Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe Tečaj srédo 15. sušca 1848. List Mastdaleiia na €*ori V (Tovedka.) loveške v prali zdrobivši spone Cez mejo zlobno Turk divjá, Kristjanain mirnim vse naklone, Kar mu peklenski v glavo daj S kervavim meceni Trojniga taji, Preroka Mohameda le častí. Trepet omami vse kristjane, Zastonj se mu stavijo v bran, Okôp je senca za Slovane, Pogúm je Krajncov že lilapán ; Ozri se na planjave in vaší, Kar Túrkam je ostalo, zdaj gori. Ko se proť zatonu Cerkven'ga mili y Serditi Turk, enak leónu, S » Gorjé« že zgovorí čez vás; Ter rjove: Kdo kristj varval bó Če z mečem švigal bom nad njih glavó »Sedlajte m Iz kriv »Mi Magdal jaki brati«, "ca ust dorii bomo svati, Hitimo k nji, hitimo vsí ; Ganiti Če i ne sme Gorja ek > pijejo, de da pekel odjek In člověk, prah. ko to govoril, Glej kako čudo se zgodi ? Še ni se Turčin usotoril Ze bliska z neba in gromí ; Z oblákám cerkev Górsko skrije Odresi srenjo sužnosti nadlog. Bog, Sovražnike pa strah prešíne, U beg spustijo se z Goré In ko dojahajo doline, y Oblak na kvisko dvigne se. De Božja moc Goró resila je, Imé nje nemško opomni še zdaj. *'i Likar. lursiea. (Dalje.) Kakošno turšico bomo za seme vzèli ? Turšice je več sort. Nektera je visoka, ktera nizka; nektera debela, nektera drobna; 5 Čudenberg. nektera ima belo, nektera pa rumeno, škarla pika tašto sto ali rujavo rudeće,zacernelo, ? zernje: okroglo, plosnato, bodece ali špicasto nektera ima okroglaste, nektera pa x»/ V ne plosnate sterže; nektera je bolj zgodna, ktera bolj pozna. > . Na Laškim in tudi po druzih deželah sadijo nekteri turšico, ki 14 dni popřej kakor navadna do zori, ki sploh le 50 dni do dozorenja potřebuje in jo tedej zató éinkvantin (činquantino) imenu jejo. — Yr spodnjim Tiroljskim sadijo giallo pignolino, ki je nekako činkvantinu enaka. Pri Zgornjim Jezeru (Laak superior) vAme riki sadijo velikánsko turšico (Riesenmais), ktera zřaste 12 čevljev visoka in ki je posebno za gorke laške kraje pripravna. — Na D o 1 e n s k i m, "V Hrovaškim in spod njim S taj ar s kim sadijo vecidel visočeji sorto s podolgatimi sterži. Okoli Ribnice naDolenskim sadijo rodovitno tur sico, ki ni n a sicer tako dolzih steržev pa je vl. 1*t m ^ 1 1 1 i 1/1 zgo dej zréla.«*) V Goto vij a h (Gutendorf) blizo Celja sadijo turšico s posebno debelim i ploš natimi sterži, kakoršno so gosp. fajmošterŽitnik MflÉMÉMl^H ■ MBÍfiHHHHM in v Ljubljansko sadno razstavo na ogled poslali nam tudi nekaj steržev za poskušnjo dobrovoljno podarili. Akoravno se skorej vsaka turšica v vsakim kraji dobro obnaša 9 ce je le gnojna njiva v pripravni zemlji odločena, jo boš, dragi prija tel , vunder vselej nar bolj zadel, ako tako seme sadiš, ktero je iz taciga kraja, ki je vgorkoti tvo jimu kraju enak. Sicer pa bi tudi za gornje krajn ske kraje Ribniško zgôdnjo turšico svetovali ? bolj toplim krajam bi pa tudi gosp. Žitni ko v o bo gato turšico priporočili. Turšica za seme se mora pa sicer na popol nama zrelih steržih dobro posušiti. Zernje ne Gospod fajmošter K op ač izBeginj na Gorenskim so vec tacih sort lani v Ljubljansko razstavo poslali. **) Na vertu c. k. krajnske kmetijske družbe so sadili gosp. Dr. S tr up pi lani tako velikánsko amerikansko turšico. *¥*) Rajnki gosp. Rudeš, vlastnik Ribniške grajšine, so v velikim zboru krajnske kmetijske družbe v létu 1844 prav živo priporočevali zg o dnj o Ribniško turšico inje veliko med zbrane ude za poskušnjo razdelili, ki jo vsi hvalijo. Vredništvo. s mes poprej iz steržev izsmukati, kakor ravno pred sajenjem. Zernjeza setev mora popolnarna zrelo, cisto in zdravo biti, sicer se turšice snetljivec prime. Nar boljši zernje je v sredi ster-ža; zernje na obéh koncili je slabši za setev. Kakosno njivo bomo za tursico zbrali? Akoravno je turšica skorej z vsako zemljo zadovoljna, le s pre těžko ilovko in mokrotno zemljo ne, ji vunder nar bolj služi taka zemlja, kamor je sploh navada pšenico sejati — psenici še — to je, mastna, globoka in rahla il o v ka, malo s peš en ko ali ap nj en ko zmešana. Turšica pa se sicer tudi dobro obnaša na moćni pešenki, se vé de dobro pognojeni, in je v bolj merzlih létih še v ilovnati pešenki rodovitnisi, kakor v pešeni ilovki, kér se una od te poprej in hitreje razgreje. in storí, de turšica pred dozori. Turšica se zamore po vsih druzih sadežih saditi. Sploh jo kmetovavci radi po detelji ali ajdi sadijo: stare skušnje pa učijo, de se turšica tudi več lét zaporedama na eni nj i vi práv dobro obnaša. Nobeno žito pa ne potre buje toliko gnoja kot turšica; turšici ni nikoli preveč pognojeno, in bolj ko ji kmetovavec gnojí, več je bo přidělal. — Kdor tedej nima dovelj gnoja ali sicer ro-dovitne zemlje, naj raji turšico opustí. — Vsak gnoj ii je dober, posebno pa gnoj izpod serilnikov. Po turšici se z velikim pridam pšenica seje. Kako bomo njivo za tursico pripravili? Tri reci so turšici posebno potrebne: i ) de je njiva dobro z rali Ij an a, 2) de se, kar koli je moč, ves plevel zatare, 3} de je njiva dobro pognojena. k ~ Zatorej je potrebno, de se turšici namenjeno stern i še že poprejšnjo jesen o;loboko preorje in čez zimo v debeli brazdi ležati pusti, de jo srež dobro prevzame , razdrobi, zralí 1 já, in plevel pokoncá. — Ako pa turšico na deteljše sadiš, ni treba de bi jo poprešnjo jesen preoral, kér na de-teljišu se ni plevéla bati. Enkratno spomladanjsko oranje je na deteljišu dovelj. Na spomlad pa naj se zgodej dovelj gnoja na njivo navozi in v jeseni preorano sterniše še.enkrat preôrje. Kaclaj je cas tursico sejati? Kér se je bati, de bi spomladanjska zmerzlína turšici škodovala, se sme še le takrat saditi, ko se ni spomladanjskiga mraza več bati, in ta čas je v našili krajih večidel od svetigaJurja do srede véliciga tra v na. (Dalje sledí.) M prav ne j đe otroci živino pasejo. (Poleg nemškiga.) (Konec.) S to dušo in telo močno popačijočo nasledbo se združi šenagnjenje k jezi in terdoserčnosti. Otrok, ki dušné lastnosti živine dovelj ne pozná, hoče, de bi ga ročno na vsako besedo in vselej ubodala. Ako ne gre po poti prav tako, kakor bi bilo otroku po mislih, se mali prevzetnež serdí, jezi, kolne, pretepa živino z bičem, s palico ali ohleškam, jo s kamnjem zavrača, poja in goni in ravná ž nj o terdoserčno , lahkomiselno, de bi odrevenil ga viditi živino tako neusmiljeno in brezvestno mučiti. To pa ni še vse, kar izvira iz tega, de otroci živino pasejo. Tudi škodo je treba v misel vzeti, ktero živina na polji, v lastnini soseda, ali v srenjskih gojzd- nih in občnih pašah napravi, kar se pogosto pripe- tí, in včasih tudi, brez de bi bili pastirji tega krivi, kjer živina njih moč preséže. Živino po volji staršev sito kar je moč iz paše prigriati si otroci vsigdar pri-zadevajo, in ravno zató se marsikadaj zgodi, de mladi pastirci iz gole malopridnosti, dostikrat tudi povelje staršev spolniti, ki v to svetjejo, ki to storiti rekó in velé, sebi zročeno živino gonijo ali skoz polje po stran-skih prepovedanih potih, kjer jo pusté, de se našiti s pridelki soseda, ali pa jo ženejo v lés (gojzd), kjer mladike germovju in mladim drevesam prijeda v silno škodo gojzda, de se po takim celi déli posušé. Od tod pride, de otroci pozabijo besede natornih postav„ besede svetiga pisma, ki veli: ,.Kar želiš, de bi se tebi ne zgodilo, ne stori tudi druzimu" ; od tod tudi izvira, de si vso skerb za premoženje bližnjiga iz serca zbri-šejo, de si že mladi zvijačin vse polno naberejo, s kterimi lože svoje hudobne delà dopernašajo in z