ^e bolj ojači svoje zveze z Veliko Britanijo, Poljsko, Malo antanto in ltalijo. Ko bo to doseženo. bo morala z vsemi silami delovati za trdni in trajni mir tuđi mrcl Ptin/om in Berlinom. Ribbentrop pri Edenu Posetu nentškega poslanika pri angleškem zu-nanjem ministru pripisuiejo veliko važnost London, 21. decembra, r. V političnih krogih se širijo govorice, da je treba vCcraj-snjemu seatanku nemškoga poslanika K'b-bentropa rn zunanjega ministra Edena pripisati poseben pomen. Ribbentrop namera-va »edaj v Berlin, kjer se bo sestal / vo-dilnimi političnimi o^ebnostmL Zato je hotel pred svojim odhodom iz Londona sam dobiti od Edena čim več informacij o po-^ameznih a-ktuah^ih ^rašanjih. Zunanji mi-nister je, kakor zatrjujejo poučeni krogi, o priliki tega sestanka gotovo nagla.s^.1 ne-kaj akoliščin, ki jih je omenil že v svojem govoru v Bratehordu in ki se nanašajo zla-»ti na dogodke v Spaniji ter na anglpške kontinentalne obveznosti. Enako tolmačijo pomen Edcnovega in Ribbentropovcga sestanka tuđi nerruški politični krogi. Izvcde-k) se je, da je Eden izkoristil priliko in omenil Ribbentropu, da je angleski vladi mnogo na tem, da bi se ncmška vlada čim-prej izrazila o svojem stali^ču glede akcije dobrovoljcev v SpanijL Ribbentrop mu na njegova vprašanja z^aenkrat ni mogel dati definitivnoga odgovora. Berlin, 21. decembra. A A. Liuvur angle-^c^ja zunanjega ministra Edena so nemski politični krogi sprcjeli neugodno. Nekateri celo menijo, da je ta govor naravnost pre-senetil odgovorne faktorje v Berlinu. Pred-vsem ni mogoče razume ti. kako je Eden mogel postaviti takorekoč Nemčito :n ltalijo poleg Rusije na zatožno klop. medtem ko je našel za Franco/e naravnost rrisrčne be«e-dc »Deutsche Allgemcine Zeitung« pravi o tem govoru med drugim. Treba je popolno- ma odkrito reći. da tako enostranske tr- ditve. kakršne so bile one ki jih je v petek v spodnji zbornici poda'' angleški zunanji minister, \ nobenem primeru ne morejo pripraviti niti najmanjše podlage za skupno politiko velikih sil glede na spanske zadeve. V Londonu se poslužujejo dveh mer za pre- sojanje dogodkov. Dokler bo tako ne bo mogoče zaupati britanski inicijativi, ki jo je i hotel Eden podpreti. Eden metodično na- ; daljuje svojo politiko za zbližanjc s Fran- j cijo in s tega vidika nastopa nairim N'em- 1 čiji zmerom bolj čudrn. Maršal čangkaišek zopet ujet Uporniške čete nišo priznale sporazuma generala čanesuelianga z nankinSko vlado Limdon, 21. decembra, z. ć>eravno je že izgledalo, da bo incident, ki je nastal zaradi upora griterala Cangsueliangu, »jK>ra-zunino hitro iHrvidiran, se je položaj nena-dotna izprenM^iiiL Maršal Cangfsueliang je bil t* pripravljen na sporazum in je te iz-dai nalog, naj ujetega ma>r^aia ćangkajše-ka izpuste, toda sedaj je priAlo do upora med njeg^o\-imi lastnimi četami, ki so se odhodu generala C'angrkajSpka uprle. č'an£-kajdek je bil ie na potu iz Sianfuja, kjer je bil interniran v taborišfe viadn'h frt, Id je odaljeno kakih 50 km, ko «o ga zno-va napadle uporni^ke eete ter ga zopet proglasile za jetnika. Ves o tem je izzrvala v nankinških krogih veliko ogorčenje. Zet maršala Cang-kajšeka, vojni minister Feng je takoj od-potoval na scver in sam prevx**l poveijstvo nad vladnimi četami. ki su prekinile prej sklenjeno premirje ter takoj preSle v napad. Pri Vuasiengu je prišlo do bitke, v kateri so bili uporniki premagrant Vladne ćete sedaj naglo prođi rajo prott Sianfnju. da osvobode maršala Čangkajšeka. Šanghaj, 21. decembra A A. Tukaj je zelo ugodno uplivala izjava sovjetskega od-pravnika poslov pri kitajsk* vladi, ki je iz-JAviL, da Sovjetska Rusija nikakor ne pod- pira upornike na severu. Zelo veliko zanimanje je izzvala tuđi i/java japonskega /unanje^a ministra Arite kitajskem poslaniku v Tokiu, ki je rekei, da Japo-nska ne bi mogla biti hladnokrvna napram temu, če bi se nankinška vlada sporazumeLa z ele-meoti. ki so komunistićno navdahnjeni in polni mržnje proti Japonski. Toda ta izjava je izzvala nasprotni učinek kakor pa si ga je zamišljal japanski zunanji minister. Tukaj se je razburjenje še povećalo proti japanski zaradi izjave, ki pravi, da lahko razsoja nad kitajskimi razmerami. Tukaj tuđi vedo. da vrši Japonska moćan pritisk na guvernerja provinc na severu, češ da naj poseže jo v spore in tako prekr«iio svojo rtcvtralnost. Tukaj se tuđi komentira vest. da so mongolski glavarji ustavili napade in pravi jo, da je tuđi to raskrinkalo manever laponskih generalov ki so hoteli našeuvati obmejne generale, da bi si po ureditvi sporov med Sianfuj«Tn in NTankingom. ti genera!? skoči li v lase in tako pozabili na to, kaj zadaj dc Iajo Japonci. Japonci se namret zavedaio da bi sporazum med Sianfujem in Nankin «om lahko njim prišcl prekmalu Vedeti moramo, da. so čete maršala čangsudianga Nova ofenziva na Madrid Na severnem odseko fronte so v teku hode bort^e Madrid, 21. decembra, z. V pretekli noći so čete general Franca po včerajSnjem porazu na jugu Madrida prešle v offui^ivo na ševe mi strani mesta. V okolici Villa Nueva de la Granada so čete generaLa Mola po predhodni hudi borbi prodrle ma-dridsko obrambno fronto. Miličniki so imeli velike izgube tn so se morali naposled pred nudim ognjem iz topov in tankov umakniti. Na bojišču so pustili več topov in večje število strojnic. Ćete generala Franca so tako dosegle cesto Bruncte El Escorial ter po tej cesti prodirale dalje. Prišle so že 7 km blizu El Esccrialc, kjer se vrše sc'aj nude borbe. Položaj miiični-kov je na tej fronti sedaj postal zelo kri-tičen, ker jim na ta način grozi obkolitev. Madrkiski obrambni svet je takoj poslal na ta odsek ojačenja, zJaisti moćne oddelke dobro opremljene tujske brigade, Ki jim poveljuje general Mangada. Ce madridske čete navala Francovih 6et na tem odseku ne bodo zcvrnile. je pričakovati, da bo obrambna Hnija na Sieri Guadarami pro-padla in se bo na ta način obroft okrog Madrida še bolj zožil. To je po enera mese-cu prvi večji uspeh generala Franca. ki pa ga je stal ogromne žrtve. Azana konfiniran ? Sevilja. 21, decembra. AA. Havas: General Queipo. de Llano je imel na radiu ^o-vor, v katerem je rekei, da nišo resnična madridske vesti, da bi nacionalistično le-talstvo zadnje čaše pretrpelo hudo škodo. Pred Madridom se vrši premikanje čet. Nato je rekel. da ve, da je bil katalonski vojni minister Sandino zamenjan in da je predsednik republike Azana konfiniran v samostanu Monteserrat. Rekel je tuđi, da so madridske čete napadle AntequcroT kjer pa so bile odbite. Brat Caballera ubit Tenerifa, 21. decembra. AA Havas: Vlad-no letalstvo iz Madrida je včeraj horabur-diralo Badajoz. Pri tem bombardiranju je bil ubit brat g. Larga Caballera. ministr-skega predsednika vlade v Valenciji. Ruske vojne ladje v španskih vodah Rusija grozi z represalijami, ker so nacionalisti napadli in zažgali ruski trgovski parnik London, JI. decembra. AA. Hava^: »Dai-ly lit ..■Ni« piše. da 5o v Lomlenu zelo vzne-mirjoiii zaradi t^ga. kor so nacionalistične Uvije uapa^U-e sovjetski trgovski paralk sKomsoiuoi. Parnik je bil včeraj napaden in zažgan. V Londonu se sedaj potr|ujejo vesti, da je sovjetska vlada sklenita sedaj poslati v spanske vode svoje vojne ladje, ki naj zaščitijo sovjetske trg°v9ke ladje na njihovi poti skori SredOzemsko morje. Sovjetska vlada je že poslala noto franco-ski in angleški vladi, da naj at začne skupna akcija, da se zaščitijo ladje pred napadi na odprtetn morju. Ta incident je oajtežji, ki se ie dosodU v v^i ^nanski drzavijanski vojni. Angleški listi so presenećeni, ker Je znano, da je ta parnik vozi! mineralno olje v Belgijo. Pariz, 21. decembra. AA. Hava.s: Fntn- coski tisk izraza veliko vziit'mlrjen}v* /aradi napada na sovjetski parnik >KamsomoN. Francoški politični krogi ao zclo pro*f*nf^e-ni, piše »Le Petit Parisi-en«. ker )e- bil napad naeionalistične križarke nn ?f>vjetski paruik popolnoma neutomoljen. Hwlo je. ker fc bil napaden nezažčiteni tr^ovaki parnik. Vse države, ki so zapletena v špansko zadevo. bodo morala zelo skrbno proufeva-ti ta primer. k<*r jo pričakovati. da bo Sovjetska ffusip 7.iev. PoudarJA pa se. da ni prodrl prediog, naj bo vsa Amerika kot ctlota ne-vtralna v slučaju spopada na kakem dru^em kontinentu. Vendar pa se je sodelovanj« med državami zelo poglobilo. Misel o pan-araerliki reorganizaciji Iepo napreduje. Prcdlog za Ustanovitev američke Zveze na-rodov je bil sicer dostavljen posebnemu (xl-boru v Washington, ki ga naj prouči, vendar pa se lahko reče, da je malo izgledov, da bi ta predlog kmalu prodrl. Avstrifcein prepoveđaii mtixej ▼ Avstrffi Dunaj. 21. decembra. A A. Oblasti so izdale proglas, da je samo nemškim državlja-nom dovoljeno obiskovati sobo, ▼ kateri &e je rodil Hitler v Braunauu. Ta soba je bila n*to spremenjena v narodnosocialistieni mirzej Vremensko poro2ilo Sv. Janez ob Bobinjskem jeseni: 4x jsuvno. 30 om snega srež. Dom na Komnh —5. mirno, gofnčno. 60 cm 5n€ga. Smuka izvrstna. Rožca: —3 jasno. 30 cm soega.. Erjavčeva koča na Vršiča: —7. y*no. 50 cm snega. VeBka Planina: —4. jaeno. »olii^io. f*~> cm avH^st. Don na Krvave«: —3. jasno. 40 cm sn^-i. politični ee$o\Hi& Beseda onih, hi so trpeli za Jugo slavilo *Ratni Invalid« je priobčtl povodom ob-letnice našega ujedinjenja /ep članek v imenu \\*eh onih. ki so se borili in ki jo trpeli za Ju<*osla\'ijo. List izvaja: »Nikdar nismo pomislili nj to, dn bi ohladili svoje nezadovoljstvo, svoj bes na zemlji in državi, ki smo jo mi ustanovili. \'es čas težkih i/ka^enj, ki smo jih preživeli od uedinjenja p:i do dunes. so ostale naie vrste strnjene, patriotizem nedotnknjen, ju f*oslovenska mi^ei pu s\nctiu \odnica našega življenju. \ihCe n^im \r tej držuvi ne reče hvala s strani jugoslovenskegii naroda zu to, da smo si upropastili zdrav je, življenje in woje sile v borbi za o.rvoboditev in uedmjenje jugoslo\*enskih sužnjev Pa ren-darlc nikogar ne proklinjamo, najmanf pjce vzgojili v du hu, kako bi čimpreje razbili ojr* deco. da bi krunila to držnvo do 7 ad nje ga \'7diha tako, kakor «r> jo branili njihovi očetje. Vse, km so num z/egj storili ljudje, snio prvnašah in pretrpeli. ali smo *e tuđi branili, kolikor smo pač mopji. So, z Ijudmi homo že lahko opravili. Ljudje se menjajo, ali drš.tva, do movinu ostane, a mi hoćemo tej domovini služiti iskreno, vdano in požrtvovatnn koncu svojega 2i\-ljenja. Siti je nsvobođitcv kogr.rkoli spra\'i!a v nesrećo, niti je uedi-njenje komu povzročilo škodo Žuto nima-mo pr:rvice, da bi se mesto proti Ifudem borili proti državi, ki nas vse takn sirpljh'o čuva in dviga. Zato je potrebno složno in pametno delo vseh dobrih elementov v dr žavi. da bi se onemogočilo pogubno deln-vanje onih, ki so nam vsem $ svojim dc-lom na potL* I Martin Breznik I Ljubljana, 21. decembra Davi v 23gtxrnjlh jutranjih urah je umi* starosta Ijubdj&nskega uOiteljstva, upokojeni nadujćitelj g. Martm Breuiik, .~tar 86 let. Pokojni je tril rojen 10. noveirirjira 1850 v Trnovljah pri Celju. Udejstvoval se je na znanstvenem poJM aflaatf v go-spodarskLb. ks kmetijskiri vedah in sa srvoje uspetino dek> je bil opetovano ođb-kovan. J*rvo stužbo je nastopU piri Sv. Jakobu ob Savi, potem je pa. učiteljeva] na Ljubnem. v Žetalah, v Smarjeti ob Peani-ci in v JareninL V svojih mladih letih se je mnogo udejstvoval tuđi pri Kmetijfrtti družbi. V Ljubljani je z veliko vnemo in tispehotn deloval za učiteljeko saroo-pomoć in za zboljšanje gmobnegn položaja upokojen r^a učit el J3tva- S pokojsiizn Martinom Breznik cnn le£e ▼ gTob eden najođličnejših prelstav.ukov nn-Aega uĆiJteljstvsL atareg-a korva, moft bogatih izkuAenj, kremenitepa značaja. m;i.r-\jtv in požrtvovalen, zato pa tuđi .r nanese potreba. Ti že ltal natrpani prostori tuđi drugače ne odgovarjajo seda-njemu namenu ker je bi'c poslopje zgraje-no v čisto druge svrhe: kot deželski parlament, kjer so do prevrata zborovali dežel-eki poslanci. Zato znanstveno življenje naše najvišje kulturne institucije ♦rpi, nima razmaha, razvoja — ker nima podloge' Scdanje skromno tehniško poslopje krije pod svojo streho sploh vse institute in od-delke tehni-ške fakultete, kjer predstavlja-jo n. pr. hiđrotehnični institut dve do tri podstresne sobice, dočim obsiojajo po srednji Evropi monumentalni hiđrotehnični laboratoriji, mladini v nenadomestljiv studijski pripomoeek, gospodarstvu v korist in narodu v ponos! — Komični institut je nastanjen v skrajno nehigijenskih prostorih — v realičnih kleteh, z vlažnimi stenami in za-dohlim zrakom, kjer se bavijo slušatelji-kemiki z eksperimentalnim studijem 6—8 ur dnevno. Tu si morijo pijući*«, ubijajo zdrav-je in revmatizem je njihov stalr.: spremlje-valec. Za te prostore plačuje država letno 96.000.— Din najemnine — d^vetdesetšestti-soč dinarjev letno za revmatizem in jetiko! Ali ne bi bil lahko za ta denar zgrajen ke-mični institut in v nekaj letih bi bila država rešena plačevanja najemnine?! Ni li to ekonomsko, zdravstvenim zahtevam ustre-zajoče in humanitarno — in socialno za Štu-dirajoč> in za gotovo množico delavcev, ki bi bili pri gradnji novega instituta nekaj časa zaposleni? Ne bi se dalo to čimpreje izvesti, Če so že nacrti do podrobnosti izde-lani in vsi stroski preračunam na skromno vsoto 2 mil dinarjev? Kaj je to v primeri s 150 mil. Din, ki jih je prejela po prevratu beograjska univerza za zgradbe svojim fa-kultotam? Kaj je to v primeri s 50—-60 mil. Din, ki jih je dobila zagrebška univerza? In ljubljanska? — Odkopava se teren za bi-blioteko. To je vse. Privosčimo, da se gradi i v Beogradu i v Zagrebu. UpraviČeni pa smo, zahtevati drobec onegi deležt, ki po vscj pravici ljubljanski univerzi pripada! Videant consules... in vsi oni, ki imajo pri iem kaj besedc! — Rudarski institut za-časno domuje v poslopju dećjega doma. ki ga je pred leti v sedanjo uporabo prepustilo socialno ministrstvo. Zadme ćase so bili "montanisti in njihovi profesorii kot na žer-javict Vedno bliže je namreć prihajal. dan. ko bi se morali premestiti iia A^kerČevo cesto brez številke sth pa ćelo dalje. Sedaj je ta nervozDost XiS:ranjena, ker }<* delegacija Akademske j' čije prejsnji teden prir.e-5la iz Beograda zagotovile. da smo lahko brez skrbi glede tega. kar je dosedaj na na>i univerzi obstojalo. Podobna skrb se lahko zopet pojavi. Zato bo naiboljie da rudarski instjtt* — edini v naši državi — ki že obstoja \ mbljani, tud' tukaj dobi čimpreje svoj.1 novo mesto. Mi ga iz Ljubljane ne pustimo in vsa slovenska javnost naj nas pri tem podpre! Klinika — bodoči fundament našega zdravstvenega delovanja in studija. To hoćemo pa veliko, mogočno. za »toletja postavljeno — ker imamo pravico do /dravja in življenja. Ni prostora za podrobno opi-sovanje sedanjih razmer v ljubljanski bolnici. Neznosne so m — knčijo1 Zahteva-za kliniko. bo zahteva za naš celoten delez. Tu se borimo za naše zdravje in ne borno odnehali. K temu se bodo mora1: se pridružiti ostali semestri medicinske fakultete, da bo zdravje slovenske mu narodu zasigu-rano. Klinika bo — vreden spomenik kralja Aleksandra I.. Zcdinitelja. V njej bodo našli zatočišCe m pomoć bolni trpim sloven-skega ljudstva, ki bo na veke ohranil spo-min na kralja Trpina-Mučenika. To so najvidnejše potrebe naše Aleksandrove univerze in še več jih je . Slovence — Slovenka! Pnsluhni glasu mladine, združi z njenim svoj glas. zlij svojo voljo z njeno voljo, da bodo naše zahteve bučale kot r.ajvečji zvon. ki đoni, opominja in ne izzveni! Za naš pravični delež Akademska akcija za izpopolnitev univerze si je stavila v svoj program, izvesti sredi zime prireditev, kjer bo zainteresirala naj-širšo slovensko javnost za potrebe naše univerze Ta prireditev bo manifestacija naših upravičenih zahtev Zato ae obračamo na vse kroge našega kulturnc^a gospodarskega in političnega življenja — » pozivom da se nameravane prireditve v čim večjem $tevi!u udeležijo in s tem pokažejo razumevanie za teženja svoje mladine Borimo se za fundamentalno afirmacijo našega 'narodnega. kulturnega in gospodarskega življenja. Akademska akcija, v imenu slušateljev uriverze kralja Aleksandra I i* Ljubliani. 9*mu •enitu pr«di+dufr dr. Tontek. prj-••dniki pa to «oe. Leoart, dr. Tun«*, Koi-»ek in L«čnik, obtođfcbo p« M«top« drUmi tožilee S«r*r. Obtoiimf hrmn\ n<1t#lnH dr-BoštjanUl Goveđi |t lepo oWt*en to popoiaoiDft mir-do odgovarj« na vsa rpraJaaU m am kal« itesanja sa «voie zvrioako dejanj«. Ko «o mu pakasali dv'e vrvici. i« m*d n^om. Ukoj epoznal ooo, 6 katero Je »di*il svojo žrtrr. Ker j« Govedič v?e primal |n ni b£o pr1/. ee ;e rasprava hitro konJtela. Ob 11.16 •• je sodni dvor umakuil k poav#tovanju tn i« bila ob 12. objavljena iodba« • katero §* Go* vedi^ ol*oja na smrt »a ▼•ialih. Kaj je s smnko v planinah? Ljubljana 21. decembra Boli redki 6o bili suoči z naših planrn vra-čajo?i «e p-mu?arj;, tem več ;e bflo pa rado-vednežev, ki »o jth po meetu u*tavlj&li in jzprasevali. kako ;e s smuko v plan mah. Božični prazntkj «o* pred durmi in m4rno lahko r^c^mo.. da ■*» ua ti?oce smucarjev, k; ?o koma' caka1:, da hi porabili praznike za smuko \T?a; v plannah. ce že io na5.;h hri' b;h in ffrič;h ne N> t?nei:a. Zato ni čuda-da se vsi tako zanimalo 7-a i?inež.Tie razmere v plan!nah. Vremen.-ka poročila aifo vedno točna in zanosi iva, v ;em ^ojiledu bo tre^ba 5e ve? uvide\Tio-;[i onih, ki nvslijo. da je glav no. da «e pri vab' v planinske pofitojaiike in fiTnu'arske domove c.m več rmu^arjev, ne pledf* na to. ali ?e bodo mogli smucati aH r.f Vremon^ka poroci 1 a so b'/a v četr^k in petr*'< doka" ucroi^a. Kex?no :e Mio ćelo, da :e porekod ^.muka irvretna rn vend?ir *o ostali ^mtičar^ {x>vp^ni doma. Tn prav *=o srorVir. Z malimi iz'emami je namree v pla-ninah tako malo rr>::i:h t-'tranili ima r»t tuđi skoro. Pao jo pa v plan^nah kra«no vreme, ve* dan sije toplo soj.nce kakor v maju in ce!o muhe so se pojavile okrorj p1^-nin^k-h damov, kar i'e v tem l^tneni f&^u pa? redko. Kdar & želi iz dule?e me~Ie m priietno ^clnce. bo laHko ?el v planne o?z prarnike. ne svetovali hi pa pmuJ'ar.iem :e-mati s 6p1 ■■o- "s-tiiiKi, ker so izeled; 7a snvi ko ze!o neuuodnj. č*p ne bo novega ćm.egn. bo rore- tuđi letošrr i božif brez t~mu?.kega rayan:a. kakor ie bM lan^kj. Teh vr?tic nji 1110 napisali, da b\ odvraćali ^nun'ar e od r>lanin. lani več ;-amo z name-nom ofxwcrjti jih pravoC*a>no. da ne bo ra?-oraranja in vef.ir^ma tud uprav Čeaega za" havl;a>na, ^e>. ->' smo čitali jx> li.>iih, da je ^muka ii£jo3?imo V^knr «Tno se pad n-a vabili v WvH krl?^ )>l***)Az đni£ dni^ejra Ao\f;rro skr!v?j d.? ?mo *** otresli krize ter prrživl^Tno zlato konjunkturo. I'pamo v??j da ni«o t^ko slabo milili o nae tr-fovri Men-In n;«^ h;1e izl^h- *<» nikdar faVo vabijive v Ljubljani pred boži?era kakor Morilec Govedič pred sodniki Zverinski umor lbletne^a va]enca Branka Pušaverja — Morilec obsojen na smrt Maribor, &l. decembra Našim Čitatelje-m je gotovo še v epominu rver;in?(k.i umor v Kiamnici prj Mariboru, ki ie razburii me*to in okolico. Zadnje dejanje krvavega zločina ?e je damee dopoldne odigralo pred velikim kazenskjra senatom, ki je c-odil morijca Hruna Govediča. ObŠima obtožnjca slika dogodek kakor alodi; Bruno Uoved-ič. 'JBleuii brezpoeetni trgov-*»k| iKimodnijk, je obtoien, da je 9. novembra v PirkeiSevem jarku pri Karrvnici umoril 16-letnega trgovtjkega vajenca Branka Pusa-ver-a, tako da gra je veMcrat udaril s kanonom po glavi in mu zadrgnji vrat % vrvico ter mu odvzel 54O0 dinar ev. STOEILBC DEJANJA Obdolžeuj Govedič ie iz poštene trgovake družine. Tuđi obdolžeaiec se je hotel posvetiti trgovskemu pok-licu. Ko je dokonfial dva razreda mei^an^ke eole. je portal irgovaki vajttnec. Nato ,e H\ v*»e do leta 1933 zaposlen kot pomoćnik v trgovmi Miloša Cteeta v Mariboru. Po oe vnail v družimo. 2BTEV ZLOČINA je ltilerni trgovski \Tajenec Branko Pužaver, ćjn todneiza kamcioMa v Mariboru, Miadenii ;e bij v krogu druiine deleien dobre vzgoj«. ^tarM so ga vedno navajaU k naj^troajj po* ^tenoeili. Njihov nameo je bil, da bi me de~ fek Jo!al. Ker pa ni kazal za solo posebne-ga zanimanja, »>o se starš^; odločiM, da utftre-žiejo n;egovj želji in ga meeeca septembra leton dal; v uk k Maksu Kotirnjku. ki iena manufakturno trgovino na Grajakem trgu 1« Branko je že Uakoj spocetka pokaza! odlične sposobnosti v trgovini in tudj neomaj«no poštenočt. Kotnik ga je z.la«i v tein oz-iru preiak-j6j.l. V ta namen je nokoč natroeil več lOdinarskih kovancev med obleko, ki jo je moral Branko pospravitj, tako da je žzgle~ dalo, kakor b? bll ta denar kak kupee po zabil v obleki. Vajeoec pa je vee t© kovanice čproti, kakor jih je bil v obloki nažel, izrodi 1 gospodArju. Zato Je vajenea vedoo po-^ !.al Tia pošto in v droge trgovine. V«ik po-'leliek ie prenaSal denar, fcf ga je njegov .. ; Odar xku\ri\ V teUo« tOAboiar. trgovcu Preacu na Gla'vnem trgu. POTEK KRVAVEGA DEJANJA kakor ga prikazuje obdolžener, ki dejanje picer prjznava, je bil sledeč: Obdolženec je pozual trgovca Kotnika že iz sol»kih let. Za časa breiposelnoeti ga ie Govedič stalno ob-i^koval v trgovini. Včasih je v trgovini tuđi kai pomaga]. Tako je v netkai primerih ne" se\ za-nj tuđi denar k Preacu. V trgovini se ie seznanil rudi z vaiemcem Pulaveriem. Govedič trdi. da 6ta «e z vajencem dogovorila, da poneverita denar. Pri delitvj 6ta ^e stepda in je pri tem dečka ubfl Ta zagovor pa ni resničen. Obdolženec s Pušaverjem ni jmcl nikakeaa dogovora, pač pa je imel Goveđi za ćelo de>att}© pripravljan podax»b«n nacrt. Prr: eoiem svojih obwkov pn* Ko»n:V»i, ie obdolženec aknva) snel z neke obieJco pry>dajfvi list©k. Ko je Puiaver dne 9. novembra dopoldne naee) denar k Preaeo, ja Govedič etopil za njim in ga pred trgoifao dohitel. Pokazal mu je prodajni h*ttk rekož, da ga ie pos^l z •h«rtkora za niim Ko*n?k z naroč^om, da naj, predno odda Pream denar inkasira še kupnrno za obieko, sa katero fe prfnesel listek. Obdoiženoc ura j« de-jaj, da je kupee v Kamni«. Tađoo Ma oba od£la proti Mariborakemu otoka, kamor pa me*a mogla, ker je bil most zaprt Zato je Govedič peljal vaienca nazaj v Pirknerier jarelc. Ko ata priilt do oredjn*. je poffrabil kamen m ga udaril zada] po glavi. Puša-ver je že po prvem ovnahntf, oa4o nu je morilec zadal 5e ve« udarcev. Ker je oeare5ni doček moSno bropel, je obdoSeaee vrgej žrtvj zanjko olcrog vrata m jo taleo kre^co ratisoift da je vajenec prenehal hioptti. Nato mu je v^el ven denar fe ga zavlekei po potoku na bo!j »krfto mesto. Tu ga je ▼ »tru-& akrjl taiko. da je truplo aaicopal m zakni dekma 6 pericom in kamenjem, dakrnm z dračem. S plenom je OoredfK odiel proti ĐTavi, kjer si je ixpral obleko ia roke ter ee vtdQ v mesto. Z uropeoim densr^em je piačal dolgove, oMalj meaek pa je rfcrfl z okrvavljeno srajoo vred v nefc} Uotald eobi Narodnega doma v oWje vefflce atenske ure Tako obtožnica, Morflec pa vea ea« v«trata pri trdj-tvi, da mb z vaieneem denar pooeve rila in je ubi! Branka v aUobranu. ko «ta ^ pri deiitvi deaarja dekansko spopadla. Zanimanje za proeee je tako veHfco, da ie sodma dvorana nabito potea, li ud je pa so na poin* md| *m hofaikm m niinfjiiFi Sod- lttoa tn nedvooano »e ni kazalo v njih vsa ku križ« toliko optimizma k&kor l«iog U-loibt vabgo s v§em oajiaptaa, duhoviti armztienki isvz&l opoiar^ajo ljudi na- lepoto bl»f» t«r boCiese d^rov«. Ne im«mo refti, da, *f to &# oćmkuje, vendar eo OitaJi Ie mnofi meiftaoi rezervirani. Včeraj bi haj posvetili vet dan bofičnim na kupom, toda trgovin »• nito nič manj ifogibali kakor prejinja leta, ko je biU kriia ^e oficijelno primana, ?plob so pottali m^č.inj zadnj« Ca^« sop«t selo zavpani. Nob«oi lokalni do-godki jih ne razvn&mcjo in megla j« tako gosta, da flovek v resnici lahko veg dau sladko *pi. Mnogo bolj živahno je bilo na na sa ulicaj^pred Miklavžem. ki jo v Ljubljani liolj popularen kakor bo3£ič. Kljub vienju trg-ovci nišo M izeruhili vse-jra unanja. Dobro vedo da »« m#Wani raz-žive navadno ^ele tik pred »znamenitimi^ dn*»vi. Če ni bib včeraj nedelja zlata, bo pa čptrt#k pr^i hožičftm vsaj iribni. MeJfian! oklevajo. dokler ?e da kon?no je pa vendar ne morejo otresti mogočnega prigednega vplivi. Cas; se ^icer n^o zbolj^ali toliko. da h\ pratikn smela računati 7 7la*o va!u*o. todn čeprav bi se ćelo poslabSali. bi ljudje te^a ne smeli upo^tevati. Dobro veste, da ni nihfe hotrl upo?tevati vsa zadnja !etr». ubarry. K|bo I njon: Tarao Buijt\n Kjno Mo»|f»: Cicaiuslca ru^^otiira. Kino Kodeljevo; IHiSe pod h^wn in V kra-l.'Rfttvu zlatoroga. Prra produkcija cojenrev dri. koiicterra-torij« ob 18.15 v velikj fidharinoni^ni dvora- Atena: Bcžcna iffra ob lti.SO v dvorani Delavslie zbi .c<*. Pododbor druirva Rdefj krli: rerkveni koncert ob 20. v franči^kan^ki cerliv}. SK Ilirija: obfni rhor ob 20. v mali ftl-barrmonTČni dvorani. DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. T>nleva costa 6, Hoče-var, CeTovžka cesta G2. Ganu*. >Uv\le. Zn-lOrica ce«ta. SPORT Prvenstvo jugoslovatt*kih tmiverz v teku na 12 km Akademik] sportnj klub na univerzi kralja Aieik»andra v Ljubljani prjredi v tetr-tf.k. dne 2S. jajuiarja l&ki iia Rakitf^ prvenstvo iu£(>?lovftnr»k:h univerz v teku na 12 km. Pravico na^'opa na r^h tekniah ijuaio redni elu^atali univerz v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu ;fr pravne fakuHetf v Srutx>ti<": :ti fr.iozof^ke v S^oplju. Ražen \eh pa ima*o l»ravii-o nastop.i tud: abeolvirani »lu^atelji-ki jim na dan t^kme £e ništa |H>:©kl: dve le ti od al>solutori,a. l>ip!oin:ran! ftluSateJH i>a jiiniaio pravice na*»:opa Pr»*d startom bo m«v ral vf-ak tekmovaleo predložit' akadem^k«> l**i?:-T i maci !o emirom a potr(i>!o univerc;t*>tn h obla^'i o ca«u ab#<>!u!ori:a Te'vme v te.ku vei aio kot ^perialna pa noja in koi prvi d«l kla»i«Tij& kOiiibinac-.-ie. Frjave ie treba pc*-latj na ka«>ne e do 20. •Anuar'a 1PS7 na naslov; Ak:id<*nv-:ki 8port ni k!iil>. LjubTj;» i. L'niverzn. Tt'k'noviiir., cjani a.kaijcp-i5k;h čmiKar^kih o/.;roma š-jx>r:-nih organi zaci j mora;o jx>6l3ii prgave preko j=voj h klulx>v. Pribaviti je treba aii t<*^-mu.ie tekmovalee v te>ku kot -»(»cialtii pano-g"i a]i za koinbinacio a]j za oboje Pri-avn-ne ni- Tekaie iH' vr^ v c^rleic 2S. nnuana 11*^7 ob 11. dopoldn.^. Pro^a 1k> dolga 12 km in bo imela približi.o 120 m v!>ia-ke raznko. Tekmovanje ^e vr^; y-o }>ravi!ih jn pravilni' kih JZSS. Žrebauiie startnega viv!ne^;a r*»da t*o 9 sr^do 27. 'atin.irirj ob *?n uri zv^fVr na Hji-kjtn. v rernemb»» tt*'!.\ razp">a. — Akndeirt^ki spor*ni klub _ 8K IHrlia »Horkev ^ekdia). Dan^fi ob 1K. važpn e^rt'Tnp-k F^kcijf v po#.«»>>p' r>3. Pre-miera. Izven. 24. decembra ietrt»k zaprto. WVM A Začctek oh 20. ini. 21. zanimivoc; Majdtčeva je bila >prva zanimiva (interessante) pevkac. Letos poje MajdiCeva v Berlinu, ker kas-selsko in berlinsko gledaližče zamenjujeta svoje elane kot goste. Te daii je pela na berlinski operi tuđi bivša naša primadona, go^pa Zdenka Zikova in žela s svojo >To-sco< sijajen uspeh. Današnji listi fo poro-6ali o tem gostovanju s prav izrednim zadovoljstvom in s priznanjem, kl je vprav nenavadno toplo. Gospa Zikova je gro«to-vala v zadnjiii dneh na državni operi v Varšavi in so prineeli tuđi var&avski dnev-niki njene slike. 2e!eli bi slišati Vero Maj-dičevo po dolgem času tuđi na našem odru. Kakor čujemo, se nam obeta gostovanje Zdenke Zikove će v leto&nji sezoni. Fenomenalna sopranistka Gitta Alpar v razkosni opereti DUBARRY Svetovni vijolinski virtuoz Vaša Pfihoda MAHARAD2INA LJUBEZEN Gustav Diessl, Isa Mlranda, Attila Horbiger Prekrasni film po Gogoljevem romanu TARASBULJBA Harry Banr — Danielle Darrtenx Danes predstave oh 16. in 21,15; predstava ob 19.15 od pade zaradi produkcije konzervatorija- — Zuau delavka na narodno-obraniUuain polju, Terezija Svetčeva, je včeraj umrla v litiji. Bila je žena zaianega narodnega de-lavca, Luke Svetca, rcotarja v Lit;ji. Naše narodno žen^tvo jo 5 te je med svoje prve po' bornjce, ki so se javno udftj^tvovale pri na* rod.no-obrambne5*2 kot no- preprostega. a nn-teiigezmiega krojača. Njena inati Kavaikar-jeva je bila eoroduica slovitega &kofa In jezikoslovca Ravnikana. Pokojnxx> bodo poko pali jutrj na pokopališeu v Litiji. Pogreb bo ob 15.15 ispred njeney:a doma v Litiji. BIa~ gi pokjnjtv ea^t^n spomin. svojcem ter eo-rodni-koin pa i&krano sožalje! — Znamenita knjiga vojnih dobrovoljcev! Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljaiii skupaj l enako organizacijo v Mariboru izda za. 2l>-letnico bojev v Dobrudži veličasmo knjigo »Dobrovoljci, kladi var ji Jugoslavije«« Knjiga ki &e že »tavi, bo eđin-stvtina v slovenski vojni literaturi ter bo pravi dokument seda.njim in poznejšim ro-dovom o deležu nažih vojnih đobrovoljcev pri ustvarjanju Jugoslavija med svetovno vojno. Preko 50 naMi vojnih dobrovoljcev je priopevalo daJj^e in krajše rokopise po-ljubne. LtreUno ianimive in peoiie v«ebine za, knjigo: uvodoma bo imela knjiga zgo-dovinski pregled o dobrovoljskem pokretu. Knjiga bo obsegaia 720 strani velikega for-mat-a 26 X 19 cm. papir in izdelav;i bosta prvovTstna. Knjiga bo jako bogato ilustrirana. Cena knjige bo x ozirom na poirtvo-vaino in brezplačno »odelovanje in redakcijo izredno nizka; v ćelo platno ve^an n-vođ bo »ral Din 11C.—. kar je za tako ogromno delo majhna vsota. Opozarjamo ž« se4aj vse Slovence-Jugo&lovane, ki ra-zumejo do-brovoljce, vse ustauov«, knjižnice, podjet.ja itd-, da se naroče na knjigo »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije«. Zaradi ugotovitve naklade so potrebna predna-ročila. V Ljubljani je pooblaŠ6en za zbira-nje naročnikov vojni dobrovoljac Ceplak Ferdo. Zunaj Ljubljane zbirajo^ naročnike s posebnimi nabiralnimi polarni drugi vojm dobrovoljci. Direktna prednaročila za knjigo naj se poSljejo na naslov; Sreska organizacija Saveza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Rojaki širom naše domovine in liven njenih me ja. naročite se na knjigo najkasneje do 15. janu-arja 1TC57. — 0 knjigi se bo naknadno ?« porodnlo. — Domara proiz^cnlnja stroenle ia tekstilno industrijo. Kakor doznavamo, bo počela znana tovarna papirja J. Bonac e-itn iz-delova-ti t>iroonir^ za tekstilno industrijo in je potrebna strojna oprema že naročena. Ker se ti predme-i do sedai v celot] uvaža;o- je treba v epjo^neni gospodare kam interesu pozdraviti to iniciativo. _ Ronferenca omladine za mir. Včeraj dopoldne je bila na beograj^ki uitverzi kon-ferenca. k| i i je prićo*tvovalo okrog 60 de-legatov, zastopnikov 40 di aakih, de]av£ik!h m drugih cnladinskih organizaoij. delujocih za mir. Na.prei ^o delegati ^x>^lužali porobio o mednarodnem kongresu Unije za mir v 2e-nevi. potem čo pa razpravnalj o nadalinjem delovanju naših tnladin^kih organiiarjj za šjrienje in po^'.ohitev ideje miru. _ V Goriro —Trst na *vet\ večer t24. do 27. i m ) bo peljal naš drugi avlo ob 19. uri. Prijaviti se je (2 fotografiji) z osebnimi rodatkl na;kasnoj*' ^o 23. t. m. do 9. ure. >Po botjem o-trebna pojasnila PUmenim vpraćanjftm je priložiti znamko za odg-ovor. Ustmena pojasnila se dobe ob torkih in netkih od pol 18. d pol 19. ure v pisarni pododbora. Opoau^uno mu/rva* oddrjt, ćm. wm bodo le^itUnAdJe iađajale k 4» a Jaratrj* IM7. Udruženje rezervnih oficirj«v - pod. odbor Ljubljana. _ Ribno pri Bl«du. Poal^rffg m je od n*i splo^no prilubljcni Mskj uprmvft«|j g. Ml-lan \reiw. Vzgajal nam je otrake • pra^o o£etov»ko ljub^znijo, ta kar •« mu etarii pri*rtno zabvaljuifijo. Da «o ga otnMi ljubi*' 11. dokazuje ta da «0 glMoo )ok«tt> ko M je poeLavljAl od njih. Svojega Ijubljeoogm učitelja ne bodo r»oxabiil, obranili ga bodo v trajnom »pominu. BU je nad 15 IM ttprasvi-teij žol« v Ribnem. tuđi rojen je bil ▼ Klonem. Priljubljen je bil po vsem krnjo. Vodi] je tuđi pev«ko druitvo na Bledo. bil je tuđi član Sokola. PoufevaJ je budi na obn-m čolj na Eledu in Jeeenicah. Ker »e nismo moglj TOi poslovati od njega, mu na tena mestu urekamo erčno zahvalo u trud ili veliko hijbezen. t katero je vzgajaJ naše ma 1?. 2elimo mu T»e najbolji« na novem elui» benem mestu. O^ewinom pa Seatitamo* ker 90 dobili tako dobrega vzgojj*elja oirok. KUHINJSKE POTREBSCINE FRANC GOLO! LJUBLJANA WOLFOVA 8 — Na§e dopisnice s slikara! N&Sa. post na uprava je izdala v svrho turističn>e propa-jrande dopisnice s slikami že v treh i2dajah. V prvi izdaji so bili zastopani od naiib krajev Bohinjska Bistrica Triglavom. Bo-hinjsko jezero, Celje — Stari grad zdra-viližče Golnik, Jesenioe. Kranjska gora po i«=ti in poiiiti, Le&ce s EuLravankami Ljubljana z Gradom. Maribor — Glavni trg. Metlika, Ormož, Poborski dom. RogaSka Slatina — zdravi 1 išče in Tržič v drugi izdaji pa Crna pri Prevaljah, Dom na MrzJici, Gornji grad. Konjice. Kranj Litija. Ljubljana z gradom Ljubljana s pogledom na Kaintii-ake planine Ljutomer. MariboT. Metlika. Mežica s Pečo. Novo me«to. Onnož kopa-Iiš6e. Ribnica Ro^a^ka. Slatina. Slatina Rađen ci m Škofja Loka. — Promocija- Dnnes sta bila pTOmoviiana Da zagrebski univerzi u. doktorja veeea zdravilatva brata Huhert in Jane« Rupreht, sinova, ravnatelja TAAružne hranilnioe v Ljubljani 5. Huberta Ruprehta. Čestitamo! — Vreme. VTremen&ka napoved pravi, da bo nizka m^*rla. stalno vreme. Vforaj je zn&§ala najvišja temperatura v Splitu 13. ▼ ZagTebu 9. v Mariboru in Skoplju 7. v Beogradu in Sarajevu 5. v Ljubljani 1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 777.6. temperatura je zna šala —2.9 _ Zatledovan ponare}al«c denarja. Var no&tna oblastva zasleduieio !etnega fotografa Franceta Rupmtka iz Po^to'-ne, pri^toj-nejia v Losratec k: ?e ie peca] 5 potiaTeja-n'em 1000 in lOOdinariRkih bankovrev. Rup-nik je bil zaradi ponarp»anja d**narja Že tri-krat kaOTiovan, a kazni ni*o rale^l© \i\ ee je }Kynovno lo^il opa^nesa posla. Rupnik ie pred areta H fo pobeen i 1 — Neznanega mrltfa *o na&li pri Za-pr«*ba Včeraj popoldne so našli v blizini Vsesvet pri ZagTebu v goadu mrliča. Gre za 4O do 50 let Bt®a mofrkefra, ki je imei na sebi samo arajeo In ^podnje hla-*e. obleka je pa ležala v blifcnjem prtnu. Iz Zagreba sta izginUa pribllftno pred enim mesecem odvetnik dr. Niko Kreko-vič in upokojeni mestni delavec Filip Pe€-nik Najbrt so našli truplo enega iamed njih. Iz Lfttbljane —lj Jo»ip LavrenčiC na zadnji peti. Vrećaj popoldne je «prexnila velika mno-žica pokojnikovih prijateljev. Ceustilcev in anancev Joeipa LavrenČi^a na zadnji po-ti. Po blagoalovitvi njegovih senoAkih ostankov je sapel zbor Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta g. Venturinija »Usliši naa, goapod«, potem se je pa raZ-vil iaspred Leooišca veličastni žalni spre-vod proti pokopali*6u. Z vene I teiko oblo-ženemu vozu je sledil vo« a poko^iikovo krsto, potem so se pa rmavratili pokojnikovi svojci in eorodniki, sa njlni pa njegovi cestilci, prijatelji in znand, med nji-mi vodja primorskih Slovencev g. dr. Jo-9ip WUfan. ljubljanski poetanec g. Rajko Turk, podpredsednili banovtaskega odbora JS dT. Otmar Pirk-majer, naftelntk Adolf Ribntkar. predsednilc >So£e« tn bivši ban dr. Dinko Puc, ravnatelj ienske realne gimnazije in bivši naAemik projrvetnega oddelka Joaip Breaaik, predaednik ZKD prof. Jetran, glavni urednik liatov konzorcija »Jutra« to predaednik JNU g. Stanko Virant, predeetelk Vodnikove dndbe g. Rasto Puatoslemiek, pvedMfeik Tiskovne zadruge dr. Oton Fettlch, uaiv. p«rf. dr. Alfred šerrko, prad0Mkifk Zvese obrtnih zadrug g. Josip Rebek, lenator dr. Grego-rin, predaednik Inženjerske zbornice mgr. M. Pirkmajer, ra.vna.telj Zdruftesih papirni c dr. Pavlin, viiji drtavnl tofcilec v p. dr. Graaeelli, dr. Mitko Bredgar. pređsed-nik pivovarne Union ftarmtan, mnogi ured-niki >Jutra« in »S)oT«aakega Naroda«, nair.e«««in£d Naorvtee tUkme z ravnateljem Jeranom. Pod mostom na fcmartin-ski ceadi 00 sapeti pe*d >Blagor mu«, potem je pa krenil taJni a|irew>d na, poko-paliAfrf, kjer ao položili nef>osat«ega pokojnika k ve6nemu pofiitlns. —lj Se k predstavi »Cavallerie« v U«b-Ijanski operi. Glede na. kritiko o vprizoritn >Cavalleri« ia Ba.jaz.za« v ljubljanski operi izjavljamo v imenu gledaliSkih aboneutor, da docela »oelt^amo t opazkaju* g. referenta v >Sloven«kem Naroda« in pripomi-nianio. da je bila kritika se. fzredno praa-nesljiva. Kako n»j ee dvlgne poset naše oper^ pri takib prođetavab naj presođi sam srospod ravnatelj. — Več abonentov. —lj Seja mestnega sveta. Jutri ob 17 bo v veliki sejni dvorani mestnega pogiavar-^tva javna seja mestnega sveta Ijnbljia->%ke«rH. Ka dnevnim redu so poleg Qasna.n0 pfvJsedstva. Adohritre zapisnfka zadaje te-je In porobil.n odposianl^ ?lanov mestnega «vetn 0 stanju Majrajne pornčiln flnan^oe-ga, gradbenega, obrtno industrijskog*, tro- ▼ popofi&ih fiBMitetgm odbora, se bo otrs>v* BSfrato nejetje posojia sm gradnjo mrtiške v^ašss poeta.Tit?e kraljev>eg& »pom^nika, odo-brft*e kredita. 400.000 Dm za nabavo knriv* odobritre kredita 13.000 Din xa preuredi-trr pro&tom ▼ Sentpetrski TojaJnici, porab© krediU 30.000 Dio ta prometne značke, gradnje kanaiov iz fonda xa podpiraoje brei-posdbnh rtd. Javni bo sledila tajna seja. Kakor vedno Izgotovi tuđi letos v»c do srede mv*ter oddane oble-ke v kemično (ličenje, barvanjc, pranje in svet-lolikanje perila do božičnih prmsnikov tovarna JOS. REICH —lj P««ip*jt« hodnike! Letos najbrž ni v modi posipan je poleden«tih hodntkov, ker mo bili doelej 1« enkr&t posuti, pole-dica Je pa skoraj vsako jutro. Doslej je bilo zaradi tega že nekaj neereč. MeSčane bi bilo treba v»el«j posebej oposarjati na predpis, da morajo posipati ob mrazu hod. nike pred svojlmi hišami, ker na to tako r»di pozabijo. — Na asfaltiranih ceatah pri nas pogoato padajo konji. Tuđi tega mučenja zavali bi ne »meli mimo dopu-Scati. V velikih mestih, kjer Je večina čest asfaltiranih, imajo konji p°s^bne gumijeve podkve. Do t«ga pri nas nedvomno še ne bo taJco kmalu prišlo, zato pa bi bilo potrebno, da bi obćina dala posipati apoizke ceste ob mrzlem vremenu. —lij L*toin]a boiičnfca prometnih redar]ev. Ljubljane-ki prometa, etražniki bodo obdaro-vani tuđi na Fetoanij boiienj večer po avto-mobiUstih. pa tudj po drugih, ki jim tako iskažejo majhno pozornost v priznanje za njihovo naporno in odgovorno službo. Ta hvalevredni obi ča obdarovanja prounetnikov na božični večer ©o rudi pri nas toplo pozdravni vsi, ki ^e žele tem potom zahvalili prometnfkom, da so jita e spretnim vodstvom varno vodili cez križića. Avtoklub se je rad odzval prošniri, da rudi letos porazdeJi da rila. kar se bo zgodilo na boiični ve^er ob 17.30. Darovalci, ki sami ne bi iz ročili svojih daril na tnestu imajo možjiočt. da to feto-re preko tajništva Avtokluba (Kongresni trg 1-1., tel. 21-03, Kazjne-ko pos-lopje). Da-rila je tr^ba kročiti tajništvu najka?^e;e do četrtjea 24- t. m. opoldne. Razumljivo je, da ee ćprejemajo danla tuđi od neavtomobrli-e tov. —Jj V mestni hiM na Jeglj«evi ce*;ti silno štediio z razsvetljavo. posebno na dvori^ču, kjer brljta dve žarnici, to pa šarao do 20. Potem nastane na dvorcu egiptovtJca tema, v frje okrilju ee skrivajo ljubavni parfcki in pa ratni nevarni elementi, ki osjrožajo ćelo varnost hlan ih stanovajcev Me*tna občini. Posestn.k z t'odrožnika nam pi^e: Klanček tik DVeni-kovega pos6stva je zlasti ob slab em \-re-*nenu tik, da s. človek dobro premiji; predno nada'juje pot preko njega proti §i-šeoskctTvu vrhu odnosno proti Svicariji. Na oboh cjtracoli je ob^o trnja, poicg teg« je PA «mA fr*roM, m tako m ▼ n«vamoati. d* m nprmktš nofcc aii r*ztrfia4 hla^e. povrh u pa še zlomiS rako aii nogo. Proshno mest-00 obfiioo. naj poakrbi. da se bo trnje nekaj gramoza, da bo mogoče to pot sploh uporahljđrtj. —lj Posebnosti s sejma božičnih drevesc. V SvwsdU arodi parka, prodaja podjeten modbftk >nar©jena< dreveaca, ki zbujajo Se teoa veft pozornosti, ker so pobarvana. Tako lahko kupite »rebroo. ^jol^aMo ali kaJcrSoo si bodi j»lko. Toda meAftani prle-dajo na te izdelke nekoliko nezaupljivo, oetprav je blago solidno. —lj Copatna akeija društva Rdef^ga krila. Članice prireditv«iega odsaka jx>dodbora društva RK v Ljubljani in ešainarijanaki odred «0 zaČeli % dek>m copat. Ze iz do^lih porocil samo desetih iubljanskih osnovnih sol je razvidno, da je nad tisofc učencev nui-no potrebnih toplih copat. Pripravljene so pridne roke, le materiala je 5e veliko, veliko premalo. Ponovno pragma da zbe-rode odložene nogavice, cojiate, klobuke, suknene, platnene, tapetnižke \t\ bombažasto krpe, ostanke volne, bombaža. vrvice Ln kakršne" Jcoli učciiene predmete, kar v»»e ee tla prode-lati v copate. ter pošlete našemu odt>oru Go^poevetaka cesta 2~II. al; nas obvpssiirte z dopi^n-oo ali telefoni^no na *t. S2-1S. Pjsar-na j> odpria od po! 8. do 2. in od 3. do ti. popoldne. —li Koncert teške jrlasbe t Teliki filhur-mooifiii dvorani. Drevi ob 18.15 prirede no ienci drža\*iiega konzervatorija kojictrt ce-kke pla»be in Ju^o^lov.-čeSko^lova^ka li^a opozarja ^vojc članstvo naai v žeJju, da bi fe ga udeležilo v Mm vršeni Mevihi. —lj N© poKa-bit«, da je danos zveĆer I. produkciji gojencev drž. konservatorija. ki nooi naslov Češka glazba. Zaćetek je ob ć«trt na 7, srporedi se dobe v knjigarni Glasbene Matice po 2 Din. —lj Sols^a božićnica narodne tn me~ šdanske Sole na Vičti bo v sredo 23. t. ra. ob 15. v *oLski telo\'adiiici. K uđeležbi se vabijo art-arši abdarovancev ter vsi mnogo, številni darova'ci, ki se jlm tem potom ponovno najtopleje zahvaljujemo za poklonjena darila. —lj Božična gr». žive jamice. Stare bo-žifcnice. Kaj si želite lepšega za ni ada srca? Starši, pripeljite otroke 21. decembra ob 16.30. v Delavsko zbornico. Za krjtje stTofikov plačajo odrasli 5 Din, otroci 3 Dtn. Atena. —-li V v|aka je umrla. V t*>bot<> zvečer :e v doleirskem vlaku, k- prip^!je v mer»to ol> pol 21. umrla lOlerna |K>-osstnikova hdi Marija Zore iz Gorio pri št. .lanžu. Deiklico, ki ie obolela na davici, je paslaj zdravu k v ljubljansko bolnico, kamor io je tsproml al oče. Stanje ubo^e d^kMi-e i*e je pa v vlaku rako po^labSalo. da !e umrla že nokaj |x>* t-taj pred LHibljano. in aicer v nabito polne»m vagonu. V ason eo n'u-er kasnee razkužli. l:ud:e, kj eo bilj v niem. pa so t-e raz>l; že popreje na vse strani. —lj Tatovi ne kradej« samo muških kol«^. marve* tud žoncCva Palici a meni, da m> na delu Uid; tati *e. Te dn-; je neka ženika od-peliala žensko kolo- in ejcer izpred trgovine Konzumneija društva v Si^ki. Kolo. kj ie ynamke >\Vollfliaeri:. je last Albine CiUrje-ve iz šrške m vredno 11(X* Din. V soln>to pa ie bilo ukradeno kolo Lršulj Ž^ajnarievi, in sicer izpred Delavskejja doma na (ioišiK)" svetski ce^ti. Kolo Zjrajnarjeve je znamke Glonat. vredno S00 I»in. —I? I krailen ^o4.">. v katerem je bjlo se 40 litrov benema. Neznanci **> o^kodovAji podjet-e za približno (XX) I>:n. Mariji Fre-cetovi pa e neznanka ukradla te dai v cer-kv Srca Jezu^ovesia zavo; obleke. V zavoju je bjl ženek? pla*č. crno krjlo. nekai me- trov (rnega kloia in nekaj platna. Tanca ]• isginila iz cerkve. ne da bi poMai kdo po-roren naajo. najmanj pa oAkodovanJca fiimi. Mariji Za/evi s Stožic pa je nekdo okrade4 z mlekarške^a vozadka, ki ga je za hip pu t4ala na Aleki^jiA Jeric* šren v UsĐJantki ulioi 1. Odnekel je 2000 Din gotovine, ki jo je nai^l v omari, —lj Rokavice. nogra\ic« sa dam« »Pribor«, Tyr4eva cesta 9. Iz Trbovcl] — Proračun cestnega odbora: V aoboto y: bil na tukaj.-^j; obftini rajb^rajen da.vko-pNČevalc*NC ik», vpoc'td prc*rmćun fcretkega 1 t^tnega odbora za prihodnj^ proračunska loto. Proračirn izJ^azuje 882.336.— Din do-h^ikov in Din 1.233.-18.— izdatkov, inate um oj primanjkJjaj Din 400.886, ki m bo kril z donosom okrajite cottne dokladt na i.ri>o:sre7.293.—, glavni izdatak pa i© predviđen 7:1 nabavo materijala in vzdrzevaaje banovinskih ce$t v znenku 7^0.293 Din. Upmvni in pi^arni&ki htroški n> predviđeni v novemi proračunu z Din 21.3*>O.—, ja nov© ipradbe i 11 preloiftvo banovinskih ce«t 14.000. — Din. ta. odknp 7<*ml>is^ 30.000.— l>in. okraj-nn c^»tna uprava bo stala Din lftO.800.—, ia7<*n te«ra pa fte ir^atki za pf>Tnri«r>ev«»k obfinam *a vi^r-/evanje ol^inskih in subvenoijoniranih f«at Din fi.'i.SS."*, ki uprHvne in mnterijaLn« iz-alatko j> določeno Din 1490.—, 7-i frradbevi .n 196—, o4 /.ci'-ziii^'.c u ir iv> a vv^rf:**v tnj*4 dovo^ nkh ce*t Din 49»S.— in od novih zgradb in j»reuro*!itov prippevek banovine Din 37.7*^ Proračun V»o rn/irmjrn :ik«io pravico vpoirle'd« vanj odnosno m» Inhko v o^prt^em roku pri-trvži proti po^anie7r>in» po«tavkam. Podrobna r<7.p že ro. Božična podpora 8*» bo d^-Hla nn oiv?ini v sredo. 38. t. m. — Semenski kromplr <\o\*e kmetova-lci tn-4i za priluMlnjo sp-. »mlada n^ko setev, r> fja naroče na ohiHni najkasneje do 27- t. m. v u rad u soba *tov. 1. Krompir N> ital W> do 70 Din 100 ksr. — Otvoritev banovinske ceste Trbovlje-Savini!»ka dolina: UrruMx'no vo^l^tro ?a pre-lnžiTfv c*-n\r Trl>r>vlje- -Marija H**ka—Sv. Pa vel objavi ja. da je 1 5. t. m. ukinjena i*r pora coftt-e za težk* vo7ila. avtonx»Ml^ it/1. in da je co^tna projra Vrh Podmeja-MariJ* Re!;a in v odjeku pedla proti Savinjtki dolini otvorena 7* vsa vozili brez ra7-lik«. MALI OGLASI Beseđa 50 para, davek Diu 3.—, oeaeda 1 Din. davek 3 DiD preklid Za pismene odgrovore glede mulih oglasov je treba priložiti mamko — Popustov za male oglaae ne priznamo. ZA BOŽIĆ Nailepše darilo. je -Kreko^ pe-rilo; samo pri Kroko. Tav&arie. va ulica 3 52S4 KEBiSl R"*eda 50 par, <1avek 3 Din Najmanši zae^ek 8 Din ZIMSKE SUKNJE hoijfce vr«te Hubertu« nepre uočljiv 250 l>m periio in *ea praktična ob^ft'la nudi po -e-(ciamnih cenah Pre*ker. Sv Pe ttb ce*ta !*• 6. R. 8veie najfinejSe norveško HIBJE OLJE iz lekarne DR. G. P1CCOLNA V LJUBLJANI se priporoča bledim in sla-botniiD osebam. KLIŠEJE j ■ j 0 g t a n r a »■- '^na IP/i B«seda 50 par. davek 3 Din Najmanji zne^^k S D;n Telefon 2IP Suha drva, mtjb premog. ^Jl^^ itarbbpaketa *\ dobite pri I. POGA6NIK Bohort6ev» uL At. S. Baseđa 50 par, davek 9 Din Na imamSi zneeek 8 Din GOSPOD £ dobro službo želi znanja e samoatojno damo, vdovo ali k>-OMiko do 2$ let. Na premožanje In poklič se ne odra. Samo res* ae ponuđbe g pol nam na«k>voni je poslat* na upravo vSlov. Na. rodac pod »Bo&iex. Taj-nost strogo zajamo9na. 3900 HM. CAJ dobttc ▼ ipec KMETUSKA DBUtBA ▼ UUBLJAN1 Zalostnj in potrti sporoćamo vaem prijateljem in znancem, da je naša ljuba babica, taiča, sestra in teta, gospa Terezina Svetec VDOVA PO NOTARJU IN POSESTNICA previđana a avetotajstvi dne 20. t. m. dopoldne umrla. Pogreb bo v torek, dne 22. decembra t. I. ob Četrt na štirt (ob 16.15 uri) popoldne z njenega doma v Litiji na famo pokopaliMe. V LJTLJI« dne 21. decembra 1936. MILICA BABTENJEV, PAVKL SVETEC, vnnka; UHA SVETEC, steaha; lnj. DIMTTRU BARTE-NJEV; HELENA BEVK, aeslim, hi oetelo »orođstvo. Stran I »8COTSN8K1 SrSKOIK gi«ifcBI, «• linrt i. 1HL Stev. 2Q1 Dušeslovni značaj naše dobe Predavanje &r. Franceta Vebra pod okriljem Bloxof• skeg* draitva Ljubljana, 21. decembra V aoboto, dne 19. t. m. je preda val pod okriljem fdoaofskega društva imiv. prof. dr. Fr. Veber o dušeslovneolarsko, znanstveno,, umetnost-no itd~ Vprašanjo pa je sedaj, kje je te-stf&Če našega udejstvovanja, ali na torišču, ma osnovni strani, ali pa na tistem, ki se ođej3t\"uje. če je težišne na snovni strani, se osebnost podredi materiji in se v nj>j Izgubi. Pređavatolj imenuje to toriščni materializem. Ce pa je težlšče na osebi, ki dela, ostane materialna stran samo amedstvo. nikoli ne po-tane namen. je to tcri&čni ideali zem. V današnji dobi je povdarok na cJoveku. naša. doba je doba toriščnega idealizma. Ravno zato se bije đanes neizprosen boj proti kapitalizmu, ki dela iz človefca le aredstvo gospodarske proizvodnje. Zato .-* borimo proti tištim, ki bi hoteli, da ostane kultura samo last ne^aterih, da bi laSJe branili svojo oblast. Ćelo v soli vidimo, teako prodira novi duh. Ne vladajo več predmeti, otrok je središče pouka in vzgo-je. Clovek se je v danađnji dobi na novo vzravnal. Opažamo veliko mero ataUSčno-sti v najsirših masah. Vaak hoće imeti Lastno fodbo, avtoriteto pockplra le tedaj, ce gre vzpoređno z njegovim prepricanjein in ravno zato so političnim samozvancem ure štete. Današnji realizem je reahzem človeka. Povzdi^nil je realiteto Clovek a. Clovek je prenehal biti samo sredstvo dela. Na&a doba torišćnega idealizma zahteva, podredite v osnovnih strani življenju. Seveda ae pojm. torišeneg-a ali življeujskeg-a idealizma oziroma materializma ne krije 3 pojmi teoretskega idealizma oziroma materiaHs-ma. Vendar lahJko rečemo, da je osnovni duh naše dobe do teoretskoga materializma prej indiferenten in da ga v njegovi skrajni oblik i, ki pravi, da je človeSko življenje le odtenek materije, ođklanja. Naša doba pomeni odmik objekta k subjektu. Osnovni vidik naše dobe je sub-Je^tološki \idlk. S tem v zvezi je kofek-tivno-psihološka usmerjenost naSe dobe* Kultura in civilizacija poeđinca se razvija v kulturo Ln civilizacijo celote. Pravi »mi-eeJ za subjekt, za poedinca, vzbuja tuđi smisel za skupnog. 2iva individualnoat Človeka ni v nasprotju s pravo živo so-cialnostjo in obratno, clovek današnjega časa pa ni samo drobec vesoljstva, ka-kor ga je nam prikazalo prirodoslovno kozmetično gledanje sveta in življenja. Naša doba ima antropocentričen (Ćlove-kozoren) značaj. Clovek je sredidče življenja in s tega vidika lahko razumeano zahtevo, da naj se ravna s človekom ka-kor s človekom, ne pa tako k&kor s psom. Doba, v at eri živimo, je torej v svojem pravem sredi&cnem teženju grajena na treh med seboj tesno povezanih osnovan, na .subjektoložkemn, na. kolektivno psiholo-ž-kem in na antrapocentrićnem motrenju sveta in življenja. Naša doba je po svojem jedru seatavno enotna. in čista. To je bila samo ena doba pred nami, doba tik pred nam i, od franeotake revolucije do svetov-ne vojne. Tuđi ta doba je v svojem jedru sestavo enotna, samo, da je naši diame-tra'no nasprotna. Je to doba toris^nega materializm.a. Gojila je gospodarstvo radi gospodarstva, znanost radi zaiaaoosti, umeL r.ost radi urnetnot-DAJAXSRI POGOJI Potrebno je, da spregovorimo nekoliko o pogojih, ki jih je podjetje stavilo delavstvu ter s čim je zagovarjalo svojo zahtevo po redukciji mezd in upravičevalo racionalizacijo obrata. Urne mezde bi se naj znižale po prvotni zahtevi podjetja za 22^. Za to bi pa đelavstvo uživalo tridnevni ptotfan dopust na leto in še razne druge manjše ugodnosti. Podjetje ugotavlja, da ja nudilo delavstvu v socialnih dajatvah ter zlasti s podpornim fondom već kakor delničarjem. Redukcijo mezd utemeljuje s tem, da 90 se cene papirniškim izdelkom znižale od 20 do 25Vc Naglasa tuđi, da težko konkurira inozemskim podjetjem, ki se Čedalje bolj specijalizi rajo ter s tem iz-boljSujejo svo}e izdelke in poveću je jo produkcijo. V državi nade papirnice ne more-jo konkurirati podjetjem na jugu. V zelo slabem položaju 90 naSa podjetja tuđi zaradi tega. ker naSi jrrosisti nimajo več toliko kapitala, da bi lahko imeli v zalogi več kakor za tri đni papirja. Kadar potrebuje- jo novo zaiogo, zaiitevajo, da jim podjetje posije papir v treh dneh; ako jim naše podjetje ne more ustreči, se obračajo na mozeniska podjetja. Zastopiuk podjetja je na pog^ajanjih tuđi izjavil, da se vtihotap-lja v naso ui-zavo mnogo boljšega papirja iu sicer skritega med drugim papirjem. Deiavstvo je izjavilo, da je pripravljeno složno nastopiti s podjetjem v tej zadevi s posebr.o resolucijo, podjetje je pa ta predlog naklonilo. Deiavstvo je vse te argumente izpodbijalo vendar je podjetje vztrajalo končno. da se mezde morajo znižati na lO^r. Toda s to resolucijo bi deiavstvo še ne bilo tako prizadeto, ko bi ostale vsaj akordne postavke nedotaknjene. Po zahtevi podjetja bi se morale znižati od 40 do 50%. Pri akordnem dfclu je bilo zaposlenih 160 delavcev, ki imajo vodUno vlogo v tovarni. Prav zaradi tega je nastal med delavstvom nojvečji odpor proti zahtevam podjetja- KVCIJONAUZACIJA, KtJ>UKCUA, NOVA POGODBA Deiavstvo je izpodbijalo trditve, da je podjetje v tako oštri krizi, kakor je hotel prikazati njegov zastopnik, čed, da je zadnje čaše investiralo v racijonalizacijo obrata vec milijonov. Deiavstvo je vprasevalo, od kod je dobilo podjetje ta denar. Podjetje je odgovarjak), da ga je izterjalo od dolžnikov. Zastopnik podjetja je tuđi na-glašal, da je bolje, če tovarno zapro in raje zaćno prodajati inozenuski papir, ker bi z njim več zaslužili- Ražen tega se usta-navlja v Ljubljani baje neka družba za prodajo inozemskega papirja, s cimer se bo položaj podjetja Se poslabšal. Deiavstvo je izračunalo. da bi zaradi redukdj na mezdah izređno trpele v gospodarskem pogledu vsa okolica Vevc. Zato so se tuđi zastopniki krajevne oblasti obrniM na ban- ako upravo, da posreduje pri podjetju, tei, da bi redukcije mesd vplivale usodno na vse gospodarstvo okolice papirnic. Deiavstvo je zahtevalo predvsem. da bi podjetje zapoalovalo se naprej starejse delavce, ki jih je reduciralo po prvem decembru, ko ni već veljala stara kolektivna pogodba. Podjetje je pa izjavilo, da je pripravljeno pod-pirati vpokojence s 300 do 400 Din na me-sec, če bi deiavstvo podpiaalo novo kolektivno pogodbo. Da bi podjetje ne reduciralo nobenega delavstva v Gorićanah, so bili delavci ćelo pripravljeni žrtvovati nekaj ur dela na dan, da bi delali le 6 ur na dan. Podjetje je vztrajalo pri zahtevi po reduk-cijah ter je njegov zastopnik cek> dokazo-val* da bi bilo deiavstvo mnogo na boljsem, če bi sprejelo nove pogoje. Doslej je počivalo na leto po 100 đni, poslej bi pa bilo zaposlenih vse leto brez neplacanih dopu-stov. Zdaj je na cesti 500 papirnisJah delavcev, ki so bili zaposleni v Vevčah, te đni bo pa potekel ođpoveđni rok 152 delav-cem, kl so zaposleni v Goričanah. Podjetje je namrec odpovedaJo delo goričanskim đe lavcem na 14 dni, čim se je začela stavka v Vevčah. SPOB ZARADI ORGANIZAdJE DELA V Vevčah je prišlo do stavke predvsem zaradi tega. ker podjetje ni hotelo upoSte-vati delavskih predlogov glede organizacije dela v obratu. 2e prej, dokler je še veljala stara kolektivna pogodba, so delavci opozarjali podjetje da jih je pri nekaterih strojih premajo zaposlenih ter da zaradi tega lahko trpi kvaliteta izdelkov. Po 1. decembru je pa podjetje Se reduciralo de-lavce zaradi novega, racijonaliziranega načina dela. Ko se je zaradi tega ustavil neki Stroj, je bil delavec, zaposleu pri njem. premeSčen v drugi odelek. To je spor tako zaoštrilo, da so delavci sklenili stopiti v protestno stavko. Ko so pa pred izmeno ustavili stroje, da bi se obe skupini delavcev sestali na shodu na tovarniskem dvo-risću, je podjetje zaprlo tovarno ter one-mogočilo vstop drugi izmem To je zagovarjalo s tem, da je deiavstvo samovoljno zapustilo delo in da ga zaradi tega podjetje lahko odpusti. Po zakonu je Inspekcija dela dolžna ta-koj posredovati, ko se spor tako zaoštri. Zaslisani so bili že zastopniki organizacij. ni pa bik> Še posredovalnih razgovorov med podjetjem in delavstvom. PODPORNI IN STAROSTNI FOND PapirniSko deiavstvo ima za socijalne namene dva fonda. Podporni fond se bo iz-črpal Že prihodnje leto, fond za starostno zavarovanje pa bo začel izplačevati zava-rovalnino Sele leta 1940, ko bo zbranih okrog 3.000.000 Din. Zdaj je v njem okrog" 2.000.000 Din. Podjetje se je obvezalo, da bo podpiralo pred letom 1940 odpuščeno deiavstvo. Iz tega je razvidno, da zdaj deiavstvo nima nobenega sklada, ko bi bilo podpor najbolj potrebno, saj nima nobenih prihrankov in bo težko vztrajalo delj časa brez zaslužka. Italijanski vojvoda in ameriško đekle Abroiki vojvoda bi se Ml rad oicttil s hčerko amerUkega senatorja Elkinsa Bivši kraJj K^vard \ 111. ni prvi aristokrat, ki se je zaljubi] v unierišKo deki«, čeprav ga nisu vtniiii do tega isti razlogi, kakor večiiio raznih pnncev, grofov iu knezov, da bi si pozlatili grl> z dolarji. Med mno^hiii zgcrubami te vrate zanima zda,j javnost uajbolj poxablj«ua ijuhez«n abruškega vojvodo, 6orcKiniKa italij^inskih kraljev in sicer jaIo. kt*r se je ta ijubezen razbila tuđi na vprakuiju razii^ue narodnosti odnosno razreune pripadnosti. Bilo je v začetku našega stoiotja, ko &e je pojavil v New Vorku vicok aristokrat, iuilijanski vojvola, in p^vrhu jse inož, ki je Ami'ričanoin iniitoniral tako po svoji z\i-Lanjusti, kakor tuđi po svojem pogniuu. V nasprotju z diugimi italijanskimi priteljenci v New Vorku je l>il to »pravi beh mož«. docim so veljali siromašni italijanski prise-Ijenci le za. malo svetkTj>e in nekoliko bolj-še zamorce. Ludvik Amadeus, vojvoda abru-ški, sin vojvode D* Aosta, je bil rojen leta 1873 v Madridu. Stopil j© v službo italijan-ske vojne mornarice, v let ih 1894 do ls9t> je po tova 1 okrog sveta, pripleral je na vrh Elijeve g"ore na Aljaski. v letih 1899 do 1900 se je pa udeležil s kapitanom Even-senoni na ladji »£tella Polarec ekspedicije na Zemljo Franca Jožefa. Nekateri udele-žonci so prispeli takrat do 86. stopinje s»-vexBe širine. Vojvoda je bil torej mož po ameriskeiuu okusu in ni čuda. da so se ozirala za njim najlepša ameriška dekleta. Kekega dne &e je seznanil na plesu v Wa-shiri^tonu s hčerko amerižkega senatorja Katarino Elkinsovo. Zaljubi! se je v njo na prvi pojrled. Elkinsova je bila tip ame-riskeg'a dekleta. sloka. svetiolasa. kra*ne j.K)lti, živahna in vesela, neprisiljena in pri tem dobro vzgojena tako. da nikakor ni zaostajala za evropskim i aristokratkami, ki jih je vojvoda dotlej pozna 1. ps<5 jih je pa še prckašala z ameriSko iskrenostjo in nc-prisiljenostjo. Vojvoda in lepa Amerikanka sta se pot-em sestajala vgak d&n. V«dno so ju videli s kupaj na izprehodib in izlet ih. Zanimivo je bilo opazovati poglede, uprte v njene roke. čim &ta prišla katn in je de-kle odložilo rokavice. Radovedneči so gledali, kdaj se bo pojavil na njenem prste z-aročni prstan. Ameriaki listi so piftsii, da utegne postati hči senatorja Elkinsa itaB-janska kraljica. Leta 1902 italijaiiski krslj Viktor Emanuel še ni imel »io* in sa pre-s-tolonaalednika je veljal navsydno sJbtussJ vojvotla. Toda zaročni prstaii se na dokličini roki ni pojavil in po tem je vojvoda odpotoral v Evropo. Ameriški listi bo pisali, da. se je neka-j zgodilo med mlađima zaljnbljenoesBa. Nekateri so pa vedeli ćelo povedati, da j» me«l njima konec ljubavnega razmerja. V res ni ci se pa na njunem raanerju ni bflo nič izpr^menilo. Toda pojavile »o se bile zunanje ovire. ko s^5 jele ogTaiati namera,-vano ziikonsko »vezo. Sele tedaj se je jei vojvoda zavedati, kako teško bo vzeti sa ženo đekle iz me^anskih kromov. Po njegovih žilah se ni pre ta kala samo špaaska in italijanska kri. temveč je imcl za so-rodnike tmli španske in italijanske aristokrate, ki ni*o tako širokogrudni napntm navadnim zemljanom, kakor angleSka mrt-• stokracija. Vendar je pa vojvoda odpotoval ■ v Evropo poln /a u panja, da se mu bo posrećilo premazati \*-. ovire. V lačetku »e je i zdelo. da bo šio v>o ^ladko. Povabil je ćelo svojo izvoljenko in njenega oceta v Evropo in upal Je. da se bo Inhko kmalu poročil. Senator in njegova \ ći »ta prispela v Ita-lijo. Sledila so doiga pogajuja med vojvodo in kraljevskim dvorom. Ceprav je r»il vojvoda zelo priljubljen in pa je imel kralj osebno zelo rad. «e ma ni p^sreri'o prema-gati ovir v ohhki ptedpisov." tr;»dirij in eer-kve. kajti Elkinsova je bfla prott ?f:intov ske verr. Nazadnje s^e je vojvo 1: posreC-ilo vsaj to, <1a }e dohil dovoljenje 7:1 morini" ni zakon. Mogel se je" z lepo Atr.eričanko oženiti, toda njegova bodota 2ena ni imela nobenih pravic do njenovega naslova in ni mogla biti poviša na v plemićki stan. Za-clevo je bilo treba urediti s kompromisom. Ves vrs*?l Je hitel vojvoda v rims-i hotel, -kjer je stanovala njegova ljubici in spo-roffl njenemu o?eh: sro] delni tis-t^'1 Tods sivalasi senator Eikins. trdovratni American, jo njeirov predio^ gladko odklonil. — Moja hči ne bo sklonila nobenega nior-ganatičnegra zakona. — j^ izjavil odloeno. — Moja hči je vrediia, da postane kraljica in Če ne more biti princeza, tmli ne moro biti vaša žena. • Vse prošnje in solze so bile iaman. Arae-riški senator je ostal zvest svojemu skle-pu. Ni se mogel sprijazniti s tem, da naj bi igrala njegova bči podrejeno vlo^o v družbi, ki bi se zbirala okrog njt^nega Lkx1o-čega moža. To bi bilo v nasprotju z vjerni najeli, v katerih je bil vz^oj^n in v ka-terih jo vzgajal svojo hčerko. N'ojvoda. kl se mu je bilo posrećilo vaaj deloina zlomiti trdovratJii Dilpor cerkvi* in pirni^tva. ni mogel opraviti nič & tnlovratnostjo ameriike-ga senatorja. Hči je ubogala oCeta. toda sama je imela v sobi preveč ameriških na-čel, da bi se zadovoljila s takim zakonom. V nasprotju & tern. kar se je zgodilo zdaj v Angliji. so preprečile tu zakon evropskoga aristokrat.^ z amerisko m^ŠC^nko tradicija novega sveta. Uboga Simpsonova Zdi i^e, da k> zadnj; dogodki pripravili Simpsonovo ob vee notranji mir ixi ji zagre-inili zasebno življenje- Komaj &o otlpo-tovah angle^ki detektivi, ie t*o jih zaine-niali v Canne-su franco^ki- Vilo. kjer (»tanule Simp-eonova, neprestano oblegajo fotografi, reporter]^ in radovedneži. Gostitel: SiTnp«»ono-ve Rogers se je že sam obrnil nanje ft proS* njo, naj puMe Simpsonovo pri ntint, če^, da bi ee rada jTprehajaia brez epreim?tva foto-grafov. Zjaljeinje ji postaja od due do dne nežnosnejše. Rogerg 6e boji, da bi ne zadela njegove vile ieta usoda. kal^or je zadela hj^o v Bal timore, kjer je Simpsonova prežJvela evoja dekldška leta. Ljud}e eo jo rtkoraj porušilo, ker je hotel vsak odneeti za spomin kodček te znamenite hiše. Hiža bo kmalu eploh izgini-la. Simpeonova je naročila. naj jo prodaja dakjer še stojv Priglaerilo se je takoj mnogo kupčev. Krpila jo bo najbrž neka bartimoraka druib«, lq 30 namerava prene-eti v park New Jereey in napraviti iz nje atrakcijo, k| bo prebijala radovedneže, ee-veda proti prhnerni \^topn:ni". -i Lov za senzacijo je menda vodil tuđi aine-riako filmsko dnđbo UmvereaL ki je ponu* dpia Sin>pdOnovi 'vtogo v fikmi iz njene^a lasrnega življenja s pripombo, da si Lahko tvarna določi honorar. Družba je pripravljena placatd ji, koiikor bi želela. Toda s to kup-č;5O ne bo nič, kajti vsemogočni holh'Avood-i*fc cenzor W^i Hays je izjavid, da ne bo do-voiil f i Imati ljubavnega romana Edvar-da VIII. Poleg v»eh teh nadlcKj pa dobiva SiinjJconova se mnogo grozihiih ])isem, ve-i\lan»o brodovje. Ledolomilec se bo inu'noval »Jo" t-if Staiin«. Ukro^ HK) kon^iruklerjev je de lalo na proektu tega jnr\-e^a ledolomilca, ki bo zgrajen v ruskih ladjedehiicah. l'porabili *^> \¥ie izkuSnje, pridoblje-ne na vožjijah 1*> l>olarneni niorju. LedoloinjJec Ik> doltf 107 in ^irok "^3 nietrov. njegova tonaža bo ztiaiiala 11.(XK) 1011, opre'iniien bo z naj'inod^rnej^inii t;tro;i in napravauii, zlasti .L eltiktrionimi na-vi«iao;>>k:ni; aparati. Imt*l Ik» tuđi dve ilkhvvi oddajni |Kfc»taji. fcxlen izined ujei»ovih jH'tiJi >kix>\x>v, in sicer zgomji, bo urejeo za btan letal. Novi ledolomilec bo tipuččon v inorje naj-\>t'l ze v niarcu in v prihodnji polamj plovni dobi bo že vodii trgoveke hidje po veliki Severni niortr^ci ix>ti. 15 žrtev krvne osvete i^lici^a v San Fram-ji&cu je ockkrija grozoji zločin v zakotni uljcj kitajskega okraga. l^ftr* nik neke opijnke beznice je uenorij 15 go i^tov jn ee obti^il. Crre za p^tmer krvme affve-te. V beznioi, kjer je bil etor>»n ffroaai tkr č>a, go t*e shaijali fijuni Kita;i*i, navalic ener-giCJieniu boju proti trgovcem z mamili. Na-eakrat se je pa zdelo policiji euniljivo, da dva dtfii nihče ni prižel \x zakotne krfcme. KonČno eo vdrli poiirlsti v krčmo in naAli tam lo £Oe»rov mrtvih. Morile« jion je nam" re-č v oniamljenoHti prereza 1 grla. SUednjtiič 6O na^li tuđi krvraarja ftaniejra, ^tare^a Ki tajca- Bil je obe£en. l*rei«kava je dognala. da 6e je v zadnjom času zbiral pri njeiu veilno rsq krožek prijate-tjev ojrja rn »lu-cajni goetje eK> bili zek> ređiki. Kitaj**1 *S i^ i^bral dan, xo so bili zbra^i vsi. da ae iira je osvetjl. Edan rzsme^d go»tov je bil pred leti zapeli al krznarjevo ©eMro, ki je poteni zaradi njeija umrla. Kitaje« je živel otl takrat *«*-nio v mi«!, na osveto. Sleeijrvru korak za korakom, portal je njegov prijatelj in ga naučii hoditi v svojo krčmo. Poanej** eo prjliajaii rudi zapeLjdivvevi sorotln«k4 wi prijat^ji, ki goveda nii»o niti «lutiJi, kaikino je raznierje med niiuia. Ko to bili /.brani v krcnvi vsi, jim \e Kitajec prer^^il vratove, pošteni si je pa koocaJ življttnje. Božićnica invalidov v Kranju Kraaj, 20. decctnlm. Tuđi let/»« je »Udruženja invalklov po-družnioa. Kranj« priredilo svojim najpotrob-nej^im tovajiš+tra. vojnim vdovain ln sirotani lepo boličnioo, ki se je vršila dane* popoldno v dvoraoi »^tare j^oSte«. Pri«t>tne jo nagovori! in poz>iravil prtHibo«inik Udru-ž«4ija tlat-ar g. Itajign^i, ki je po*lal {»oro^.iJo o uspt^hih in delu za boži&nico. Kraj»j»ko občino je zastopal elan tacapne upravo vo-letrgove-o g. Gi»rja-nc, ki jo obljubll vh<> i»od-po-ro invalidski organizaciji. V imenu f^^ lastnega o«lbora v&f*h udruženj 80 }e l»o/.if nii?e nde!("žil prt^ist-dnik g. &te4e n. Ljubljane, ki je v daJjšem govoru raztolmaril ra.zne društvpuJ tAJnik jr. V<^\-krilnik. Po govorih &e je prič-ek> obdajovanj*-. Raidelj^nih je bUo 60 ia vit kov in &ir**r y ?0 obda.rovanc4rv dobilo blago. 40 pa živil* za, pravnike-. Veliko vesbrazih obda.ror:iiicerv, ir-med katerih 90 nekateri priSli po v<** ur daleč, prevlado%-ale pa so m«d njim i prt^l vsem žonsk* kot vojn« vdov© in sirote, ko so prej^K lepe darove. Odborniki ndnižvnj;« pa tTKii poffnmezni člani, ki pobir^'i p<> ineetu in okolici so morali poM nti n-i n*» stoto di»l»rohntii;h :'i 'l^inilj-f-nih -<• '1- <•» zbraii v*a ta darila. Darovala je kranjska občina. dnrovali šu kranjski trgovci in t<> varne, povdariti pa. so mora dejatvo. «1m kakor nekateri res vrviSeni r^ojmnjejo doV £no»t pomagjtti bližnjemu tako ?o rop^t ^rofri — da 9* milo r&raiimo -- selo m*lo uvM«vn! ter bi lahko več darovali kot w>. Ravno invalkie moramo Šteti re* m^d naj-potretmejfte. kor »o za, nauV> dann^Tijo lobodo fcrtvovaJl najdražje t/> je srr>j© življenje in svoje zdravo tek>. Zato na$e lj»id-stvo ne srne dopustiti, da bi ti rr-voži hiral! ln umirali v bedi. Udruženja i-nvalMov t Kranju pod vodstvom spretne^a in pofrtvo-važnega ođbont. kat^r*-mn k rev**Tbi ^T^ bofiCnice 5e*titarm>. prar lepo delujje, treKi bo pa organruvijo še raT^rritu knjti lo ▼ ino^ni skupnosti je uep^ kot ?ta povdar-jiila, oba govornika r ui/rjczor«* Begovskevo dramo '►Božji člowk< po raifa-nih cenah Ta red C. — Politl^en shod- V soboto uvečer ee j© vrša v dvorani Narodn^a doma w**tanek Hodžeirovih prjataiev v Mariboru. Temu ee-staniu je pri«3ostvovalo 16 udoleženeev. Shod je vodjl g. Snude-Fl, eJconom in posestnalk v MariT>oni, — Trye na phodn. V nedeljo dopoidnft W **e moral vršjti eeetanek: rn občni 2*>or Ijjo-tićeve omladine v Mariboru. Ke;l»*t v Studoocih povo-zil upokojenega železivićaria Ignaca Gomola, ki je nameraval preJcoračitj ceato. Mož j» zadobil pretres mozganov in hude notnm}« jx>5kodbe. Zdravi Re v lx>lnici. — K*znenec pob^gnil Iz bolnk©. Te dni čo prepeljali 32Jebnei7a kaznenca FrarK» God-ca ja kaznilnice v mari bonsko bornioo na zdravi;enje. Godec je včeraj izrabtl priliko in kar v bolnih ob]e*ki pobegnil ter ge akri] v tezen&kerm gorzdu. — Nesreća pijanke. Snoei se ie v Afiker čev^ ulici zbrala okoli na ti eh ležeče ženike množica ljudi. StTažnik je ugotovil, da je Marina K. veled pijanoeti padla nt' pločnik in ei nevarno poŠkodovala glavo. Prepeljali bo jo v bolnico. CJreJaje Jo«lp ZapanetC. — Za >N&ro4no tiskamo« fran Jaraa. * npmvo to tnaeratnl dei Uata Oton Chrlrtof. — Val v X4ubljaaL