Celje - skladišče D-Per
214/1974
1119740228,2
aj *4 m r
P
n 4
z -i
£
s ►:
COBISS ©
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
PRIPRAVE NA VII. KONGRES ZKS
V okviru priprav na VII. kongres ZKS je izšel v prilogi časopisa Komunist osnutek resolucije sedmega kongresa ZKS, da bi se lahko vsi člani ZK in delovni ljudje seznanili s tem osnutkom ter dali svoje predloge za dokončno oblikovanje resolucije, ki bo sprejeta na sedmem kongresu.
Vsebina resolucije obravnava boj za uveljavljanje samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih odnosov, idejnopolitično in akcijsko uresničevanje poglavitnih interesov delavcev v združenem delu, uveljavljanje vodilne vloge Zveze komunistov v samoupravni socialistični družbi in naloge na področju organiziranosti.
V	osnutku resolucije je poudarjeno, da moramo uveljavljati pravice delavcev, da čim bolj neposredno odločajo o dohodku v TOZD, kakor tudi njihovo dolžnost, da bodo pri odločanju o delitvi dohodka in Osebnih dohodkov povezali svoje osebne interese za ustvarjalnost, uveljavljanje osebnosti, osebni dohodek, varnost zaposlitve in za zadovoljevanje potreb po stanovanju, rekreaciji, kulturi ipd., z interesi za razširjanje materialne podlage dela v temeljni organizaciji združenega dela in družbi.
Utrjevati je treba spoznanje, da sta družbeni dohodek in družbena varnost delavca odvisna tako od povečanja produktivnosti dela v njegovi temeljni organizaciji združenega dela kakor tudi od povečanja družbene produktivnosti dela in od celote odnosov pri povezovanju in združevanju živega in minulega dela.
V	samoupravnem sporazumevanju o delitvi dohodka in osebnih dohodkov so še vedno navzoči odpori in nejasnosti, pa tudi poskusi administrativnega reševanja, ki jih je treba razčistiti in zagotoviti, da se uveljavi vsebina, ki ustreza načelu o družbenem značaju dohodka in načelu delitve po rezultatu dela.
Izoblikovana morajo biti trdnejša merila za ugotavljanje dohodka, ki je rezultat živega dela in vlaganj minulega dela delavcev, da bi lahko izdvojili dohodek, pridobljen na podlagi monopola ali rente. Sedanja razmerja v družbeni reprodukciji še vedno omogočajo monopolni položaj posameznih organizacij ali dejavnosti in prednostni položaj bank in zavarovalnic, pa tudi trgovine v odnosu do proizvodnje in potrošnikov.
Izoblikovana morajo biti merila za vrednotenje delovnega prispevka posameznega delavca na podlagi razmerij med poklici in delovnimi mesti ter zagotoviti, da se postopoma, vendar dosledno, uveljavi približno enako nagrajevanje približno enakega dela, posebej v okviru iste občine in priznajo le tiste razlike, ki so rezultat uspešnejšega gospodarjenja. To mora biti doseženo predvsem s samoupravnim sporazumevanjem o delitvi dohodka in
osebnih dohodkov ter usklajevanjem odnosov in meril znotraj posameznih dejavnosti in med njimi ter po posameznih območjih.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela združujejo del dohodka in del bruto osebnih dohodkov v samoupravnih interesnih skupnostih za financiranje dejavnosti v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, kulturi, raziskovalni dejavnosti, telesni kulturi ipd. S tem zagotavljajo uresničenje svojih neposrednih interesov za poviševanje produktivnosti dela in življenjske ravni ter osebni razvoj.
Zavest o medsebojnih odvisnostih pa ni še docela razvita pri vseh delavcih v organizacijah združenega dela, saj so še vedno žive težnje po proračunskem financiranju teh dejavnosti. Hkrati pa je proti odnosom neposredne medsebojne vzajemnosti, odvisnosti in svobodne menjave dela, mnogo odporov in nerazumevanja tudi pri delavcih in komunistih v družbenih dejavnostih samih. Zato moramo z odločno i-dejnopolitično akcijo razkrivati pravo bistvo teh odporov.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela se morajo v okviru družbenopolitičnih skupnostih dogovoriti, kolikšen del bruto osebnega dohodka bodo namenili za kritje neposrednih o-sebnih potreb, kolikšen del bruto osebnega dohodka pa bodo, kot njihov dogovorjeni prispevek, namenili za kritje skupnih potreb v okoviru samoupravnih interesnih skupnosti. Samo tako bodo preprečili, da bi se delegati temeljnih organizacij združenega dela dogovarjali z vsako interesno skupnostjo posebej in dosegli u-sklajevanje potreb z možnostmi ter celovit pregled družbenih računov.
Delavci bodo lahko odločali o delitvi dohodka in uveljavljali svoje interese ter reševali probleme, če bodo neposredno in prek svoje temeljne organizacije združenega dela povezani v krajevni skupnosti in občini.
Še vedno se javljajo težnje, da naj se vprašanja in problemi, s katerimi se srečujejo delavci v krajevni skupnosti in občini rešujejo neodvisno od njih in brez sodelovanja delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Takšna pojmovanja pa so nesprejemljiva, saj delavce razbremenjujejo skrbi za uresničevanje e-nega dela njihovih življenjskih interesov in vzbujajo pričakovanja, da bo za del njihovih življenjskih interesov skrbela drža-(Nadaljevanje na 2. strani)
Izvoljeni so novi organi samoupravljanja
Osemdeset let je, odkar brnijo stroji v naši tovarni, štiriindvajset let pa bo kmalu preteklo, odkar smo volili prvi delavski svet.
Volitve v organe upravljanja so bile pri nas vedno doživetje, ki nas je razgibalo. Tudi letošnje volitve so nam vlile malo več živahnosti v našo vsakdanjost.
Čeprav so si volitve v organe upravljanja po formalnostih, ki jih je treba opraviti, dokaj podobne, vsebujejo letošnje priprave na volitve in volitve same globji pomen za našo prihodnost.
Tako kot je bilo leto 1950 velika prelomnica v našem družbenem življenju, ko smo prvič zaorali globoko brazdo našega samoupravljanja, ko se je bilo treba z vsemi silami boriti za odpravo starega etatističnega sistema in uveljaviti uzakonjeno samoupravljanje, je tudi letošnje leto velika revolucionarna prelomnica za vse tisto, kar našega delovnega človeka ovira pri uveljavljanju njegove osebnosti v naši samoupravni družbi.
V vseh etapah razvoja našega samoupravnega sistema so se vedno pojavljali neverneži, ki niso videli ali niso hoteli videti okrog sebe ničesar drugega kot samega sebe, ki jih je skrbelo le za svoj položaj, vse drugo pa jim je bila deveta briga.
Lanskoletna in letošnja razgibanost v kolektivu je pokazala, da je tudi sedaj še mnogo tistih, ki izražajo razne pomisleke v zvezi z ustanovitvijo TOZD, češ da je podjetje preveč razdrobljeno, da to ne bo mogoče uspešno upravljati in podobno. Za temi obrabljenimi frazami pa se vedno skriva želja ohranitve starega, bojazen, kam bo kdo »priključen«, kdo mu bo nadrejen itd.
Številni sestanki v lanskem in letošnjem letu so pokazali, da je kolektiv soglasen za vse tisto, kar mu bo olajšalo boljše gospodarjenje, boljše samoupravljanje in pravilno ter pravičnejšo delitev dohodka in osebnega dohodka. Naše TOZD so torej rezultat dogovora vseh članov kolektiva. Naj mi bo dovoljeno uporabiti kot odgovor vsem tistim, ki se jim je obzorje nekoliko zameglilo, besede glavnega direktorja Mirka Jančigaja, ki jih je izrekel na konferenci članov ZK in ki smo jih našim bralcem posredovali v zadnji številki našega lista: »Odločujoč faktor je človek, ki razumno dela in ustvarja, poslovni uspeh pa je v rokah nas vseh.«
Nedvomno bodo novo izvoljeni organi samoupravljanja že v začetku začrtali jasno pot njihovega dela, sedaj toliko lažje, ker jim nova ustavna zakonodaja nudi vse tisto, kar je potrebno za vedno večjo krepitev samoupravljanja in uveljavljanje človeka pri neposrednem odločanju.	ej

NI DELITVE BREZ USTVARJANJA
Leto 1974 bo, kot vemo, politično in gospodarsko izredno razgibano. V kratkem bo sprejeta nova zvezna ustava, o kateri smo že mnogo pisali in razpravljali. Pred nami so volitve v razne organe oblasti, ki jih bo treba izvesti v zvezi z novo ustavo. Pred nami je republiški in zvezni kongres ZK in končno je pred nami, vsaj kar se nas tako zelo neposredno tiče, osemdeseti jubilej obratovanja naše tovarne.
Pred nami pa se pojavlja še nekaj, o čemer moramo ne le razpravljati, temveč tudi izvrševati. To je gospodarski plan za letošnje leto, ki smo ga sprejeli, njegova vrednost pa znaša krepke stare milijarde dinarjev. Proizvode, ki morajo biti dobre kvalitete, bo treba vnovčiti in po predvidevanjih plana bo naša prodaja oz. neto prodaja v primerjavi z letom 1973 za 34 % večja.
Če hočemo torej ustvariti dohodek, moramo brezpogojno izvršiti planske naloge tako kot so predvidene.
Nove TOZD, ki so nastale v skladu z našim razvojem, imajo v letošnjem letu velike možnosti, ne glede na morebitne teževe, ki se ali se bodo pojavile, da usmerijo vse svoje sile v dosego plana in dosežejo vsaka zase in za podjetje višjo produktivnost dela, večji dohodek in seveda tudi večji osebni dohodek v skladu s sporazumi.
Iz gospodarskega in političnega stališča bi bilo prav v letošnjem letu pričakovati veliko smotrnost in načrtnost našega gospodarjenja, saj bi tako prešli z vidnimi doseženimi uspehi od besed k stvarnim dejanjem, ki bi nam bolj široko odprle pot do večje produktivnosti dela in zopetni uveljavitvi tovarne na domačem in tujem tržišču. Za uveljavitev
(Nadaljevanje s 1. strani) va s svojimi sredstvi. To vodi do položaja, da se delavci v temeljni organizaciji združenega dela bojujejo proti obveznosti za kritje njihovih skupnih potreb v kraju, v krajevni skupnosti in občini pa zahtevajo tudi zadovoljevanje tistih skupnih potreb, za katere ni razpoložljivih sredstev.
To je le drobec vsebine osnutka resolucije, ki obravnava v nadaljnjem samoupravno konstituiranje delavskega razreda in de-
in renome vsakega podjetja pa so potrebni predvsem visoko kvalitetni izdelki.
Če nekoliko pobrskamo po naši pretekli dejavnosti, kaj lahko u-gotovimo, da smo povsem sposobni zadostiti zahtevam domačega in tujega tržišča kar se tiče kvalitete naših izdelkov. To pa je v visoki stopnji razvoja našega samoupravljanja naša prvenstvena naloga, ki jo bodo naše proizvodne TOZD nedvomno tudi izpolnile.
Z izpolnitvijo planskih nalog je tesno povezana dejavnost naših strokovnih služb tako glede nabave in prodaje, kakor tudi glede
Poleg tega ne moremo in ne uvajanja novih proizvodov po začrtanem programu, smemo zanemariti dejavnosti strokovnih služb v zvezi s kadrovanjem novih delavcev in v zvezi s socialno problematiko, ki zajema celotno našo dejavnost kot njen sestavni del. Z razvojem podjetja se odpirajo potrebe po novih Stanovanjih, potrebe po rekreaciji in športni dejavnosti in seveda potrebe po bolj kulturni prehrani, kot jo imamo sedaj.
Ni dvoma, da vsakega od nas zanima osebni dohodek, od katerega se preživlja on in njegova družina. Prav je, da o njem govorimo, da pripravljamo merila za njegovo delitev, skratka da se
lovnih ljudi, organiziranje delovnih ljudi v družbenopolitičnih organizacijah, življenjsko raven delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi, rast družbenega proizvoda, skladen razvoj vseh območij v Sloveniji, družbenoekonomske odnose v kmetijski proizvodnji, stanovanjsko gospodarstvo, zaposlenost in kadrovsko politiko, socialistično vzgojo in izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo, telesno kulturo, raziskovalno dejavnost itd.
ej
pripravimo na pravilno in pravično delitev po opravljenem delu. Toda delitve osebnega dohodka ali vsaj take delitve kot si jo večina želi, ne bo vse dotlej, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji, ki smo jih postavili v gospodarskem planu za tekoče leto.
Če hočemo doseči, kar smo planirali, ne moremo biti brezbrižni, če ne dosežemo mesečnega operativnega plana. Ta mora biti vsak mesec dosežen, sicer se nam zastanek pozneje lahko zelo maščuje, zlasti pri osebnih dohodkih. Praksa iz lanskega leta, ko nismo dosegali v začetku predvidenih mesečnih operativnih planov, nas ne sme zavajati. Tudi lansko leto bi izpolnili planske naloge, če ne bi bilo višje sile kot je pomanjkanje električne energije, pomanjkanje reprodukcijskega materiala, neurejene cene naših izdelkov in ustavljena proizvodnja zaradi takih cen ipd.
Kot vse kaže, bomo v letošnjem letu z reprodukcijskim materialom bolje oskrbovani in upajmo, da ne bo še drugih nevšečnosti, ki bi nas lahko ovirale pri naših prizadevanjih.
Pri vsej naši letošnji dejavnosti pa nam ne sme uiti dejstvo, da se da marsikaj privarčevati, če
pr-’
Spoštovani člani kolektiva, o-prostite naslovu. Nisem mislil s tem, da vas prisilim, da prebirate moje misli, vendar sem smatral za potrebno, da vse člane kolektiva obvestim o dogovoru z dne 21.
1.	1974 med prodajno službo in sindikatom, in sicer v zvezi s prodajo lila posode članom kolektiva in upokojencem EMO.
Dne 27. 11. 1973 sem dobil od sektorja prodaje oziroma vodje prodajne operative dopis, v katerem je razložen problem glede delitve posode oziroma potreb lila kvalitete za člane kolektiva, z namenom, da se ta ugodnost ukine.
Sindikalno vodstvo se s predlagano ukinitvijo ne strinja iz vzroka, da je ta oblika dobave lila posode za našega delavca in upokojenca najbolj primerna iz naslednjih razlogov:
•	delavec, ki se vozi na delo in je vezan na razna prevozna sredstva, nikakor ni v stanju nabaviti posodo v trgovini, predvsem zaželeno, kajti vemo, da je v trgovini vedno dovolj kupcev in je težko priti na vrsto. Delavec ki se vozi na delo, pa za čakanje nima časa;
•	glede upokojencev pa ima sindikalna organizacija edini način povezave z njimi, ko jim izstavi »-listek-« in pošlje obvestilo, kdaj je njihova naročena posoda pripravljena. Ne moremo si zamisliti, da bi lahko pozabili na naše prizadevne, pridne bivše sodelavce, ki so z minulim delom pri nas veliko pripomogli k temu, kar še in že danes imamo. Radi pokramljamo z njimi in obujamo spomine ter razlagamo sedanjost. Kako prijetno je slišati, s kakšno vnemo se za vsako malenkost zanimajo.
Moj namen ni razlagati oziro-
vsak na svojem delovnem mestu skrbi za plodno izkoriščanje delovnega časa, da se vsak bori za optimalni izkoristek slehernega koščka materiala, da se stroški proizvodnje in stranske dejavnosti zmanjšajo na odgovarjajočo stopnjo, kajti podatki nam marsikdaj pokažejo, da smo vede ali nevede včasih pri teh stvareh preveč lahkomiselni in morda celo razsipni, čeprav bi lahko privarčevali lepe stare ali nove milijončke, ki bi nam prav prišli pri naših velikih potrebah.
Novo izvoljeni organi upravljanja bodo imeli veliko dela in veliko odgovornost, mnogo dela pa bo imela tudi delavska kontrola, ki bo lahko s svojo smotrno dejavnostjo mnogo pripomogla, da bo podjetje bolje in nemoteno poslovalo, da se bo samoupravljanje poznalo v slehernem kotičku in končno, da ne bodo tisti, ki bi hoteli čisti pritok vode, ki bogato izvira iz samoupravnega studenca, napeljati na svoj mlin in le zgolj v lastno korist. Končno nam mora biti jasno in to vsakemu posamezniku, da imamo svojega gospodarja, kateremu odgovarjamo za svoje delo in svoja dejanja v tovarni,- ta gospodar pa je KOLEKTIV.
ma zagovarjati našega stališča, temveč prikazati le nekaj momentov, ki s.o nas vodili k temu, da se lila posoda deli po stari praksi naprej. Motivov za to je še več, pa če vzamemo v obzir vzdušje v tovarni, ki je eden važnih dejavnikov za složno, s skupnimi cilji zastavljeno izvrševanje nalog za napredek TOZD in OZD itd.
Zaradi velikega povpraševanja po lila posodi, predvsem po UNI-VERZAL posodi, prihaja v skladišče lila izdelkov do zastoja, ker je te lila posode vedno manj, kar je tudi pravilno, saj je cilj nas vseh, da proizvajamo čim več kvalitetne posode, s tem sl pa zagotovimo tudi večji osebni dohodek.
Da bi vsak član kolektiva imel možnost nabaviti določeno količino v čim krajšem času, apeliramo na vse, da bi s,e poleg UNI-VERZAL artiklov odločili tudi za druge vrste posode.
Z vodstvom prodajne operative smo se dogovorili naslednje:
Naročila bodo sprejemali poen-terji in dajali tudi vse nadaljnje informacije, zato prosimo, da posamezniki ne hodijo v skladišče gotovih izdelkov in ne motijo o-seb, ki pakirajo lila posodo, ker te ne bodo sprejemale nobenih pismenih ali ustmenih naročil direktno od naročnika in tudi ne bodo dajale informacij.
Pričakujemo, da boste naše stališče do predloga prodajne operative razumeli in se držali navodil, da se posoda naroči prek po-enterja in se prek njega dobijo tudi vse informacije glede dobave lila posode. To je tudi pogoj za ustaljen način dobave lila posode.
Predsednik OOS
Oštir Jože
Na volišču v topilnici dne 31. 1, 1974
PRIPRAVE NA VII. KONGRES ZKS
Sindikat svojim članom
ej
■t a3
NAŠ IZVOZ OB OSEMDESET
Naša tovarna spada med tista redka podjetja v Sloveniji, ki so začela izvažati svoje izdelke ob koncu prejšnjega stoletja. V zapiskih o razvoju podjetja je navedeno, da se je začel izvoz emajlirane posode leta 1896. Takrat so začeli izvažati emajlirano posodo na širna področja južne Rusije.
V	začetku dvajsetega stoletja so začeli vedno bolj masovno uporabljati v gospodinjstvu do takrat še malo znano emajlirano posodo. To pa je pogojevalo nenehno rast proizvodnje emajlirane posode v tovarni in širjenje izvoza tega izdelka.
Pred prvo svetovno vojno je EMO (tedaj Tovarna emajlirane posode) osvojila tržišče na širokih področjih tedanje avstro-ogr-ske monarhije, poleg tega pa so takrat mnogo izvažali na področje Bolgarije, Turčije in držav v Sredozemlju.
Prva svetovna vojna (od leta 1914 do 1918) je nenadno prekinila že dvajset let trajajočo tradicijo izvoza, vendar je izvozna dejavnost ponovno. oživela že v prvih letih po končani prvi svetovni vojni.
V	dobi med obema vojnama je dosegel izvoz vrhunec leta 1937. Takrat so izvozili 517 ton emajlirane posode na tuja tržišča. Skupaj je bilo izvoženih 537 ton, razlika med količino emajlirane posode in drugih izdelkov je v glavnem pri izvozu brušene, pocinkane in pokositrane posode.
Takraten izvoz je zajemal tržišče držav v Sredozemlju, Grčije, Francije, Sudana, Arabije in Južne Afrike.
V	času druge svetovne vojne je izvoz na tuja tržišča popolnoma zamrl ker so okupatorske oblasti preusmerile že itak skromno proizvodnjo na razna vojaška opravila. Le omejene količine emajlirane posode je lahko dobavljala tovarna porušenim delom v Avstriji in južni Nemčiji tja do Nurnber-ga.
Po osvoboditvi so delavci tovarne z velikim elanom odpravili posledice okupacije ter v izredno kratkem roku prešli na mirnodobsko proizvodnjo vseh vrst posode, radiatorjev, sanitarnih izdelkov, kotlov za centralno kurjavo in raznih drugih artiklov za široko potrošnjo.
Po nalogu državnih direktivnih organov je začela tovarna leta
1947 zopet izvažati na tuja tržišča emajlirano posodo, pri čemer pa je morala premagovati velike težave zaradi pomanjkanja kvalitetnih surovin, redkih pomorskih zvez, še neizgrajenih meddržavnih blagovnih in plačilnih sporazumov itd. Začetek ponovnega izvoza sicer sovpada z velikanskimi potrebami prekomorskih tržišč, ki so bila v totalitarni drugi svetovni vojni prav tako odrezana od industrijsko razvitih držav, katerih industrija je bila preusmerjena v krepitev vojnih naporov.
Tako je leta 1947 tovarna izvozila za 192 ton izdelkov, večji del emajlirano posodo in iztržila 1.500 dolarjev za tono, v glavnem zaradi splošnega pomanjkanja teh izdelkov.
Od leta 1947 je tovarna iz leta v leto povečevala izvoz in leta 1954 je začela poleg emajlirane posode izvažati tudi pocinkano posodo — prvič po končani drugi svetovni vojni. To leto je bilo prvič v zgodovini podjetja izvoženih več kot 1000 ton izdelkov, od teh pa kar 330 ton samo v Turčijo. Velike količine pa je pobralo tržišče v Paragvaju, Egiptu in Maroku. Žal so ta tržišča v poznejših letih odpadla zaradi izgradnje novih^ emajlirnic v teh deželah.
Geografska usmerjenost izvoza je bila takrat še vedno na dežele Sredozemlja, Srednjega vzhoda ter delno Zapadne Afrike in Venezuele, kamor je podjetje dobavljalo svoje izdelke preko zahodnoevropskih reeksporterjev.
V zadnjih letih prejšnjega desetletja, je prišlo v svetovnem izvozu emajlirane posode do splošne stagnacije in nato do upadanja svetovne trgovine. Svetovna proizvodnja emajlirane posode je zrasla močno preko tedaj že kritih potencialnih potreb. V celi vrsti nezadostno razvitih prekomorskih držav je prišlo do ustanavljanja lastnih emajlirnic, ki so zapirala vrata uvozu (Egipt, Maroko, Turčija, Sudan, Argentina, Čile, Peru, Pakistan, Indonezija, Gana Ni-gireja itd.). Japonska, zlasti še
Hongkong pozneje pa še kontinentalna Kitajska, so v kratkem času zgradile ogromne zmogljivosti ter ob neverjetno nizkih proizvodnih stroških in skromni o-premljenosti preplavile z neverjetno nizkimi cenami še preostala prekomorska tržišča. Zapadno evropska industrija emajlirane posode je skupno s tovrstno industrijo ZDA kapitulirala v svetovni trgovini pred dumpinškimi cenami navedenih držav na Daljnem vzhodu ter hitro razvijajočo e-majlno industrijo v nekaterih socialističnih evropskih državah (ČSR, Poljska, DDR, Madžarska), ki so bile v pretežni meri prisiljene, da svojo emajlirano posodo prodajajo v izvoz po političnih cenah.
Taka splošna nezadovoljiva situacija v svetovni trgovini emajlirane posode je narekovala podjetju, da se je hitro preusmerilo na nova geografska področja, da bi tako nadoknadilo izgubljeni izvoz v države, kjer se je razvila nacionalna industrija. Z velikimi napori je podjetju uspelo v teku naslednjih let prodreti na obširna tržišča srednje in južne Amerike (Kostarika, San Salvador, Ekvador, Trinidad, Barbados in številna otočja Zapadne Indije). Za tem si je podjetje odprlo direkten izvoz v novo osvobojene države Afrike (Gana, Nigerija, Gvineja,
Opozorilo oddelka
Kot je znano, je v naši delovni organizaciji v uporabi vse več najrazličnejših viličarjev, to je mehaniziranih sredstev za prenos in dviganje raznih bremen. To dejstvo je vsekakor razveseljivo, saj omogoča lahko delo našim delavcem in slej ko prej bo postala zgodovina, ko je delavec za dviganje težkih bremen moral u-porabiti izključno svojo telesno energijo in fizično moč.
Prav tako ne smemo pozabiti, da je tak način dela v preteklosti spravil številne delavce v predčasno invalidsko upokojitev, in jim nehote skrajšal življenjsko dobo. Iz gornjega lahko torej sklepamo, da je končno le prišel čas, ko najtežja dela opravljajo stroji z minimalnim človeškim naporom.
Pri vsem tem pa'želimo opozoriti vse člane delovne organizacije, da prinaša mehanizirani transport v naše utesnjene delovne prostore številne nevarnosti, ki se jih večina še ne zaveda, še zlasti ne upravljači teh naprav (viličarjev).
Pripravno in vsestransko uporabljivo delovno sredstvo — viličar, lahko postane že pri najmanjših opustitvah varnostnih navodil in ukrepov, povzročitelj težkih, največkrat pa tudi smrtnih delovnih poškodb. Do takšnih primerov je prišlo že v mnogih delovnih organizacijah, tudi v neposredni bližini naše tovarne.
Zanimiv je primer zadnje težke nezgode konec januarja v Ajdovščini, ko je zaradi kršenja varnostnih predpisov (med ostalim tudi prevažanja oseb) prišlo do treh težko poškodovanih, od katerih je eden umrl v bolnišnici. Popolnoma jasno je, da takšne nezgode povzročajo hude udarce
Na volišču v emajlirnici dne 31. 1. 1974 je bilo zelo živahno. Volilna komisija je imela mnogo dela
LETNICI
Slonokoščena obala, Kamerun, Kenija, Uganda itd.). Povečal se je tudi izvoz v bogate dežele srednjega Vzhoda (Saudska Arabija, Kuwait, Kvatar ter sosednji emirati).
Leta 1963 je izvozilo podjetje 1704 tone vseh izdelkov v vrednosti 961.500 dolarjev. Od navedene skupne količine je odpadlo kar 564 ton na izvoz pocinkane poso-ne, s katero si je podjetje odprlo tržišče v Zahodni Nemčiji.
V	primerjavi z letom 1953 se je izvoz v letu 1963 povečal za 80 °/o po količini. V letu 1953 je podjetje izvažalo v dvajset držav, leta 1963 pa že v petdeset držav vseh kontinentov, vključno ZDA, Kanado in Novo Zelandijo.
V	zadnjem desetletju je podjetje prodrlo s svojimi izdelki tudi v države evropske gospodarske skupnosti, pa tudi v vzhodne socialistične države. Tu ne gre le za izvoz emajlirane posode, temveč številnih drugih izdelkov, ki jih podjetje proizvaja za široko potrošnjo. Sem spadajo raznovrstne ogrevalne naprave na trda in tekoča goriva, raznovrstni sanitarni izdelki in vse vrste posode.
Ob tako bogati preteklosti na področju izvoza ni dvoma, da se bo tovarna še bolj afirmirala s svojimi kvalitethimi izdelki na svetovnem tržišču.
ej
varstva pri delu
in škodo tako poškodovancu, njegovi družini, delovni organizaciji ter skupnosti, zato se oddelek varstva pri delu tokrat obrača na vse, ki kakorkoli lahko vplivajo na varnost pri delu z viličarji, da to tudi storijo.
Opozorilo velja še zlasti voznikom viličarjev, njihovim nadrejenim osebam ter vzdrževalcem. Slednjim je namreč dana možnost, da s strokovnim, doslednim in vestnim vzdrževanjem pravočasno odpravijo marsikatero nevšečnost, ki bi kasneje lahko povzročila hude posledice.
Ob koncu je potrebno poudariti, da smo vsi zaposleni dolžni odpravljati nevarne situacije in njihove težke posledice, saj smo vsi člani ene delovne organizacije, v kateri si želimo ustvariti boljše delovne pogoje.
Šorn Milan
OBJAVA
Sindikalna organizacija obvešča vse člane kolektiva, da si pravočasno nabavite kurjavo (premog, drva) pri trgovskih podjetjih KOVINOTEHNA (KURIVO) »ERA« Velenje in MERKUR Celje.
Neovirana dobava premoga bo vključno do meseca aprila 1974.
V poznejših mesecih tudi sindikalni organizaciji ne bo dana možnost nabaviti premog za svoje člane.
Še enkrat poudarjamo, NABAVITE KURJAVO V NAVEDENEM ROKU.
BO KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV UBLAŽIL PROBLEM V EMO?
V novembru je bila v EMO ustanovna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov. Menim, da bi bilo dobro, da za ta klub veste vsi in ne le peščica tistih, ki ga obiskuje in potrebuje njegovo pomoč, ker le ob vsestranski pomoči bo lahko zaživel in izvrševal svojo osnovno nalogo, pomagal namreč tistim, ki jih je alkohol tako osvojil, da se te tesne vezi ne morejo sami osvoboditi.
Žal smo svoj klub dobili šele lani. Prve pobude dr. Lamovca izpred treh let niso naletele v EMO na plodna tla, čeprav so se v Celju že kazali uspehi dela klubov zdravljenih alkoholikov. Kje so krivci za to, niti ni bistveno, gotovo pa je, da so problem alkoholizma preplavili v tovarni večji problemi in verjetno je bilo krivo premajhno razumevanje peščice ljudi, ki bi morama izreči odločilno besedo. Del krivde je tudi na zdravstveni službi, kar nerada priznam, toda bili smo premalo prodorni. Mislim pa, da je bil glavni vzrok ta, ker ni bilo nikogar, ki bi upal reči na glas, da je v EMO zelo dosti alkoholikov in da je med vami premalo takih, ki bi storili zanje kaj več, kot zmajali z glavo in si mislili: »Le kam jih bo to pripeljalo?« Še takšna edina usluga, ki so je bili in so je še deležni, je ta, da jih prikrivate in jim s tem samo škodujete.
Čeprav so številke suhoparne, se jim namenoma nočem popolnoma izogniti, ker vas hočem z njimi impresionirati, predvsem tiste, ki mislite, da se preveč u-kvarjamo s posamezniki in da problem ni tako pereč.
Le redkokdaj živijo alkoholiki v urejenih zakonih. Izmed 2000 anketiranih alkoholikov je 59 % moških in 56 % žena izjavilo, da živijo v neurejenih zakonih, verjetno pa so te številke prenizke. Kaj lahko pričakujemo od takih družin? Skoraj 80% alkoholikov je takih, ki so imeli starše ali sorodnike tudi alkoholike. In še več kot to; francoski avtorji navajajo, da je 75 % mladoletnih kriminalcev iz enakih družin. Razrva-ne družine in strta srca svojcev pa vedno ali skoraj vedno spremlja še revščina in bolezen. Številne nesreče v prometu, številni primeri nasilja, ki jim botruje alkohol, večja obolevnost s spolnimi obolenji pri alkoholikih, vse to so dejstva, ki nas morajo zbosti pri srcu.
Poglejmo si alkoholika kot delavca: 3-krat več manjka z dela,
3-krat več stane zdravstveno službo, svojo delovno sposobnost zgubi vsaj 10 let prej kot nealkoholik.
Za Hrvatsko so izračunali, da v eni generaciji izgubijo 1,200.000 delovnih let. Če še to povem, da alkoholik izgubi letno preko 20 delovnih dni, potem ne bo težko izračunati materialne škode. V A-meriki izgubijo letno milijardo dolarjev.
Vse to so podatki tujih avtorjev, žal nimam točnih podatkov o razmerah v našem kolektivu, vendar sem v petih letih dela z našimi delavci prišla do zaključka, da bo prenizka številka taka, ki jo navajajo v svetovni literaturi. namreč da bi bilo od vseh zaposlenih 6 % alkoholikov.
Ko človek premišljuje o vseh teh številkah in podatkih, težko razume, kako je lahko dobil alkohol tako velik sloves in kako se mu lahko pripisuje med ljud-
mi toliko dobrih lastnosti. Pa vendar je tako; med ljudmi je le-ta še vedno hrana, okrepčilo in tolažba. Slovenci nismo izjema, niti delavci v EMO, nasprotno, med nami je dosti takih, ki plačujejo davek svoje začetne razvade in so že v fazi kroničnega alkoholizma.
Kaj je torej ta definicija svetovne zdravstvene organizacije že dovolj jasna, da je namreč kronični alkoholik tisti, ki prekomerno uživa alkoholne pijače in pri katerem je odvisnost od alkohola tolikšna, da kazi duševne motnje ali takšne manifestacije, ki oškodujejo fizično in psihično
V	podjetju deluje komisija za varnost prometa, ki je na svojih sejah obravnavala prometno varnost ter sprejela tudi svoj program dela o ukrepih za preprečevanje vseh vrst poškodb.
V	največ primerih pride do številnih poškodb zaradi nepoznavanja nevarnosti, nediscipliniranosti, vinjenosti in zaradi pomanjkljivosti na vozilih vseh vrst (luči, odbojna stekla, zavore, gume itd.).
V	letu 1973 se je poškodovalo na poti na delo in z dela kar 59 naših sodelavcev, ki so bili zaradi poškodbe v bolniškem sta-ležu, 114 poškodb na poti z dela in na delo pa je bilo le prijavljenih in niso terjale izostanek z dela. Od 59 poškodovanih v prometnih nezgodah so trije naši sodelavci izgubili življenje.
Število poškodovanih v prometnih nezgodah pa je znatno višje, saj se podatki nanašajo le na poškodbe na poti z dela in na delo.
Na delu se je v preteklem letu lažje poškodovalo 253 naših sodelavcev, 4 pa težje. Zaradi poškodb, ki so terjale bolniški sta-lež je bilo izgubljenih 5.776 delovnih dni, zaradi bolezni in poškodb izven delovnega časa pa 69.235 delovnih dni.
Navedeni podatki so zaskrbljujoči in nas opozarjajo na dvoje:
1.	V večini primerov bi lahko preprečili številne poškodbe, če bi pravočasno spoznali nevarnosti, upoštevali v prometu cestno prometne predpise, na delu pa varnostne predpise in navodila o varnem delu.
2.	Če bi se medsebojno opozarjali ob pravem času na nevarnosti pri delu in v prometu* bi število nepotrebnih poškodb in njih tragične posledice znatno
zdravje ter odnos do drugih in socialno ekonomsko stanje.
Ne pričakujemo, da bo alkoholizem izumrl. Ne bo, preveč je zakoreninjen, preveč je faktorjev, ki ga pospešujejo in preveč zavit je začaran krog, ki se širi. Menim, da je tudi v našem ožjem krogu že čas, da ta krog vsaj na nekaterih mestih prekinjamo in da pomagamo tistim, za katere vemo, da so naše pomoči potrebni. Zdravstveni delavci smo pri tem prešibki, pri tem morate sodelovati vsi.
Naši dosedanji sestanki v klubu še niso imeli usklajene oblike dela, ker še ni bila možna. Smo še v fazi pritegovanja in prepričevanja doslej zdravljenih alkoholikov, premalo smo še pritegnili njihove družinske člane, zato pa malo več pozornosti njihovih sodelavcev, od katerih pričakujemo pomoč. Pomoč pa bi rada od vseh, zato bom naštela vaše napake: dopuščate, da so delavci na
delovnem mestu v vinjenem stanju, dovoljujete jim, da koristijo svoj dopust, ko zaradi vinjenosti niso sposobni za delo, zamižite, ko se prinaša alkohol v tovarno in le redkokdaj ustrezno ukrepate. Dovolj! Upam, da bo med našimi delavci vedno več takih, ki se bodo po ozdravljenju vračali na delovna mesta kot boljši in vestnej-ši delavci z novimi upanji za boljši kos kruha, ki ne bo prepojen z vinom. Primer naj bodo naši prvi člani kluba! Večina od njih je lahko nase ponosna in lahko povedo, da so bolj delavni, da so si izboljšali svoj gmotni položaj in si pridobili nazaj ljubezen svojcev in spoštovanje znancev, da pa še niso pozabili na svojo pivsko preteklost, zato so pripravljeni pomagati tudi drugim.
Pomagajte jim pri njihovem delu, hvaležnost ozdravljenih alkoholikov bo plačilo za vaše sodelovanje.
dr. Resinovič Anka
KRVAVI DAVEK V PROMETU
Ali smo že pomislili, koliko družin je Qstalo brez očeta, matere, brez svojih najbližjih in koliko ljudi vseh poklicev in starosti je izgubila naša družba in naše podjetje zaradi enega samega neprevidnega koraka, neupoštevanja cestno-prometnih predpisov, zlasti pa zaradi nepoznavanja nevarnosti in vsled nediscipliniranosti udeležencev v prometu. Kaj smo storili, da bi preprečili številne nepotrebne prometne in delovne nezgode s tragičnimi posledicami?
zmanjšali ali celo'v celoti preprečili.
Da bi omogočili vsem zaposlenim spoznavanje nevarnosti v prometu, je komisija za varnost prometa v podjetju že organizirala kratek razgovor s predvajanjem dveh filmov o nesrečah in medsebojnih odnosih v prometu. Žal se je tega izredno zanimivega in koristnega razgovora in predvajanja filmov udeležilo le nekaj naših članov.
Glede na ugotovitve, da število prometnih nesreč narašča v zim-
UKREPI V ZDRAVSTVU
V družbenem programu za financiranje zdravstvenega varstva so predvideni poleg drugih še naslednji ukrepi za uresničitev programa:
•	oblikovali bomo — skladno z ustavnimi dopolnili — samoupravno interesno skupnost;
•	izboljšali bomo kadrovsko strukturo zaposlenih z namestitvijo novih zdravnikov in zobozdravnikov ter medicinskih sester, pri tem pa zmanjšali nadurno delo in povečali intenziteto dela;
•	poenotiti kriterije za ocenjevanje delovne nezmožnosti ter odpravljali vzroke za izostajanje z dela;
•	racionalizirali pošiljanje na zdravljenje v zdravilišča;
•	racionalizirali porabo zdravil, sanitetnega materiala in uslug;
•	skrajšali čakalne dobe v splošnih, specialističnih in zobnih ambulanta, delno z boljšo organizacijo dela, delno z novimi namestitvami, delno z izboljšanjem materialnih pogojev (novi pripomočki) ;
skem času, je komisija za varnost prometa opozorila vse zaposlene na nevarnosti v prometu z željo, da bi pri preprečevanju nezgod sodelovali vsi in tako pripomogli, da bi zdravi prihajali na delo ter se srečno vračali v krog svoje družine.
Poznavanje in dosledno upoštevanje cestno-prometnih predpisov ter navodil o varnem delu nam bo zagotovilo, da tudi sami ne bomo postali žrtev prometne in delovne nezgode, to je lastnega neznanja in nediscipliniranosti.
Spoznavajmo pravočasno nevarnosti, da se jim bomo lahko izognili! Mislimo na našo varnost, zdravje in življenje, dokler je še čas! Upoštevajmo CPP in navodila o varnem delu, da bomo ohranili naše zdravje in srečo na delovnem mestu in doma!
Vlado Pratnemer
•	stremeti k čimbolj enakomernem zdravstvenem varstvu v celi regiji, zlasti na podeželju in med starejšimi ljudmi;
•	povečali dejavnost za zgodnje odkrivanje raka, sladkorne bolezni, socialnih in nalezljivih bolezni, izboljšanje higienskih razmer, dvig zdravstvene kulture in prosvetljenosti ter varstva okolja;
•	racionalizirali porabo in zmanjšali stroške za čimbolj smotrno uporabo sredstev za osnovno in razširjeno reprodukcijo.
ZAHVALA
Zelo me je razveselil obisk v bolnici, ki sem ga bil deležen od tovarišev iz naše sindikalne podružnice za novo leto. Bil sem nadvse prijetno presenečen, še posebej pa sem bil vesel darila.
Za obisk in darilo se prav lepo zahvaljujem.
Jože Lazar

IZKUŠNJE IN PERSPEKTIVE VARSTVA PRI DELU
V vsaki naši številki najdemo vsaj majhen kotiček, da obvestimo člane kolektiva o varstvu pri delu. Dejstvo je, da bi morali o tem čim več pisati in ustreči želji tistih, ki si mnogo prizadevajo za to, da bi bilo pri nas delo čimbolj varno in da ne bi bilo nezgod. Zlasti oddelek za varstvo pri delu nam posreduje važne podatke, ki jih objavljamo v skrajšani obliki vendar tako, da so člani kolektiva s to problematiko sproti seznanjeni.
Oddelek varstva pri delu je sestavil obširno poročilo o varstvu pri delu v letu 1973, ki ga bodo obravnavali organi samoupravljanja. Izrazili so željo, da bi to poročilo v celoti objavili, vendar to ni mogoče, ker bi moral biti naš list za tako objavo trikrat večji kot pa je sedaj. Zato smo se odločili, da posredujemo članom kolektiva tiste podatke, ki so najbolj pereči glede na varstvo pri delu tako v preteklem kakor tudi v tekočem letu.
VARNOSTNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV
Izvajanje varnostnega izobraževanja je slonelo in se odvijalo po zahtevah republiškega zakona o varstvu pri delu. Tako se je vršilo varnostno izobraževanje novo-sprejetih delavcev, dalje vodstvenih delavcev, delavcev na posameznih specifičnih področjih dela in ostalih.
V	ta namen je bilo izvršenih ca. 40 predavanj za novosprejete delavce, na katerih se je le-te seznanilo z osnovnimi pogoji dela v podjetju, s pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi delavcev ter podjetja v zvezi z varstvom pri delu.
Na predavanjih, na seminarjih za voznike viličarjev, vlagače na stiskalnicah in ostalih delavcev so se kandidati seznanili s posameznimi varnostnimi predpisi in u-krepi za varno delo na svojih področjih dela.
V	skladu z zahtevami predpisov šo bili izvedeni tudi ustrezni preizkusi znanja iz varstva pri delu.
Tako je od 558 novosprejetih delavcev opravilo preizkus 350 o-seb, 129 oseb preizkusa ni opravilo, 79 oseb pa se preizkusa ni udeležilo. Kljub sorazmerno dobremu rezultatu je potrebno pripomniti, da bi morale predpostavljene osebe zahtevati od svojih podrejenih, da se obvezno udeležijo preizkusa znanja in jim, če nastopijo objektivne težave, tudi s svojim znanjem ustrezno pomagati.
Za vodstvene delavce so bili organizirani preizkusi znanja iz varstva pri delu po posameznih področjih dela in zahtevnosti glede položaja na delovnem mestu. Skupno je opravljalo preizkus znanja 188 vodstvenih delavcev, od tega je uspešno opravilo preizkus 173 oseb, 15 oseb pa preizkusa ni opravilo.
Iz tehničnih služb je opravljalo preizkus znanja 31 oseb, od tega jih je 28 opravilo pozitivno. Delavci iz ostalih specifičnih področij dela (vozniki viličarjev in elektrovoz, upravljači stiskalnic, delavci v gradbeni ekipi, delavci v elektrostroki, serviserji, delavci na plinskem generatorju itd.) so, kot že omenjeno, prav tako opravljali preizkuse znanja iz varstva pri delu in sicer 111 oseb je preizkus opravilo pozitivno, 20 o-seb pa istega ni opravilo.
Čeprav bi varnostno izobraževanje moralo zajeti praktično vse
delavce, je doseženo stanje vsekakor šteti za velik napredek na področju delovanja oddelka varstva pri delu. To je potrebno poudariti še tembolj, ker je kriterij, po katerem se ocenjuje pozitivni rezultat preizkusa, že zelo približal kriterijem, ki ga uporabljajo pri svojem izobraževanju Zavodi za varstvo pri delu.
Resna ovira temu prizadevanju pa je odklonilno stališče nekaterih posameznikov do preizkusov znanja, ki s svojim napačnim gledanjem oddelku varstva pri delu, kakor tudi celotni izobraževalni akciji delajo veliko škodo in s tem ovirajo normalno delo.
Za uspešno izvedbo poučevanja in uvajanja na samih delovnih mestih so bila v preteklem letu v glavnem na vseh delovnih mestih izdelana navodila za varno delo. Ta navodila so bila izdelana skupno z vodji posameznih oddelkov in v večini primerov posredovana z detajlno obrazložitvijo posameznim delavcem na delovnih mestih. (Nekateri posamezniki pa so delitev navodil prepustili svojim administratorkam, vsled česar namen pravilnega in varnega uvajanja na delovnem- mestu ni bil dosežen). Povsem jasno pa je, da je varnostna navodila potrebno stalno dopolnjevati, še posebno s spremembo tehnoloških postopkov in novim načinom dela, kar pa se v večini primerov ne izvaja.
To nalogo bo potrebno opraviti v letu 1974.
V letu 1973 je bilo zdravstveno pregledanih 1.285 delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih.
Iz posameznih rezultatov pregledov je razvidno, da zdravstveno stanje ne kaže najboljše slike, kar je vsekakor pripisati še vedno zelo slabim delovnim pogojem. Največ je bilo ugotovljenih okvar sluha, kar 68 primerov.
Nekatere delavce je bilo potrebno iz zdravstvenih razlogov premestiti na lažja delovna mesta. Tudi nekatera druga obolenja poklicnega značaja so bila pri pregledih ugotovljena, vendar je potrebno pojasniti, da so bila ta obolenja ugotovljena že pri prejšnjih pregledih in zadnji čas ni bilo zaslediti poslabšanja zdravstvenih okvar ali novih primerov.
Ocena zdravstvenega stanja zajema tudi delavce, ki so bili pregledani v zadnjih mesecih leta 1972, vendar je oddelek varstva pri delu prejel rezultate šele v začetku leta 1973.
Izvedba sistematskih meritev ekoloških faktorjev k katerim se je pristopilo ob koncu leta 1972, se je nadaljevala tudi v letu 1973. Meritve so bile izvedene na približno 282 merilnih mestih. Seveda so bile na posameznih delovnih mestih izvršene meritve več faktorjev hkrati, odvisno pač od škodljivosti, ki na delovnih mestih nastopajo.
Iz rezultatov je razvidno, da je največ delovnih mest izpostavljenih prekoračeni jakosti ropota, da-
lje neprimernim mikroklimatskim pogojem, zaprašenosti, hlapom kislin in lugov ter ostalim škodljivostim. Prekoračitve dovoljenih mej vseh teh faktorjev pa se vsekakor odražajo v velikem številu obolenj ter zaradi njih v izgubljenih delovnih dnevih, kateri so prikazani ob koncu tega poročila.
Stanje varstva pri delu ni v nekaterih TOZD nič kaj ugodno. V tovarni frit — topilnici je potrebno nujno postaviti novo dozirno napravo, ki je sicer že predvidena v sanacijskem programu.
V	tovarni posode so se razmere nekoliko izboljšale z uvedbo pnevmatskih podajalnih naprav pri strojih. Ogroženost delavstva se je s tem bistveno zmanjšala. Niso pa še urejene klimatske razmere in transport.
V	tovarni radiatorjev se je ob koncu leta uredila ventilacija, prav tako pa se je delno rešil tudi problem ropota. Še vedno ni urejena lakirnica radiatorjev (stara). Med ostalimi problemi je potrebno omeniti neurejene mikro-klimatske razmere in slabo urejena tla. V preteklem letu je zaslediti občutno povečanje števila poškodb in znaša že 16,23 % na sta-lež zaposlenih.
Še vedno je smatrati tovarno kotlov kot najslabše urejen obrat v pogledu varstva pri delu. V obratu je zaslediti rekordno povečanje števila poškodb in znaša že
33,8	% na stalež zaposlenih. Izredno nevarni tehnološki postopki, dalje neprimeren delovni prostor za proizvodnjo kotlov in skrajno neurejeni ekološki pogoji sigurno prispevajo k visokemu procentu poškodovanih delavcev.
Republiški inšpektorat dela je v svoji odločbi zahteval izdelavo programa z vso potrebno tehnično dokumentacijo za ureditev obrata za proizvodnjo kotlov tako, da bo ta v skladu s predpisi o varstvu pri delu in JUS standardi z rokom 31/12-1974. Pripomniti je še potrebno, da je v obratu pri mnogih delavcih zaslediti okvare sluha. Zaradi izredne otesnjenosti prostora obstoja nevarnost težkih in tudi smrtnih poškodb.
V	tovarni odpreskov in avtoko-les vladajo skrajno neugodni ekološki faktorji od mikroklime do ropota, plinov in ostalih. Po programu zavarovanja strojev je potrebno urediti še stare hidravlične stiskalnice, kar je predvideno v letu 1974. Število poškodb je v primerjavi z letom 1972 nekoliko upadlo in znaša 16,34 % na stalež zaposlenih.
Kljub temu, da v tovarni kontejnerjev proizvodnja še ni stekla, je bil v preteklem letu dosežen izredno visok odstotek poškodovanih oseb, kar 17,2 % na stalež zaposlenih. Vzrok takemu stanju je vsekakor v tem, da se je vprašanju varstva pri delu posvečalo zelo malo pozornosti. Z ozirom na to, da bo v kontejnerski hali (v času redne proizvodnje) obratovala cela vrsta dvigal in ostalih nevarnih strojev, lahko v slučaju, da se odnos do varstva pri delu ne bo korenito spremenil, pričakujemo katastrofalne posledice.
V	prihodnosti bo nujno potrebno reševati nekatera vprašanja, ki že dalj časa tarejo celotno podjetje.
Med te spada na prvo mesto zlasti ureditev jedilnic in ustreznih sanitarnih prostorov, saj spa-
da EMO med zelo redke delovne organizacije v Sloveniji, kjer delavci malicajo na delovnih mestih med stroji.
Drug problem, ki ogroža celotno organizacijo je plinski generator s plinovodna, kateri predstavlja stalno potencialno nevarnost.
Formalno sicer usposobljena plinska reševalna ekipa še vedno ni zaživela, tako kot je bilo določeno v odločbi republiškega inšpektorata oziroma določa Pravilnik o opremi in postopku za prvo pomoč in o organiziranju reševalne službe za primer nesreče pri delu. Ekipa nima ustreznega prostora, niti predpisanih vaj.
Problem onesnaženja voda in okolja postaja vse aktualnejši in bo potrebno misliti na ustrezne čistilne naprave.
Velika fluktuacija delovne sile vsekakor vpliva na število poškodb, predvsem zaradi tega, ker novim delavcem manjkajo delovne izkušnje.
Zadnje čase se vse bolj širi pojav alkoholizma na delovnih mestih in s tem v zvezi nepotrebni izpadi delovne sile.
Potrebno je ponovno opozoriti, da bi številne probleme lahko reševali z zagotovitvijo večjega reda in discipline na vseh delovnih mestih, kar pa lahko zagotovijo le vodstveni delavci z ustreznimi ukrepi.
Za nameček pa še nekaj kar nam lahko da misliti. Skupna finančna izguba zaradi poškodb in obolenj znaša v letu 1973
3,656.690,50	din dočim je znašala v letu 1972 3,074.501,50 din.
Upajmo, da bomo v letošnjem letu splošno stanje varstva pri delu izboljšali. To pa lahko dosežemo le, če se vsi in vsak na svojem delovnem mestu resno zavzamemo za odpravo pomanjkljivosti, ki nam povzročajo škodo na zdravju in premoženju.
OBVESTILO
Obveščamo vse člane kolektiva, da za družinske člane, ki jih preživljajo, prinesejo v referat socialnega zavarovanja, upravno poslopje, soba 14, naslednje dokumente:
1.	Za otroke starosti nad 15 let in ki se šolajo potrdila o šolanju, za učence v gospodarstvu pa prepis učnih pogodi/!!
2.	Za vzdrževanje zakonca, to je za ženo ali moža ter za vzdrževane starše ali druge ožje družinske člane, potrdila o premoženjskem stanju.
3.	Za otroke, čigar eden od staršev je zaposlen v drugem podjetju ter ima ta po sebi zavarovane družinske člane oziroma otroke, naj prinese na vpogled rojstne liste, potrdila o šolanju ali učne pogodbe.
Prosimo vse prizadete, da v roku 10 dni od objave dostavijo zaprošena potrdila, ker sicer moramo družinske člane odjaviti pri Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje in jim bodo pravice iz tega naslova prenehale.
Komur družinski član zaradi zaposlitve, prekinitve šolanja ali smrti odpade, mora to spremembo javiti v referatu socialnega zavarovanja v podjetju.

NAŠ KULTURNI PRAZNIK
Pred nedavnim je minilo sto petnindvajset let, ko so v Kranju položili v domačo zemljico našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna.
Od takrat nas loči v naši narodni in socialni zgodovini mnogo pomembnih mejnikov. V vsakem pomembnem dogodku v naši zgodovini pa je in bo tudi v bodoče široko razprostrl zlata krila
duh našega največjega pesnika. Njegova umetniška beseda je in bo segala globoko v srca vseh ljudi, ki jim je narod in svoboda draga, ki jim je drago vse, kar je človeškega, kar je kulturnega in naprednega.
Glas Prešerna bo vedno prisoten tam, kjer je prisotna misel na revolucijo in svobodo, na odpra-
vo tiranije in gospodstva. Njegova pesem je večna pesem svobode, miru in napredka.
Naš veliki pesnik ni in ne bo nikdar izbrisan iz naše zgodovine. Dokler bo obstajal narod, bo on prisoten z njim s svojo pesmijo tako v največjem razcvetu kakor tudi v kritičnih trenutkih njegove zgodovine.
Mi in tisti, ki bodo prišli za nami, moramo ostati zvesti oporoki našega velikega pesnika, morali se bomo naučiti spoštovati u-stvarjalni dosežek in ga priznati. Morali se bomo dokončno naučiti, da bo čevlje sodil le kopitar, u-metnino pa umetnostni kritik.
Za naš narod in tudi za ostale jugoslovanske narode pomeni Prešeren vse tisto, kar naš narod in ostali narodi ljubijo in cenijo. Kolikor bolj bo delavski razred svoboden, toliko bolj bo svobodna kultura, ki je last človeštva in človeštvu pripada. Kolikor bolj bo svoboden delavski razred, toliko bolj bo svoboden kulturni delavec, ki je sestavni del delavskega razreda.
V temelju naše nove ustave je prisoten pesnikov srčni ogenj, je prisotno srce, ki izžareva večni o-genj, kateri nas neprestano ogreva za nova dejanja. V delavskem razredu naše domovine in njegovi avantgardi, Zvezi komunistov, pa je trdno poroštvo, da bodo načela nove ustave tudi uresničena.
OR SPOMINU NA LENINA
Konec letošnjega januarja je minilo pol stoletja odkar je prenehalo biti srce velikega človekoljuba in misleca Vladimirja Ilji-ča Lenina. O Leninu je bilo že mnogo napisanega in povedanega, vendar je njegovo življenje in revolucionarno delo neizčrpen studenec, ki napaja s človekoljubnostjo, pravičnostjo in upanjem neizmerne množice delavcev vsega sveta.
Lenin je neizmerno ljubil delovnega človeka in je vse svoje sile in delo usmeril v to, da se človeštvo otrese kapitalističnega jarma, da človek zaživi v socialistični družbi svoboden, da se o-trese revščine in lakote ter si s svojim delom ustvari dostojno življenje v vsakem kotičku naše zemlje, v katerem živi in dela.
Leninu je bilo komaj 54 let ob njegovi smrti, vendar je bilo njegovo življenje tako pestro, težko in bogato, da je prešel v zgodovino kot osebnost, ki je čas nikoli ne bo izbrisal iz zavesti širokih ljudskih množic, za katere je živel in delal.
Lenin je črpal svojo neizmerno miselno moč iz delovnih množic, zato se ni mogoče njegovega nauka naučiti le zgolj iz knjig, kajti leninizem je nenehna u-stvarjalnost delovnega človeka, je njegovo sedanje in bodoče življenje, ki se s tehničnim napredkom spreminja, saj ga spreminja človek sam s svojim umom in rokami, vendar življenje, zasnovano na načelih in naukih leninizma, ne dopušča na katerikoli stopnji
bodočega razvoja človeštva izkoriščanja človeka po človeku.
Pol stoletja po smrti velikega revolucionarja in človekoljuba V.
I.	Lenina potrjuje, da zmagujejo le tiste revolucije, ki dejansko u-resničujejo leninistična revolucionarna načela.
Če hočemo razumeti Leninova hotenja, se moramo globlje lotiti njegovih naukov. Lenin je kot u-stanovitelj boljševiške partije in vodja velike' oktobrske revolucije neizčrpen vir znanosti, saj je kot politik in revolucionar s svojo revolucionarno partijo med prvo svetovno vojno uresničil načeto, ki se je zanj sprva skoraj osamljen zavzemal, da se mora imperialistična sprevreči v državljansko vojno proti vladajočemu razredu. Tudi naša revolucija je potrditev, da zmaga le tista revolucija, ki je dejansko ljudska in vseljudska. Lenin je torej nesmrten tudi zato, ker naš družbeni razvoj usmerja k nadaljnjemu nenehnemu napredku po načelih leninizma.
Naša socialistična samoupravna ureditev, ki jo danes imamo in jo nenehno krepimo, je dejansko u-resničitev bistva Leninovega nauka. Ta uresničitev pa je bila mogoča le pod vodstvom naše ZKJ in tovariša TITA, ki je tako kot Lenin vs,e svoje življenje posvetil delu za ljudstvo in delovnega človeka, za mir in sožitje med narodi, za popolno odpravo kakršnegakoli izkoriščanja človeka po človeku.
E. Jpjčič
PRORLEMI KULTURNE SKUPNOSTI V CELJU
Naša kulturna skupnost v Celju je namenjena delovnim ljudem in njeni delavci si mnogo prizadevajo, da bi kulturo čimbolj približali delovnemu človeku. Celjska kulturna skupnost nam je poslala nekaj podatkov o problematiki, ki jo tare in o njeni dejavnosti. Problematiko objavljamo v skrajšanem sestavku vendar tako, da bodo naši bralci o tem dovolj seznanjeni.
Kulturna skupnost Celje združuje razen poklicnih in amaterskih kulturnih dejavnosti za zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi na območju občine Celje še regionalne kulturne dejavnosti za potrebe širše regije in celo več od nje. Regionalno kulturno dejavnost opravljajo sledeči kulturni zavodi: Muzej revolucije, Pokrajinski muzej Celje, Študijska knjižnica Celje, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Zavod za spomeniško varstvo Celje in Zgodovinski arhiv Celje. Te regionalne dejavnosti nudijo delovnim ljudem v regiji najnujnejše potrebne možnosti za uživanje poklicno ustvarjenih kulturnih dobrin in storitev.
MUZEJ REVOLUCIJE CELJE zbira, hrani, proučuje in razstavlja na stalnih in občasnih tematskih razstavah gradivo iz zgodovine delavskega gibanja in NOB za območje občin: Celje, Laško, Mozirje, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. V muzeju je stalno razstavljenih 738 fotografij, 452 muzealij in 310 raznih drugih dokumentov. Za potrebe regije pripravlja sledeče občasne razstave: Gornja Savinjska dolina v NOB in Kozjansko v NOB in eno potujočo razstavo. Razen tega bo muzej opravil raziskavo in zbiranje gradiva o aktivistih OF na območju celj-sko-savinjskega okrožja OF.
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE zbira, hrani, urejuje, proučuje in razstavlja zgodovinsko gradivo od prazgodovine do polpreteklosti za območje sledečih občin:	Celje,
delno Hrastnik. Laško, Mozirje, delno Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, delno Trbovlje, delno Velenje in Žalec. Zbranih ima nad 33.000 muzealij jn doslej odprte in urejene sledeče stalne zbirke: arheološko zbirko, lapidarij rimskih spomenikov v kleti grofije in na prostem in kulturnozgodovinsko razstavo v I. nadstropju Stare grofije z znanim Celjskim stropom. Poleg tega skrbi muzej na območju regije za potrebna arheološka izkopavanja.
Slovensko ljudsko gledališče Celje skrbi z 8 uprizoritvami za odrasle in z eno mladinsko uprizoritvijo s skupaj 190 do 200 predstavami v Celju in od tega okrog 60 na gostovanjih za poklicno gledališko dejavnost na območju širše celjske regije in v Posavju ter Zasavju. Poleg tega organizira gledališče v sodelovanju z drugimi temeljnimi kulturnimi skupnostmi gledališke karavane za obisk predstav v matični hiši v Celju za odrasle in mladino. Dodatno organizira Slovensko ljudsko gledališče v matični hiši letno več gostovanj drugih slovenskih, jugoslovanskih in tudi i-nozemskih kakovostnih gledaliških ansamblov.
Zavod za spomeniško varstvo Celje skrbi, dokumentira, proučuje in strokovno vodi obnovitvena dela ter daje soglasja in mnenja
za vse posege na kulturnih spomenikih. Za potrebe urbanizma izdeluje spomeniško varstvene e-laborate in predpisuje način varovanja spomenikov in njihovo vključevanje v sodobni življenjski utrip. Opisane naloge opravlja zavod za območje občin: Celje, Laško, Mozirje, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje, Žalec, Hrastnik, Trbovlje in Sevnica. V letu 1974 predvideva zavod spomeniško varstvene akcije na gradu v Slov. Konjicah, v Lutrovi kleti in na gradu v Sevnici, obnovo podružnične cerkve na Čekovniku (občina Sevnica), obnovo cerkve Sv. Jakoba v Dobrini in Sv. Rozalije v Zlatečah (občina Šentjur), obnova stare kmečke hiše v Predenci 18, gradu Podsreda, lekarne in samostana Olimje, cerkve Marija na Pesku in Sv. Rok (občina Šmarje pri Jelšah) ter na gradovih Celje ter Lemberg in na taborni cerkvi na Svetini (občina Celje).
Celje se je v teku zgodovinskega razvoja razvilo v regionalni kulturni center. Regionalno kulturno dejavnost v Celju opravljajo: Zgodovinski arhiv Celje, Zavod za spomeniško varstvo Celje, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Študijska knjižnica Celje, Pokrajinski muzej Celje in Muzej revolucije Celje. Kulturna skupnost Celje združuje poleg naštetih še vrsto drugih kulturnih ustanov in društev, ki pa s svojo dejavnostjo in po pomenu ne presegajo občinskih meja. Na osnovi ustavnih sprememb je dolžna vsaka temeljna kulturna skupnost, torej tudi celjska, solidarnostno soprispevati še za splošne slovenske kulturne potrebe, za katere skrbi Kulturna skupnost Slovenije.
Za zadovoljitev vseh zgoraj o-pisanih potreb je potrebnih v letu 1974 15,639.519 din. Na osnovi predlaganega merila 0,79 % od bruto osebnih dohodkov bivajočih v občini Celje za potrebe kulture bi se v občini Celje zbralo predvidoma 9,700.000 din. Lastni dohodki kulturnih dejavnosti pa so načrtovani v znesku' 1,464.646 din. Razliko 4,474.873 din do skupaj potrebnega zneska 15,639.519 din bi morale kriti na osnovi regionalne solidarnosti druge temeljne kulturne skupnosti v regiji, za kar se bo treba dogovoriti po samoupravni poti v okviru regije in tudi republike. V kolikor do takega samoupravnega sporazuma za sofinanciranje regionalnih kulturnih dejavnosti ne bi prišlo, bi ne mogli v celjski kulturni skupnosti zagotoviti niti najnujnejšega investicijskega vzdrževanja kulturnih zgradb, nobenih kulturnih akcij in niti najmanjše razširjene kulturne dejavnosti ne na lokalni in ne na regijski ravni, kar bi pomenilo popolno stagnacijo kulturnih dejavnosti in propadanje kulturnih zgradb.
&MtifäKec>
v
SLIKI
IH
Delavci tovarne kontejnerjev so dne 31. 1. 1974 volili organe upravljanja. Upajmo, da bo tudi proizvodnja kmalu stekla
V začetku meseca so se vršili zbori delovnih ljudi, na katerih je bila razprava o financiranju šolstva, zdravstva in drugih dejavnosti. Sprejet je bil družbeni plan za leto 1974
V januarju je bila v dvorani delavskega sveta IV. redna skupščina FOTO-KINO ZVEZE SLOVENIJE. Na skupščini so izvolili nove organe vodstva ter sprejeli plan za nadaljnje delo. Skupščina se je vršila kot jubilejna proslava 25-letnice delovanja FKZS
ŠPORT IN REKREACIJA
Športniki smo bili v lanskem letu zelo aktivni. Tekmovali smo na raznih tekmovanjih, dosegali dobre pa tudi slabe rezultate, skratka borili smo se za ugled oziroma uspeh naše tovarne.
Pa poglejmo malo nazaj:
•	sodelovali smo na zimski i-skriadi v Kranjski gori,
•	tekmovali na Golteh za sindikalno prvenstvo Celja,
•	sodelovali na sindikalnih športnih igrah skozi vse leto v nogometu, rokometu, kegljanju, streljanju, balinanju, šahu, namiznem tenisu, odbojki, košarki, plavanju in TRIM štafeti;
•	mladinci so se udeležili majskih športnih srečanj.
•	sodelovali smo na letni iskri-adi v Škofji Loki v vseh tekmovalnih panogah,
•	tekmovali na raznih kegljaških in nogometnih turnirjih, ter priredili interna prvenstva v smučanju, kegljanju, velikem nogometu namiznem tenisu in streljanju.
Lani so bile tudi naše ženske zelo aktivne, saj so na sindikalnih igrah tekmovale v vseh panogah, na iskriadi pa je njih peščica požela lepe uspehe.
Lani smo tudi uspeli dobiti precej športne opreme, ki smo jo nujno potrebovali, je pa prej nismo imeli.
Nobeno delo pa ne mine brez težav, to smo občutili tudi mi. Že v začetku leta smo ugotovili, da ne bomo imeli dovolj finančnih sredstev za vsa tekmovanja, zato smo prosili za dodatnih 12.000 dinarjev, kolikor bi nas stala iskri-ada, katere se prejšnja leta nismo udeleževali. Pri vodstvu tovarne smo naleteli na razumevanje. saj so nam dodatna sredstva takoj odobrili. Kljub njihovi odobritvi pa denarja do konca leta nismo dobili, čeprav je poteklo 9 mesecev, odkar smo prosili zanj. Težave so nam tu (ne vem zakaj) povzročali nekateri posamezniki, ki verjetno niso navdušeni za šport, čeprav so se načelno strinjali. da potrebujemo ta sredstva. Da smo glede tega imeli resnične težave, nam pove že podatek — ostali smo brez ficka že sredi septembra, torej v času, ko bi lahko organizirali še razna potrebna tekmovanja, pa jih zaradi finančnih težav nismo mogli.
No pa pozabimo na težave preteklega leta in poglejmo naprej. Za prihodnje jubilejno leto predvidevamo našo dejavnost popestriti. Vsi vemo, da v letu 1974 naša tovarna slavi osemdesetletnico obstoja. To je zavidanja vreden jubilej, zato smo se odločili, da tudi naša tekmovanja posvetimo tej obletnici tovarne. Ker pa se v tem letu ustanavljajo tudi temeljne organizacije, bomo poizkusili izvesti ekipno tekmovanje med posameznimi TOZD. Tekmovanje naj bi potekalo skozi vse leto v šestih ali sedmih panogah. V okviru proslave naše tovarne bomo v Celju organizirali iskria-do. To bo vsekakor množično tekmovanje v letošnjem letu, saj pričakujemo preko 1000 tekmovalcev. Vložiti bo treba mnogo truda, če hočemo, da bo iskriada organizacijsko uspela. Popestrili bomo še razna interna tekmovanja, vsekakor pa skušali čim večje število sodelavcev vključiti v športno rekreacijo. Predvsem se bomo posvetili rekreaciji, saj je
ta našemu utrujenemu delovnemu človeku najbolj potrebna.
Sodelovali bomo še kot vsako leto na sindikalnih športnih igrah v vseh treh konkurencah, sami pa organizirali nekaj turnirjev v tistih panogah, ki so v tovarni najbolj razvite in za katere je največje zanimanje.
To leto in morda še naslednja, se bomo zavzemali, da dobimo o-ziroma naredimo vsaj zunanje športno igrišče. Igrišče bi bilo lahko kombinirano za več panog kot so: mali nogomet, rokomet, košarka in odbojka. Potrebno bi bilo poiskati primeren prostor v neposredni bližini tovarne ali kje blizu, ga primemo obdelati in prevleči z asfaltom. Zato verjetno ne bi bili preveliki stroški, nam bi pa koristilo, saj moramo sedaj za vsako igrišče prositi in zanj tudi plačati, pa še ne dobimo ga vedno, kadar ga potrebujemo.
Plan dela imamo kot je razvidno. obsežen, vprašanje je še samo, koliko sredstev bomo imeli na razpolago. Če bo denarja dovolj, bo tudi tekmovanj in rekreacije dovolj, če ga pa ne bo, bomo pač vse to morali znatno omejiti, kar pa ni priporočljivo in bi vsekakor škodilo nam vsem, saj vemo, da ima šport veliko vlogo v današnjem času in tudi v življenju slehernega človeka.
STRELJANJE
Končano je tudi zadnje interno tekmovanje za leto 1973. Konec decembra (zamudniki pa celo prve dni januarja) smo izvedli še tekmovanje v streljanju. Tekmovanje je potekalo v kletnih prostorih uprave, kjer ima SD Tempo svoje strelišče.
Tekmovanja se je udeležilo 35 strelcev, zmagal pa je ponovno naš veteran Viki Vanovšek, vendar je imel tu mnogo hujšo konkurenco kot v kegljanju.
1. Viki Vanovšek	175
2. Štrajhar Jože	174
3. Petrič Martin	168
4. Jančigaj Miro	166
5. Pertinač Stane	162
6. Goršek Branko	158
7. Štuklek Janez	158
8. Lampret Dani	151
9. Mahne Franc	137
10. Šnajder Andrej	133
11. Gregorič Emil	126
12. Tkalec Jože	126
13. Kunst Franc	125
14. Putnik Milan	124
15. Pilko Edi	123
16. Lukač Franc	122
17. Gorjup Vlado	121
18. Zimšek Franc	117
19. Lebič Maks	114
20. Krajnc Teodor	112
21. Jurovič Milan	110
22. Kokolj Anton	109
23. Peternel Franjo	109
24. Kunej Drago	105
25. Novak Ivan	102
26. Flajs Zlatko	99
27. Fartelj Milan	98
28. Cestnik Franc	96
29. Kršlin Milan	89
30. Kolar Rado	86
31. Demirovič Kemo 78	
32. Pustek Anton	77
33. Krušič Bogomir	68
34. Pilko Jože	24
35. Temnik Branko	18
	Štrajhar Jože'

Kadrovske vesti
Vstopi — januar 1974
Starovasnik Irena Robida Marjana Čižič Ljubica Dreflak Marta Hrastenšek Vida Sotlar Ana Drevenšek Cvetka Šteklič Stanislava Mojsilovič Bogomir Bašič Jasmin Stapek Dragutin Spoljar Vjekoslav Kajtna Zlatko Dobrotinšek Ivan Strnad Bogdan Prokovič Radomir Casovič Dževart Gaber Ivan Dankovič Dragan Temnik Silvo Udovič Alojz Muhič Zeinil Pratneker Boris Novak Aleksander Podjavoršek Vili Vilendečič Duško Zorec Franc Stambolija Milan Dolenc Jože Amon Vojko Dolenšek Marjan Golež Drago Kragelj Dušan Romih Franc Djesnič Rajko Jona Alojz Vočanec Peter Špiljak Ivan Bobek Štefan Novakovič, Milutin Mirvič Mehmed Špiljak Dubravko Koprivšek Bojan Roj Brinhard
Gradič Roman Šmid Zdeslav Kavčič Ivan Malič Ivan Bojkovič Milovan
Izstopi — januar 1974
sporazumno so prekinili:
Dokler Marija Božnik Konrad Dolar Jože Polšak Erika Pavlovič Ljubo
Gorišek Stanko Koražija Albin Platovšek Ivan Rajbar Zdenko Tacer Franc Petrovič Damjan Amon Vojko Mernik Ivan Ahtik Alojzija Miholčič Rozemarija Weisenbah Ana KalŠek Rozalija Kristan Alojz Kosi Breda Car Marija Mesarič Zlatka Vanovšek Helena Vrečko Jožica
Na odsluženje vojaškega roka so odšli:
Voglar Alojz Bukovšek Mirko Grabnar Albin
Kotnik Anton Klančnik Gorazd Kasesnik Stanko Feldin Srečko Novak Franc Brglez Franc Vrstovšek Henrik Senica Jože Sečki Viktor Pilih Viljem Antolič Marjan
Upokojeni so bili:
Ahik Anton Laznik Amalija Zavšek Mihael Manfreda Marija Korošec Maks Seršen Ana
Poročili so se:
Šmit Anton
Matišič Eva-Krajn-
čec
Recko Jože Petelinšek Nada-Čan-der
Vehovar Franc Arčan Majda-Marzi-dovšek
Kolar Branislava-Po-gorevc Jug Martin Laharnar Olga-Sle-menšek
Vuk Darinka-Recko Planinšek Janko Kosaber Marija-Ve-hovar
Anderlič Marija-Fink Coilč Draga-Zidar Piki Ivana-Witmajer Škorjanec Marta-Ivič
Samovoljno so prekinili:
UMRL NA VILIČARJU
AJDOVŠČINA, 29. januarja »DELO« 30. 1. 1974
»Sinoči ob 17.45 se je zgodila na razkladalnem prostoru železniške postaje huda delovna nesreča, v kateri so bili huje ranjeni šofer 5-tonskega viličarja 28-letni Franc Nusdorfer iz Plač, zaposlen pri SGP Primorje in delavca 33-letni Anton Bonč iz Ajdovščine ter 41-letni Lenart Kovač iz Lo-kovca. Vse so odpeljali v šempe-trsko bolnišnico. Zaradi hudih poškodb pa je Anton Bonč umrl.
Nusdorfer je na postaji z viličarjem razkladal v snope povezano gradbeno betonsko železo profila 20 mm in dolgo 16 m, težko približno 4 tone. Pri vzvratni vožnji s tovorom je z levim kolesom
Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič Naslov uredništva Celje. Mariborska 80. telefon 23-921. interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22/5-1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
zapeljal na kos lesa. Pri tem se je pomaknil tovor na vilicah naprej. Zaradi premika teže se je naprej prevrnil tudi viličar ir. obstal na vilicah. Pri tem je vrglo na ogrodje vilic tudi dva delavca, ki sta stala na stopnici ob kabini viličarja.«
Komentar bi bil odveč, če v našem podjetju ne bi bilo podobnih nezgod z viličarji. Res je, da smrtnih primerov še nismo registrirali, vendar pa lahko do takih primerov pride tudi v EMO, če ne bomo upoštevali navodila o varnem delu z viličarji. Le z malo več previdnosti voznika in upoštevanja varnostnih predpisov, bi lahko voznik viličarja preprečil opisano poškodbo s tragičnimi posledicami.
NAŠ NASVET IN OPOZORILO: Vedno in povsod je potrebno obvezno upoštevati delovno okolje in delati tako, da zavarujemo sebe in naše sodelavce! Upoštevati obvezno varnostne predpise na delu in v prometu! Na viličarju je prepovedano prevažati druge osebe!
RAZMISLIMO: Ali lahko smrtno ponesrečenemu delavcu povrnemo življenje, družini pa moža in očeta? Ali lahko invalidu povrnemo zdravje, zadovoljstvo in srečo?
Vlado Pratnemer
NAGRAJENCI NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
Za novoletno nagradno križanko smo prejeli 114 rešitev. Žrebanje je izvršila posebna komisija dne 22. 1. 1974. Žreb je določil naslednje dobitnike nagrad:
Prvo nagrado 200 din je prejel Jože Drole.
Drugo nagrado 150 din je prejela Marija Točko.
Tretjo nagrado 100 din je prejela Jožica Ramška.
Nagrade po 50 din so prejeli: Ljubo Leber, Marica Brdnik, Silva Koklič, Zdenka Korent, Marta Turnšek, Milica Novaka in Dragica Gubenšek.
REŠITEV
NAGRADNE KRIŽANKE
VODORAVNO: Srečno novo leto, Omersa Nikolaj, Sok, Kosovel, MP, Kanasta, Venezia, Ščuka, Antanta, Casals, Komoda, Tlaka, Lordoza, Al, Njiva, Ukana, VO, AD, 'Uk, Ovacija, Peroci, Ana, KN, Hrenovka, Aden, Zgib, Oves, Avioni, Ita, Imre, Sinkopa, Mece-nas, Laos, TD, Apel, Alan, TT.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se prav lepo in iskreno zahvaljujem mojim dragim sodelavcem iz skladišča polizdelkov za tovariško pozornost ob mojem odhodu in za prelepo darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Njim in vsem članom kolektiva želim mnogo uspehov pri delu. da bi premostili vse težave in bili zadovoljni.
Leni Rezar
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se prav iskreno zahvaljujem mojim sodelavkam in sodelavcem iz e-majlirnice za izkazano pozornost in lepo darilo.
Mojim sodelavcem in sodelavkam ter vsem članom kolektiva želim mnogo dobrih delovnih u-spehov, da bodo v tovarni in doma srečni in zadovoljni.
Amalija Loznik
Oglasi
Po ugodni ceni prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1968 z ra-dioaparatom znamke VIDEOTON.
Naslov: Emil Oštir — orodjarna.
Zelo ugodno prodam plinsko peč, zelo malo rabljeno in v brezhibnem stanju. Znamka peči je SUPER SER.
Podrobne informacije dobite na interni tel. št. 238.
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi moje ljubljene hčerkice
TEJE POLOVŠEK
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so darovali cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti.
Iskrena zahvala tudi vsem, ki so ob mojih najtežjih trenutkih sočustvovali z menoj in mi pismeno ali ustmeno izrekli sožalje.
Žalujoča Olga Polovšek
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje drage in nadvse ljube mame
JEREB MARIJE
se najlepše zahvaljujem vsem svojim sodelavkam in sodelavcem iz računovodskega sektorja za darovani venec. Prav tako se zahvaljujemo vsem sostanovalcem iz Čopove 8, 10 in 12 za venec. Iskrena hvala godbi EMO za igrane žalo-stinke na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Lihteneger Marija z vnukoma Silvo in Dragotom
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega očeta in skrbnega moža
KRAMER ANTONA
se prav iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem iz sektorja poslovnih odnosov ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Najlepša hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje na njegov grob kakor tudi tovarišu Francu Mahnetu za ganljive besede, ki jih je spregovoril ob njegovem grobu.
Žalujoča žena hčerke in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob težki in bridki izgubi mojega dragega očeta
VRHOVŠEK JERNEJA
se prav iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Prav iskrena hvala tovarniški godbi za igrane žalo-stinke ob njegovem grobu.
Žalujoči žena Anica hčerka Anica in sin Maks
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
ANGELE GOLEŽ
se prav iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem za razumevanje in tolažilne besede ter drugače izkazano pozornost. Prav iskrena hvala vsem znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Ada Golež