Domovi m
NO. 1
St
H
J°Oo3
fcfCT ............
/m- IVI- EE P ■ € AMU— HO/W1FI
IN SPIRIT NGUAG6 ONLY
Direkicr FAA naj gre
Direktor Federal Aviation Administration — nekdanji Haidemanov pomočnik v Beli hiši A. Butterfield je pod pritiskom, da odstopi.
WASHINGTON, D.C. — Ostra kongresna kritika na račun Federal Aviation Administration, ki ureja civilni letalski promet, je privedla do zahteve po odstopu njenega direktorja Alexandre Hutterfielda, ki je znan po tem, da je bil Haidemanov pomočnik v Beli hiši v času Nixo-na in je kasneje pri zasliševanjih odkril obstoj naprav za snemanje razgovorov v Beli hiši v času Nixona.
Prav ti posnetki so bili najhujše priče o krivdi predsednika Nixona in njego-vih sodelavcev.
Kongresna študija je obdolžila FAA, da je bila lena v svoji skrbi za varnost potnikov v letalskem prometu in je brez potrebe tvegala dolgo njihovo1 varnost. Očitki so v glavnem v zvezi z odobritvijo DC-10 letal za uporabo v potniškem prometu in zavlačevanje zahteve po njihovem popravilu, ko se je pokazalo, da so nezadostno trdno in pravilno nameščena vrata letala lahko vzrok, za nesrečo.
»•rvlns Chicaga, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R

CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 2, 1975
LETO LXXVIL—VOL. LXXVII
Novi grobovi
Gustavas Duve
Umrl je 80 let stari Gustavas Duve s 6305 Edna Avenue, oče Walterja S. Adele Jarrell, Lyde Brothers in Johna, 11-krat stari oče. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue jutri, v petek v cerkev St. Georges ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem. odru bo danes popoldne 2-7 in zvečer 7-9.
Pauline Godič
Včeraj popoldne je umrla na svojem domu Pauline Godič s 3515 E. 88 St., stara 74 let, rojena Lekan v Newburghu, kjer je obiskovala farno šolo sv. Lovrenca in bila kasneje zaposlena pri, Godfried Garment Co. kot šivilja do leta 1966, ko je stopila v pokoj, žena Franka, mati'Pauline Špehar, Therese Sray in Franka, stara in prastara mati, sestra s. Rose Pauline OP, Dorothy Poppiili, Marie, Edwarda, Anthonyja, Louisa, Alberta in pok. Josepha. Bila je članica KSKJ št. 150 in A DZ št. 24. Pogreb bo iz Ferfolia pogrebr.ipga zavoda v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
IzosuT^nje z dala zairžip Urgeitimo
BUENOS AIRES, Arg. -Vladni zastopniki in predstavniki javno obsojajo naraščajoče izostajanje z dela. To je bilo lani nekje okoli 7%, letos pa je naraslo na 20-30%. Sama predsednica republike Izabela Peron je to ostro obsodila in pozvala delavstvo, naj hodi redno na delo.
Odkar je 'umrl Peron in je prešla oblast v roke njegove žene, se. je ta naslonila na vojaške kroge in na politično konservativno desnico, kar ji je u-ničilo podporo med levico, ki ima močan vpliv na delavske unije. Izostajanji; z dela je verjetno njihov način: izražanj a nezadovoljstva z vlado.
To 'seveda hudo prizadeva narodno gospodarstvo. Trdijo, da je proizvodnja ponekod padla za 70 %. '
V ZDA je bilo v preteklem letu po uradnih podatkih povprečno nekako 4%. izostankov.
POROTA: MITCHELL, HALDEMAN, EHRLKHMAN IN MARDIAN KRIVI
Zvezna porota je včeraj popoldne odločila, da so od petih obtožencev prikrivanja ozadja vloma v Watergate, kovanja zarote in krivih priseg v tej zvezi krivi štirje obtoženci: Mitchell, Hal-deman, Ehrlichman in Mardian, med tem ko je bil peti — Parkinson oproščen.
ZDA. V tem pogledu so uspeli, Nixon je bil izvoljen z izredno večino, njegova volivna zmaga je bila ena največjih v naši zgodovini.
Obtožencem in predsedniku Nixonu kljub vsej moči, ki je bila združena v njegovih rekah, ni uspelo prikriti “nepomembnega” vloma v Watergate kljub
WASHINGTON, D.C. — Po 64 dneh sodne razprave in tehtanja krivde je včeraj popoldne zvezna porota prišla do zaključka, da so krivi plačila podkupnine v obsegu pol milijona vlomilcem v Watergate 17. junija 1972 s ciljem, da 0D^n^m poskusom in vstrajnim bi dosegli njihov molk, in nato prikrivanja tega tekom preiskav in zasliševanj s krivim pričanjem, bivši pravosodni fajnik John Mitchell, bivši načelnik glavnega stana v Beli hiši v časp presednika Nixona H. R. Haldeman, bivši glavni Nixonov svetovalec za domače zadeve v Beli hiši John Ehrlichman in pomožni pravosodni tajnik v času Mitchella Robert C. Mardian.
čeli kazati razpoke. Včeraj je
! Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Carniola Hive 493 TM ima v soboto, 4. januarja, ob dveh popoldne redno sejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue, v starem poslopju.
Dopolnilo—
Prošeni smo bili, da objavimo, da je bil pok. John Kerch, o katerega smrti smo poročali pre-naporom za dosego tega cilja, j tekli ponedeljek, drugič poročen Ko je vse prišlo končno na dan, s P°k- Jennie, roj. Bartol, prvič je moral Nixon poražen in osra- poročeno Dimc. močen iz Bele hiše, pred sodnim Seja—
Prevažanj pluloisip mj zjasni iš$faw!
WASHINGTON, D.C. — Kong. T.es A spin. demokrat iz Wis-consina, je napovedal, da bo -vložil v Predstavniškem domu zakonski predlog za 5-letno prepoved prevažanja plutonija, iz katerega je mogoče napraviti a-1 tomske bombe. Plutonij je so-! proizvod jedrskih elektrarn.
“Četudi bi nihče plutonija ne ukradel za. izdelavo atomskih bomb, je vendar v 10 funtih plutonija toliko strupa, da bi lahko uničil celo mesto,” je razlagal kong. Les Aspin. Kljub temu. ga prevažajo v nezastraženih tovornjakih vse križem po deželi. Kongresnik je označil to postopanje za pravo norost.
Začasna prepoved prevažanja plutonija za pet let naj bi dala strokovnjakom dovolj priložnosti za proučitev celotnega vprašanja in za njegovo najboljšo rešitev.
Požari pokončali v ZDA v letu 1974 11,600 ljudi
BOSTON, Mass. — V preteklem letu so požari v ZDA pokončali 11,600 ljudi in napravili 3.7 bilijonov dolarjev škode, pravi poročilo Narodne zveze za varnost pred požari.
V letu 1973 so požari napravili za 22% manj škode, pokončali pa so kakih 100 ljudi več.
Največ mrtvih je zakrivil v preteklem letu požar v Port ^ Kolo. Predsednik Ford
Zadnje vesti
VAH j. Kolo. — Predsednik Ford je podpisal tu zakonska predloga o dodatnih sredstvih zvezne vlade za zaposlitev do 100,600 brezposlnih, pa se bo danes opoldne vrnil v Wash-ington kjer V'	podpisal
novi trgovinski zakon.
NEW YORK, N.Y. — Ko Ame-rikaiici niso pretekli torek pokazali toliko zanimanja za nakup zlata, kot so nekateri mislili, so cene tega v Londonu, Parizu, Zuerichu in drugod močno padle. Lastniki in prodajalci zlata z zanimanjem čakajo, če bodo Amerikanei svoje stališče do zlata v naslednjih dneh spremenili.
MOSKVA, ZSSR. — Tu krožijo vesti, da je Leonid I. Rrežnjev bolan in da naj bi bil v tem vzrok odložitve njegove poti na Srednji vzhod. Ker govorijo samo o “prehladu”, se Arabci čudijo, zakaj ne bi mogel biti Brežnjev čez 14 dni sposoben za na pot.
WASHINGTON, D.C. — Pretekli torek je člana vrhovnega sodišča ZDA W. O. Douglasa zadela možganska kap, ko je bil na počitnicah na Bahamih. Pripeljali so ga domov v posebnem letalu, ki ga je poslal predsednik Ford. Zdravniki v Walter Reed Army Medical Centrit so včeraj izjavili, da je njegovo stanje ustaljeno, niso pa povedali, če ga je kap kaj ohromila.
Adis Abeba ponuja Eritrejcem pogajanja
ADJS ABEBA, Abes. — Odkar je prišla Eritreja po zlomu Mussolinijevega ital ijanskega imperija nazaj pod vlado Abesi-nije, so bili muslimanski Eri-trejci nezadovoljni. Organizirali so gibanje, ki bi naj privedlo do j neodvisnosti Eritreje in začeli) oborožen • upor. Ta traja sedaj ) že okoli ducat let. Podpirajo ga | muslimani iz arabskih držav in! upornikom omogočajo, da se u-spešno branijo. .
Nova vlada Abesinije, ki je lani odstavila cesarja Haile Se-lasija, je sedaj ponudila upornikom pogajanja, ki naj bi upor
postopkom ga je rešila pomilostitev njegovega naslednika G. R. Forda 8. septembra lani, njegovi glavni sodelavci pa so bili včeraj spoznani za krive od zvezne porote in jih čakajo težke kazni.
Tekom sodne razprave je bilo
sodna razprava proti 5 glavnim obtožencem, ki naj bi kovali zaroto . za prikrivanje vloma , v glavni urad demokratske stranke v poslopju Watergate poklicanih pred sodnika.okoli 80 vsaJ
Društvo Kras št. 8 ADZ ima v nedeljo ob enify popoldne svojo redno sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Kratek odlog—
Okrajni sodnik D. Corrigan je pustil začasne uslužbence Clevelanda, da ostanejo na poslu še 10 dni, da bo mestna
v
W a s h i n g t o n u '	17.
junija 1972 in predvsem za prikrivanje njegovega ozadja, bila
priš, odvetniki in javni tožilci so skušali prodreti v vse podrobnosti, eni v želji dokazati
uprava mogla urediti vse potrebno v zvezi z njihovim odpustom, če se ne bo našla kaka
končana z odločitvijo porote, da nedolžnost obtoženih, drugi nji- druga rešitev.
so štirje obtoženci krivi v smislu obtožbe, eden pa ne.
Obtoženi so bili, da so s pol milijona dolarji skušali kupiti molk vlomilcev, ki so bili zase-
! ceni pri samem dejanju, pred imeti za svojo pričo pred sodi-i sodiščem in nato tudi sami s kri- ščem> pa je posebna sodna zdrav-! vimi prisegami skušali prepre- nLka komisija odločila, da Ni-
.Tc1"' ’ :Obc1J
čiti razkritje ozadja tega vloma in s tem seveda tudi kazen zanj. ■Cilj yioma v Wkle. gate y~ bil Dve leti in pol je Watergate političen, tudi vzroki za prikri-kot rak razjedal našo domačo vanje tega so bili politični. -Vsi politiko	in , hromil obtoženci, glavni-sodelavci pred-
dežele, ko so bili potrebni nuj- sednika Nixona in vodniki pred-
Velik požar-—
Včeraj popoldne je nastal požar v hiši 8309 Sowinski Avenue robu slovenske senklerske hotel naselbine. Ogenj je zajel naglo še sosednjo hišo in ga je prišlo gasit 50 gasilcev. Kljub naglemu nastopu gasilcev je škoda dose-xon za to zaradi bolezni ni spo- okoli $45,000.
hovo obsodbo. Predsednik Nixon je bil naveden med krivci, četudi ni bil obtožen, ker je to po ustavi bilo nemogoče. Obto- na ženi Ehrlichman ga je
soben. Sodnik Sirica je nato odločil. da Nixonovo pričanje ni neobhodno, in je z razpravo nadaljeval.
končala. Eritreja, je uživala do- ski in socialni politiki kot v sve-slej nekako samoupravo, upor- j tu, kje!- so naši odnosi s Sovjet-niki pa zahtevajo popolno neod-jsko zvezo, s Kitajsko, pa tudi z visnost.	.	.	! našimi zavezniki v Evropi za-
John Mitchell, star 61 let, je
bil pravosodni tajnik in načelni ukrepi tako doma v gospodar- sedniske volivne kampanje leta nik odbora za ponovno izvolitev
1972, zakriti mogel preprečiti litev Nixona
Graduacija in poroka—
Dne 20. decembra 1974 je na iihnois institute ot Technology jv Chicagu graduiral kot strojni ! inženir Henrik Bonutti iz znane Bonuttijeve družine v Pepper Pike. V soboto, 4. januarja 1975 se bo graduant Henrik poročil z
hoteli s svojim dejanji predsednika Nixona. Porota je j gdč. Mary K. Poterucha, hčerko politični, škandal, ki bi ocjiočila, da je kriv kovanja za- dr. in ga. Poterucha iz Effing-
ponovno izvo- rote za oviranje pravice, ovira- hama, 111. K dvojnemu pomemb-:	predsednika
Chester, N.Y. diskoteki 30. junija. V njem je našlo smrt 24 oseb. Največjo škodo je povzročil požar 9. aprila v Cloudcrof-tu, N.M.; skupno so škodo na delu mesta in gozdu, ki ju je požar uničil, proračunali na 32 milijonov dolarjev.
Vremenski prerok
Večinoma oblačno z možnostjo naletavanja snega. Popoldne postopna razvedritev. Verjetnost padavin danes 30%, zvečer 10%, jutri 20%. Najvišja tempera-j tura okoli 33 F (4 C).	|
je razkril, da bo imenoval Jamesa T. Lyima, nekdanjega Clevelandčana in dosedanjega zveznega tajnika za stanovanja m mestni razvoj, za novega proračunskega direktorja namesto odstopivšega Asha. Objavljeno je bilo tu tudi, da je predsedniku Fordu voščil srečno novo leto po telefonu predsednik Francije Giscard. To bi naj dokazovalo prijateljske odnose med obema in dobre odnose med ZDA in Francijo.
WASHINGTON, D.C. — ZDA so imele 1. januarja 1975 213,-203,059 prebivalcev po uradnih podatkih Census Bureau-ja. Porast lani je bil 0.7%, kar je najmanj od dobe velike depresije.
nemu dogodku Henriku Bbnnut-tiju in njegovi bodoči ženi številni sorodniki in prijatelji toplo čestitajo.
nju pravice, dvakratnega laganja pred veliko poroto in enega krivega pričanja. Kaznovan more biti z do, 25 let zapora in $37,000 globe.	I
H. R. Haldeman, 48 let, bivši! načelnik Nixonovega glavnega I stana v Beli hiši, je bil od po- ■ rote spoznan krivega kovanja zarote za oviranje pravice, oviranja pravice in trikratne krive prisege. Kaznovan more biti z do 25 let zapora in z do $21,000 globe.
John Ehrlichman, star 49 let, bivši Nixonov glavni svetovalec za vprašanja domače politike v Beli hiši, je bil spoznan krivega kovanja zarote za oviranje pravice, oviranja pravice in dvakratnega laganja pred veliko poroto. Kaznovan more biti z do 20 let zapora in z do $37,000 globe.
Robert Mardian, 51 let star, bivši pomočnik pravosodnega tajnika pod Nixonom, je bil spoznan krivim oviranja pravice in more biti kaznovan z do 5 let zapora in z do $10,000 globe.
K. Parkinson, odvetnik Odbo- Lansko jesen se je prijavilo ra za ponovno izvolitev Nixona,: za VP1S 28.000 fantov in deklet, obtožen oviranja/ pravice, je bil vladne objave ni razvidno, ali oproščen.	I bodo morali vsi čakati eno leto
Zvezni sodnik John J. Sirica j ali dali na sprejem ali pa bodo je obsodbo odložil, dokler ne; nekatere le sprejeli še v teko-
i Razburjena francoska javnost hoče zvedeti
vzroke nesreče
PARIZ, Fr. — Na pritisk javnosti je bila odrejena sodna preiskava nesreče v premogovniku Livien v severni Franciji 27. decembra, ki je končala življenje 42 rudarjem.
Nesreča je takoj dobila politični prizvok, ker se je dogodila v času, ko se Francija prizadeva, da bi zmanjšala svojo odvisnost v oskrbi energije od tujine.
Visoke šole novincem na Portugalskem začasno zaprte
i LIZBONA, Port. — Vlada se ’e odločila reševati vprašanje ure obilice visokošolcev z objavo začasne ustavitve vpisovanja v nrvi semester. Vse tri univerze so prepolne, manjka predavate-; Ijev in predavalnic.
Slovenske gore v prekrasni zimski obleki vabijo svoje prijatelje v svoj objem, ko smo stopili v novo leto.
pregleda sodišče vse podatkov in okoliščin o obtoženih in mu jih predloži. Navedene so najvi-žje kazni, ki jih more sodnik izreči, te pa so seveda lahko tudi ; veliko nižje.
j Vsi obsojeni so izjavili, da se Ine čfatijo krive in da bodo vlo-jžili priziv. Sodnik jih jo pustil na svobodi, dokler ne bo njihova 'obsodba dokončna.
čem šolskem letu.
Razgovori o Angoli
LUSAKA, Zamb. — Tu se bodo 10. januarja sestali zastopniki Portugalske z zastopniki treh Angolskih osvobodilnih gibanj, da se pogovore o pogojih in postopku za dosego neodvisnosti te sedanje portugalske dežele v Afriki.
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44163
National and International Circulation daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; 511.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec«
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec«
Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
____SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 1 Thursday, Jan. 2, 1975
?
Ob začetku novega leta
Ob koncu ali začetku leta je prav. da se izdajatelji in uredniki listov malo pomenijo z naročniki o njihovih željah, vsaj o glavnih, ki so jih tekom leta ponovno slišali ali imeli z njimi opravka.
Pred četrt stoletja je imela Ameriška Domovina tri urednike, postopno se je število skrčilo na dva, ko je umrl njen solastnik in urednik Jakob Debevec Ko je odšel v pokoj kasneje pok. Tone Šabec, je za list skrbel en sam urednik, ki pa je našel odličnega pomočnika v pok. Ivanu Avseniku, brez dvoma najboljšem strokovnjaku za jugoslovansko gospodarstvo, pa tudi za ameriško in svetovno gospodarstvo in odličnega poznavalca slovenske, jugoslovanske, ameriške in svetovne politike, ki je tedaj stopil v pokoj. V uredništvu je bil zaposlen le delno, kot je zaradi svojih let zmogel.
Na nesrečo je Ivan Avsenek pred tremi leti težko zbolel in 29. februarja 1972 nenadno umrl. Ameriška Domovina je ostala zopet z enim samim urednikom.
Preteklo leto so povišane cene papirja in povečani drugi stroški prisilili lastništvo AD, da je izhajanje lista omejilo na 4 dni na teden. Pripravljanje, urejanje in izbiranje gradiva za štiri dni na leden izhajajoči list je hudo breme, ki zahteva obilo ur dela in stvarno človeka tako popolnoma zaposli, da mu komaj ostane kak čas za kaj drugega, kar naj bi izpolnjevalo človekovo življenje.
Navedba teh dejstev je pojasnilo tistim, ki pozivajo k obnovi sredine številke in so pripravljeni za to tudi plačevati višjo naročnino.
Iskali smo pisarniško moč z znanjem slovenščine in angleščine, ki bi lahko do neke mere pomagala uredniku pri prirejanju in pripravljanju rokopisov. Nismo imeli sreče, takih ljudi na žalost ni več na razpolago!
Da bi delo v uredništvu potekalo lažje, gladkejše in z manj zastanki, prosi uredništvo vse sodelavce lista, prav posebno dopisnike in poročevalce društev, naj svoja poročila in objave napišejo po možnosti s pisalnim strojem v najboljšem jeziku, ki ga zmorejo in z drugim presledkom na pisalnem stroju, da je male popravke mogoče stisniti med vrste in .ni treba celotnega sestavka prepisovati. Kdor se bo tega navodila držal, more računati na naglo objavo, vsaj tako naglo, kot jo prostor dopušča. Kdor tega ne bo storil, mora računati, da bo dopis čakal na popravilo in morebitno potrebo po prepisu.
Ameriška Domovina ima svojo tiskarno, v kateri so delavci člani grafičnih unij. Predpisi teh zahtevajo, da mora urednik predložiti stavcem na stroj pisane kopije, jasno čitljive in napisane z drugim presledkom. Izpolnjevanje tega določila olajšuje in pospešuje delo.
Ameriška Domovina je, kot smo tekom let vedno znova poudarjali, neodvisen slovenski list, ki izhaja iz katoliških verskih naukov, katoliških moralnih in socialnih načel, ki pospešuje človeško osebno in politično svobodo, kot jo uživamo v naši veliki svobodni deželi.
Kdor priznava ta načela ali ta vsaj v svojih sestavkih ne krši ali žali, je vedno dobrodošel sodelavec lista. Ameriška Domovina je odprta vsem slovenskim rojakom dobre volje, ki jim je za slovenski narod, ki se zanimajo zanj, ki delujejo v njegovo korist.
Trudimo se, da bi v vsebini lista ohranjali ravnotežje snovi, da bi dobil vsak naročnik nekaj, kar ga res zanima. Nikdar ne bo vse zanimalo vse naročnike in čitatelje, zato mora vsak nekaj potrpeti, pa bomo vsi zadovoljni.
Velikokrat smo opozorili, da je naloga Ameriške Domovine povezovati raztresene slovenske ude, ohranjati zvezo med posamezniki in med slovenskimi naselbinami, med izseljenci in domovino. Zato prosimo rojake in rojakinje v posameznih naselbinah Amerike in Kanade, pa tudi drugod po svetu, kamor seže naš list, naj se oglašajo v njem, naj poročajo krajevne novice, pa tudi vse drugo, kar mislijo, da bi slovenske rojake drugod po svetu moglo zanimati.
Smo proti vsakim osebnim napadom, proti javnim prepirom, katerih se nekateri žal nikakor ne morejo odvaditi, n\jmamo pa seveda nič proti javni razpravi o vseh vprašanjih, ki zadevajo Slovence in slovensko stvar v naši deželi, drugod v izseljeništvu, med slovenskimi narodnimi manjšinami in seveda tudi v sami Sloveniji. Vsaka taka razprava mora biti na dostojni ravni in brez vsakih osebnih napadov. Za te v današnjem razdobju slovenskega izseljeništva res ne bi smelo biti mesta.
Nekateri so nejevoljni, ker pri objavi njihovih imen ni navedenih njihovih poklicev in morebitnih'akademskih naslovov. Mi teh naslovov nikomur ne dajemo in ne jemljemo. Vsak se naj podpiše, kakor misli, da je prav, in kakor mu ugaja. Kar bo kdo napisal in kar bo kdo v tem pogledu želel, tega se bomo držali.
Ni lahko izdajati in urejevati slovenski izseljeniški Lst; to ni bilo lahko pred leti, sedaj pa je izredno težavno
in je treba velike požrtvovalnosti, velike ljubezni do slovenske stvari.
Ameriško Domovino lahko še ohranimo precej let, če bomo storili vsak svoj del, če bomo vsi sodelovali, vsak po svoji moči in sposobnosti, eni s pisanjem, drugi z dobro besedo za list pri trgovcih, podjetnikih, ki v njem oglašajo, in s priporočanjem lista.
Kjer je volja, tam je pot! Dokler bo med nami toliko dobre volje, toliko želje po vzdrževanju lastnega, neodvisnega slovenskega dnevnika, bo Ameriška Domovina še lahko izhajala.
M>

BESEDA tz NARODA

Mm išlamis li-fainik
CLEVELAND, O. — V torek, 31. decembra 1974, je dopolnil 75 let poznani Anton Adamič, ki ima svoj prijeten dom na 447 E. 156 St.
Jubilant je doma iz Sodražice na Dolenjskem, po domače Jernej čev. Rojen je bil leta 1899 v Velikih Laščah, kjer je družina živela. Njegov oče je bil poslovodja zadruge. Osnovno šolo je obiskoval v Trnovem pri Ilirski Bistrici, kamor j e-bil njegov oče premeščen, eno leto gimnazije pa je dovršil na Sušaku. Zaradi prve svetovne vojne je Tone moral zapustiti šolo in pomagati materi, kajti oče in starejši bratje so bili vsi v vojski.
Leta 1924 se je Adamičeva družina preselila v Sodražico, v rojstni kraj očeta in matere, ker kot zavedni Slovenci niso mogli prenašati fašističnega terorja na Primorskem.
Anton Adamič se je poročil leta 1934 s Pavlo Mihelič, doma iz Jelovca, fara Sodražica. V zakonu so se jima rodili štirje o-troci, en sin in tri hčerke. V času druge svetovne vojne je bil Tone zaposlen kot cestar na državni cesti. Zaradi Verskega prepričanja in ker je bil pošten in zaveden Slovenec, je moral oditi v emigracijo.
V Ameriko je prišel leta 1949 k svojemu bratu Jožetu v Burton, Ohio, leta 1950 pa v Cleveland, kjer ima sestrično, poznano Pavlo Stampfel. Leta 1951 se je naselil v Collinwoodu na 447 E. 156 St. Od leta 1950 do 1964 je bil zaposlen pri Morrisson Products, nato je stopil v pokoj.
Kot sem že omenil, je bil naš jubilant vse življenje pošten, veren in zaveden Slovenec, pa tudi požrtvovalen in prijeten človek. Ko je bil že v pokoju, je rade volje prevzel raznašanje Ameriške Domovine za našo o-kolico, ko so naši otroci odrasli. Tako tudi on doprinaša svoj delež za obstoj clevelandske slovenske skupnosti, naročniki pa smo zelo veseli, ker po njegovi zaslugi prejmemo Ameriško Domovino že dopoldne. Poleg tega pa Anton Adamič vestno opravlja delo za Mohorjevo družbo v Celovcu, kot njen poverjenik.
Dragi prijatelj in sosed Tone. k Tvoji 75-letnici najprisrčnejše čestitke! Naj Ti ljubi Bog nakloni še mnogo zdravih in srečnih let v krogu Tvoje ljubljene družine, Tvojih prijateljev in znancev. To ti iskreno želi
John Petrič z družino
' lapzfisia voščila
PLIBERK NA KOROŠKEM. — Predragi! Blagoslovljene praznike in blagoslova polno sveto leto 1975 želim vsem bralcem Ameriške Domovine.
Enake želje in pozdrave tudi vsem prijateljem, od katerih sem prejel in še vedno prejemam božična in novoletna voščila. Ko bom mogel, se jim še pismeno zahvalim.
Po operaciji lansko jesen sem še vedno v zdravniški oskrbi. Zaradi močnih zdravil mi je pisanje trenutno otežkočeno, živim pa še vedno v lepih spominih na tri slovenske fare v Clevelandu, pri katerih sem bil v
i glašenje blaženim v Zgornjem Michiganu. Kako lepi so spomini na začetke obeh slovenskih sobotnih šol v Clevelandu!
Priporočam se v molitev in najlepše pozdravljam!
Rev. Jože Godina
------o-----
Kaj pa naša mladina?
CLEVELAND, O. — Ob koncu leta se več ali manj delajo obračuni, pregledi knjig in “načrti” za naprej. Računanje odpade, danes si lahko kupiš škatlico • s številkami in imaš takoj odgovor, ne da bi se praskal po glavi, ali si celo izpulil še tistih par las, ki pokrivajo to žlahtno belino.
Kaj pa naša mladina?' Oh seveda, res je mogoče, da sem pa tja kak las izgubimo, a zanje, oh zanje imamo “načrte”! Samo težkcča je v tem, da nas tako hitro prerastejo, gredo svojo pot, nam pa ostanejo “načrti”.
Zadovoljivo je videti zadnjih nekaj let, da se je tukaj rojena slovenska mladina vključila v kulturno življenje in nam daje veliko upanja, da ne bo še vse zaspalo. Samo kratek pogled v preteklo leto nam pokaže, da se mladina zanima in rada dela in sodeluje, samo da ji je dana prilika. Česa so zmožni, smo imeli priliko videti; občudovali smo njihove talente na, koncertih, plesnih predstavah, igrah in drugod.
Dasiravno se daje več poudarka na slabosti in napake današnje mladine, naj ob koncu leta pogledamo in ji damo priznanje, da je v nji tudi veliko dobrega, kar pa radi spregledamo. Jezik se jim morda res lomi pri govorjenju, toda v srcu je in bo ostalo, kar so prejeli od svojih staršev, ki so jim vcepili slovenskega duha. Zato jih tudi vnaprej močno podpirajmo v njihovem iskrenem prizadevanju in delu, ki ga žele nadaljevati.
Takoj po pričetku novega leta se nam nudi prilika, ko nam bo mladi rod dramatskega dru-štya Lilija pokazal, da jim je tudi slovenska beseda dragocena. “Teta na konju” je naslov igre, v kateri se nam bodo predstavili v nedeljo, 12. januarja 1975, ob pol štirih popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Radi ali neradi moramo priznati, da je gotovo najtežje poglavje obdržati slovensko besedo, materin jezik, med našo mladino, sploh pa v taki meri, da se nam lahko predstavi na odrskih deskah. Torej ni zaman slovenska šola in pa vztrajnost staršev, ki jih vodijo v tej smeri. Ali je bil to “načrt” ali pa samo tiho upanje, karkoli že, veseli in ponosni smo na te. “slovenska mladina", ki skušaš ohraniti kulturno življenje med nami.
Srečno novo leto vsem in na svidenje 12. januarja popoldne v Collinwoodu!
J. L
ŽIVLJENJE JE TUDI SMEŠNO
“Ali spite z odprtimi usti?”
“Ne vem. Vselej, kadar hočem pogledati, se zbudim.”
M. Tekavec:
Takrat iaž, zdaj resnica!
n.
EUCLID, O. — Ko sem Karlo Štajnerjevo knjigo “7000 dni v Sibiriji” prečital, je v meni zapustila vtis, da morda vse grozote, ki jih je doživel, le niso resnične. V teh dneh pa čitam knjigo — ki so jo na pritisk Sovjetov morali vzeti s knjižnih polic “United Nations” — natisnjeno v angleščini (prijatelj mi jo je posodil) Aleksandr I. Solzhenitsyn; The Gulag Archipelago. Tako primerjam drugo z drugo. Je, kakor bi bral sinopti-ke evangelija, ki vsak po svoje — Matej, Marko, Luka — opisujejo ista dejanja, ki potrjujejo resničnost. Solzhenitsyn opisuje obsežnejše (620 strani), bolj živo. V uvodu pravi: This book could never have been created by one person alone. In addition to what I myself was able to take away from Archipelago — on the skin of my back and with my eyes and ears — material for this book was given me in reports, memoirs, and letters by 227 witnesses whose names were to have been listed here.”
Tako, sedaj mi je vsak dvom odstranjen, ko bi smatral, da knjigam (obema) le domišljija daje snov opisovanja. Na žalost ne vemo, kako se za kulisami dogaja, da nam vse drugače predočujejo dejanja, kot v resnici so.
Povzamem iz “7000 dni v Sibiriji”, kako so iz Pariza avtorja jugoslovanski komunisti poslali v Moskvo, kamor je dospel 14. sept. 1932. Tam je bil dodeljen propagandi za Balkanski jo je vodil tovariš Kolarov. Štrajnar ga opisuje: “Mož je srednje visok, močan s plešasto glavo, na-sojeno na kratek vrat, bolj podoben trgovcu kot konspirator-ju, ki je leta 1922 pognal v zrak sofijsko katedralo. Tedaj je zgubilo življenje 100 ljudi, med njimi več ministrov, generalov in državnih funkcionarjev.”
K temu bi jaz pripomnil: “Ali je kateri od ‘udarjenih udarnikov’ takrat to dejanje obsojal kot — zločin?!” Saj zlo ostane zlo; umor tolike množice, naj bo to z leve ali desne, ostane nespremenjen. Ko naše ‘nesmiselno svobodomiselno’ komunistično zgražanje nad ameriškimi dejanji v Vietnamu tako obsoja in razpihuje, nikdar z eno samo gesto ne obsoja, kar delajo komunisti!
Zdi se mi, da je vredno spoznati, kako znajo voditi svet za nos. Naj torej predočim še doživetja, ki jih opisuje v tem pogovoru.
*
Zunanjepolitični urednik u-krajinskega lista “Komunist” Žamoida, s katerim smo se šele tu seznanili, je načenjal najbolj žolčne debate. Vztrajno je zagovarjal partijsko politiko in hotel za vsako ceno dokazati, da je v tej državi vse najbolj prav. koli Sebe je zbral nekaj ljudi in jim nenehno govoril, da mora vsak obsojenec ostati zvest partiji, četudi so ga obsodili po nedolžnem. Zatrjeval je, da je Stalin genij in da o tem ne sme nihče dvomiti. Vsakogarf ki ni bil enakega mnenja kot on, je pripravljen p r i j a v i ti NKVD (Narodni komisarijat vnutrenih del).
Med eno takih ostrih debat se je Žamida začel trkati po prsih in vpil, da je prav on na-petnajstil voditelja francoskih delavcev, tistega buržoaznega prismodeta Edwarda Herriota. Pripovedoval je, kako je Herri-ot 1. 1934 obiskal Sovjetsko zvezo in se zanimal, ali je v tej državi svoboda vere. Da bi mu dokazali, kako je v Sovjetski zvezi veroizpoved svobodna, so naglo-ma odprli nekaj cerkva, ki so jih že davno prej preuredili v kina in skladišča. Eno od največ] ih kijevskih cerkva, kjer je bila pivovarna, so izpraznili in 200 delavcev jo je moralo* ure-j
ucneri. i\.ao rpi ve poved
duhovniški službi, na izlete, naj katera tekočina niti v najh romanja in ture. zlasti še na J šem mrazu ne zmrzne?” zlata leta dela za Baragovo pro-* Jaka: “Krop.”
Zakaj je morala Ajda Lesjak s TV ?
Na več vprašanj s strani bralcev “Naše luči”, zakaj je morala slovenska televizijska napovedovalka Ajda Lesjak s televizijskega ekrana, navaja ta dejstva, kakor jih je mogla zbrati:
V času 10. kongresa KPJ — točnega datuma nam ni bilo mogoče ugotoviti —je ena najboljših s,l o venskih TV-napovedo-valk Ajda Lesjak nastopila v večernem TV dnevniku. Pri tem je imela okoli vratu obešeno verižico, na kateri 'je visel križec: ta se je močno svetil.
leviziji, morala bi se le distancirati od tega, da je nosila javno verski znak. Ona se je tej zahtevi odločno uprla, češ da je to izključno njena zasebna stvar, kakšne obeske nosi.
Ker se ni uklonila zahtevi nadrejenih, je morala z ljubljanske televizije in dobila istočasno prepoved, da bi še kadarkoli do konca svojega življenja nastopila na katerem koli televizijskem ekranu v Jugoslaviji. Ostala pa je radijska napovedovalka.
Zapostavljena slovenščina v Trstu
Takoj po oddaji je po telefonu protestirala na Zavod RTV Ljubljana Vida Tomšič in zahtevala, da je treba omenjeno napovedovalko zaslišati, ker je javno nosila verski znak.
Pristojni so Lesjakovo res zaslišali. Ker je bila ona v svoji službi vestna in izredno kvalitetna, so ti vse storili, da bi o-stala kot napovedovalka na te-
diti. Ob Herriotovem prihodu v Kijev so v cerkvi poskrbeli za “službo božjo”. Agenti NKVD z ženami so bili pokorni verniki, Žamoida je pa prevzel duhovnikovo opravilo in imel pridigo. A za tak nastop je potreboval brado. Stopil je h gledališkemu frizerju, ki mu je prilepil čudovito brado. Vse je lepo potekalo in Herriot je bil navdušen. Ko se je vrnil v Francijo, je pripovedoval, da se je na lastne oči prepričal, da je v Sovjetski zvezi svoboda vere in da vsak lahko obiskuje cerkev.
Ko je Žamoida končal svojo zgodbo, ’ sem ga vprašal:
. — Se ti zdi, da je taka komedija poštena?
— Seveda!
— Človek božji, to je prevara! sem vzkliknil.
— Zakaj pa ne,1 Komunisti smo vendar naplahtali predstavnike tuje buržuazije.
— Daj no, Herriot vendar ni predstavnik buržuazije, zanj so glasovali mnogi francoski delavci.
— To še nič ne pomeni! Tisti delavci, ki so glasovali, podpirajo buržuazijo.
— Pa četudi bi bilo res, kar praviš, se vendar tako ne ravna. Proti veri ne moreš s prevaro. Pomagati si je treba s pro-svetljenjem in nič drugače.
— Za vraga, s teboj se ne da govoriti, — se je pogovor končal.
Drugi sojetnik pa med pogovori omenja: L. 1935 sem bil na Solojevskem otoku priča strahotnega prizora. Na otoku je bilo zaprtih tudi 300 nun, pripadnic raznih verskih sekt, ki so jih hoteli prisiliti k delu. Vztrajno so se upirale kakršnemu delu, pripravljene so bile pomagati le kot bolničarke v taborišču. U-prava ni hotela nič slišati o njihovem predlogu in kazen je bila “kancer” (to je poostrena ječa). Vsakih deset dni so jih izpustili in so jih vprašali, če so pripravljene delati. Ker so se še upirale, so morale spet v kancer. Zatem so jih prepeljali na Maksulm, kjer naj bi pomagale pri živini na posestvu. A njih odgovor je bil: Za antikriste ne bomo delale.
Tako so vseh 300, po deset in deset' postrelili. Izzivalno z molitvijo in mirnim obličjem so sprejele streh.
*
Kaj naj k tem štajnerjevim ”7000 dni v Sibiriji” dostavim: V svežem spominu mi je, kako je lažna propaganda zvabila — bilo je menda 1. 1925 — nekaj clevelandskih Slovencev, da so se_ v Rusijo izselili. Seveda so jim slikali, da je tam dežela,, kjer ni izkoriščanja, da vladajo delavci, da vlada svoboda, ni buržuazije in ne kapitalistične tiranije,..
(Dalje sledi)
Prof. Samo Pahor v Trstu je hotel plačati davke in obrazce za to izpolnil v slovenščini, kot mu to dovoljuje člen 5. posebnega statuta londonskega me-j moranduma o Svobodnem trža-škem ozemlju iz leta 1954. Davek je skušal plačati s poštno J položnico zopet v slovenščini, i Tudi to so mu odklonili. Ker na
*	ta način po mislih italijanskih
*	davčnih oblasti davkov ni pla-. čal, sta prišla na njegov dom
dva izterjevalca in mu zasegla dve sliki slovenskega slikarja dr. Hlavatyja, češ da bodo 'z njunim izkupičkom pokrili dolžno davčno vsoto.
Prof. S. Pahor je protestiral in ima pravico pritožbe na sodišču,
Brkini še čakajo
Tako se pritožuje v ljubljanskem listu “Delo” neki Marjan Tomšič, ko piše, da je za sle-mensko cesto od Harij ,do Zavrhka, o kateri so v septembru veliko pisali, zdaj zmanjkalo denarja in so na njo pozabili. Na 30 kilometrov dolgi cesti so končali le najbolj groba dela, pa še ta ne na vsej njeni dolžini. Za njeno zgraditev je treba, pravijo, še okoli 3 milijone dinarjev, ki bi jih naj zbrale 'obalne občine.
Na cesti bodo predvidoma delale prihodnje poletje mladinske brigade. Te naj bi dela dokončale. Mladinci bodo delali v treh izmenah po 14 dni. Skupaj jih bo delalo na tej cesti okoli 1,700.
Idrijski vodovod ogrožen
Idrijski vodovod dobiva vodo s Crnovrške planote, ki pa je zbirno gravitacijsko središče področja za Divje jezero in vodovodno črpališče Podroteja. Čistilne naprave niso postavljene na pravem mestu in zato ob velikem deževju voda preplavlja kraško vrtačo, v kateri so nameščene, kar povzroča onesnaženje vode. Položaj še ni kočljiv, vendar računajo, da bo treba izvesti določene spremembe, da bo Idrija imela zdravo vodo.
Žalec se bo povečal
Tu začenjajo z gradnjo novega naselja, oz. dela mesta, v katerem bo prostora za 4,800 ljudi — toliko, kolikor jih ima naselje danes. Grgdili bodo proti Gotovljam in tako rešili več problemov zaradi zemljišč.
Na eni strani bodo blokovne gradnje družbenih in zasebnih stanovanj, na drugi pa trgovski, gostinski in poslovni objekti. Gradnja predvideva za nadaljnjo dobo desetih let.
ZR Nemčija dala Jugoslaviji posojilo
v Beogradu so 10. decembra podpisali sporazum o posojilu ZRN Jugoslaviji. Posojilo 700 milijonov mark je dolgoročno in dano pod izredno ugodnimi nogo ji.
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
tv. Leon Kristanc:
Slovenske jaslice v Ameriki
»ubljanska “Družina” je v izmed zadnjih številih pri-ila sicer kratko, pa zanimivo flco, po kateri se je v Inomo-! (Innsbruck) na Tirolskem v fetriji vršil kongres “prijate-f jaslic”. Tirolska je zanimi-po “domači obrti” z rezbarijo jtirjev in ovčkxter vsega, kar Ida k jaslicam. V začetku de-|ibra 1945 jo bila v Lienzu na liodnem Tirolskem v dobro fanjenem starinskem gradu iimiva in lepa razstava jaslic, tera mi je še v dobrem spomi-in morda tudi marsikateremu delju Am. Domovine. Ko smo pripravljali na prvi Božič v junstvu v bližnjem taborišču tggezz”, so se mnogi za raz-vo zanimali in si jo tudi ogle-i.
frlo je razstavljeno nad 120 Mčnih jaslic, majhnih in ve-fh, preprostih in umetnih in fi zgodovinskih. Vsake so •dstavljale nekaj svojskega in bile postavljen j e po zamisli tavljalca. Večina so v svoji prostosti izražale tudi svoj-> tirolske zemlje, ki je bogata smrekovih gozdovih, zelenih tiinah in pozimi po zasneže-gorah in po značilnih oble-^ podeželskih ljudi: temno ru-1 rekelc, zelena vesta in kratke 'če z zelenimi nogavicami ter parice in zelen klobuk, fne jaslice - majhne so bile ljubke - so mi še vedno v žiti spominu. Predstavljale so 'ožje zasneženega hriba z jhno podeželsko hišco s 'oranim stanovanjem od zgo-i spodaj pa kozji hlev z “jas-Oni”: Marija sedi na zaboju Pestuje Dete v varstvu jože-v ozadju se sklanjata kravica osliček, v ospredju pa ovčka koza s klečečim pastirjem ob ini, ki s sklenjenimi rokami da v božje Dete. Bistvo in Pen jaslic je bil lepo podan: jstvo - učlovečenje Boga-Od-onika.
y begunskem taborišču mi je d podeljena tudi skrb za taborno kapelo in tako sem prev-<’ tudi skrb za jaslice. Odlično dspele, vsem so bile všeč, vse ; je bilo delo beguncev. Pre-Me so bile, pa bogate po mo-Nh, katere so bile .pred njimi Rvljene v solzah domotožja skrbi za bodočnost - bili smo Zdomci - kje bodo prihodnje? pa nagrado in priznanje sem 1 Paprošen, da sem opravil pol-l^Pico. Obširna kapela je bila ®6č premajhna. Ker sem o Božiču v pegeškem taboru že pisal v aprilskih števil-jk Ameriške Domovine 1971, [bom ponavljal. Ko je nasled-® leto UNRA taborišče ukinila 1 srno se koncem mrzlega no-dibra v živinski vagonih selili ^Pittal na Koroško, smo vzeli ^ jaslice s seboj in so bile na °šnjo tamkajšnjih taboriščni-lv za Božič postavljene v ka-^ v tistem “lesenem mestu ob avi”, kar je gotovo “mešča-[di lesenih barak” še v spo-!>pu.
Ker sem tisto zimo zbolel na '°dcu, se mi je posrečilo priti bolnico usmiljenih sester v 'btyarzach - St. Veit na Salz-dškem. Hudo operacijo sem

ho in uspešno prestal in v
valo za njo sem zdravniku-
^diariju za Božič 1947 napravil .diu poklonil jaslice, s katerimi s °il tako zadovoljen, da me je P° nagradil. Ker je upanje na dltev v domovino že splah-sem se tudi jaz odločil za , ^racijo "preko luže”. Dva-. ^ sem^poskušal priti v Cleve-jH OHIO, kjer je bilo največ lanskih župnij, pa mi ni us-j*0 ih mi je kolega, kateri je služboval že nad 16 let in so 4 bije razmere, dobro poznane, fcj.
%
it(u
('očiJ, da ni upanja, ker tam-Pji ijkof načelno nikogar ne ». ejme, ^e manj pa z nastavit-0 ha slo vensko faro. Blagopo-''demu škofu dr. Gregoriju j^hrnanu sc1 bile razmere do-poznane in' se je močno pri-d^Val, da je ob obisku Sloven-
cev v Kaliforniji pregovoril nadškofa v San Franciscu za razumevanje položaja in je izprosil, da je sprejel osem slovenskih duhovnikov v škofijo, kjer je bila in še obstoji edina sloven-sko-hrvatska župnija Gospodovega rojstva v San Franciscu.
Tako sem na napodlagi sponzorskega pisma nadškofovega spomladi 1948, zaprosil v Salzburgu pri ameriškem konzulatu za emigracijsko dovoljenje, pa sem imel smolo; radi pokvarjene roke sem bil zavrnjen - “imamo svojih lastnih vojakov-inva-lidov dovolj”. V upanju,, da je konzul pozabil, sem naslednje leto zopet poskusil srečo, pa je bila zopet smola. Konzul me je spoznal in mi zagrozil, “da me bo vrgel skozi okno, če se i zopet pojavim na vratih”, je zavpil nad menoj. Pa je bil v pisarni slučajno navzoč civilno oblečen ameriški vojaški kaplan. Z njegovim posredovanjem se je konzul omehčal videč, da imam nadškofa za sponzorja in mi je določil transport že v 14 dneh. Na praznik Marij nega rojstva 8. sept 1949 smo se peteri kolegi s. transportom odpeljali iz Salzburga v nemško pristanišče Bremen, kjer me je v taborišču Grohn že čakala ponovna smola. Dočim so kolegi bili določeni za transport z ladjo v New Orleans od tam z vlakom v San Francisco, sem bil jaz dodeljen na transport z vojaško ladjo v New York ter od tam z vlakom v Kalifornijo.
Na tisti vožnji sem doživel resnico besedi: “Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda”. V ponedeljek 26. sept. popoldne ob dveh smo ob najlepšem jesenskem dnevu odpluli in dva dni uživali lepoto in ugodje morske vožnje, pa za to delali pokoro naslednji dve noči in vmesni dan, da mi ob spominu še danes strah stopi, v kosti. Ko se je grozoviti vihar le umiril in prenehal in smo zapluli v mirne vode, so uradniki pobrali naše listine, bližali smo se kopni zemlji, deželi svobode.
Morske megle so se razkadile in v daljavi smo zagledali obrise newyorških nebotičnikov; pluli smo proti pristanišču in se je pojavila komisija za zadnjo kontrolo, bili so 3 moški in 2 ženski. Ko pridejo do mene, se ustavijo in ,vod j a mi reče v nemščini, “da ne morem nadaljevati poti, ker listine niso v redu in mi je zato emigracijsko dovoljenje odvzeto, ker je bilo proti zakonu izdano in bom vrnjen v Jugoslavijo. Imamo svojih invalidov dovolj; pomirite se in bo le Vam v dobro”. Vse prošnje so bile zaman — in so odšli.
«
Zmeglilo se mi je pred očmi, usedel sem se na bližnjo klop in' segel v žep in začutil rožni venec. Domislil sem se, kako so me iz dosedanjih težav in nevarnosti vedno reševale duše v vicah. Komisija je končala svoje delo. Stiskal sem jagode rožnega venca in gledal proti komisiji, oni pa mene in so govorili med seboj. Ena izmed uradnic je rotila z roko proti komandantu, gledal jo je, motril mene; segel -je po mapi ter ji izročil listine in z “Okej” se je obrnil proti meni, mi zamahnil z roko in so odšli. Gospa — bila je pri kakih 45 letih z že srebrnimi lasmi,skrbno urejenimi —- je pritekla k meni in s solzami v očeh mi je stisnila roko in izročila papirje. Rad bi ji poljubil roko, pa me je potr-pijala po rami in v nemščini reče: “Vi ste katoliški duhovnik, jaz sem protestantinja, kako sern vesela.'-Vi pa molite za mene.” Stisnila mi je roko, obema so silile solze v oči. Odhitela je in že iz daljave mi je še migala z robcem. S klobukom sem ji hvaležno mahal v slovo - in se globoko oddahnil, ko sem se izmazal in rešil iz tako hude zagate.
V pristanišču me je pričakal kot zastopnik “Slovenske Katoliške Lige” rojak dr. Jože Basaj.
Pomagal mi je izpremeniti zejneje za kolegi, sem zopet imel
izdano železniško vozovnico ter sem se še isti večer odpeljal proti Clevelandu, kjer je v bližini bil že uslužben na farmi starejši brat s hčerko, katera sta iz špitalskega taborišča prišla “preko luže,y 3 mesece pred menoj.
Po nekaj dneh počitka in obiskov sem se poslovil v Clevelandu ter se z navadnim vlakom vozil in vozil proti Kaliforniji ter dospel v San Francisco lačen in truden v petek, 21. oktobra 1949. popoldne, kjer me je že čakal moj novi župnik - že sivolas -ter mi je izročil nadškofovo pismo v latinščini, da me nastavlja za pomočnika at St. Lucy’s Church in Campbell, San Jose, kamor sva še pripeljala ob enajstih zvečer - truden in, lačen ter zaspan, da sem se sam sebi smilil.
S kolegi smo vsi pričakovali, da bo vsaj eden nastavljen na že omenjeni slovenski fari, kjer je takrat župnikoval sedaj že pokojni Rev. Vital Vodušek in mu je bil v pomoč mladi hrvat-ski duhovnik, tudi novonaselje-nec, ki je bil pa po letih službovanja tam, že zmožen za angleško faro. Nadškof ga je pustil tam in nas vse, precej starejše, nastavil na popolnoma angleške fare, da bi se tako prisiljeni priučili angleščine, in med “ajri-ške” irske duhovnike, kateri so bili nejevoljni, ker je naš prihod preprečil, da toliko njihovih ni bilo sprejetih, kateri so pa' želeli priti v Ameriko, ker na Irskem niso imeli primerne zaposlitve.
Ker sem prišel par tednov kas-
smolo; oni so bili nastavljeni kot kaplani na fare, kjer je bil poleg župnika še en kaplan, jaz sem pa bil nastavljen k par let mlajšemu župniku na deželi med farmarji, kjer je bilo prav majhno leseno župnišče in je bil tako župnik prisiljen prizidati še eno sobo za novodošlega. Takoj sem uvidel, da sem nezaželjen; on je bil omejen na svobodi in mu je bilo tudi naročeno, naj mi pomaga v učenju angleščine. Kot popolni tujec v vseh ozirih, je bil začetek vse drugo, le prijeten ne. Radoveden sem bil, kakšen bo Božič - prvi v Ameriki; kako bo v cerkvi, kakšne bodo jaslice, če jih sploh imajo; cerkev je bila prav majhna. Takrat je bilo še vse v latinskih molitvah.
Naročeno mi je bilo, naj se pripravim za latinsko peto ma-šo-polnočnico, kar mi je bila lahkota. Ker sem se izkazal, so pevci in ostali prosili za peto mašo še na božični dan, v kar je župnik privolil, jaz sem se pa še bolj potrudil. In cerkvene jaslice - bile so res revne! Na stranskem oltarju je bil že z obledelo barvo postavljen ob strani odprt zaboj z ovseno slamo, po kateri so bili razpostavljene podobe-kipi sv. Družine, par pastirjev ter nekaj ovca in angel je bil prislonjen ob steni. Tisti Božič je bil na nedeljo. Med večerjo je zapel telefon, župnik dvigne slušalko in po par besedah se je nasmehnil ter jo ponudi meni. Župnik slov. fare v daljnem San Franciscu dobri Vital Vodušek je klical in pova-
EUCLID POULTRY
V zalogi ionamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseli vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid	_ 531-8187
Garlic Herb Spread
. Regardless of the season, it’s always fun to have some unusual ideas for party time or snack time entertaining. Using-cheese as a main ingredient is' an excellent idea for one oi cheese’s greatest virtues is its ease of preparation.
From the Wispride Test Kitchens come some suggestions using a garlic herb spread. Not only is the garlic herb spread delicious on crackers, but is just as tasty in hollowed out cherry tomatoes. For those who like something just a little different,, hollow out an Italian bread loaf fill with the spread and simply heat and serve.
1 10-oz. pkg. Wispride Sharp	teaspoon garlic
Cheddar Cold Pack Cheese	powder
- Food, softened	Ji teaspoon basil
1 tablespoon parsley flakes
In small bowl, combine Wispride Sharp Cheddar Cold Pack Cheese Food, parsley flakes, garlic powder and basil; mix well. Spread over crackers or bread or can be piped through pastry tube to fill cherry tomatoes or mushroom caps.
VARIATION: to use as dip, stir in G tablespoons sour cream..
Slakes l:;i cups dip.
bil, naj naslednji dan “za Štefanovo” pridem pogledat slovenske jaslice in na “kranjsko potico”. S hvaležnim veseljem sem obljubil. Naslednje jutro me je župnik zapeljal na kolodvor in naročil, naj se vrnem do sobote za božjo službo v nedeljo - novoletni dan.
Poldrugourne vožnje kar ni bilo konec. Župnik Vital me je s tremi kolegi že čakal na kolodvoru, vsi so bili nasmejani, ko sem z očmi begal po peronu. In kako je bilo veselo snidenje v župnišču! In jaslice v cerkvi! Nekaj posrečeno edinstvenega, da se jih kar nagledati nismo mogli. V velikosti stranskega oltarja so bile postavljene v pravo, kot naravno votlino v hribu, z mahom in zelenjem obloženim, v stropu podprtem z drevesnim doblom, na katerem je visela preprosta svetilka s svečo. V ozadju na višini je bil razsvetljen Betlehem. Podobe-kipi so bili skoro pol metra visokip angel nevidno pritrjen je plaval nad vhodom, nad votlino pa se je svetila zvezda.
Posedli smo v klopi in občudovali, gledali slovenske jaslice v Ameriki. Župnik Vital je bil že na koru za orglami in je začel z melodijo nepozabne in večno lepe, skrivnostne “Sveta noč - blažena noč ...”, vsi smo poprijeli, čar prve božične noči je bil pred nami. Skrbna gospodinja gdčna Francka Kranjčeva nas je prišla povabit, da je “potica že na mizi”. Polni veselja smo ji sledili
V obednici nas je pričakal tudi že pokojni starosta slovenskih duhovnikov vsepovsod v svetu Rev. Jurij Trunk, ki je tam preživljal svoj zasluženi pokoj. Med “kranjskimi dobrotami” na mizi je vsak pripovedoval svoje vtise prvega Božiča v Ameriki. Župnik Vodušek nas je vse povabil, naj bomo njegovi gostje vsaj par dni in naj se počutimo domače.
Starosta Trunk nas je motril in poslušal v doživljajih in je modro pripomnil:	“Gospodje,
fantje, vesel sem Vas, slovenska pristnost kar diha iz Vas. Vedite pa, da Vas niso veseli ameriški, zlasti pa ne irski duhovniki, ker se le zavedajo, da jih v vseh ozirih prekašate, le v angleščini ne, ki je trda zlasti v začetku.” Takratni 78-letnik se je kar pomladil med nami. Zvečer smo vsi šli v cerkev k skupnemu rožnemu vencu in s petimi litanijami ter božično pesmijo zaključili smo še vsi ostali pri gostoljubnem župniku, ki nam je razkazal glavne mestne zanimivosti. V pogovoru nam je namignil, da ga skrbi bodočnost slovensko-hrvatske fare, ker ima mestna uprava vprav z blokom, kjer stoji cerkev in župnišče, svoje mestne načrte. O tem bom skušal povedati kaj več pozneje.
Ko sem pred leti prav v adventnem in božičnem času v ljubljanskme sanatoriju Leoni-šče že uspešno zdravil ponesre--čeno roko - kar je bilo popisano (v lanskih pobpžičnih številkah I “Štefan večer!” Naslednji dan Am. Domovine - sem obljubil,
V : ■■	::J :	■ ' : "■	f
11111111
POPRAVILI JO BODO — S. S.-Chauncy, 61 let staro ladjo, ki. je bila dolga leta v obalnem prometu države M curie fin na reki Hudson, je bila namenjena za staro železo, ko je nasedla in 'dobila, luknjo ■ v -slojem 'dnu. N teni lastniki so se premislili in jo sklenili obnoviti na i\eUko-veselje, njenih-/nekdaitjili fjotnikov.
da bom za to božjo dobroto skušal storiti kaj v slavo vsakega Božiča. Zvest obljubi sem že v naslednji jeseni omenil župniku, da sem pripravljen cerkvene jaslice primerno izpopolniti. Pa se je izgovarjal, da ima namen majhno cerkev povečati in bi takrat napravili kaj bolj primernega.
Naslenjo pomlad sem bil prestavljen in sem nastopil službo bolniškega duhovnika v “O’Connor Hospital”, San Jose, v lasti in upravi sester usmiljenk (Daughters of Charity). Velika in moderna bolnica z lepo kapelo in tudi s kar primernimi jaslicami. Zelo sem bil zaposlen. In po 5 letih lepe in naporne službe sem bil na željo prestavljen in nastavljen na faro “Corpus Christi - Fremont”, zopet k mlajšemu župniku.
Lepa in novo zidana cerkev je imela zelo borne jaslice, ljudje se še zmenili niso za nje, na sfep-ro nevidnem prostoru so bile postavljene in na slami razpostavljene; v tistih krajih in daleč naokoli mah sploh ne raste. Ponudil sem se župniku, da napravim prostorni cerkvi primerne, pa je odklonil, da nima denarja. Sosed cerkve je bil mizar z dobro urejeno delavnico in je bil član “St. Vincent d’ Paul Society” — skrb za reveže v fari, katere vodstvo mi je bilo poverjeno. V poletnih tednih sem že sprožil pri seji idejo za cerkvi primerne jaslice in so bili navdušeni za načrt. Namenoma si nisem privoščil počitnic in sem v prostih dneh napravil majhne jaslice s prav majhnimi in cenenimi kipci. Sporazumno z župnikom smo dali v razprodajo srečke za žrebanje — za jaslice. Bile so razstavljene v ozadju cerkve; v dveh nedeljah so zgovorne gospe vse razprodale in žreb je naklonil dobitek domačinki nekatoličanki.
Znesek je bil dober in sem takoj naročil 17 inčev visoke kipe. Ob prostem času sem delal večinoma pri mizarju in že v začetku Adventa so bile gotove. Postavili smo jih na vidno mesto pred obhajilno mizo kot na stranski oltar. Pred polnočnico jih je župnik blagoslovil in se v nagovoru javno zahvalil za nje in za 10 novih ministranskih oblek, katere smo kupili iz preostanka srečk za male jaslice. Barvane fotcsličice so bile odlične. Kar nerad sem se po 3 letih ločil od dobrih faranov, ko sem bil prestavljen k “St. John Baptist - El Cerrito”, kjer sem dobil poleg mlajšega župnika tudi sokaplana. Ob slovesu so me povabili v cerkveno dvorano, kjer so mi po poslovilnom nagovoru ministranti prinesli “toolbox” škatlo najpotrebnejšega orodja in mi je med prijateljsko večerjo - “potluck” predsednik cerkv. odbora v napitnici izročil dar, da naj si kupim dostojen kelih po svoji izbiri - še danes je dragocen.
(Dalje sledi)
------o------
Sovjetska letala izvedla opazovalne polete okoli Japonske
TOKIO, Jap. — Sovjetska vojna letala vrste TU-95, ki jih uporabljajo za izvidniške polete na večje daljave, so v tednu po 19. decembra trikrat obletela Japonsko na splošno iznepade-nje, ker takih, poletov že ni bilo na tem področju šest let.
Japonska lovska letala so se ponovno dvignila, toda sovjetska letala sc se držala previdno izven japonskega zračnega prostora. Svoje opazovanje so vršila iz mednarodnega zračnega prostora.
Japonski in ameriški vojaški opazovalci preiskujejo razloge za te nepričakovane sovjetske vohunske polete nad Japonsko.
ZA SMEH
Vodnik razlaga v živalskem vrtu: “To je noj. Ta žival zelo slabo vidi, poje pa vse, kar mu daš.”
Neka gospa: “To bi bil idealen mož!”
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 55425 Waterloo Rd.	485-22S7
MALI OGLAS!
EUCLID CONDOMIIUM
Brick - 6 years old. Completely redecorated. Built-ins with matching refrigerator. 2 bedrooms, IVz baths. Babbitt Rd., across from E. 237 St.
Asking $21,900 — owner 486-5684.	(x)
BRICK, off E. 185 St.
Two bedrooms and bath, down, expansion up, large living room, carpeted.
GEORGE KNAUS Real Estate 819 E. 185 St.	481-9300
(30, 2)
V NAJEM
hiša 6 sob spodaj, 6 sob zgoraj, po nizki ceni, samo odrasli. Kličite 431-1048 ali 881-1691.
(4)
NAPRODAJ
Kavč, in dve svetilke, v jako dobrem stanju. Kličite RE 1-7237.
-(3)
NAPRODAJ
hiša s štirimi spalnicami za enO družino, na 723 E, 157 St. blizu cerkve in šole Marije Vnebov-zete, v dobrem stanju, vsi novi parket podi. Ogled od 5. do 7. ure zvečer čez teden in ob nedeljah ves dan. Garaža, lep vrt, v Coliinwoodski naselbini. Se proda zaradi selitve,
• -(218)
LAKE OKROŽJE — LAKE SHORE BLVD.
novi zidan odspredaj ranč, z tremi spalnicami, jedilna soba, vzidana peč, IVz kopalnica, klet, kvalitetno delana. Tudi loti naprodaj. Zidamo po vaši volji. $37,600.
ZIDAN RANČ
od Route 91, dobro delan, z tremi spalnicami, moderna pullman kuhinja, jedilna soba, den, krasno karpetirana, klet, v bližini šol. Cenjena pravilno. $35,900.
UPSOti REALTY
UMLS
499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9.
(212)
V najem
na 20572 Lindbergh Ave. štiri sobe z kopalnico, zgoraj, vse udobnosti, uklj učene $125. Nič živali. Odrasli. Sigurnost. Parkiranje za en avto. 731-3774.
-(212)
V najem
se oddajo tri neopremljene sobe s kopalnico spredaj, zgoraj. Odraslim. Na E. 71 St. blizu St. Clair. Kličite 361-0989 po peti uri popoldne.
(214)
V najem
štiri sobe zgoraj na 1010 E. 63 St. Kličite 946-6955.
(211)
APARTMENT FOR RENT
Three rooms on E. 61 St. Call 942-0620
(211)
Help wanted Male or Female
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call i’61-7740. Living quarters available.	(x)
DISHWASHER - PORTER
East Side Country club. Hourly rate, room and board. Live in. Paid hospitalization & vacation. Honest and sober. Call manager 831-9400 Tuesday'thru Saturday 10 to 5 p.m.
(212)
ČISTILKA
po štiri ure na dan. Čas po vaši želji. Pet dni na teden. Zanesljiva. Priporočila. 321-8592.
(212)
DVOJICA
dobi delo, da bi skrbela za apart-mente v visokem poslopju. Se dobi v zameno opremljeno stanovanje in dobra plača. Kličite 481-2914.
/

VELIMIR DEŽELIC:
KRAGULJ
ROMAN IZ 9. STOLETJA
_____ooooooooooooooeooooooooooaioooooopoooooecoooscž..___
Vstanite zdaj in približajte se prestolu, da vnovič padete na kolena; zakaj dovoljeno vam je, da .poljubite noge svojih dobrotnikov.”
slonovo kostjo, zlatom in biseri. Najlepše so tri mizice, s katerih ne jedo, marveč so v dvorani le 'za okras; eria je, pravijo, Salomonova, druga Davidova, tretja
Mladeniči hitro pristopajo; in cesarja Konstantina, ki je nekoč
ko po kolenih pridrsajo do prestola, se po vrsti z usti dotikajo velikega bisera na škrlatnem obuvalu cesarjeviča in cesarice.
Niti cesarjevič niti cesarica niti kdo izmed dvorjanov ali mladeničev, razen logoteta, ni odprl ust.
Dvorski lahno udari z zlato
odločil, da je Bizani postal novi Rim.
Na čelu sedi kajpada cesarjevič Mihael, zraven njega mati, cesarica Teodora; ob isti mizi sede še svetovalec Barda, stari ujec Manuel in logotet Teoktist.
Med kosilom igrajo orgle in pojo cesarski pevci, zeleni in mo-
leta!	roko razprte in. da trepalnice du začeli Konstantina radi ra-
‘‘Zdaj bo z dovoljenjem Veli-'trepečejo z njegovimi mislimi in zumnosti in modrosti klicati s čanstva izrekel majhen govor. da se blede ustne gibljejo, ko da častnim naslovom, filozof. Tudi Konstantin iz Soluna, sin rajne-;ponavljajo za njim besede. Mia-.je vedel, da je Sofija modrost ga drungariosa Leva!” Tako naz- jdi Konstantin izgovori torej svoj''in da grška beseda filein pomeni nani učitelj Leon in pogleda |govor temu poslušalcu,, ki ga je^jubiti; zato mu je bilo docela svojega miljenca, kakor pač gle-jnajpazijiveje spremljal. A to je Jasno, da morajo ti Grki njegovega mladega gospodarja klicati za ljubitelja modrosti.
Ljubitelj modrosti, Konstantin, je v resnici ljubil cerkev svete Modrosti, čestokrat je vstopil v božjo hišo Hagije Sofije, ne le, da bi tu skrušeno molil, marveč da bi občudoval lepoto, da bi se veselil, da bi pel v duši slavospev, kakor je nekoč o svojem templu Salomon pel visoko pesem.
A lepota cerkve Hagije Sofije v Carigradu je večja od one v
palico po tleh in v dvorano sto-j dri; a za njimi deklamirajo, po-pijo služabniki z darovi, ki jih | jejo, godejo in uganjajo razne pošiljajo cesarjeviču in cesarici j igre in umetelnosti nekateri starši odbranih mladeničev. umetniki in izvedenci.
Konstantin opazi svojega Mi- Cesarjeviču Mihaelu je bilo leta; pa ko utone v njegove do- najbolj všeč takrat — in ob tej bre oči, se silno razveseli, zakaj priliki je dvignil glavo in nehal te oči so se mu zdele lepše od jesti—,ko so prinoreli v dvorano draguljev, ki so se bleščali na našarani norci z dvajset čevljev uniformah dvorjanov. „	visokim kolom na čelu. Na pre-
In znova zabuče orgle in zapo- čepu kola je bil zagozden pojo pevci,, modri in zeleni.	prečen klin. Kol stoji navpik na
Škrlatne zavese se spuste prek čelu našaranega norca, ne da bi prestola; naj nikoli nihče izmed ga kaj držal z rokami. Dva gola podanikov ne vidi, kako Veli-.fantička skakljata za norcem, a čanstvi stopata s prestola. |na znamenje z roko se vzpneta *	ina vrh kola, ujameta se za kon-
Štiri sto korakov je dolgo in ce poprečnega klina in se vrtita štiri sto korakov je široko dvor- na njem; a kol se ne upogne na no dvorišče, vse z zelenim mar- norčevem čelu. Takrat se eden morjem prekrito, kjer kipi veli- od nagcev spusti, prevrne se v kanski spomenik c.esarja Justi- zraku in spretno skoči na pod, nijana na konju. Kip je pozla- drugi pa ostane še zgoraj. Kol se čen s suhim zlatom, a namesto ! močno povesi in zaziblje, toda ne
dajo dobri učitelji svoje najboljše učence:
“Naš Konstantin je prišel iz Soluna in v treh kratkih mesecih zmagal vso gramatiko, Ko-
bilo kumče in varovanka logoteta Teoktista, nežna Mirijam.
*
Pravijo, da je Hagija Sofija v Solunu nekaka predpodoba naj-
merja, aritmetiko, geometrijo,! lepše cerkve sveta: Hagije So-astronomijo in ostale helenske | fije v Carigradu, znanosti in umetnosti. Ena zna-, “Hagija Sofija,” je razmišljal nost pri njem nadkrili drugo, | Milej “cerkev svete Modrosti, je tako hitro se uči. Jaz in tovariš pravi kraj za našega Konstanti-
oči žarita dva rubina.
S tega dvorišča vodi vhod v veliko okrašeno dvorano, ki jo kličejo Dekaenna Kubita. To ime ni brez podlage. Grška beseda deka pomeni deset, a ennea devet; kubite so mize, ob katerih ne sede, temveč nekako napol leže. Ime dvorane Dekaennea Kubita pride torej odtod, ker je v njej devetnajst miz, ob katerih cesar in njegovi gostje ne sede, kakor bi mislil, marveč podpirajoč se na levi komolec napol leže. V tej dvorani nudijo jedi in pijače le v zlatih posodah. Po kosilu, na katerem so bile cele grmade toplih in hladnih jedil, navadno postavljajo na mizo sadje v ogromnih zlatih skledah. Te sklede so tako težke, da jih ne nosijo ljudje, temveč jih vozijo posebni voziči. Z odprtine na stropu visijo po tri pozlačene vrvi ali jermeni z obroči in s temi dvigajo težke zlate sklede na mize. A vse mize so iz črne cedrovine in okrašene s
pade, ko da je zaboden v norčevo glavo. Cesarjevič Mihael nekaj vikne, a vsi gostje se spoštljivo dvignejo na le‘žiščih in umolknejo, da bi slišali, kaj bo Veličanstvo blagovolilo povedati.
Barda izpodbudi cesarjeviča: “Kdo je Veličanstvu bolj všeč? Oni, ki drži na čelu kol, ali fantička, ki sta se na njem gugala?”
“Ne vem,” zine cesarjevič, a Barda se bučno zasmeje:
“Res, tudi jaz ne vem!”
In vsi gostje se nasmejejo — presrečni, da jim je tako duhovit mali petletni cesar.
Barda pa zgrabi za vrč vina in ga nudi cesarjeviču. Dete izpije na dušek, zlati vrč pa vrže našaranemu norcu v dar.
Vsi gostje razen cesarice in logoteta Teoktista izpijejo čaše med godbo orgel in petjem pevcev:
Okronanega, modrega, svetega cesarja
naj Bog živi še mnoga, mnoga
Fotij ga zdaj učiva retorike, dialektike in filozofije, pa naj pokaže, kaj zna!”
V dvorani z devetnajstimi mizami se je že dosti toplih in hladnih jedil pospravilo in mnogo vrst vina popilo, zatorej so : gostje kar naprej klepetali, ko' je prišlo znamenje za tišino.
Mladi Konstantin, lep ko dekle, spregovori z moškim glasom in logotet Teoktist spoštljivo opozori samo cesarico, da je Konstantin njegov žlahtnik.'’Cesarica se ljubeznivo nasmehne, a se vnovič zresni, ko vidi vedenje svojega sina Mihaela in brata Barde. Cesarjeviča je stric Barda vzel na kolena pa mu gnetel kroglice iz kruha, da bi jih lučal na vse strani po odličnih gostih.
Konstantin začuti, da mu, v razburjenju podrhteva desnica, in pomisli na govorniško pravilo: da mora govornik z očmi poiskati med poslušalci onega, ki ga najzvesteje spremlja, pa temu govoriti in razburjenost se jo polegla.
Tovariši so Konstantinu preveč zavidni, da vprav on med vsemi govori; logotet Teoktist je zmerom nedostopen in uraden. Oči ostalih pa tavajo po dvorani brez cilja, ali pa jim pogled išče pogled, da bi si med seboj nekaj skritega razodela.
Le eno bledo lice z bolestno svetlimi očmi najde Konstantin in vidi, da so zenice teh oči si-
na. Saj si je že kot sedemletni fantiček izbral za družico Sofijo, a Sofija pomeni nfiodr,ost.”
Mile je vedel, dd so v Carigra-
Salomonovem templu v Jeruza- lepoti, je po pravici zaklical: lemu, Cesar Justinijan, ki jo je Salomon, prekosil sem te! zgradil in videl pred seboj v vsej	(Dalje prihodnjič)
V LJUBEČ IN NEPOZABEN SPOMIN
Ob prvi žalostni obletnici, odkar je umrl na Mlakah v Beli Krajini naš srčno ljubljeni mož, dobri, skrbni oče, stari oče in tast
mm f. mm
Njegovo življenje je ugasnilo 2. januarja 1974.
O, ko bi mogli moč skovati, ki bi prinesla nam nazaj obličja Tvojega milino in blagodejni Tvoj smehljaj.
V spominih svetlih in hvaležnih, v ljubezni lepi. Tebi zvesti, pa ostaneš, ata Ti pri nas zdaj in slednji čas!
NEOBIČAJNA NESREČA? — Trčenje dveh avtomobilov na “Črni točki” Hong Konga je le resno “svarilo” vsem ne-previdnežem, kaj se lahko na tem kraju Hong Konga pripeti.
TVOJI ŽALUJOČI:
žena MARIJA hčerki VIDA RUPNIK, MIMICA KRALJ sirovi MILAN, ANTON, JOŽE, IVAN - ZETA. IN SNAHE . . vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Icieveland, Ohio, 2. januarja 1975.
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te Sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vanila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.

Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628
INDIJANSKA
RAZSTAVA
Denverski umetniški muzej je pripravil obsežno razstavo izvirne umetnosti severno-ame-riških Indijancev. Razstavljeni so bili predmeti obrti, obleka, vzorci slikanja na. kožo, pred-. meti za prediranje kože za namestitev okrasja in okrasje samo.
Izrezljana lesena maska (na levi zgoraj) je iz Britanske Kolumbije, napravljena nekako o-koli leta 1880. Značilni so njen obraz, ureditev las in uhani.
Telovnik (na levi v sredini) je bil v rabi pri Sioxux bojevnikih v Da-. kotah. Okrasni vzorci izstopajo jasno, dopolnjujejo jih mali križci in nitkasti obeski spodaj ter ob rokavih.
Nekaj izrednega je “Velikoglavi ples alec” (na desni spodaj), oblečen v trs, lesene palice in raznovrstno perje. Je pripadnik M aru kulta v bližini Pomo v Kaliforniji in se je pojavljal v času žetve ter pozival Indijance, naj opuste evropske navade ter se vrnejo k svojemu staremu načinu življenja.
Na srednji sliki je indijanska princesa Brač/c-feet plemena v Montani ‘Coming Singing’ v skoraj sto let stari obleki. Trikotnik na krilu spredaj predstavlja bivoljo glavo, svet simbol plemena.
Abstraktne živali krasijo odejo iz Tlingitisa na Aljaski (na desni
' m
m§
skorje. Okraski naj bi bili zamišljeni in napravljeni tako, da dopolnjujejo vzorce tkanja in velikosti odeje.
Odličen primer telesnega barvanja kože
zgoraj), narejeno iz koz- ‘Sončni plesalec’ pleme-je volne in drevesne na Arapaho (na levi spo-
daj) iz Wyominga in O-klahome. Nošo sestavlja usnjeno krilo in okraski iz kosti in orlovih kril. Svojevrstno p o s likanje kože varuje po veri Indijancev bojevnika pred zlimi duhovi in telesnimi ranami.