ŠTEVILKA 197 leto kviii 29. FEBRUAR 1984 brestov obzornik lasilo delovne organizacije Osnovni cilji so opredeljeni °B NAŠEM GOSPODARSKEM NAČRTU ZA LETO 1984 Letni gospodarski načrt omogoča, da delavci, združeni v različnih Zelikah med seboj odvisnih in povezanih organizacij združenega dela, ^ zavestno akcijo zagotavljajo kar najugodnejše pogoje hi rezultate Sv°jega in skupnega družbenega dela v objektivno danih pogojih za 8°spodarjenje. Izdelani plan za leto 1984 še ni usklajen z dogovorom o družbeni “srneritvi razporejanja dohodka, ker morajo biti pred tem znani do-?°nčni rezultati za leto 1983. Zato prav sedaj, ko nastajata ta članek zaključni račun za leto 1983, pripravljamo tudi dopolnilo k planu, te r b.° delitev usklajena z dogovorom. Kljub temu poglejmo neka-re bistvene značilnosti plana. Poslovanje letos je predvideno poveča-* števila zaposlenih v vseh temeljnih organizacijah in v de-skupnosti. To povečanje ?. Predvsem na račun proizvodne .za izvoz, v TOZD Prodaja o, predvidena manjša reor-^nizaeija. čeprav kaže indeks £ edvidenega števila zaposlenih v Iverja vi s povprečjem leta «3 vrednost kar 103,8, pa vidi-Cl° P° stanju zaposlenih ob konfeta 1983, da je večina tega hip V*t*enega povečanja že izpol-J®na> saj v primerjavi s staje®*11 ob koncu leta 1983 načrtu-D-.jbo povečanje števila zaposle-e za 1,2 odstotka. hi$t temeljnih organizacijah Po-j.,,, v°' Žagalnica, Tapetništvo in ZaiVa,8re za povečanje števila z{plenih v proizvodnji, ki je v0, evnelša predvsem zaradi iz-jv a' ^ temeljni organizaciji Iju bka pa bo zaposlenost neko-Že \ečja zaradi večjega vzdr-Pr rcJa’ Pa tudi zaradi povečane V^odnje oplemenitenih plošč. V ,..ZaP°slenih načrtujemo tudi n ttneralki zaradi zahtev trga ^pboma proizvodnje v dveh Iz-=nah ter nja Plošč. večjega oplemenite- Hie 0rebitno trenutno pomanjka-tUg,. zaposlenih v posamezni te-lct l11* organizaciji bomo tudi v djtv reševali s prerazpore- ja. anu delavcev med temeljni- organizacijami. Nabava njjia tem področju smo nadrobno H opredelili predvsem potrebe Proi,eVl™ih sredstvih za oskrbo odstr.^?^6, Načrtujemo za 25 leta iqoiV večji uvoz kot je bil različ Načrtovana rast pa je onr(1 ba in sicer bomo uvoz fin v116 m repromateriala s kli-Uvoz®a Področja podvojili, s vn_ surovin in repromateriala Veči/1Vertibiblega področja pa bo bvo> Z? ^1 odstotkov. Večji del ga _a Je seveda s konvertibilne-blili °C r°čja. t*ri novih progra-dnr.y,Za domači trg pa moramo V|Sll!tevati. da ne smejo biti od-°d uvoza repromaterialov. Pri nabavi na domačem trgu izredno naraščajo zahteve po združevanju deviznih sredstev, zato realno načrtujemo podvojena sredstva za združevanje v primerjavi s tistimi iz leta 1983. Vendar bo vse odvisno predvsem od naših možnosti za združevanje deviznih sredstev, kar pa lahko neposredno vpliva na motenost načrtovane proizvodnje. PROIZVODNJA Vrednostno načrtovani obseg proizvodnje povečujemo v primerjavi z lansko kar z indeksom 191. Takšna rast proizvodnje je predvsem posledica uskladitve proizvodnih cen z rastjo cen repromaterialov, delno pa tudi načrtovane večje fizične proizvodnje. Prav tako moramo opozoriti na dejstvo, da je bilo vrednotenje proizvodnje v letu 1983 izredno nizko in sicer po zatečenih cenah iz oktobra leta 1982, kar pomeni izredno nizko osnovo, s katero primerjamo. Vse to nam potrjujejo tudi podatki o fizičnem gibanju proizvodnje, saj — izraženo v norma urah — povečujemo proizvodnjo za 9 odstotkov. Najbolj v temeljni organizaciji Pohištvo, kjer načrtujemo kar za četrtino višjo proizvodnjo od lanske. To pa zaradi tega, ker je bila v letu 1983 proizvodnja znatno pod načrtovano. V drugih temeljnih organizacijah ne načrtujemo bistveno večje fizične proizvodnje. Nekoliko višjo rast — za 12 odstotkov — še v Mineralki zaradi dvoizmenske proizvodnje in v Iver-ki zaradi načrtovane večje proizvodnje oplemenitenih plošč. V Gabru načrtujemo za 4 odstotke višjo proizvodnjo zaradi ožjega proizvodnega programa in boljše organizacije, v Jelki pa zaradi nove proizvodnje strojno tesanih tramov. Za Žagalnico vidimo, da je fizično načrtovana proizvodnja celo nižja od lanske (izraženo v norma urah), to pa zato, ker je v proizvodnji leta 1983 upoštevana tudi vsa proizvodnja ob prostih sobotah in drugih prostih dnevih, vključujoč tudi delo režijskih delavcev v proizvodnji. Podobno nam kažejo tudi vrednostni podatki po temeljnih organizacijah, s tem, da se v Ža-galnici povečuje finalna proizvodnja zaradi načrtovane naložbe v finalizacijo jelovega lesa. V Jelki pa se povečuje primarna proizvodnja zaradi že omenjenih tesanih tramov. V Pohištvu je načrtovana tudi strojegradnja. Hkrati moramo poudariti, da bo načrtovana večja fizična proizvodnja ob večjem številu zapo-(Nadaljevanje na 2. strani) OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Znano je, da so realni osebni dohodki v zadnjih dveh. letih splahneli za blizu 30 odstotkov in da v marsikateri družini že pošteno obrnejo vsak dinar, preden ga porabijo. Pa vendar se to doslej pri prodaji knjig skorajda še ne pozna; obisk v gledališčih in na koncertih celo pomalem narašča; Cankarjev dom je s svojimi kvalitetnimi umetniškimi in drugimi kulturnimi prireditvami kar naprej poln; lani je bilo v okoli 160 razstaviščih na Slovenskem čez 500 različnih slikarskih razstav; ljubiteljska kultura cvete, kot še ni najbrž nikoli, in si išče zmeraj nova področja in načine delovanja — marsikdaj se po iznajdljivosti in kvaliteti kosa celo s poklicno. Vse to je znamenje, da se obračamo vase; da v pomanjkanju zunanjega potrošniškega razkošja iščemo razkošje v sebi. Medtem ko smo se poprej leta dolgo veselili sami nad seboj, kako nam dobro gre, čeprav nam ni bilo treba pretirano delati, in se hrupno pozunanjili — se zdi zdaj, kot da smo se, obloženi s skrbmi, ozrli navznoter in se spet močneje zatekli k vrednotam, ki so nam bile zmeraj v zgodovini vir nevidne, vendar učinkovite moči in samozavesti: v njihovi zaokroženi celoti bi jim lahko rekli kultura. Matjaž Kmecl Ob dnevu žena iskreno čestitamo Brestovkam in drugim občankam! Osnovni cilji so opredeljeni (Nadaljevanje s 1. strani) slenih, nekaterih naložbah in povečani produktivnosti ter boljši organizaciji dela. Povečuje se delež pohištva in drugih izdelkov, zmanjšuje pa delež kartonov ter iprena oziroma poliuretana. Da načrtujemo večji delež pohištva, je pravzaprav razumljivo, saj smo že omenili razloge za to; na prvem mestu prav gotovo premajhna lanska proizvodnja. PRODAJA Vrednostno načrtujemo večjo prodajo brez interne realizacije (izvoz in domači trg) za 51 odstotkov. Načrtovana rast prodaje je nižja od rasti proizvodnje, kar pa je vzrok v različnih osnovah, s katerimi primerjamo. Obenem načrtujemo znižanje zalog v temeljnih organizacijah Pohištvo, Jelka in Mineralka. Prodaja iz zalog je načrtovana predvsem za domače tržišče. Celotno prodajo z interno realizacijo pa načrtujemo višjo za 42 odstotkov v primerjavi z letom 1983. To pomeni, da se zmanjšuje delež interne realizacije. V vrednostnem planu prodaje je delež izvoza 37 odstotkov, kar je nekoliko manj kot smo dosegli v letu 1983, hkrati pa več kot smo načrtovali v preteklem letu. To pomeni, da bo delež izvoza lahko tudi večji, kar bo odvisno od gibanja tečaja tujih valut ter gibanja cen na domačem trgu. Naraščanje prodaje na domačem trgu je predvideno z indeksom 157, kar pa ne pomeni bistveno večje fizične prodaje. Vendar si bo treba močno prizadevati, da bi omenjeno prodajo dosegli ali pa celo presegli. Predvsem bo potrebno izboljšati kvaliteto ponudbe in roke odpreme. Po temeljnih organizacijah vidimo, da načrtujemo največje povečanje prodaje na domačem trgu v Pohištvu, Gabru in Jelki, kjer so lani najbolj ostali pod načrtovano. IZVOZ Izvoz načrtujemo glede na predvidene potrebe po deviznih sredstvih in tudi glede na naše realne možnosti na zunanjem trgu. Vse težja prodaja na domačem trgu (zniževanje življenjskega standarda, omejena stanovanjska gradnja in drugo) nam kaže, da je izvoz za BREST še vedno eksistenčna nujnost. Poleg zniževanja zalog (s preusmeritvi- jo dela proizvodnje za izvoz) nam izvoz razrešuje tudi likvidnostni položaj (saj so načini plačila in bančno kreditiranje ugodnejši) oziroma sploh omogoča proizvodnjo. Zato predvidevamo naraščanje izvoza, izraženo v dolarjih, ki nam kaže tudi realno večanje izvoza za 20 odstotkov. Največje povečanje načrtujemo v Pohištvu, Tapetništvu ter finalnih proizvodov v Žagalnici in Jelki. Na približno enaki ravni načrtujemo izvoz za Masivo, Iverko in Mine-ralko, nižjega pa v Gabru, zaradi visoke osnove iz leta 1983 in kvalitetnejše ponudbe na domačem trgu. Dinarsko povečanje izvoza zaradi predvidenega naraščanja tečaja tujih valut načrtujemo z indeksom 143, kar pa je nekoliko manj od povečanja načrtovane prodaje na domačem trgu. Pri izvozu načrtujemo večji delež pohištva in manjši delež vseh primarnih proizvodov. Po področjih prodaje pa bomo povečali delež konvertibilnega izvoza z 81 na 89 odstotkov, saj načrtujemo kar za tretjino povečati konvertibilni izvoz iz leta 1983, klirinški pa naj bi se celo znižal. FINANČNI REZULTATI Celotni prihodek naj bi porasel za 40 odstotkov v primeri z oceno doseženega v letu 1983. Dohodek naj bi bil večji le za 25 odstotkov, ker načrtujemo hitrejšo rast porabljenih sredstev (45 odstotkov) kot prihodka. Izredno velik delež v dohodku predstavljajo obresti (18,3 odstotka), kar pomeni nižji čisti dohodek in manjše možnosti za akumulacijo in porabo. Kar 28 odstotkov celotnega prihodka pa načrtujemo realizirati z izvozom. Oblikovanja pospešene amortizacije ne predvideva nobena temeljna organizacija. Zelo skromna so tudi predvidena vlaganja v poslovni sklad; pravzaprav le v temeljnih organizacijah Masiva, Žagalnica, Iverka, Tapetništvo in Mineralka. To pa hkrati pomeni nadaljevanje stanja v preteklih letih, da ustvarjena sredstva, razporejena v poslovni sklad, ne zadoščajo niti za poravnavo obveznosti do samoupravnih sporazumov, ki se krijejo iz poslovnega sklada. Zaradi odliva kvalitetnih likvidnih sredstev se s tem likvidnostni položaj še bolj zaostruje. To nam kaže tudi primanjkljaj kvalitetnih virov financiranja obratnih sredstev, kljub temu da načrtujemo znižanje zalog, povečanje kreditov za pripravo izvoza in da bomo del sredstev amortizacije zaradi zmanjševanja odplačil kreditov namenili financiranju obratnih sredstev. NALOŽBE Lani smo zaradi nekaterih spremenjenih pogojev gospodarjenja spremenili in dopolnili tudi naš srednjeročni načrt investicij. Le-ta je hkrati osnova za letni plan naložb v letu 1984. Nekoliko večje naložbe predvidevamo v temeljnih organizacijah Pohištvo, Masiva in Žagalnica, manjše pa v Iverki in Tapetništvu. Vse pa so namenjene povečanju izvoza. V Pohištvu je načrtovana naložba samo za rekonstrukcijo in prestrukturiranje proizvodnje za izvoz (nadomestitev nekaterih strojev), celotna predvidena naložba za povečanje proizvodnje masivnega pohištva za izvoz pa bo dokončno ovrednotena po izdelavi investicijskega elaborata. Celotna naložba temelji na pridobitvi tujega in domačih kreditov ter sovlagateljev. Poleg tega pa moramo poudariti, da je načrtovana naložba otežena tudi zaradi investicijske nesposobnosti temeljne organizacije. V vseh temeljnih organizacijah predvidevamo tudi naložbe v višini do 20 odstotkov minimalne amortizacije oziroma v temeljnih organizacijah Iverka in Mineralka v višini 10 odstotkov minimalne amortizacije. Poleg teh naložb načrtujemo za letos še manjši del za sovlaganje v tovarno lesnih izdelkov IPH Žitara vas na avstrijskem Koroškem. Glede na pereče likvidnostno vprašanje bomo pred vsako naložbo proučili gospodarsko in likvidnostno zmožnost posamezne temeljne oziroma delovne organizacije. OSEBNI DOHODKI Tudi letos, kot že nekaj let nazaj, bomo morali predvideno delitev dohodka uskladiti z družbenim dogovorom, ki za letos predvideva delitev čistega dohodka na akumulacijo in porabo tako, da moramo zagotoviti hitrejšo rast sredstev za reprodukcijo od rasti dohodka in hkrati doseči enak delež akumulacije v dohodku kot v 1983. letu. V planu, ko še nimamo delitve dohodka usklajene z določili dogovora, načrtujemo rast sredstev za osebne dohodke za 33 odstotkov, mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega pa naj bi porasli v povprečju za 30 odstotkov in tako za delovno organizacijo znašali 18.715 dinarjev. Ker pa so se osebni dohodki že sedaj povečali za 10 odstotkov, bo ob doseženih načrtovanih rezultatih povečanje le še v okviru 20 odstotkov, kar pa bo glede na načrtovano inflacijo še naprej pomenilo padanje realnih osebnih dohodkov. Tako zastavljen plan bo mogoče izpolniti le ob dopuščanju delovanja ekonomskih zakonitosti in ob prizadevanjih vseh zaposlenih, ne pa ob administrativnih posegih in s tem administrativno določenem dohodku, čemer pa smo žal priča že v prvih letošnjih mesecih. Skoraj polovica Brestovcev — ženske M. Širaj Začetki Brestove strojegradnje — obetavni Doslej dobro poslovanje DELO INTERNE BANKE SOZD SLOVENIJALES Delo interne banke SOZD Slovenijales lahko za prve tri mesece poslovanja ocenimo kot zelo uspešno. Z začasnim aktom poslovne politike je bil načrtovani obseg poslovanja (153 milijonov din) večkratno presežen (465 mi lij ono v din). Predvideno je bilo predvsem združevanje sredstev članic ter pridobivanje kratkoročnih kreditov in odkupa menic. Dejansko pa je interna banka pridobila v sodelovanju s članicami še 162,5 milijona din dolgoročnih depozitov, ki jih je v celoti posredovala kot dolgoročne kredite. S tem se je povečala kvaliteta financiranja poslovanja tistih članic, ki so se vključile v te posle, in kvaliteta dela banke, ki s 53 odstotki dolgoročnih kreditov od vseh sredstev zagotavlja dobro osnovo za prihodnje poslovanje in razvoj interne banke, O dobrem delu priča tudi to, da je zbrala kar 81 odstotkov vseh sredstev nečlanic, posredovala pa jim jih je le 17 odstotkov. Ostalih 83 odstotkov je namenila za izboljšanje financiranja posle-vanja svojih članic, in sicer pf cenah, nižjih od tistih, ki bi jih morale članice plačati temeljni#1 bankam ali drugim delovnim o# ganizacijam združenega dela, č6 bi reševale likvidnostne težave z njihovo pomočjo. Vodilo poslovanja interne bar-; ke je, da s čim nižjimi obrestni®11 merami in tarifami plačil za stp-ritve ter z minimalnim zaslug kom lahko posluje ceneje °. ostalih. Zato je dosežen skup#! dohodek (milijon din) manjši °° načrtovanega (2,4 milijona di®:' Bistveni razlog za to je v dej' stvu, da je delovna skupno51 članicam v celoti vrnila vsa zdi#' žena sredstva za pokritje str#' škov ustanavljanja in začetneg3 obdobja poslovanja banke, ki s° znašali 3 milijone din. Članica#1 je bil glede na to, koliko sre#: štev so združile, razdeljen tu#1 ves skupni dohodek. Želimo, da bi bilo poslovanj6 interne banke tudi v prihod#)6 tako uspešno. I. Zabukove6 Za še večji izvoz NALOŽBA V MASIVI BO KMALU STEKLA Vse večja proizvodnja pohištva iz masivnega lesa za izvoz nujno zahteva poleg iskanja notranjih rezerv tudi vlaganja v sodobnejšo opremo in pripomočke. Glede na to, da vse od leta 1969 v opremo nismo ničesar vlagali, smo se odločili, da ob sedanji modernizaciji proizvodnje zamenjamo ključne stroje in postavimo nove sušilnice. Celotna naložba temelji na izhodiščih, ki smo si jih zastavili v investicijskem programu iz leta 1981, in sicer: 1. še naprej ostajajo nosilni proizvodni program izdelki iz masivnega lesa za izvoz; 2. tovarna se prostorsko dograjuje na sedanjem območju; 3. rekonstrukcijo bomo izpeljali postopno, tako da bo proizvodnja nemoteno tekla. Z najetjem mednarodnega kredita za pospeševanje izvoza se je pokazala možnost, da bi iztrošene ključne stroje zamenjali in postavili nove sušilnice. S postavitvijo sušilnic bo#1? rešili osnovno vprašanje — kvaj1' teto izdelkov. Ob ustrezni uredi1' vi dovoza žaganega lesa pa boi#0 lahko zmanjšali njegove zalog6,' Sedanje sušilnice nam nan##r povzročajo zastoje v proizvod#!1’ saj imajo premajhne zmogljiv°' sti, zračno suhega lesa pa je # tržišču vse manj. Z ustrezno prostorsko ureditv! jo krojilnice in prestavitvijo l#1 je za širinsko lepljenje lesa boi# izboljšali tudi izkoristek lesa. *'• izkoriščanje lesa lahko že sed#) rečemo, da ga izboljšujemo, dar ne dovolj hitro in uči##^ vito, ker smo prostorsko prev# utesnjeni. Zamenjava ključnih strojev P? meni za nas obdržati in izboljs3.£ kvaliteto in čas izdelave. Seru. masivnega pohištva za izvoz # koli niso bile velike, sedaj p# bz posebej ne. Zato je nujno, da novimi stroji dosežemo kraj5 čase nastavljanja in večje uči#1^ v tehnološkem izkoriščanju str ja- Z naložbo bomo dobili bolj56 pogoje za večji konvertibilnj 1 voz masivnega pohištva. Naci# jemo, da bomo kljub zastareli dotrajani energetski postaji #SL. li proizvodnjo še naprej obv dati. Prepričan sem, da nam bo.t1 dobrim delom vseh zaposle v uspelo dobro gospodariti tudi prihodnje. .< M. K*51 brestov obzornik Nekoliko bolje kot leto prej OB ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 1983 Z zaključnim računom sklenemo poslovno leto in položimo račune 0 gospodarjenju v enoletnem obdobju. Kaj nam je v gospodarskem pogledu prineslo preteklo leto? V primerjavi z letom 1982 prav gotovo napredek, ki se kaže v boljših gospodarskih rezultatih. Ti pa še vedno niso takšni, kot si želimo. Za Pravilno se je izkazala tudi intenzivnejša usmeritev v izvoz, kar je omogočalo reprodukcijski proces brez večjih motenj. Glavne značilnosti posameznih področij poslovnega procesa, ki vplivajo na končni rezultat, bomo poskušali na kratko opisati. proizvodnja .Letni načrt Brestove proizvodnje je bil dosežen s 94,7 odstotka, Pregled po temeljnih organizacijah pa nam kaže naslednja tabela: vendar na račun domačega trga in kooperacije. Tudi proizvodnja v Iverki je pod planom (95,9 odstotka). Zastoji, ki so nastali zaradi okvar, motene oskrbe z lesom, slabega lepila in rednega letnega remon- POHlšTVO Masiva ^agalnica gaber IVERKA TAPETNIŠTVO Jelka Mineralna prodaja sRupaj Plan 1983 Doseženo 1983 Indeks izpolnitve plana v 000 din 783.651 635.821 81.1 198.138 201.519 101.7 310.129 331.529 106.9 387.344 416.983 107.6 702.425 673.994 95.9 315.761 323.544 102.5 281.634 217.258 77.1 155.900 161.767 103.8 15.753 18.671 118.5 3,150.735 2,981.086 94.6 prodajalca«. Oskrba s surovinami in repromateriali je bila občasno motena, zato je prihajalo do zastojev v proizvodnji. Največ težav je v preteklem letu predstavljala nabava lesnih surovin za Iverko zaradi neustrezne politike cen, velikega izpada sečnje v zasebnem sektorju, boljše oskrbe prebivalstva z drvmi, izvoza in pomanjkanja goriv. Večje povpraševanje po masivnem pohištvu (na tujih tržiščih) je povzročilo tudi pomanjkanje žaganega lesa trdih listavcev in furnirja. Za zagotovitev potrebnih količin se bomo morali z dobavitelji dolgoročneje povezovati na osnovi skupnega prihodka. Značilnosti nabavnega tržišča so bile, poleg omenjenih, tudi naslednje: — rast cen kljub zamrznitvi, — veča se število materialov, za katere je potrebno združevati devizna sredstva, — zaostrujejo se plačilni pogoji (roki plačil, obrestne mere). Ker so trenutna gibanja še vedno enaka, bodo tudi letos potrebna velikanska prizadevanja pri nabavi, da bo zagotovljena nemotena proizvodnja, še posebej pa tista, ki je namenjena izvozu. UVOZ Bistvene motnje, ki so vplivale ?a 5 odstotkov nižjo proizvodnjo, ? nastale že v začetku leta, ko niso bile v celoti zasedene proiz-v°dne zmogljivosti v Pohištvu, ,.e^ar ni bilo mogoče nadomesti-J. do konca leta. Občasno je primanjkovalo nekaterih surovin in | 9Promaterialov, poleg tega pa so i j 1 * * * V Proizvodni programi razdrob-J®ni in veliko jih je bilo, serije m1 majhne. Svoje so prispevali Jmi zastarela tehnološka oprejo' redukcije električne energije pomanjkanje goriva, om a J3* kar najbolj omilili vpliv členih dejstev,,smo sprejeli i° vrsto ukrepov; od prerazpo-v Janja režijskih delavcev na delo b Proizvodnjo, prostovoljnega n in? .onega dela delavcev Skupil dejavnosti in Prodaje, do de-v 1?t?Pros,;ih sobotah in nedeljah ;a?ekaterih temeljnih organizaci-reš Ostala pa so še nekatera ne-0r ena vprašanja, kot so boljša j2i°amzacija dela in s tem boljša obscenost delovnega časa, si(? večj i izkoristek materiala in Vcf?Vl,n' ki so vsak dan dražji, in t/ p kakovost izdelave. Vz Pohištvu je poleg že naštetih vni? ,v na nižjo proizvodnjo P ival tudi padec produktivno-hte Za,radi proizvodnje, ki je žaga • a.več izdelavnega časa, kot jJe pilo predvidenega. izvnSlva Jc načrt proizvodnje za °z Presegla za 20 odstotkov, ta, so glavni vzroki za manjšo proizvodnjo. Presežen pa je načrt proizvodnje oplemenitenih plošč, in sicer za 38,3 odstotka. V Jelki so najbolj zaostali za planom, in sicer zaradi manjše proizvodnje pohištva, saj načrtovanih programov niso izdelovali (Miha H, jedilnica B2/J). Proizvodnja na žagi je bila dosežena z 92,3 odstotka plana zaradi stroje-loma polnoj armenika, kar pa so delno omilili z vključitvijo druge izmene v proizvodnjo tesanih tramov. Ugotavljajo pa tudi lastne slabosti, kot so pomanjkljiva delovna disciplina, slabo izkoriščanje materialov in slaba priprava proizvodnje, kar bodo poskušali v najkrajšem možnem času odpraviti. Druge temeljne organizacije so načrtovano proizvodnjo presegle, kar je še posebej razveseljivo za Mineralko, ki se je, kakor kaže, dokončno izkopala iz težav. Vrednost njene proizvodnje je v primerjavi z letom 1982 narasla z indeksom 306. NABAVA Zaostren gospodarski položaj in večja usmeritev našega gospodarstva v izvoz sta še povečala neskladja med ponudbo in povpraševanjem na nabavnem trgu, ki dobiva izrazito značilnost »trga Prizadevamo si, da bi uvožene surovine in materiale nadomestili z domačimi povsod tam, kjer je to mogoče. Tako je bil letni plan uvoza dosežen s 95,1 odstotka, in sicer s konvertibilnega območja 102, s klirinškega pa 63,2 odstotka. Del ustvarjenih deviznih sredstev je bilo potrebno združevati z dobavitelji, da smo si s tem zagotovili nepogrešljive repromateriale. Vendar vsem zahtevam ni bilo možno ugoditi, saj je bila razpolagalna pravica z devizami določena v višini 47,3 odstotka od deviznih prilivov. Pri uvozu opreme so nastajale velike težave s pridobivanjem potrebnih soglasij. Za nekatere materiale pa so še vedno v veljavi kontingenti, ki podaljšujejo čas, potreben za uvoz. Hitro drsenje tečaja dinarja je močno vplivalo na večanje dinarske vrednosti uvoza, medtem ko so bile cene na zunanjih tržiščih dokaj stabilne. PRODAJA Domači trg Osnovna naloga prodaje na domačem trgu je bila prodati vse zmogljivosti, namenjene za prodajo doma, in obenem znižati zaloge gotovih izdelkov. Glede na vrednostni letni načrt prodaje je bila realizacija tako rekoč stood- Novi polnojarmenik v JELKI že redno dela stotna, vendar v fizičnem obsegu ni bila dosežena. V letu 1983 smo ukinili program Katarina WH zaradi velikega deleža uvoženih materialov in nizke cene, čeprav je bilo povpraševanje po njem še vedno veliko. Nova programa Maja O in Maja BL sta prišla iz proizvodnje sredi oziroma konec leta, vendar je bila proizvedena količina premajhna, da bi pokrila potrebe domačega trga. Program MIHA tržno ni bil zanimiv, več uspeha pa je imela spalnica Tatjana, saj je bila skoraj v celoti razprodana. Pričakujemo, da bomo večji prodajni uspeh dosegli s programom Helena, ki je sad sodelovanja s Slovenijalesom. Prodaja kuhinj je še vedno vezana na predolge dobavne roke, kar kvari naš ugled. Vsa prizadevanja tečejo tako, da bi zaostanek odpravili in kuhinje začeli odpremljati z normalnim dobavnim rokom. Sedežne garniture Mojca, Ksenija in Lenka so bile na trgu dobro sprejete, tako da je proizvodnja prodana že za tri mesece naprej. Iverne plošče, surove in oplemenitene plošče so šle dobro v prodajo. Znižane so bile visoke zaloge z začetka leta, pa tudi pri prodaji oplemenitenih iveric smo zopet uspeli pridobiti zaupanje kupcev. Pri prodaji žaganega lesa ni bilo poznati vpliva splošnega zmanjšanja investicij, ker je bila fizična prodaja žaganega lesa večja kot smo si zadali z letnim načrtom. Prehajamo namreč na kakovostno spremenjen način prodaje, ki temelji na skupnem prihodku. V Jelki je na manjši obseg prodaje žaganega lesa vplival strojelom polnoj armenika, ponudba pa je bila popestrena z novo proizvodnjo — strojno tesanimi trami. Prodaja mineralnih plošč je presegla načrtovano, kar potrjuje, da je bila zastavljena pravilna prodajna politika. Uvedene so bile tudi nekatere nove tehnične rešitve za uporabo plošč in pridobljeni ustrezni atesti. Uveljavljamo pa se tudi kot uspešni izvajalci montažnih stropov in predelnih sten iz mineralnih plošč. IZVOZ j Prizadevanja, da bi še povečali izvoz naših izdelkov, so se nadaljevala tudi v preteklem letu. Že letni načrt je bil naravnan tako in predvidevali smo, da bomo izvozili za 25 odstotkov več. Tega pa nam ni uspelo izpolniti, saj je indeks doseganja plana (v dolarjih) 83,4. V primerjavi z letom 1982 pa smo dosegli za 4 odstotke večji izvoz. V Pohištvu so dosegli le 63,3 odstotka načrtovane vrednosti izvoza. Vzrok temu je v nižji proizvodnji ter preusmeritvi z ameriškega na evropski trg, kjer so cene nižje, in da so kooperanti svoje izdelke neredno dobavljali. Tudi pri izvozu žaganega lesa zaostajamo za načrtovanimi cilji predvsem zaradi zahtevnejših specifikacij in zahtev po boljši kakovosti, ki jo terjajo tuji kupci. Najbolj so presegli zastavljeni izvozni načrt v Gabru in sicer za 42,3 odstotka, sledita pa mu Masiva s 17,3 odstotka in Mine-ralka s 16,7 odstotka. V preteklem letu je bilo opaziti več povpraševanja na tujih tržiščih, predvsem pa so kon-junktumi izdelki iz masivnega lesa in vrhunske kakovosti. To se je poznalo tudi pri sklepanju letošnjih poslov, zato upamo, da nam bo letos uspelo izvozne načrte v celoti izpolniti. FINANČNI REZULTATI Že v uvodu smo omenili, da je finančni rezultat za leto 1983 ugodnejši kot je bil v letu 1982 in kakor je kazalo ob periodičnem obračunu za prvih devet mesecev. Ugodnejši razplet je posledica velikih prizadevanj vseh delavcev, da bi neugodna gibanja zaustavili in obrnili v ugodnejšo smer. Glavne kategorije finančnega izida so prikazane v spodnji razpredelnici: v 000 din o S « O !Z) « ELEMENTI >gg § » CELOTNI PRIHODEK 5.117.260 131 113 DO HODEK 1.253.256 137 119 CISTI DOHODEK 648.241 136 109 Osebni dohodki 516.014 124 109 Del ČD za grad. stan. 29.305 106 98 Rezervna sredstva 29.078 200 105 Skupna poraba v DO 23.002 133 117 Sporazumi v občini 9.419 182 _ POSLOVNI SKLAD 41.180 100 — Celotni prihodek je v primerjavi z letnim planom presežen za 13 odstotkov, porabljena sredstva pa so v preteklem letu rasla počasneje od celotnega prihodka in dohodka. V porabljenih sredstvih narašča delež amortizacije, kar je posledica povečanja amortizacijskih stopenj v preteklih letih in vsakoletne revalorizacije osnovnih sredstev. Amortizacija ima indeks rasti 153 glede na leto 1982 in je dosežena nekoliko nad načrtovano. Obveznosti, ki jih plačujemo iz dohodka, so v primerjavi z letom 1982 rasle za en odstotek hitreje kot dohodek, kar gre predvsem na račun visokih obresti, ki jih plačujemo za kratkoročne in dolgoročne kredite zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev in visokih obrestnih mer. Rast čistega dohodka je višja od rasti celotnega prihodka in načrtovane višine, osebni dohodki pa so se gibali v skladu z (Konec na 4. strani) Olimpijske igr Veliko Jugoslovanov je v februarju z dušo in srcem živelo s sarajevskimi zimskimi olimpijskimi igrami ter jih na najrazličnejše načine komentiralo; sem pa tja je bilo slišati tudi kakšno zlob-nejšo, recimo, da se bo v teh dneh manj in slabše delalo. Zato nas je zanimalo, kakšen odmev so imele igre med Bre-stovci, pa smo se odločili za »mini anketo«, v kateri smo zastavili dvoje vprašanj: — Ali si spremljal olimpijske igre in kako ocenjuješ njihov pomen za nas? — Se ti zdi, da se je med olimpijskimi igrami zaradi njih v tvojem delovnem okolju manj in slabše delalo? Anketo so pripravili:- Danica Modic, Vanda Šega, Jože Obreza, Viktor Jerič, Tone Obreza, Božo Levec, Srečo Knap. Bojan TOMŠIČ, skladiščnik— sem z dosežki naših športnikov, TOZD IVE RK A čeprav smo mogoče pričakovali ' j. vidim ne le v ampak tudi Kljub temu pa pomenijo v tem •qasli i[B3 otia|?i3gItotabo ESI a aviaaM Mislim, .daioutunpiiskg -igre Mihaši tovmmfcindt^lmjo rfl£ut pc£fduktivnu.s>. qjnq kvaliteto -dete. te glavnpntj-dihKfprsinljujp dtiibdM1. f#telin -še to samo .-nekatero 1 tekmovalne :diš-diplnme. /BiihMžnpr; taJeo . rgerariisfe obnašal; vr športnem pogledu tudi v (dav olimpijade. Kij ub • temu pd fsetin d>il tiseveps > vesel: vsakega našega r uspeha.: Olimpij a da--; bo ■gotdtoilimfcia. tsssojo težo (jzavJugoslavijo v propagandnem. pogledu. Neprimerno: večjo težo! pa bi ,imeia!,u čerrbio bile dudi gospodarske u rnzinem npritc .nas i ugodne j še. Ce bi se znali na gospodarskem področju5 tako . predstavitis svetu koti sfizna to: stožili. fe) oBnipij ado, M pridobili iza. i Jugoslavi jo 15.se-kakor boljše spričevalo v (svetu. s'[nBvobBsnq . BisnaJilav Bndpit B..'jjJvoto„,. \ c O ..U .it, m 1 ifl .eno |omi iton q ' .rit: , bIbs ŽlatBMU [n?.oq it sol .jfitluss m* 3VOt89l{ . . ,........ \,R‘ 8 »9 -----v .. ■ ,10,au 1 »ma*. luUom uc ,ijotg -bBsinBgto rlin[l3mdrbq balgoad Olimpijski ogenj tudi na Blokah. Prižgal ga jfe nekdanji reprezentant France KANDARE ‘ ! n' vanj, obenem pa smo na pose- Kot gostitelji so bili Sarajev-ben načjp izrazili boj neuvrščene čani izredno ustrežljivi in pi"1-Jugqslqvijci za mir.^svet^ in so- lažni To so priznavali tudi gO' delqY9@iČ med naradstgiifeveda pa 5stjSfivz drugih držav. Premalo je fppraganje, kako bomo vse te domačinov pa je bilo videti na nove objekte izkoristili v pri- samih tekmah, posebno pri nor- h0d°j?» se «e d.®®«™-, » isu rofijnpij s kih iger;: lahko trdim, ':da;7je vse to malce; le vplivalo °m * storilnost,' ;;^j ; ni bilo 3! Ut)?1 V ll .(Bdibigb ,-tcvdo času ' dim,: človdklj' ki se ne fejf pfigovarjal c.SOi t‘-:.c.2£ 8c£.VI£ la za posamezne 3.300 do 3.700 ,l$6ofmtitealob aglobaicj sn bhbs -b .Mas lini/ da 'jfeorganizacija' olhri-pijslcih: iger prispevata : k ugledu Jugosl avijet-nfe M tii'E.wppi, am--paltofa nsmfniHnetn.s ltB[j;Ti3iqbo — Kolikor vem, sorzai spnem-ljaujpriger nekaterih izrabdi do-pusJj;:r'endar1 delo zaradi tega' ni Trrpelonq -jj Bb.oiBt ,3toi.3-iqa 01 d -sn 303231X1 ht bs 3Š Ensboig B[n fl|i*3^§lC,33SoSPlPx#6- v- ovoob alš oa 3ožoiq snstinam 3/n2i-oB&bijW!Wi:'se6i.Geoža-tiOriabjettiL ^renfljalri^udTP^ ‘fUkmovanja, kjer rtfeo tekmovali naši 'tekmbvalci. Orgamzatorji šp dobro kljubovali slabim Urertieri-yi,;atiJaiAH&ar.x ifBbo-ia rib 'mašah; ffiBa__________ '/?^fši športniki v glavpet-,-,- les&s* m “ s? udSti še to, da so prPrtks^nO/ dijake discipline zapostavljene''1’ Ster.orr.njih nazadujemoiAf«'J& opaža tudi pri nas v občini, kjer živimo. V združenem delu sf,n£ 4La.-7.ilav Q2,u3T .m nioin.jyx3y.T,yd ^MjetifaP,:Če^šM5,¥ Jt prrptiaviiri-tokb Ičbe' ib vatif Bf. Sttip ------ ,V-:,r %člikd športho mamfeštacijb,1 ;pii kateri so sodelovale Vse tiaše republike. S tem pa sta. Jugbsla- or::.v.n Bnlusclo.. '-brv t noL-.lol-, n1..— ’ •" •• ' ’ ............... - ' "“A"' 531T"', en j In j en voT mts 3X3tB)l3n bS .[lafilgoa riirid3itoq m3nŠ0m ra3šjG-n[[Bn 7 ilBŽuJa •sv v wbav 38„o3u^g„3iBi-i3tBm Q jgrahj ge posebifo/ ipoi 'srebrni 02 sq Bgst »3loq r/olBhstBmoič^ -sr-.,ir, jljd ___ , . _ v .. Km ”r* VODNIŠKI TEČAJI ZVEZE iUA” BORNIKOV 'i OBČINE CERKN* CA .fivhog 3[nB>r(ncmoq n’ kov' je v iiasi rrilttUmn/1 Stno ^oiSfeŠt^ff^zirrt; f-u- TCkrnovanja sr«) spremljali skoraj: vsi; vendar pa zaradi lo potrebno reševati. ,3Šb/ -io/iti ,3[ 32 ii .oJIaisniM vnš-vr \r KlenoJsr onorroJob -hq v 3j 3[nbovsioxq snsjn taon s bIbbibu S8GI rnotoi s ivEgiom V Žagalnici smo Ste.-pogovarjali Stanko ROT - TOzS^l — Olimpijske igre tom in Darkom OžboltfeftiriOba .B>fitfloq BrtjBbo-iq BnlivBia Enoji -t* Scvedn scnti-olimpijske- igri' (spera^alsai nčžteko;. -da . bi izara-•dts tega x žboMe r OltiUpij skdhJgsre dahčbmisGt dash^I-JsifesO bSe ■v statii. Grčiji,- čeprav jim skušal en vrhiti,'. nekaj v takratnih značilnosti. Pravzapravošifl q vSfc • vrhunski šport prijeten cirkus, ki M • Olimpijske igre so za nas zelo pomembne, saj smo s tem dokazali našo sposobnost za organizacijo še tako zahtevnih tekmo- ie bodo v spominu, po mnenju mnogih, kot najbolje pripravljene igre do sedaj. Se pa postavlja vprašanje, kako naprej. Kako najbolje izkoristiti lepe objekte in opremljena smučišča. Gaber in J^lka so pOSTtivale na Vpbii uspešnosti', '?ato bo v letu 1984 potrebno Vložiti Sž veliko naporov, da se bo stanje pojtra- ftt[ m ,iiHons3/cIO v RŽžtordaiieV >P:iK)E^e9>Jškl5a z lansko-’ razporeditvijo ni pri- ....: rt-. vehdar podatki -or Uosegabju 'načrtovane rpvni proizvodnje vgžU-Četku leta in sklenjeni pošti za naprej dajejo upanje; da bodo režultati ob letu še ugodnejši. • (insita S bh oanoH) * Kofvšca TZKtloOlU V V/Vii|lVX JU m&sm vpdiial Preizkusili smo se v nočni orieI1 taci ji, signalizaciji in šli tudi ® nočni pohod do Volčjega jezer"-Pri organizaciji vodniškega t . čaja so nam zelo .pomagali tuf), domačini. Na kosila smo hod’ v tamkajšnjo osnovno šolo, za. trke in večerje pa smo si B39l esattfigfiS imr/rd hq ib Hf-! jrfrifrnvdt-riBn /;x ornEfri;"- iMM LIKC III V CUCIJC Uct 5111U 01 jr pr avl j ali kar; sami.'Veliko teza pa smo irpep z vtido, ki nam J zaradi-: hudega mraza večkra zamrznila in smo se morali zj ira| umivati kar s snegom. .-V prostem času smo se t” smučali, saj nam je zima P°^ tila' dovolj snega. Ob večerih P ■•,sm^.?.„z^avati.ob pesnpb. • 55588%^ znanja, B ga bodo morali !’ sredovati svojim- članom. ^ koncu so opravljali tudi izpi’ .sOggb.pL uspešno naredili, bili smo 8 novih vodnikov u vedkov in čebelic in 10 za taj i "Da bi drugo le,o W 'Oljk* _______ sambštoj.niin. delom, smo jm . -X* zdaj vključili v delo voda ' pomočnike vodnikov. . ^ BjnBvonBta ngsasn om‘uqo b\ iiaonšom rlinli/ota bsinsi Iz drugih lesarskih kolektiv^ hp\ j LIP Bled je ob svoji žagi na Rečici zgradilo sodobno mehanizirano lesno skladišče za obdelavo oblovine iglavcev. Novo mehanizirano skladišče je plod uspešne kooperacije med LIP-°vim kovinskim obratom in zna-Uo strojno tovarno Springer iz Avstrije. Kooperacija zajema obziren program strojne opreme za žagarsko industrijo in obdelavo lesa v gozdarstvu. Pomembna je ‘zlasti zato, ker v veliki meri nadomešča uvoz strojne opreme in Zagotavlja rezervne dele. Tudi MEBLO je sodeloval na ?arajevskih zimskih olimpijskih ‘gfah. Poleg tega, da je opremil L'ibune s stadionskimi sedeži na Roševu in Zotri. je opremil še vrsto hotelov' in drugih objek-_°V' v Sarajevu in okolici; v me-je montiral. tudi cestno si- vijcne Ml lllVltLlltiUlC upivniv i,c* Pbtrebe 'olimpijskih iger je Me-’hi .navrgla 8 starih milijard dinarjev realizacije. je znašala 14 odstotkov. Ugotavljajo potrebe po kadrovski okrepitvi zlasti na proizvodno tehničnem področju ter v okviru tehnične priprave dela in razvojne službe. LESNINA je nedavno praznovala petintridesetletnico svojega delovanja. Organizirana je v 7 trgovskih in 7 proizvodnih temeljnih organizacijah, zaposluje 2.550 delavcev, od tega v proizvodnji 1070; visoko in višjo strokovno izobrazbo ima 295 delavcev. Na domačem trgu posluje v 10 predstavništvih in 63 prodajalnah in skladiščih -s skupno površino nad 130.000 kvadratnih metrov v 36 večjih mestih Jugoslavije, pri izvozu pa posluje z več kot 40 državami na vseh celinah;, celotni izvoz je lani znašal 45 milijonov dolarjev, od tega 95 odstotkov na konvertibilna tržišča. Lani so ustvarili 24.225 milijonov dinarjev celotnega prihodka, promet poslovnih enot v . V STOI.L inskimi niso zadovoljni z __-izvoznimi dosežki, saj ^ dosegli le štiri petine izvoza, f ...................... poseženega v letu 1982. Glavni raz-za manjši »izvoz je v tern, da je padel v vodo inženirski Posel za Irak, kamor so še leto Poprej izvozih za 2 milijona do-ar.jev opreme. Še vedno pa Predstavlja v celotnem Štolo-V0|!I Izvo/U kar 70 odstotkov iz- les. s-;; ' . , - . » VQ2-sedežnega pohištva. -i — Sklici sej niso ravno pogo- Delegati Tokrat je naš pogovor stekel z Mitjo STROHSACKOM — TOZD Pohištvo — delegatom v delavskem svetu SOZD Slovenija- uo informatiko in finance. - ■ :-■. ■ gosti, vendar mislim, tla je pred- S p' saj vemo, da -so -pošai težiteJ čraf- rPr..... ir.-ašpg&n 9h en 8lES^d?^feJ?®**fcod Tfilbo iriesihecj os {alt 5!, °i voteibiEgoled sniqu)le e;5oV ioiroheO, v. 199,?V it? prim S^s^ni iR*1 kompleksa za ®iarno predelavo des^aikdt;ee --'usmdce .iu .1 rtokv9 P^edračjunska vt»dnost rtp,,r e-žaiie. zmtša-228.979.000; di narava -9lt* atrl r n* ojinslciet) cjiSmldO apoissinegio edšiiohea cia , tujini pa je znašal 55 milijonov rtmlaljevt tqbo« eieiisinegio a j, o j nb ,insinoq ib:1 .»soinšipri v načrtovano, ;tar pomeni; tudi proizvodni plan za opleme- < Večj-h i d prj^izjtbdpjjo; o tj eo ntUdi/ v iteto,;ida; so;imeti'na volifcdovolj zač uspe uvožene g a - papi rja. za itti-i|fsKttt»f£ itiJu? . / riii:: IsS ,on[B3ido )oy! qhln imnilml bv¥i JELOVICI1 načrtujejo kada-' tos 11 Od-' 'V®6jiti naložb! le ffčkdii-strukcijo- in modernizacije proizvodnje vrat. Vrednost te naložbe ■ bo pO grobih ocenah znašala od 250 do 300 milijonov dinarjev. Če bo na voljo dovolj sredstev, bodo zgradili.še objekt za potrebe ; inženiringa! in , računalniškega centra, lastno liidrocet;-tralo v Preddvoru.; ter; odprli svojo poslovalnico v Škofji Loki. taonssv |x iiavsg1 55B,7TcW™*!rl a: nlzimz M V -otsoirj manvBtzsBi v isoov irrisi -iml ilBiisinBgio delež riinvonzo študij ob delu iMSIVZivl Sl IT80VOZ Zrrmuu govore '0ol.J;jtAvy.J.vijLjty - it*- pactV/Ctzuoz oumiuu. i^ ^ opraviti najmanj polovico obveznostpenega letnikai,'-šidbi' jelMlPpd-idmč/ piiekinjbna.-zai inb-lletoii itiadaljevalai -pa sp ijet-VJ nPslednjeim letu, -oetj epštudanti izpolnil; obveznosti 1 izt prvega; leta, mirnimi z .itemoi -D BS niče na vseh koncih in krajih države in bi bili poleg ostahh-ovir tudi stroški pogostejših llfiiisinBgio id urrtat -j[ os oišmT .vonBsitieq v Med i Bres lom- , im sestavljeno orgahizačijoetni dovolj trdile, pd-ASStftvd na sanioupravnem pocj-iftčjm T«< kaitenem j teče beseda, verjetno pa tudi na poslovnem ne gre tako kot bi želeli. Krivce lahko iščemo na obeh straneh; dejstva'-pa-jč, 'daitvsehitndžčriošti, ki nam jate takšno povezovanje tiudii/ 8e vzdaleč-:: rse izkoriščamo aČDW^jilivsteU .okvoJ kivbuJ oj riii ni ošili ovsomsS ni ovoIgniO bam , ’ . , Moram reči, da..so gradiva /a sbj.e, delavskega, svetit cries,.dobro pripravljena i in i kvali.tetnP--obraZi-ložena. Manjše težhve -tizviiiajib' it || ugotg>#py, niso ix>g<)ste. Z»tp;.,;se. .nabere ogrdmnd gradiva, skozi katerega se težko prebiješ,-posebno, če ga tioc89i*Mi6C"preiastati2ic-i oa atsi -algBs iaiod oa oži .9>išuq iiasv mij bilo potrebno tudi (in predvsem) - storiti'kvaliteten korak naprej na' Brestu. iteondigosian ni vobsqoqe riinjod moral stroške izterjati na sodišču, ifoov sn bItsH i.O .riT ,83WOl SigEUS^i dravske službe odločil, da odstopa oc^ s voj e ^zahteve^ i pogodbe študentov, kar zgovorno priča naslednja tabela: Pomoč v letu ?S K="&li Še študir. Prekinili študij Odšli Delajo iz DO Delajo na Brestu 1972 1973 1974 24 13 dtcZAuj in ioindiaO I^utn oIbJ^PbiI 4S7o9n5i}einuii!ito9q bc iiiffeaibo r,aho8 lčnalps?! iSorivsi ^97g3 s siibori urng^f rl siz srnonsm -jg7K ,ieev sjneloO ti msilšvej mob 30193 .Bl9qeir ismsoinfv sla $: iiiosiuJiqB>i do ni obiBg eisd snoš dpS^iDibo ilod b>!iiA bo oiiiižsi bs <1984ivos isssji cnaSlsi ni or^sj sj 1982in01 anlibodov4?0 ob aačiiBta SKUPAJ'olq6>i v l§gds 9i Tiger stal ^fsgsv^ 'on 5 it e in u mcSi i ^ 19t ilsjebsi lodss oj £t»Gt etat uštooBS "lil j 4^8 10 [9>lliv9}š ^oinšj9iq |i ajnGvaifebEM) 1 ,1|lftAHOIOUŠOV3,‘iAn7uO>i« 5 OV&ROTAGU&O 01317^3833 4 1 _ WOH'.: slivBiq6n li i>l ,ivis?>olo i>lžo? o9 dnoiat Bn fe;buii Hiti—oe ,Bpog-t»ii!9v 3iid si on2oiioq n:-ki9ŠGiJa£wq clas S)iBn4&j 92 .vsioš:- bin9»aiim«n,3Jno".t nrdibod ‘ .aliijstu }9qoriSii3BsiriG5TO sJb .ibnjl ogonm ilsiitaiB 02 Ib-oIbT l°,ffl;^c.bolJc:PW lartiA tio!A .oidiriž oziržV ,oms3 aii r-irritlaftfic{ŠSatV P^aoI5»lfe'WiXi^8*'-iP«K«»V<*r nja medi i »bazo« i dri:! SOZD,; lahko spremenili .^ndopolrrillozifomA opuštili? .iisisseH .slnsg slad ni rniolbo ume} oa .ubisrnS .ib ni aj ilivbuJ .sišijss v itirotsmu udeila obs delu; detin §e zvetiti d rria--'Brestu; _____■_______ uspešna naložbo gIbiisI ,0q olss sj um IbišbT .olavišss i9qa jv ob ddlii'Assštifekeiii Iefcnfil982l/i98i}sje .dentov ob delu na s teti. njih ;šoiah‘sta žm Qd ZA.siudentbvrnacvrBjili :šolah Jerseclerh in iti^eols ošjud oš oiivs;oq sj as aoq 02 !>i ,VSD -BŠeiis imiilšsv irnilBiasri oven en s itBidu otsioni 9j olsb onoililoR .im ■"("rinlunlj b'8' -inrisbi iiq amelhii i{ivspoiBqu>io vapotGsinsgio ujnevsit -olaGri 03 agil ailenavole ipotesinsg ia oa i>! ,i>!oi v msjšoio s Fe Turšič .riolasido riidariGiilsii iiq iliaoiqsi sg ni lisinijgaS v ibut slivnjog Sf>Gl sjil i)i ,5ioilGM sjoiA .rtaccv ili>lšilo?lo v EBS 8Si oblikovanja _stališč in .priprava razprav ob posameznih vprašanjih, ki jih ob ravn ava.-; baš.!;do-lavski svet. Pri tem, pa bi moral Aaš$>'dPldriff''byiatiižaSji:. ">'zsoloo -ainebot ari ItBVtlgv uho un mod bL ,e5ižiuT ebPirjpraviJa egg. -oiqsiq iisbsn evlibaiu ensla idin -en_..........^ ___ či=.š 'tiščitg ffi m- - „. . . , .jcggs^f;«tieSaro#»3a«eoj#:bUV e;;;n -oc,Stroški zatnenjaveSZnašajoolSjOO d|n»s vGiq9d .abisg alod sjiotasin jkj&asB zaazamtiijavd rastjbne izkaznice drnjadett; teden) rzaradi vprevec-jtinjacpravilnosliBpodatkov; nv i*qj stnlhTim .matičnih knjigah oziroma za tiste, cki' šovse prišMHi-i nai' »bmočjieimdščiiobčine;pa, .'fkrs enega meseca, iaonlaaimssn ii6V9irie6joq .oinoil onlibolb - Zigmund Slovenski kulturni praznik pri nas Občinska zveza kulturnih organizacij je pozvala vsa kulturna društva in skupine v naši občini, naj bi letošnji slovenski kulturni praznik počastili še posebno slovesno, vendar ne zgolj s proslavami, temveč s prikazom žive kulturne ustvarjalnosti. Tako naj bi v okviru tega praznika vsaka ljubiteljska sekcija prikazala del svojih dosežkov v svoji krajevni skupnosti, na glasbenem, gledališkem, folklornem, likovnem, literarnem, filmskem in še kakšnem področju, da bi Prešernov dan tako postal resnični praznik slovenske kulture, ne pa zgolj nadležna obveznost. V tem smislu so v nekaterih osnovnih šolah organizirali kulturne prireditve, ki so poleg omenjenih področij zajemale tu- di razgovore s slovenskimi pisatelji in pesniki, v nekaterih pa so se povezali z odraslimi ljubiteljskimi skupinami in skupaj izvedli prireditev. Odrasle amaterske skupine so v svojih krajevnih skupnostih imele vrsto kulturnih prireditev. Tako je bil v Begunjah koncert ženskega pevskega zbora iz Begunj ob petletnici njihovega delovanja. V Starem trgu je bil literarni večer, pripravljajo pa tudi teden domačega filma in premiero gledališke predstave. Moški pevski zbor iz Rakeka je ob tej priložnosti prepeval podoknice v središčih Unca, Ivanje-ga sela in Rakeka. Notranjski študentski klub je priredil literarni večer v razstavnem prostoru slik akademskega slikarja Milana Rota. Občinska knjižnica je organizirala »odprti teden knjižnice«, kar pomeni, da je bila odprta vsak dan od 7. do 18. ure, s tem, da zamudnikom ni bilo potrebno plačevati zamudnine. Amaterska likovna skupina pa je v ta namen podaljšala (pripravljajo tudi novo) razstavo del s slikarskega ex-tem-pora v pritličju blagovnice. Vidimo torej, da je bilo ob slovenskem kulturnem prazniku letos po naših krajevnih skupnostih vendarle čutiti živahnejši kulturni utrip kot običajno. Žal pa ni našel večjega odmeva med širšim krogom občanov in še posebej ne v združenem delu. J. Steržaj LJUBITELJEM PLANIN! Vse ljubitelje planinskih pohodov vabimo, da sodelujejo na zimskem pohodu na Snežnik, ki bo v nedeljo, 11. marca. Da bi pravočasno naročili prevoze, sprejemamo prijave do 5. marca v pisarni društva od 19. do 20. ure; tedaj lahko tudi podaljšate članstvo v društvu za leto 1984. Istočasno vas vabimo tudi na predavanje z diapozitivi »Najvišja preplezana stena v Himalaji DHAULAGIRI«. Predaval bo vodilni jugoslovanski alpinist Stane BELAK-ŠRAUF. Predavanje bo v petek, 9. marca ob 17. uri v kinodvorani Cerknica. Planinsko društvo Cerknica NOVOSTI IZ KNJIŽNICE BUCHENWALD Zbornik o naših ljudeh v koncentracijskih taboriščih. Prvi del obsega splošni opis taborišča, dragi del pa so pričevanja preživelih. Posebej je objavljen seznam jugoslovanskih internirancev. RUBINSTEIN, A.: Mojih mnogo let Avtobiografija znanega pianista je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so prikazana njegova mlada leta, v dragem pa razdobje njegove zrelosti in starosti. Delo je napisano kot temperamenten dnevnik. LEVSTIK, V.: Višnjeva repatica To je najobsežnejši satirično pustolovski kriminalni slovenski roman, v katerem je spet razgaljeno malomeščanstvo naše prestolnice pred prvo svetovno vojno. Knjiga je zelo zanimiva tudi za sodobnega bralca kot ogledalo človekovih slabosti in zablod, ki se ponavljajo v vsakem času. ROZMAN, S.: Mezinček in mezinčica V posameznih kratkih zapisih zaživijo na nenavaden način povsem vsakdanji predmeti, kot so deli obleke in deli človeškega telesa. Ob njih pisatelj niza svoje izkušnje, k čemur doda še kak izrek ali pregovor. JONES, Th. G.: Harfa na vodi V zbirki so zbrane zelo stare waleške pravljice, ki so nastajale in živele med ljudstvom dolga stoletja pred pismenostjo. Dogajajo se v čudnem svetu, kjer ni prave meje med resničnostjo in čarovnijo. Opažam, da kljub ukrepom samoupravljanje pri nas še ni zaživelo. Toliko bolj pa so se razmahnile SIS. Zlasti interesne ... Predlagam, da ukinemo stanovanjsko politiko, saj imajo že vsi politiki stanovanja. Kot je splošno znano, se je marsikaj krepko podražilo. Če naša prihodnost ne bo lepša, bo zanesljivo — dragocenejša. Opažam, da so vsi občani postali strastni gobarji; zlasti se zanimajo za jurčke. Škoda je le, da jih je okrog dvajsetega v mesecu zelo malo... Uefo Hattauj&iti pmiotti (Nadaljevanje iz prejšnje številke) »KONTRAREVOLUCIONARJI« SPREJMEJO OKUPATORJEVO OROŽJE Po roški ofenzivi, ki je napravila veliko gorja, so bili ljudje na terenu zelo prestrašeni in potrebno je bilo mnogo truda in prepričevanja, da so se terenske mreže odborov Osvobodilne fronte, partijske in skojevske organizacije zopet uredile. Takrat so aretirali mnogo ljudi, dobrih aktivistov in treba jih je bilo nadomestiti. Nekateri pa so se iz strahu umaknili v zatišje. Ludvik je s preostalimi terenskimi delavci zastavil vse sile, da bi delo na terenu spet zaživelo. Takrat mu je zelo pomagal Alojz Rožej, ki je bil zadolžen za meniševski del. Med roško ofenzivo in po njej pa se je pojavilo še hujše zlo. Tihi organizatorji slovenske lige so nastopili javno z orožjem v roki, ki so si ga izprosili pri italijanskih oblasteh. Vaške straže so se že ob koncu julija 1942 pojavile tudi v Begunjah in v okoliških vaseh. Alojz Matičič, ki ga je Ludvik Lovko nekoliko prej zaščitil, ker je obljubil, da bo opustil protipartizansko delovanje, je postal komandant vaških straž. Ne samo on, tudi drugi, ki so jih imeli za pripadnike Osvobodilne fronte, so prijeli za orožje. Ludvik je bil nad vsemi zelo razočaran. Vsa prizadevanja in odvračanja so se razblinila v nič. Nekoliko manj ga je presenetilo ravnanje župnika Viktorja Turka, glavnega organizatorja bele garde, čeprav se je z njim velikokrat sestajal in ga svaril pred sramotnim dejanjem. Turk mu je najprej še celo dajal prispevke za Osvobodilno fronto. Prav tako mu v Cerknici ni uspelo odtegniti od protikomunistične dejavnosti kaplana Borisa Femca. Izmenoma sta k njemu hodila z Edvardom Tavžljem iz Dolenje vasi, a nista v ničemer uspela. Femc je bil za razliko od Turka bolj odkrit, pa je jasno in iskreno kazal sovražno stališče do Osvobodilne fronte in partizanskega gibanja. Že ob koncu leta 1941 je zbiral v kaplaniji mlade in jih povezoval v katoliško akcijo ter jih protikomunistično vzgajal. V začetku leta 1943 je začel izdajati še list Notranjec v borbi proti komunizmu in ga v osemsto izvodih s pomočjo skrivnih sodelavcev razpečeval po Notranjskem. Nastala je polarizacija sil, bratomorna vojna, ki je terjala še hujši oboroženi spopad. Medsebojno pobijanje med Slovenci je Ludvika zelo prizadelo. Pozneje pa je bil tudi dovolj prizanesljiv, zlasti do zapeljancev in do svojcev, ki so podpirali ali simpatizirali z na novo nastalimi vaškimi stražami. Politično delo je moralo ubrati še doslednejše prijeme pri razkrinkavanju organizatorjev okupatorjevih zaveznikov. Dokazati je bilo treba sramotno vlogo, ki so jo predstavniki stare ureditve nadeli preprostim ljudem z gesli, da je vera v nevarnosti in jih strašili z ruskim komunizmom, odvzemanjem zemlje in podobnim. Vse bolj se je postavljala opredelitev »za« ali »proti«. Potrebno je bilo razkrinkavati sredince, ki so čakali na angleško pomoč. Partizanstvo pa si je čedalje bolj pridobivalo zavezništvo zunaj meja in oporo v svojih silah, ki so se še bolj jeklenile v spopadu z domačo reakcijo. Ludvik je moral zato nenehno pojasnjevati nesmiselnost medse- bojnih spopadov in neizogibnosti propada vseh izdajalcev. Ludvik pa je hodil tudi po primorskih vaseh in tam je dobil vso moralno oporo, ki mu je dajala moči tudi takrat, ko je bila bela garda na višku svoje moči. Ob kapitulaciji Italije so kontrare-volucionarji izgubili svoje italijanske gospodarje, vendar njihove vojaške enote na območju Notranjske niso klonile. Nasprotno, devetega in desetega septembra 1943 so še celo gospodovali po Cerknici in pritiskali na civilno oblast, da bi v trgu organizirali nekakšno obrambno stražo brez partizanov. Z motivacijo, da bi ohranili red, so se zlasti cerkniški pripadniki in zavezniki belogardizma, ki še niso oblekli okupatorskih cap, pripravljali na organizacijo svoje obrambne straže. Do tedaj v Cerknici niso uspeli organizirati oborožene bele garde in ob kapitulaciji Italije so po Cerknici šarili begunjski »brambovci«, ki so imeli v svojih vrstah nekaj cerkniških fantov. Na pogovorih v Cerknici so se 9. septembra 1943 dopoldne pogovarjali, kako bi ohranili red in Nemcem izkazali lojalnost. Občane, ki pa ne bi ubogali sprejetih odlokov, bi morali strogo kaznovati. Na pogovoru so bili tudi župan Leopold Turšič, oba zdravnika, sodnik in še kdo. Mirko Javornik, Tone Ponikvar, Boris Femc, Vinko Skubic, Alojz Arhar in še kakšen iz vrst belogardističnih pristašev so vztrajali, da bi osnovali trško stražo, ki bi jo vodil Rado Petrovič. To bi bila nova postojanka bele garde. Nekateri, zlasti Turšič in dr. Smerdu, so temu odloku in ustanovitvi straže nasprotovali. Ljudje se za red niso zmenili in odnašali so iz opuščenega italijanskega taborišča vse, še zlasti orožje. DODATEK V pogovorih v Cerknici 9. septembra 1943 so poskušali pristaši belogardizma z Mirkom Javornikom na čelu vplivati na tedanjega župana Leopolda Turšiča, da bi organizirali trško stražo brez partizanov. Turšič se je temu uprl in se zavzemal za stražo, v kateri bi bili samo partizani. Tik pred koncem vojne so Turšiča domobranci zverinsko pokončali. * v Istega dne pozno popoldne so v Cerknico prišli partizani s Križne gore. Bilo jih je samo šest in vodil jih je Ludvik Lovko. Ustavili so se med Cinglovo in Samčevo hišo in prepevali. Pridružili so se jim domači terenci Jože Mele, Tone Klančar starejši, Miro Majer, Vine Turk, Tone Šparemblek in drugi. Potlej so šli proti mostu in se tam srečali z vodilnim slovenskim organizatorjem bele garde Mirkom Javornikom, ki je prišel nekaj dni prej na »obisk« v rojstno Cerknico. Okrog mesta se 'je potepalo še nekaj belogardistov, ki so hitro pobrali šila in kopita in zbežali na »plač« k svoji večji skupini. Nekatere so terenci pri mostu obrcali in jim vzeli puške. Ko so borci zagledali zloglasnega protikomunista in agitatorja Javornika, ga je menda Matija Telič hotel podreti z rafalom. Ludvik je to preprečil, češ da se je potrebno z njim pogovoriti in ga zaslišati. Med tem časom pa je pobegnil k svojim in nato v Begunje. Čez dva ali tri dni je edini ušel partizanski obkolitvi na Rakeku in v Ljubljano po pomoč in navodila, a se ni več vrnil. Partizani so za bežečimi belogardisti po »veliki gasi« spuščali strele, pozneje pa je prišlo do pogovorov z njimi, ko so na pogajanja, ki jih je zahteval Ludvik Lovko, poslali kaplana Janeza Kalana. Ta ni bil tako kompromitiran kot Femc, zato sta šla z njim na pogovor Ludvik in Tone Klančar starejši. Kalan ju je seznanil s sklepi in zahtevami dopoldanskega sestanka, ki pa za partizane niso bili sprejemljivi. Ludvik je ovrgel vse zahteve, še zlasti to, da bi v trški straži sodelovali kompromitirani belogardisti. Soglašal je le z eno točko, da j® treba zavarovati narodno premože-nje. V pogajanjih so se razhajali, .11! ker niso bili pripravljeni položit1 orožja, jim je Ludvik zagrozil, da b°' do pokončani s silo, kajti brigade s® bodo kmalu pojavile na Blokah. P®-tlej so partizani odšli. Večja skupina belogardistov je ti; sti večer v Cerknici še pozno v n o® popivala in ob nenadnem prihod® manjše nemške skupine v Cerknj®® do skladišč, od koder so odpelje® nekaj vojaškega materiala, so se b®' gunjski belogardisti razbežali v s®°' jo postojanko. Partizani so se spet vrnili v i®11 sestavi. Zvedeli so, da so v kap1®' nijo znosili precej orožja in streli®® in da mislijo ustanoviti postojank® bele garde pod vodstvom Rada P®' troviča. Takoj so napravili načrt, d® obkolijo kaplanijo in z nje prežene) cerkniške organizatorje sovražne v®' jaške enote. Ker so bila vrata zaklf' njena, so prišli v prvo nadstropj® poslopja po lestvi in v njem zasac® nekatere »brambovce« v spanju. Prebujeni so preplašeni glede'] kako jim partizani pred očmi °°g šajo nabrani plen in ga nalagajo j1 voz. Ludvik in Jože Mele sta po L stvi spravljala vojaški material ® zadnjega naboja. Vinka Skubica, ■> žeta Lovka in Alojza Arharja sta * krat pustila pri miru, čeprav bi P. bilo treba aretirati. Tudi v tem PfJ, meru je Ludvik ravnal humano ’ prizanesljivo. V kaplaniji je bilo za zaklenjeni®® vrati ene izmed sob še nekaj bel gardističnih »brambovcev« in nek jih je prespalo pri Klobčarjevih ,| še kje. Ob prvem svitu so se p°d za tistimi s kaplanom Femcem ® čelu, ki so se zatekli v begunjs* belogardistično postojanko še P poldne prejšnjega dne. Tam so ®k paj s svojimi »varuhi« 14. septe bra 1943 doživeli usodo Alcazan ’ ko so jih uničile sile Gradnik®^, brigade. Blizu dvesto mož je bilo d,|Z,|e,lh' (Se bo nadalfeva^ Nz številke 77 — 28. februar 1974) kako smo gospodarili v letu 1973 Proizvodnja v letu 1973 je bila za 4% višja od proizvodnje iz leta 1972. število zaposlenih je ostalo nespremenjeno. Nestabilne so bile nabavne cene. Prodaja delno zaostaja za stopnjo rasti proizvodnje kljub večjemu plasmaju na domači trg. Zaloge so v porastu. Globalno je lastna Cena višja za 6 %, medtem ko je stopnja akumulativnosti nižja za 15 odstotkov. Osebni dohodki na zaposlenega so presegli 1910 dinarjev. Doseženi izvoz v letu 1973, je, če ga primerjamo z letnim planom, izveden z indeksom 87, oziroma v višini 4.618.845 dolarjev. gradnja na broškem polju napreduje Verjetno ni med nami nikogar, ki ne bi z zanimanjem opazoval nove 'ndustrijske cone, ki je začrtana pod vasico Podskrajnik, kjer že tretji mesec opravljajo dela, ki so potrebna, da se zgradi objekt — centralno skladišče. Dela potekajo po predvidenem operativnem načrtu izvajalca zemeljskih del gradbenega podjetja GRADIŠČE Cerknica. Priprava gradišča in široki izkop zemljišča sta glede na dokaj ugodno vreme, ki ga imajo letos 9raditelji, potekala brez večjih zastojev. Zaključena licitacija za oddajo gradbenih del pri izgradnji 'OVARNE IVERNIH PLOŠČ Za razpisano licitacijo je bilo med slovensko gradbeno industrijo mno-90 zanimanja. Pri investitorju se je zglasilo 8 gradbenih podjetij, ki so zahtevala tehnično dokumentacijo in podrobnejše informacije o gradnji. Kljub takemu zanimanju pa so do roka prispele le tri uradne ponudbe. Prijavili so se: Gradbeno podjetje Tehnika iz Ljubljane, Splošno gradbeno Podjetje Gorica iz Nove Gorice in Gradbeno industrijsko podjetje Gradis lz Ljubljane. Centralni delavski svet je sprejel predlog razpisne komisije in sklenil, da se SGP Gorica zaupa izgradnjo nove tovarne ivernih plošč. NAČRT| za NOVO ŽAGALNICO Vemo, da žaga ni samo zgradba, to je žagalnica, kjer so nameščeni str°ji in transporterji, pač pa jo je treba obravnavati kot kompleks, ki ga sestavljata sortirnica za žagan les in skladišče žaganega lesa. Ta kom-Pleks je treba kot celoto tudi obravnavati. Vse ključne dele žagarskega obrata je treba urediti in povezati v tehnološko celoto, da bo mogoče ®hanizirano manipuliranje s hlodovino kakor tudi z žaganim lesom. samoupravna dogajanja Integracijska pot Bresta je usmerjena v sooblikovanje velike sestav-lene organizacije Slovenijales. Čeprav komisija, sestavljena iz delavcev oosedanjega podjetja Slovenijales in podjetja Brest, pravkar dokončuje VoJ elaborat o vzrokih, pogojih in možnostih združitve, lahko že zapi-emo, da so razmere v gospodarstvu lesno predelovalne industrije take, ® zahtevajo organizirano povezovanje. Zlasti je pri tem pomembno pove-0vanje proizvodnje in trgovine. t*recej neresnosti ^estKa%Ns°mPčVENuTVO Iri?Vfr smučarska sezona v za-nih U' d®lavci Brestovih temelj-vn 1 n ^nsnuizacij pa željni tekmo-orJ? • usPehov, se je sindikalna Racija Žagalnice odločila, v corganizira prvenstvo Bresta slai^^oarskih tekih im v vele- arT^kmovanje je bilo 21. janu-2a v Starem trgu na Ulaki. y.._ rs.omrzacijo tekmovanja smo nam0/* SK r,r'1inn ki SK Loška dolina, ki na* n z.y*> resnostjo priskočil Pripravi]^ tzv P.r°g€ zares odlično v&e lepo tvriA ' m proge zares ouncnu Vle^l. Kljub temu, da je bilo tudi tv P™P'ravljen°> Pa se je PbKrat pokazala neresnost nat športnikov in ljudi, ki io v , j® za šport im rekreaci-uasem kolektivu. le^2s^® Prijavljenih jih je prišlo mor-«’ ZVeči>ne iz Žagalnice. Ne dat J? razumeti, kje so bili te-n-iikit ““^tkalni delavci (predsed-šport ■ Preds'tavmiki odbora San iza.rekreacij o v delovni tudi f p111’ sai 50 bile obenem to pe zbirne tekme za sestavo eki-jales Zltnske igre SOZD Sloveni- Lpo’/* vsemu je tekmovanje delav^sP|lo in pohvaliti moramo požrt,e Loška dolina za zelo ciJi tekm*aniael° °rganiza" za or- ^agalndca Z- Masiva točke 41 25 3. Jelka 23 4. Iverka 18 5. SD 8 6. Tapetništvo 5 7. Pohištvo 3 8. Prodaja 2 Posamezniki VELESLALOM — do 30 let (12 tekmovalcev) 1. Stanko Rot (Masiva) 26,49 2. Roman Šega (Masiva) 27,47 3. Jože Funda (Žagalnica) 28,36 30 do 40 let (5 tekmovalcev) L Tone Skuk (Skupne dejavnosti) 27,92 2. Gvido Svet (Jelka) 28,35 3 Rajko Kraševec (Žagalnica) 28,77 Nad 40 let (3 tekmovalci) 1. Franc Žagar (Žagalnica) 31,24 2. Zdravko Zabukovec (Skupne dejavnosti) 32,35 3. Viktor Rupar (Jelka) 1:03,22 TEKI — do 30 let (6 tekmoval- cev) 1. Igor Zakrajšek (Žagalnica) 19,33 2. Milan Gornik (Iverka) 19,59 3. Alojz Žnidaršič (Žagalnica) 22,26 30 do 40 let (6 tekmovalcev) 1. Darko Ožbolt (žagalnica) 20,38 2. Stanko Mihelčič (Žagalnica) 21,02 3. Rajko Kraševec (Žagalnica) 21,10 nad 40 let (4 tekmovalci) L Tone Kandare (Žagalnica) 22,17 2. Jože Kebe (Pohištvo) 27,00 3. Franc Kranjc (Prodaja) 29,47 J. Funda Za boljši delegatski sistem OBČINSKA kandidacijska KONFERENCA Po naših ustavnih določilih je za nosilce delegatskih funkcij v skupščinah trajanje madata določeno na dve leti, se pa lahko tudi ponovi. Letos poteče mandat nosilcem najodgovornejših delegatskih dolžnosti, ki so bili izvoljeni v letu 1982. Nakopičene gospodarske in družbene težave ter protislovja vse pogosteje povezujemo tudi z vprašanji kadrovske politike oziroma ocenami o tem, ali posamezniki, ki opravljajo odgovorne delegatske dolžnosti, s svojimi sposobnostmi zagotavljajo uresničevanje družbeno dogovorjenih prednostnih nalog in utr-iuieio vlogo skupščinskih teles, ki jih vodijo. Osnovno nalogo so pri tem opravile temeljne kandidacijske konference v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Na njih so poleg obravnave evidentiranih kandidatov ocenjevali tudi vlogo delegatov v skupščinskih telesih. Glavna ugotovitev je, da so delegacije še vedno prepuščene same sebi in se sklicujejo predvsem na pobudo sklicatelja skupščine oziroma vodij delegacij ter po svojih močeh obravnavajo predloženo gradivo. Na sejah delegacij samo izjemoma sodelujejo predstavniki organov upravljanja oziroma poslovodni delavci. Nezadostno, ali pa ga sploh ni, pa je usklajevanje delegacij ob posameznih vprašanjih. Tako se dogaja, da delegati v zboru zdru- ženega dela razpravljajo o življenju v krajevni skupnosti, ne pa v združenem delu, enaka pa so tudi delegatska vprašanja, ki se v bistvu nanašajo na krajevno skupnost in bi spadala po svoji vsebini celo na skupščino komunalno-cestne skupnosti. Vsa ta opažanja nam morajo biti napotek za prihodnje delo. Na občinski kandidacijski konferenci so bili predlagani zvečine dosedanji predsedniki m podpredsedniki skupščin in njenih zborov, prav tako pa potrjeni predlogi kandidatov za republiške skupščine ter kandidat za predsedstvo SFRJ iz Slovenije in predsedstvo SR Slovenije. T. Obreza Skupaj: vsi zbori občinske skupščine in kandidacijska konferenca Vse več smučarjev tekačev III. SMUČARSKI TEK RAKOV-ŠKE ČETE Pred tremi leti je športno društvo »Rakek«, ki združuje vsa športna društva in sekcije v tej krajevni skupnosti, prvič organiziralo smučarski tek kot prispevek športnikov k proslavi krajevnega praznika, 13. marca v spomin na množičen odhod rakovških fantov v partizane. IZIDI: Pionirke do 10 let: L Truden Simona, Rakek, 2. Juvančič Urška, Rakek. Pionirji do 10 let: 1. Marc Marko, Unec, 2. Zwolf Dušan, Unec, 3. Žnidaršič Marko, Loška dolina. Pionirke do 14 let: 1. Kraševec Katarina, Loška dolina, 2. Frelih Anja, Rakek, 3. Levec Vesna, Loška dolina. Pionirji do 14 let: 1. Ožbolt Janez, 2. Sterle Primož, 3. Kandare Tone (vsi Loška dolina). Mladinke do 17 let: 1. Jemec Zvezdana, 2. Zabukovec Olga (obe Grahovo). Mladinci do 17 let: 1. Ožbolt Darko, 2. Avsec Armando, 3. Mlakar Jože (vsi Loška dolina). Članice do 30 let: 1. Matičič Mira, Unec, 2. Zvvolf Nevenka, Unec, 3. Modic Marjeta, Ivanje selo. Člani do 30 let: 1. Ivančič Franc, Unec, 2. Rok Anton, Grahovo, 3. Bele Boštjan, Unec. Članice do 40 let: 1. Marc Majda, Unec, 2. Frelih Tončka, Rakek. Člani do 40 let: 1. Kraševec Rajko, 2. Mihelčič Stanko, 3. Strle Alojz (vsi Loška dolina). Člani nad 40 let: 1. Ožbolt Ivan, 2. Strle Jože, 3. Kandare Tone (vsi Loška dolina). Najmlajši tekač je bil Anže Zigmund iz Starega trga s petimi leti, naj starejši pa borec Ra-kovške čete Jože Simčič-Jelen, ki je pustil za sabo tudi nekaj mlajših tekmovalcev. Vabilu, da s svojo prisotnostjo počastijo tek, ki je bil prirejen v čast prav enoti, katere borci so bili, so se odzvali nosilci partizanske spomenice Franc Mekina-Borut, Tone Kovač-Bramko in Jože Simčič-Jelen, ki so ob razglasitvi rezul- OBČINSKO TEKMOVANJE Z ZRAČNO PUŠKO Na podlagi norm, doseženih na družinskem tekmovanju, je strelska družina Brest organizirala občinsko tekmovanje. Strelci so se potegovali tudi za nastop na regijskem tekmovanju. Občinski prvaki so: Člani: KEBE Jože — 358 krogov Članice: ULE Anica — 316 krogov Mladinci: KEBE Leon — 355 krogov Mladinke: SIVEC Jasna — 310 krogov Pionirji: ISTENIČ David — 167 krogov Pionirke: OTONIČAR Ines -— 166 krogov REGIJSKO TEKMOVANJE Z ZRAČNO PUŠKO Tekmovanje za kraško-notranj-sko regijo je bilo v Postojni. Iz Cerknice je tekmovalo 21 tekmovalcev in tekmovalk. Na tem tekmovanju so bile tudi kvalifikacije za republiško tekmovanje. Normo so izpolnili pionirke ekipno ter po en pionir in član posamezno. Regijski zmagovalci: Pionirji: Postojna — 488 krogov tatov dobili posebna spominska priznanja, ki jim jih je podelil urednik TV-15 Tone Urbas. Prehodni pokal krajevne konference SZDL so letos dobili tekači Loške doline, ki so zmagali pred Rakekom in Grahovim. P. Kovšca Pionirke: Cerknica — 462 krogov Mladinci: Postojna — 1057 krogov Mladinke: Cerknica — 839 krogov Člani: Postojna — 1088 krogov Članice: Postojna — 1034 krogov OBČINSKA »ZLATA PUŠČICA« Pred otvoritvijo avtomatskega šeststeznega strelišča v cerkniški telovadnici je bilo tekmovanje za občinsko »ZLATO PUŠČICO«. Na tekmovanju so imeli pravico nastopati tekmovalci, ki so dosegli 160 krogov od 200 možnih v liga tekmovanju. Letos je prišlo do presenečenja, saj je drugo mesto zasedla pionirka med 22 nastopajočimi. Normo za nastop na regijskem tekmovanju so dosegli: 1. MAHNE Franc — 547 krog. (obč. rek.) 2. OTONIČAR Ines — 526 krog. 3. ZALAR Milan — 521 krog. 4. VENGUST Božidar — 515 krog. 5. OBREZA Janez — 512 krog. 6. KEBE Jože — 510 krog. 7. KEBE Leon — 510 krog. F. Mahne Strelske novice Marca bomo spet premikali kazalce PROGRAM PUSTNIH PRIREDITEV 1984 e PETEK, 2. marec — VESELI VEČER ALI BUTALSKA SKUPŠČINA ob 20. uri v kinodvorani Cerknica; izvajajo člani dramske skupine KD Cerknica. • SOBOTA, 3. marec — ZABAVE V MASKAH ob 20. uri v restavraciji nad blagovnico in restavraciji »JEZERO«; izbiranje najboljše maske. • NEDELJA, 4. marec — PUSTNI KARNEVAL n. sol. o. IN BU- TALCI MED NAMI ob 13. uri po ulicah Cerknice; izvajajo člani pustnega društva Cerknica. To je edinstven sprevod, v katerem nastopajo: Butalci v Butalah, povodni mož JEZERKO z žabami, žabji general z vojščaki, kvartet KURJA POUT, hudič žene polhe past, Martin Krpan in cesarost, Valvasor z merom, blagozvočni bratje in zaščitnica (čarovnica) Uršula. • TOREK, 6. marec — KARNEVAL NAJMLAJŠIH ob 10. uri izvajajo otroci osnovne šole, vrtca in taborniki — ZABAVE V MASKAH ob 20. uri v restavraciji nad blagovnico in restavraciji JEZERO; izbiranje najboljše maske — VLEČENJE PLOHA ob 24. uri in »žalovanje« v gostilni ŽAJFENCA NON STOP. • SREDA, 7. marec — PUSTOV POGREB ob 15. uri izvajajo člani pustnega društva; sprevod poteka od gostilne Žajfenca do mosta. Letošnja košarkarska trim liga Mineva že tretje leto, odkar smo pričeli s trim košarkarsko ligo v športni dvorani v Cerknici. Ugotovimo lahko, da je košarka poleg nogometa za rekreacijo mlajših občanov zelo zanimiva. Vsak konec tedna, v petek zvečer, se je v dvorani zbralo nad sto mladih in tudi starejših občanov. Rekreacijsko košarko so igrali vse od začetka decembra pa do sredine februarja. LESTVICA: 1. SK CERKNICA 2. STRICI 3. MAVRICA 4. STOLETNI 5. STARI TRG 6. RAKEK 7. JEZERO 8. BEGUNJE 9. AVTOMONTAŽA V letošnji ligi je nastopilo devet ekip. Največ so pokazali Smučarji, ki so z dobro igro zmagali v ligi. Drugi so Strici, ki bi z nekoliko več športne sreče bili lahko tudi prvi. Na tretjem mestu pa je ekipa Mavrice, ki je edina premagala ekipo Smučarjev. Zahvaliti se moramo tudi sodnikom, ki so kot člani KK Cerknica solidno sodili vsa srečanja. 8 7 1 282:190 14 +92 8 7 1 255:190 14 +65 8 5 . 3 266:273 10 — 7 8 4 4 213:191 8 + 12 8 4 4 229:234 8 — 5 8 4 4 209:247 8 —38 8 3 5 192:173 6 + 19 8 1 7 189:246 2 —57 8 1 7 200:270 2 —70 J. Zakrajšek Filmi v marcu 1. 3. ob 19.30 — italijanska drama MRAČNA LJUBEZEN 3 3 ob 19.30 in 4. 3. ob 16. uri — ameriški pustolovski film TAR- ZAN IN SIRENE. 4 3 ob 19 30 in 5. 3. ob 19.30 — hongkonški karate film NA ZMA- JEVI POTI. 8. 3. ob 19.30 — ameriška komedija SUPER POBALIN. 10. 3. ob 19.30 in 11. 3. ob 16. uri — ameriški pustolovski film NAJKRAJŠA POT NA KITAJSKO. 11. 3. ob 19.30 in 12. 3. ob 19.30 — ameriška drama RUDARJEVA HČI. 15. 3. ob 19.30 — ameriški ljubezenski film NEDELJSKI ZAPELJIVCI. 17. 3. ob 19.30 in 18. 3. ob 16. uri — hongkonški karate film JEZA SHAOLINA. 18. 3. ob 19.30 in 19. 3. ob 19.30 — italijanska komedija DUH V POSTELJI. 22. 3. ob 19.30 — francoska komedija TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO. 24. 3. ob 19.30 in 25. 3. ob 16. uri — hongkonški akcijski film TIGER NAPADA. 25. 3. ob 19.30 in 26. 3. ob 19.30 — italijanska drama PRAVICA ZA VSE. 29. 3. ob 19.30 — slovenska drama DIH. 31. 3. ob 19.30 ■— italijanski pustolovski film ZAKAJ SE TO DOGAJA MENI? Doživetje Bloških tekov Letošnji Bloški teki, deveti po vrsti, so zaradi olimpijskih iger povsem razumljivo ostali precej v senci. Vendar bi ne bi prav, da jih spustimo povsem mimo, še posebno ne, ker je po splošni oceni prireditev, katere pokrovitelj je bila letos spet Kovinoplastika, lepo uspela, če ni bila' to celo najuspešnejša in najlepša tovrstna prireditev v Sloveniji v tej sezoni. Jutro je bilo ostro. Ko smo pred šolo prižigali olimpijski ogenj, je bila novovaška kotlina še pod gosto pokrovko megle, pozneje, ko se je množica dveh tisočev tekačev zgrinjala na progi, prav tako bom veselo sprejet na cilju in dobil bom za spomin značko in leseno žlico, za okrepčilo čaja, kolikor bom žejen, in še toplo malico. Ne veste, kako se prileže po takile dirki po svežem zraku. Tisto zadoščenje po prihodu na cilj je nekaj najlepšega. Zavedaš se, da zmoreš. Še pomisliš ne na to, da drugi zmorejo hitreje; tega tudi nikoli nihče ne omenja. V resnici je vsak premagal lastnega lenuha v sebi in to je božansko. In to po takšnih enkratnih smučinah: malo teka in spotikanja ob lastno nerodnost po ravnem, potem pa se- va in tako sam ne veš, kako je ostala za tabo vsa proga. Veš samo, da je bilo lepo, veš tudi, da boš drugič spet prišel, težko bi povedal, zakaj, vendar za gotovo pridem — enostavno, ker hočem biti zraven takrat, kadar je na Blokah takle domač, veselo utrujen smučarski praznik. Precej resnega dela se skriva za takšnole prireditvijo, precej skrbi in marsikatera ura prostega časa, vendar je vse to ob zadovoljnih obrazih mnogih udeležencev od vsepovsod mimogrede pozabljeno. Spet ostane le zadoščenje in veselje nad takšno- Nekaj posebnega — start Dakijevega teka startne prostore in čakajoč cepetala na mestu ali v krogu ogrevala nekoliko prezeble prste na rokah in nogah, nestrpna in nemima kot dirkalni konji pred dirko, pa je obilna sončna ploskev že dokaj pogumno in obetavno prebijala nevšečen oblak. Tekačem se je vse širše in jasneje odpiral razgled čez ravnine in holme, s katerimi so se nameravali v naslednjih minutah zliti v eno samo podobo bloške zimske narave. Start je bil natančno ob napovedanem času in pisana reka smučarjev se je razlila v tri mogočne reke. Vse z enim samim ciljem: premagati samega sebe. Saj tu ne gre za prestiž. Pravzaprav gre za uživanje. Za uživanje v tem, ko vidiš, kako si vsak prizadeva svojo pot preteči ali presmučati ali kar prehoditi s smučmi na nogah. V čim krajšem času. Nič zato, tudi če bom zadnji, prav tako me bodo spodbujali domačini ob SLAB ODZIV Na naš nagradni razpis za najbolj duhovit podpis k šaljivi fotografiji v januarski številki glasila skorajda ni bilo odziva. Ali knjižna nagrada ni bila dovolj vabljiva ali pa smo v resnih časih izgubili prav ves smisel za humor. Samo od ene bralke smo dobili tri podpise, ki pa po mnenju komisije ne ustrezajo merilom za dodelitev nagrade. BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC Ureja uredniški odbor: Vojko HARMEL, Viktor JERIC, Srečo KNAP, Darko LESAR, Božo LEVEC, Matija MIŠIC, Franc MUKAH, Danilo MLINAR, Janez OPEKA, Vanda ŠEGA, Marjan ŠIRAJ In Franc TURŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ Odbor za obveščanje Je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora: Anton PERČIČ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov. Glasilo sodi med proizvode Iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov In storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za Informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). gre vanje v »smrekco« na vrh tistega puklja in užitek ob spustu na ono stran, pa spet nekaj garanja v ravnini, vas, tam bo čaj in ljudje, ki spodbujajo. Tu se kar pozabi, da si že utrujen, spet začneš nekako zno- ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO — PERSONALNA UPRAVA — NATEČAJ za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učence šole za strokovne delavce v vojaško-tehniških poklicih v letu 1984 SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE — Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju, — splošna srednja vojaška šola »Bratstvo-enotnost« v Beogradu, — splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola Ribar« v Zagrebu, — splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani, — srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, — tehnična srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, — letalska tehnična srednja vojaška šola v Rajlovcu, — mornariška tehniška srednja vojaška šola v Splitu, — intendantska srednja vojaška šola Sarajevo, — šola za strokovne delavce v vojaško-tehničnih poklicih. POGOJI ZA SPREJEM Na natečaj se lahko priglasijo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: da so zdravi, da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek, da imajo priporočilo upravnega organa za ljudsko obrambo, da imajo soglasje staršev, da imajo v 7. in 8. razredu najmanj dober uspeh in najmanj dobro oceno iz predmetov matematike, fizike in kemije. V naštete šole je možen vpis v L, 2. in 3. razred, s tem da so kandidati rojeni 1968, 1967, 1966 ali kasneje. Kandidati, ki se žele javiti na ta razpis, naj se zglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, kjer bodo dobili vsa pojasnila. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV IN GOJENCEV Šolanje se začne 1. septembra in traja štiri ali dve leti. Učenci in gojenci stanujejo med šolanjem v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah, do mesečnih denarnih prejemkov. Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi v JLA toliko časa, kolikor določa zakon. Medsebojne obveznosti kandidatov in ZSLO bodo urejene s P°" godbo. Natečaj velja do 31. marca 1984. O rešitvah prošenj za sprejem bodo kandidati obveščeni do konca maja 1984. le izjavo letošnjega najstarejšega udeleženca, profesorja profe-sorjev slovenskega zdravja in telovadbe, Draga Ulage: »Načelu0 ne pijem pred sončnim zah°" dom. Danes pa ga bom en glaz' Danes je praznik.« J. Praprotnik