JI^l!^i:'la MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNDC JUTEA” Uredništvo In upravai Maribor, Ooapoaka «0.11 / Telefon uredništvo 3440, uprave IWi Ishaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja mesečno prejemati v upravi aH po poSti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglaal po eenlka / Oglase — _ sprejeme tadl oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani . Postni čekov«! račun «. 11.40« Rimski dogovor in mala antanta p0 konferenci Mussolinija, Dotlfussa in Gombosa i,r. .s°k°t° zvečer je bila naposled za-' JUcena rimska konferenca med M u s so ^ln>jem) Dollfussom in G onibo-' c ni- Avstrijski kancelar in madžarski premier sta ponoči zapustila prestolnico “me, da se vrneta domov. Akcija, ki je 0 mila nase pozornost vsega sveta, zla-s 1 Pa srednje Evrope, je v tej etapi do-Jisena. Voditelji Italije, Avstrije in Mad-Zarske so podpisali sporazum, ki se na-naša na p o 1 i t i č n o in gospodarsko sodelovanje. Politično so se Rim, Punaj in Budimpešta povezali s tesnejši-formeinimi vezmi, tako da bo treba odslej na vsak način računati s to skupino kot z nekako enoto, četudi morda ne tako tesno, kakor je n. pr. mala antanta. Vsaka teh treh držav ohranja tudi zanaprej svojo popolno neodvisnost in [talija garantira to Avstriji in Madžarski Posebej, vendar je pa bilo sklenjeno, ;a se bodo ministrski predsedniki poslej c®sče sestajali in se skupno jiosvetovali Slede stališča do vprašanj, ki se bodo Pojavljala. Dejansko pomeni torej to ne-.(ak konzuitativni pakt, če ga podpisniki Ze sami imenujejo tako ali se tega izra-Za branijo. Kdor se bo torej hotel poslej sporazumevati z eno teh treh držav, bo moral racunati tudi z ostalima dvema, kar veja seveda prav tako za politične kakor za gospodarske zadeve. Marn antanta, katero nameravajo pritegniti k ureditvi Podonavja po Mussolinijevih načitih, bo torej imela opraviti z že določenimi smernicami vsaj v načelnih zadevali, kar pomeni z drugimi besedami, da bo postavljena v marsičem pred do-vršeno dejstvo! Stopati v pogajanja, kjer [e treba neko brez dela pogajajočih se Ze dano dejstvo sprejeti kot nespremenljivo. pa ni nikoli tako prijetno in “Sodno, kakor začeti docela na novo. trdi torej g. Mussolini, da se v Rimu “j sklenilo čisto nič, kar bi kakorkoli o-v’ralo razširitev sodelovanja na malo “Planto in eventuelno še druge države, to ni popolnoma res. Če bi mu bilo do Vseh podonavskih držav enako in če je jiotel rešiti problem podonavskega sodelovanja absolutno objektivno, potem ne b' bil smel skleniti najprej sporazum le '■ eno skupino, in to s tisto, o kateri ve ves svet prav dobro, da se ne razhaja z naziranji male antante samo glede gospodarskih, marveč tudi temeljnih političnih stremljenj. $V0j0 absoludno objektivnost in čistost namer bi bil mnogo lepše pokazal na ta način, da bi bil povabil v Rim poleg Avstrije in Madžarske tudi .Jugoslavijo, Romunijo in Češkoslovaško. Fakt, ki ga ne morejo ne spremeniti ne olepšati nobene sladke besede in nobena zagotovila o absolutni nepristrano-sti, je, da je bil med Italijo, Avstrijo in Madžarsko sklenjen širši ali ožji dogovor o medsebojnem trgovanju. Italija je dala obema državama gospodarske koncesije, ki se ne tičejo samo teh treh držav, marveč tudi držav maje antante, v prvi vrsti pa Jugoslavije. Če se sedaj pritegne v krog še mala antanta, Italija tej ne bo mogla nuditi tega, kar je dala onima dvema! Tudi odvrnitev avstrijskega in madžarskega prometa od J u-goslavije in njenih pristanišč ter u-smeritev v T r s t in na R e k o, nam ne more biti nepomembna. Jugoslavijo bi Mussolini rabil sedaj menda samo še zato, da bi dovolila po ugodni tarifi avstrijski in madžarski tranzit v Trst in na Reko, torej od svojih lastnih pristanišč stran. Za tako »sodelovanje«, ki bi pomenilo koTist le onim trem, nam pa š ko-d o, se tudi vljudno zahvaljujemo za to, da bi v sklepu male antante pomagali preživljati Dunaj in Budimpešto in bi tako razbremenili Rim in zmanjšali stroške njegovih političnih zavezništev. Naj nam zato v Rimu ne zamerijo, če ne verjamemo, da bi šlo. Italiji sedaj po rimski konferenci za to, da nam koristi. Vodilno načelo Italije je bil vedno le »s a c r o e g o i s im o«, kako naj bi postal naenkrat to altruizem? Kakšna ljubezen bi mogla napolniti Mussolinija do tega, da bi pomagal celokupnemu Podonavju iz sedanje stiske? Da skuša pomagati Avstriji in Madžarski razumemo. Avstrijo hoče ohraniti tudi za ceno gospodarskih žrtev samostojno, ker se boji povečanja Nemčije in njene soseščine; Madžarsko pa rešuje zato, da se vzdrži kot eksponentka Rima sredi držav male antante. Vse to je logično, vse drugo ne bi bilo. Na svetu je pa bilo vedno tako in bo vedno, da so se sklepali sporazumi med svobodnimi le tedaj, če so nudili koristi obema strankama. Mi v eventuel-uem sporazumu med rimskim blokom in malo antanto za poslednjo in zlasti za Jugoslavijo koristi ne vidimo, kvečjemu in mnogo prej le zgubo — plačevanje tujih računov! -r. Mussolini vznemiril vso Evropo Veliko razburjenje v Franciji — Stališče in mnenje angleškega iiska — Razočaranje na Češkoslovaškem Oboroževanje trancoskih levlčariev ZANIMIVA ODKRITJA V PARLAMENTU IN TISKU. — IZSLEDITEV PREVRATNIŠKE ORGANIZACIJE V PARIZU. PARIZ, 21. marca, že delj časa se širijo v javnosti vesti, da se levičarske organizacije v Franciji ohorožu-.iejo in preskrbujejo z inuuicijo. Narodni poslanec s Korzike Zarbuslo fe nedavno izjavil pred parlamentarnim odborom, ki je preiskoval dogodke 6. februarja t. m*, da je njih povzročitelj narodni poslanec Bergery. Povodom izjave narodnega poslanca s Korzike stavlja »Matin« sledeča vprašanja: Ali se ni še po 6. februarju uvažalo v Francijo razstavljeno orožje? Ali ni bilo o omenjenih transportih izstavljeno uradno poročilo na belgijski, švicarski in španski meji? Ali niso pred kratkim vojaške oblasti opozorile francosko vlado na te dogodke in ali niso pred kratkim na švicarski meji zaplenili varnostni organi neke sumljive pošiljke? Končno vprašuje »Matin«, ali je res, da ob- stoja neki stalni komunistični generalni štab. ki deli vtihotapljeno orožje komunističnim celicam? PARIZ, 21. marca. Pflicija je prišla na sled neki ekstremni ievičarski organizaciji, ki se je pripravljala na upor. Organizacija ima svoje pristaše po vseh pariških predmestjih. Tamkajšnje organizacije so pozvane s posebno okrožnico, da popišejo vse čla ne socialno-demokratske stranke v starosti od 21. do 60 let in da pri vsakem posameznem članu navedejo, če je bil vojak in če zna uporabljati strojnico. ANGLIJA KUPUJE TIMOR. LONDON, 21. marca. Angleška vla da se pogaja s portugalsko za nakup doka Timorja pri Avstraliji za ceno 2 milijardi dinarjev. PARIZ. 21. marca. Rimski sporazum, osvetljen z velikim Mussolinijevim govorom, je razburil vso Francijo. Ves francoski tisk razpravlja o teli vprašanjih in naglaša skoraj soglasno, bodisi v mirnem ali celo zelo ostrem tvpu, da je francoska vest v možnost sporazuma z Italijo in sodelovanja v Podonavju doživela velik poraz. Nekateri listi silno napadajo francoskega veleposlanika v Rimu de Chambruna in mu očitajo na eni strani pristranost, na drugi pa popolno r sposobnost. To. kar se mu je zgodilo, jc enako porazu generala v vojni. Kakor de Jouvenel, tako je tudi Chambrun for-siral na vse načine sporazum z Italijo in gledal v svoji italofilski mentaliteti stvari, ki jih nikjer ni bilo, ni pa videl realnosti. Zelo verjetno je zato, da bo odpoklican in zamenjan. Najostrejši je Perti-nax v »Echo de Pariš«, ki pravi, da se je zgodilo to, česar se je zunanji minister Barthou najbolj bal, Italija je s svojo politiko definitivno razbila vsako možnost sporazuma z malo antanto, za katero lahko postane priključitev Avstrije k Nemčiji manjše zlo kakor italijansko Podonavje. Korab pravi v »Matinu« da je sporazumna ureditev Podonavja sedaj nemogoča. Mussolini pa s tem ni preprečil »anšlusa«. Rimski sporazum bo povzročil v srednji Evropi hude pretresljaje. Vsi mostovi so porušeni. Slično pišejo tudi drugi listi. Obenem se bavijo z vpra šanjem razorožitve in Mussolinijevimi besedami o ekspanziji v Aziji in Afriki, poudarjajoč, da je oboje naperjeno proti Franciji. LONDON. 21. marca. Ves angleški tisk posveča Veliko pažnjo rimskemu sporazumu in Mussolinijevemu govoru ter pra vi, da je razočaral zlasti Francijo. Sicer so pa mnenja deljena in se nekateri listi strinjajo z Mussolinijem glede vprašanja nemške oborožitve. Kakor je razumljivo,, zanima Angleže zlasti vprašanje Azije in Afrike. Listi pravijo, da je usmerjen tok italijanskih aspiracij v prvi vrsti na francosko Afriko, na Tunis, pa tudi na Abesinijo in srednjo Afriko. Italijani rabijo kolonije, v kateriii bi kolonizirali od-višek svojih ljudi in dobivali iz njih potrebne sirovine. Značilno pa je, da poročajo londonski listi tudi o vznemirjenju na Japonskem. Japonci vidijo v Mussolinijevem govoru ogražanje svojih interesov na Dalin. vzhodu in v Abesiniji. PRAGA, 21. marca. Mučen vtis je napravil Mussolinijev govor zlasti na Češkoslovaškem, kjer so zadnje dni odkrito simpatizirali s sodelovanjem z Italijo. Pasus o Madžarski jih je zadel najhuje. Listi pravijo, da je položaj Češkoslovaške sedaj najtežji, ker stoji sredi spora velesil, ne da bi s katero lahko docela soglašala. Senzacijo je pa vzbudil članek starega politika dr. Kramara, ki pravi, da sporazum z Nemčijo ni docela nemogoč. Poluradna glasila so pa še zelo zmerna. Veliko je zaradi tega zanimanja za današnji Benešev ekspoze v parlamentu in senatu. Preiskava v aferi Stav'suerta EKSHUMIRANJE SLEPARJEVEGA TR BAYONNEA V PARI PARIZ. 21. marca. Z afero Stavisky zaposlena preiskovalna komisija je poslala pravosodnemu ministru Cheronu dopis, v katerem ga prosi za dovoljenje, da se truplo pokojnega velesleparja eks-humira in znova preišče. Posebna medicinska komisija bo posamezne dele natanko analizirala. Minister je tej prošnji ugodil s pripombo, da bo vlada storila vse, kar bo treba, samo da se zadeva do dna razčisti. Včeraj so v zvezi s preiskavo pripeljali iz Bayonnea v Pariz IZ UPLA. PREVOZ ARETIRANCEV ŠKE ZAPORE. osem aretirancev, med njimi tudi župana Garata in ravnatelja zavoda »Credit nuinicipal« Tessiereja. Na kolodvoru se je zbrala četa 300 mladih ljudi, večinoma fašistov, ki so hoteli Garata in Tessiereja linčati in so vdrli tudi v vagon. Moštvo eskorte in železniško osebje je namero le s težavo preprečilo. Čuli so se klici: »Smrt lumpom! Pod gilotino!« Jetnike so prepeljali nato v ječo »San« , kjer jih danes zaslišujejo. Umestno Kramarevo vprašanje PRAGA, 21. marca. Dr. Kramaf je objavil v »Narodnih listih« že drugi članek, v katerem opozarja, da so upravičene razpravljati o srednjeevropskem gospodarskem problemu satno one države, ki ne bodo hotele samo prodajati, ampak tudi kupovati. Vse pa. naglaša dr. Kramaf, odvisi od medsebojnih žrtev. Brez izvoza Češkoslovaška ne bo kos hudim socialnim pretresljajein, ki bodo nastopili zaradi tega. Češkoslovaška je na temelju svoje politične orientacije prevzela obveznosti naprain Romuniji in Jugoslaviji, ki jilt češkoslovaški agrarci sabotirajo in smatrajo kot breme. Ali bodo po vseni tem v našo državo še nadalje odprte meje za .uvoz agrarnih proizvodov iz Madžarske? Razorožitev je pokopana PARIZ. 21. inarca- »Journal« poroča, da je po Mussolinijevem govoru prišlo vprašanje razorožitve na mrtvo točko in da o razorožitvi sploh ne more biti več govora. Govori se danes fahko samo še o popolni oborožitvi Nemčije in prav zaradi tega mora Francija 7, ozirom na Mussolinijev govor obvarovati svojo življenjsko moč, če hoče obdržati še nadalje svoj položaj. »Petit Parisien« pa piše, da bo nered v Evropi vedno večji, če bo Anglija še nadalje zastopala svoje sedanje stališče in bo še naprej kolebala med Francijo in Nemčijo. FAŠISTIČNA OBSODBA ATENTATORJEV. RIM, 21. marca. Pred tukajšnjim fašističnim tribunalom so bili danes obsojeni atentatorji na cerkev sv. Petra. Bucciglioni in Renato Cianca sta bila obsojena na 30 let, Claudio Cianca pa na 17 let ječe. Četrti obtoženec Capassa je bil oproščen. DOUMERGIJE BO GOVORIL. PARIZ, 21. marca. Ministrski pred sednik Doumerguc bo orisal prihodnjo nedeljo v radiu program svoje vlado in spregovori! tudi o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Dnevne vesti Naši harmonikarji v Ljubljani. Pod vodstvom ge Zore Ravnikove, glavnega aranžerja g. .Julčeta Guština in zborovodje g. prof. V. Sclnveigerja, se je »bor mariborskih malih harmonikarjev odpeljal na kratko turnejo v Ljubljano in Celje. O velikem uspehu v Celju smo že poročali. Še prej pa je naše godce (30 po številu) videla in slišala Ljubljana s polnim zanimanjem. Ob prihodu jih je pozdravila množica malih in velikih Ljubljančanov, a harmonikarji so se jim zahvalili s svojo koračnico iz hotelskega balkona. Nato so obhodili glavne ljubljan ske ulice, kot najmlajši narodni probudi-telji so se poklonili Francu Prešernu pred njegovim spomenikom. Fotografi so jih lovili v svoje kamere. Povsod, koder so šli, so vzbujali občudovanje in veselo razpoloženje. V največje veselje otrok .ut je dvigalo pripeljalo v visoki nebotičnik. V soboto (17. t. m.) zvečer so odigrali prvi koncert ob obilni ud^ežbi, v nedeljo dopoldne pa so priredili matinejo za šolsko deco ob polni dvorani. Obakrat so podali svoje izvajanje na harmonikah (Uidi s petjem, deklamacijami) tako precizno in dovršeno, da jih je tudi ljubljanska stroga kritika pohvalila. Unionska dvorana je odmevala v prisrčnem smehu in burnem ploskanju. Hvala našim malim pionirjem, ki budijo in razširjajo našo narodno pesem in ki v svetu dvigajo sloves našega Maribora. »Razgled« nehal izhajati. V decembru je pričel v Mariboru izhajati »Razglede kot tedensko glasilo nekih gospodarskih krogov. Prerokovali so celo. da se bo z Novim letom spremenil v dnevnik, toda doletela ga je enaka usoda kot istočasno osnovano mariborsko »Novo državo«, ki je kmalu zaspala. Pred 14 dnevi je nehal izhajati tudi .Razgled«. Sodniški izpit je napravil v Ljubljani te dni g. Ciril Golouh, nekdanji član našega uredništva. Čestitamo! Iz sodniške službe. V višjo položajno skupino je napredoval med drugimi dr. Josip šmid, starešina okrajnega sodišča v Slovenjgradcu. Poroka. Pri Devici Mariji v Puščavi sta se poročila carinsiki posrednik gosp. Štefan Kraut in zasebna uradnica gdč. Stana Nabergojeva. Bilo srečno! Lep trgovski jubilej. Te dni praznuje znani mariborski sedlar in jermsnar g. Henrik Egger. ki ima svojo trgovino v Gosposki ulici, lep jubilej 301etnicc obstoja svoje trgovine. Jubilantu, ki ima že 63. let čestitamo k temu lepemu delovnemu jubileju! Namestitev učiteljskih abiturientov. Za učitelje so med drugimi imenovani naslednji abiturienti: Ivan Serajnik na Sladkem vrhu, Gvidon Stres v Lokavcu dri Dravogradu. Alojzij Senekovič pri Sv. Jerneju nad Muto in Tatjana Nova* kova v Martijancih v Prekmurju. Ogrevalnieo so zaprli. Nastopilo je zadnje dni toplejše vreme in reveži, ki so v mrzlih dnevih pridno obiskovali ogre-valnico, niso več primorani iskati zavetišča v njej. Zaradi tega so ogrevalnieo predvčerajšnjim zaprli. Brezposelnost v Mariboru. Koncem februarja je bilcf v Mariboru pri Borzi dela prijavljenih 292 moških in 229 žensk, ki so brez posla. Do 10. tim, pa sc je na novo prijavilo 67 moških in 91 žensk. Nezgoda, Preteklo nedeljo je 19-letne-ga krojača Viktorja Šmiga iz Maribora doletela hujša nezgoda. Pregledoval je samokres in pri tem ravnal tako neprevidno, da se je^ samokres sprožil in se je krogla zarila Šmidu v levo roko. Iskati je moral zdravniške pomoči v bolnišnici. Poskušen beg lhletue iz življenja. Včeraj popoldne je 161etna učenka Katica D. na meščanski šoli v Cankarjevi ulici na stranišču v samomorilnem namenu izpila večjo količino lizola. Součenke so naši* nesrečno dekle zvijajoče se od hudih bolečin in o tem obvestili reševalce, ki so jo prepeljali v bolnišnico. Tam so dekletu izprali želodec in jo rešili gotove smrt!. Kaj je pognalo mlado dekle v o-bnp. ni točno znano. Prihodnje lovsko streljanje SLD bo drevi ob 20. v restavraciji »Plzenski dvor«. Člani SLD kakor sploh vsi prijatelji strelskega športa vabljeni! Akcija za vajenski dom. Po prevratu je kakor čez noč v Mariboru oživelo naše obrtništvo. Število vajencev in vajenk je stalno naraščalo in že takrat se je čutila potreba po vajenskem domu. Slovensko obrtno društvo je že pred leti sprožilo vprašanje vajenskega doma. Med tem pa je postajala potreba po njem vedno nujnejša. Mariborski obrtniki so uvideli, da morajo imeti njihovi vajenci lastno zatočišče, če hočejo, da bo zdrav in krepek njihov naraščaj. V vajenskem domu naj bi našel vajenec prostora za oddih, za zabavo in za nadaljnjo izobrazbo. Mladina, ki prihaja v Maribor, da bi se izučila te ali one obrti, je izpostavljena nevarnosti, da pride v družbo starejših tovarišev, ki jo čestokrat moralno popolnoma spridijo. Pa tudi iz nacionalnih ozirov bi bil v Mariboru vajenski dom nujno potreben, ker bi nudil o-brtnemu naraščaju pravo nacionalno vzgojo, ki je sedaj pri mariborskih mojstrih nimajo. Le iz narodno zavednega obrtniškega naraščaja bodo postali sposobni mojstri za konkurenčni boj s tujim obrtništvom, čigar izdelki po nepotrebnem še danes v veliki meri silijo preko meje v našo dTžavo. Vajenski dom pa bi bi! obenem tudi obrtniški dom, kjer bi bilo zbirališče mariborskega obrtništva. V vajenskem domu bi se prirejali stro-kovni sestanki in poučni tečaji. Mariborsko Slovensko obrtno društvo je poživi- lo akcijo za vajenski dom in v zadnjem času zaprosilo razne denarne zavode in druge gospodarske korporacije za primerno podporo, da bi čimpreje moglo realizirati načrt za vajenski dom. Pričakovati je. da bo naletelo vsepovsod na popolno razumevanje. Ljudska univerza v Mariboru. Predavanje prihodnjega petka je posvečeno spet našemu Jadranu! O pestrem življenju rastlinstva in živalstva, ki se odigrava v globinah, na površju in ob obali našega sinjega morja in ki navdaja z občudovanjem gotovo vsakega ljubitelja našega Jadrana bo govoril g. uriiver. prof. dr. Jovan Hadži iz Ljubljane. »Biologijo Jadrana« bodo ponazorile mnogoštevilne skioptičrie slike. Računamo na. vaš obisk, Jadrarici in prijatelji morja! V ponedeljek 26. tm. predava ga. dr. Mila Kovačeva, specialistinja za rentgenolo-gijo o temi: »Kaj tta.m razodevajo roent-genovi žarki?« Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 22. t. m. točno ob 1.9. uri predava gosp. sodn. svetnik dr. Vladimir Travner »O ustanovitelju ljudskih vseučilišč F. N. Grundhvigu in o prestolnici kraljevine Danske* (Kotfenhagen) na podlagi krasnih skioptičnih slik. katere je poslalo poslaništvo Danske v Beogradu. Banska uprava je kupila gornjeradgon- ski grad. Banska uprava v kupil ) od Oesterreichische Kreditanstalt fiir Han-del 6; Gewerbe na Dunaju gornjeradgon-ski grad za 300.000 Din. Dolgo so si ori-zadevali naši narodni gospodarji, da bi prišel gornjeradgonski grad v naše roke. Njih prizadevanje je bilo uspešno. Banska uprava namerava ustanoviti v gradu novo hiralnico za bližnje kraje bivše štajerske in vsega Prekmurja. Obenem pa je z nakupom gornjeradgonske-ga gradu v znatni meri okrepljen tudi naš narodni živelj ob severni meji. Velikonočni izlet na Jadran. Zagrri) - Sušak - Omišalj - Malinska - Krk - Rab Crikvenica - Sušak - Zagreb. Vožnja po železnici in morju, prvovrstna hrana, prenočišče, napitnina Din 245. Prijave sprejema »Putnik«. Maribor, Aleksandrova cesta 35. tel. 21-22. Ustanovitev Jugoslovansko - češkoslovaške gospodarske zbornice. Včeraj je bil v Beogradu ustanovni občni zbor Ju-goslovansko-češkoslovaške gospodarske zbornice, ki so se ga udeležili mnogi odlični zastopniki našega gospodarstva in češkoslovaški poslanik dr. Welner. Za častnega predsednika nove zbornice je bil izvoljen češkoslovaški poslanik dr. Welner, v upravo pa med drugimi tudi minister na razpoloženju in ivirodni poslanec Ivan Mohorič ter veleposestnik Srečko Krajnc iz Pesnice pri Mariboru. Češkoslovaška gospodarska zbornica je bila ustanovljena na pobudo gospodarskega sveta tnale antante. Recitacijska ura »UMUNA«. Preteklii ponedeljek je priredilo mariborsko dijaško društvo aUMUN« reoitacijsko uro. Močno lirične sestavke sta čitala pri uri samo Zorko in Kociper. Zorkove tri pesmi, dve črtici in groteska kažejo avtorjevo mehko lirično naravo, čuvstveno in intelektualno občutljivo do bolestnosti. Iz pesmi »Ob ribniku«, »Jutro« in »Veter« pade v uho zvonka muzikalnost in edekvatno izražanje. S Cankarjevo pro-dirnostjo je silno podrobno obdelal v črtici »Rozika« domotožje dijaka, ki se skesan vrne domov. Originalnost in izra-ževalna okretnost diči to črtico. Bolj sodoben in zgoščen v podajanju je bil v odlomku povesti »Barabe«, kjer je z ogorčenostjo in v jedrnatih stavkih prikazal problem deložacije. Največ ustvarjalne zmožnosti pa je pokazal v H. dejanju drame »Višnjev cvet«, kjer z groteskno obliko in gorkijevskim sarkazmom plastično slika brezplodne dolge dobrodelne konference. Kje pa kje je bil malce pre-dolgočasen in preveč podroben. Kociprovi »Opoji« in »Refleksi« niso tako spontani izlivi čuvstvenih doživetij, kakor . pri Zorku. Njegove slike so. razen ene. manj globinsko doživeta spoznanja in so zato bolj konstruktivnega značaja. Črtica »Opoj« z dovršeno jezikovno iz-glajenostjo je bila lepo podana. Cuvstve-na poglobljena, res do dna segajoča črtica »V bolnišnici« je poslušalce ginila. Filozofsko prodirnost. razmišljanje o svetu, o elektronih, o človeški ničevnosti, o gibanju sveta je vsebovala črtica »Elektroni . Kakor so bili trije sestavki subjektivni, polni malenkostnih doživetij in spoznanj, tako je bila sodobna in stvarna črtica »Naš čas«, iz katere kriči mogočna obtožba nad družbo, ki pozna samo miloščino, ne pa pravice. Dvorana je bila polna dijaštva. ki je močno aplavdi-ralo mnogo obetajočima Zorku in Kocipru. Le tako naprej! -dič-»Merkur«, druš(vo trg. in priv. nameščencev Jugoslavija v Zagrebu, podružnica v Mariboru, sporoča svojemu članstvu. da bo v nedeljo, dne 25. marca 1. 1934 ob 9. uri dopoldne v Aljaževi sobi hotela »Orel« na Grajskem trgu IV. redni letni občni zbor podružnice »Merkurjas. Z ozirom na važnost je dolžnost vsakega člana, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleži. Naši izseljenci pošiljajo vedno manj denarja. Po podatkih Narodne banke so poslali naši izseljenci v letu 1931. v domovino 571.1 milijonov dinarjev, leta 1932. le še 2t)6 milijonov in lani samo še 122.3 milijonov. Z ozirom na dolgotrajnost krize, ki jo najbolj občutijo prav naši izseljenci, pa je tudi še 122 milijonov lepa vsota. Rsdio Luibiiena. Spored za četrtek 22. t. nv Ob 12.15: plošče: 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: predavanje o gluhonemi ded. predava Vilko Mazi; 18.30: srbohrvaščina, poučuje dr. Mirko Rupel; 19: plošče po željah; 19.30: pogovori s poškšalci. pogovarja se prof. Prezelj; 20; »Večer na Golgoti«, izvaja glasbeno društvo Ljubljana«; 20.40: orgelski koncert g. Šterbenča; 21.15: plošče, religiozna glasba; 22: čas. poročila, Tadio-or-kester. Današnji živilski trg je bil srednje založen. Okoliški kmetje so pripeljali 6 voz poljskih pridelkov in 3 voze sadja. Tudi na kokošjem trgu je bila srednja izbira, dočim je bilo na trgu. nad 3000 sadnih drevesc. Radi lepega vremena prinašajo kmetice na trg' vedno več zelenjave, ki ji cena stalno pada. Stojnice branjevk pa so bogato obložene z južnim sadjem. Na trgu za seno je stalo 8 voz sena, 2 voza otave iti 3 vaze slame. Prodajali so stot sena in otave od 28 go 30 Din, stot slame pa po 22 do 25 Din. Narodno alsdslEfi« REP?; »TO'R. Sreda, 21. marca. Zaprto, Četrtek. 22. marca. Zaprto. Petek, 23. marca ob 20. uri »Vijolica z Montmartra« red A. Gostovanje gdč.J Erike Druzovičeve. Prihodnja uprizoritev »Vijolice z Mont martra«, izvrstne Kalmanove operete,] ki so jo ob povišanih opernih cenah dajali že štirikrat pred razprodano hišo, bo v petek, 23, tm. za red A. Tudi pri tej predstavi poje naslovno partijo odlična pevka zagrebške opere Erika D r u z o vi če V a, ki je »Vijolici« tudi v Mariboru pripomogla do popolne zmage. Pri tej predstavi veljajo običajne operne cene. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He> .\enschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Razglednice mariborske in vse druge v največji izberi. Trgovci popust! Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Grajski kino. Do vključno četrtka vesela opereta »Viktor in Viktorija«. V petek se začne dv^ni spored: »Neusmiljena prijateljica« z Anny Ondro ter »Na-gana«, velefilm iz džungle. Kino Union. Do vključno srede »3.0. S. Ledena gora«. Sledi največja veseloigra »Czibi« s Frančiško Gaalovo in Hermanom Thimigom. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Ne pred oltar, marveč v strogi zapor,' tako se je glasila sodba, ki jo je izreklo! včeraj mariborsko okrožno sodišče nad premožnim 6C4etnim posestnikom Rudolfom Arnušem iz ptujske okolice. Arnuš je bil obtožen vloma v ptujsko proštijsko cerkev. Iz obtožnice je razvidno, da si jc lani izbral nevesto, ker je bil vdovec in se je nameraval ob letošnjem pustu poročiti. Z nevesto, ki ie imela tudi že precej križev na plečih, sta se dogovorila, da bo njuna svatba zelo veličastna in bosta povabila prijatelje in znance od blizu in daleč. Take svatbe stanejo precej denarja. Bil pa je Arnuš zelo skop in je hotel na svojevrsten način priti do denarja za svojo poroko. Odšel je lani 2. decembra v Ptuj in opazoval okrog pr3 pokazala vi .^eH Pečarjeva v svoji nelahki °Si sentimentalne Kristine. Pod lupi- ,r?« Z^etniškega diletantizma, ki jo jc Jeval zlasti v prvem in še deloma v vtesnj* ^rugem dejanju, je talent, ki bi se dal le-y° razyiti. Talentirana je tudi gdč. Vida c s n a v e r j e v a. dasi se s svojo tem-f^nentno Mici ni mogla dvigniti do rajneiSc prepričljivosti in večje pristno-s 1. Ponekod je vidno le igrala, dosegla Pa uspeli tedaj, ko se je tega igranja osvobodila. Če bo studio obstojal in se Tfcvijal, se bo razvijala tudi ona. Tudi g. Tone Starec in gdč. Boža ^'mčičeva sta izpričala, da nista talenta, dasi st.a bila povprečno bolj '"-tantska kakor ostali, sta pa dosegla eko umerjeno linijo. Glavna njuna ng-a> ki sta jo pokazala oba, prvi v vlogi ^forja, drugi pa v vlogi komične Ka-Senne, Je »euglajenost. torej lastnost, ki cu ^aže ve^ a*' man^ pri vsakem igral-* ' ^ na deskah še ni popolnoma doma. prernagata to, bo vse dobro in bo raz-odprta leoa pot. Prav posrečen je 11 gospod igralca, ki je bil na programu označen le s tremi pikami. O. F u r i j a-n a- ki je v zadnjem hipu vskočil natne-, f' Butolena, ki ni smel igrati, in od-Pf*.. .rica, moramo oceniti kot igralca. Kesu je svojo nalogo z veliko rutino, dasi se tu mogel vživeti popolnoma, ker je bil preveč navezan na smflerko. Stu-atu je napravil z vskokom veliko in junaško uslugo. Po vsem teni moram ugotoviti, da je finski studio resna stvar in ii zato po-svečam več pozornosti, kakor bi jo je rJrugaČe. Želel bi. da ne bi bil le muha £noanevnica. S šolo, vajo in igro nam “stvari lahko diletantski oder, ki se bo visoko dvigal nad priložnostnimi skupinami ter bo lahko dajal naraščaj tudi našim poklicnim odrom. Zato; ne omagajte, nadaljujte! _______________________ _r> Zbornica za trgovino, obrt In Industrijo v Ljubljani bo imela v četrtek 22. marca ob 8.30 dopoldne v svoji dvorani Javno plenarno sejo. Vremensko poročilo mariborske meteorološke pos;aje. Da\i ob 7. uri je kazal topbmec 7 9 stopinj C nad ničlo: minimalna temperatura je znašala 7.3 stopinj c nad ničlo; barometer je kazal pri 13.3 Sf('pinjah 7,15.4, reduciran na ničlo pa 733 S; relativna vlaga 86; vreme je ’o-Plo, tiho in jasno; vremenska napoved Napoveduje oblačnost in padec tempera ture. Naše nove občine Končna ureditev komasacije občin in določitev sedežev uprav Izdana je uredba o reviziji komasacije občin in o določitvi definitivnega sedeža posameznih občin v Sloveniji. Po novem občinskem zakonu je bila že lani izvršena komasacija občin, katere strem Ijenje je bilo, da sc ustvarijo večje občine, ki bodo sposobne. v polni meri zadostitvi svojim potrebam. Ker je bila v nekaterih primerih izvršena komasacija v nasprotju z utemeljenimi željami občanov in se ponekod ni posvečaš zadostni obzir prometnim in gospodarskim pogojem, je notranje ministrstvo s posebno uredbo odstranilo vse te hibe. Tako se spremeni v mariborskem desnem okraju ime občine Jelovec—Makole v Makole: iz občine Polskava se izločijo bivše upravne občine Češnjevec. Pret-rež in Vrhloga ter kraj Pragersko, ki tvo rijo odslej novo občino Pragersko. V mariborskem leve n; okraju se priključi občini Jurovski dol del katastralne občine Varda, iz občine Pesnica se izloči bivša^ občina Kaniža in se priključi občini Št. Ili v Slov. goricah, line občine Sv. Kungota v Slov. goricah se spremeni v Zgornjo Kungoto; iz občine Št. lij v Slov. goricah se izloči bivša upravna občina Sladki vrh 111 se priključi občini Velka. V murskosoboškem okraju se iz občine Martijanci izloči upravna občina Mlajtinci in se priključi občini Tešariov-ci; prav tako se izloči iz občine Murska Sobota okolica Gradišče, ki se priključi Tišini. V ptujskem okraju se ustanovi nova občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju, kateri se priključijo občina Sv. Lovrenc, Trnovec. Sela, Pobfežje in Zgornja Pristava. Ime občine Vurbeg se spremeni v Grajeno. Definitivni sedeži posameznih občin pa so v dravograjskem okraju: Brezno, Čr- na, Dravograd, Guštanj. Marenberg, Mežica, Muta, Prevalje, Ribnica na Pohorju, Vuhred in Vuzenica. V ljutomerskem okraju: Apače, Cezanjevci, Gornja Radgona, Gornja Radgona okolica, Križevci, Ljutomer mesto, Ljutomer okolica, Mala Nedelja. Negova, Slatina Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Štrigova. Trbegovci in Veržej. V okraju Maribor desni breg: Fram, Hoče, Limbuš, Makole. Pobrežje, Podvelka, Polskava, Poljčane, Pragersko, Rače. Ruše, Slov. Bistrica mesto, Slov. Bistrica okolica, Studenci, Sv. Lov renc na Pohorju in Šmartno na Pohoriu. V okraju Maribor levi breg: Cerkvenjak, Duplek. Jakobski dol, Jurovski dol, Kam tiica, Korena. Košaki, Pesnica, Selnica, Senarska. Sv. Križ pri Mariboru, .Zgor nja Kungota, Sv. Marjeta ob Pesnici Ščavnica, Št. Ili. Št. Lenart, Velka in Vo ličina. V murskosoboškem okraju: Bodonci, Cankova, Gornja Lendava, Gornja Slaveča, Gornji Petrovci,- Križevci, Kup šinci, Mačkovci. Martijanci, Murska So bota. Murska Sobota okolica, Pertoča. Prosenjakovci. Puconci, Rogaševci, Stru kovei, šalovci, Tešanovci in Tišina. V ptujskem okraju: Breg, Cirkovci. Dornava, Drobetinci, Gorišnica, Grajena, Hum Ivanjkovci, Juršinci, Kog. Koračice, Leskovec, Majšperk. Markovci. Ormož, 0-sluševci, Pobrežje, Podlehnik, Ptujska gora, Rogoznica. Slovenja vas, Središče, Sv. Barbara v Halozah. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Sv. Miklavž, Sv. Urbar. Trnovska vas, Velika Nedelja in Zavrč. Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru je imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 4. t. m. v društveni sobi v Cankarjevi ulici pod predsedstvom generalove gospe Marij Maistrove. Bilanca velikega humanitarnega dela Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju Društvo oskrbuje naprave Počitniškega doma pri Sv. Martinu na Pohorju. Gospa predsednica se je uvodoma spomnila umrlih treh članov odbora gg. Dimnika. ing. Černeta in Žuraja. Prva dva sta bila soustanovitelja in sograditelja našega društva, oziroma doma in mu posvečala svoje najboljše moči. Ustanovil se je »Dimnikov sklad«, od katerega 0-bresti bi se vzdrževal vsako leto vsaj en siromašen otrok brezplačno na Počitniškem domu. Iz tajniškega, zdravstve nega, gospodarskega in blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je društvo visoko aktivno. O tern se more prepričati vsakdo nazorno, kdor si ogieda Počitniški dom po sedanjem stanjtu ter se zamisli v čase, ko je društvo kupilo ta-korekoč le ruševine in skrajno zanemarjeno zemljo. Pogled na te izredne sadove požrtvovalnega in iniciativnega dela je vsem onim činiteljem gotovo najboljše zadoščenje. Počitniški dom je namenjen zdravstve no slabotnim otrokom, predvsem iz socialno šibkih družin. V času bivanja v domu je preskrbljeno v polni meri, da se taki otroci okrepe telesno in se jim dvigne odporna sila za obrambo pred boleznimi za čas zimskih mesecev, ko žive v slabih razmerah. Poleg zdravstve ne okrepitve želi ustanova dati otrokom tudi razvedrila, učvrstiti v njih ljubezen do narave, dobrega tovarištva in lepih zdravstvenih navad. Dom je danes tako izpopolnjen, da nudi vsega tega v izobilju in uspehi so iznenadljivi. Bledi, Šibki otroci brez volje za igro, brez ljubezni do narave, apatični, brez apetita, dasi so bili po večini slabo hranjeni, se takoj po prihodu v dom razžive, apetit postane nenasiten, lica vzcveto in nič čudnega, da v teh pičlih '4 tednih pridobe do 5 kg na teži. Higienske razmere so v domu brezhibne. Vode je v izobilju, tako pitne iz vodovodne napeljave, s katero je preskrbljen vsak objekt, kakor prhe, kadna kopel in odprt plavalni bazen. Zdrave in obilne hrane je na razpolaganje v petih obrokih na dan. Vsaka 15 do 20 otrok štejoča skupina ima stalno svojega nadziratelja, oziroma voditelja in vzgojitelja. Zdravnik je bil tudi v pretečeni sezoni stalno v domu, istotako zdravstvena sestra. Preskrbljeno jc torej v vseh ozirih za dobrobit malih oskrbovancev. Razen kakih malih prask, bolnega zoba ali kake angine ni bilo res nejšega obolenja. V domu je razvrščen dan po preciznem dnevnem redu, ki po dosedanjih izkustvih ne rabi nikakih iz-prememb. . V seziji 1. 1933., ki je trajala od II. junija do 8. septembra v treh skupinah, je bilo v koloniji 157 deklic in 202 dečkov, skupno 359 otrok. Od teh je bilo sirot, polsirot in zelo ubožmh 152, sirot iz za vodov 19, delavskih, železničarskih in poduradniških 82, otrok iz uradniških slo jev 51, otrok iz samostojnih poklicev 55 Iz te statistike je razvidno, da se je v zadnji sezoni upošteval kar najbolj soci alni položaj pri izbiri otrok. Bilo jih je na stroške mestne občine 90, banovinske 99, Dečjega doma 75, Zdravstvenega doma v Mariboru in Varaždinu 67, Rdečega križa 2, lastnih 64, društvenih 12. Od ustanovitve društva od 1. 1929. do 1933. je bilo oskrbovanih v Počitniškem domu vsega 1.754 otrok. Iz tega je razvidno, da ustreza društvo v polnem obsegu svojemu namenu. Gospodarstvo Počitniškega doma 0-pravlja gospodarski odsek pod vodstvom ge. Balonove. Iz gospodarskega poročila, katerega je prav izčrpno podala ga. Lipoldova, je bilo posneti, kaj vse je bilo storjeno tudi na tem področju. Dokupilo se je 8.280 nr posestva. Poleg vsakoletnih stalnih gospodarskih popravil na polju, travniku, v vrtovih in gozdih so se izvršila še izredna dela, ki pomenijo znatno zvišanje vrednosti tega posestva. Iztrebilo se je zopet mnogo sikal, in tako izboljšalo travništvo. Kamenje s? je uporabilo za zidavo motorne hišice, škarpe in dveh mostičev preko domačega potoka. Preko mostičkov je bila izpeljana lepo zgrajena cesta, ki vodi od gospodarskega poslopja čez posestvo, katero je dobilo to leto društvo v dar od gospoda dr. Lipolda. Z darovanim posestvom se ni samo povečalo posestvo, temveč se je povečala vrednost tudi zaradi komunikacije poti preko tega dela do kupljene zemlje, do katere je bil po- 'prej dostop zelo težaven. Iztrebil se ja gozd. Gozdarska šola je z učenci osn. šol Sv. Martina in iz Tinj pogozdila gozd z 19.270 sadikami. Na novem posestvu so iztrebili grmičevje ter pripravili teren za travnik in sadonosnik. kjer je bilo na novo nasajenih 110 sadnih dreves. Z vsem tem izrednim delom je posestvo pridobilo na vrednosti, kajti s tem se bo v bodoče povečala njegova donosnost. Tako jc posestvo zares vzorno urejeno, kar je gotovo vzgled vsemu prebivalstvu v kraju. S pridom se goje govedo, perutnina in prašiči. V zgradbah se je znatno pomnožil počitniški inventar. Dogradil se je vodovod v vseh poslopjih in prostorih. Napeljana je voda tudi na vrt. Blagajna, katero prav'vestno vodita ga. Pinterjeva in g. Biček, ie izkazala Din 783.224.15 prometa v letu. Da je zamoglo društvo izvršiti vse navedeno, se ima zahvaliti svojim dobrotnikom in pospeševateljein. predvsem ban ski upravi dravske banovine in mestni občini mariborski, ki podpirata znatno s podporami to naše društvo in pošiljata vsako leto 90—100 otrok v počitniški dom. Zelo požrtvovalno priskoči vedno našemu društvu na pomoč Slovensko žensko društvo. Ves izkupiček svojih prireditev, koncertov, tombol, čajank, pokloni našemu društvu. Nadalje so med dobrotniki Zdravstveni dom, Posojilnica Maribor, tovarna za dušik v Rušah, tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, zdravilišče Rogaška Slatina in tvrdka Westen, tovarna Hutter, tvrdka Rossner in drugi. Iz poročil funkcionarjev na občnem zboru je bilo razvidno, kako velikanski obseg je zavzelo delovanje tega dobrodelnega društva, katerega podpirajo vsi odborniki s svojimi nasveti. Nadvse požrtvovalno je prizadevanje ge. Balonove, gc. Lipoldove, ge. Pinterjeve in ge. Rapočeve. na katerih ramah je vsa skrb za kolonijo. V novi odbor so bili izvoljeni z malimi izjemami člani starega odbora pod predsedstvom ge. M. Maistrove. Ožji kot eksekutivni odbor je sestavljen takole: Ga. Olga Balonova. ga. Ivanka Lipoldova, ga. Antonija Pinterjeva, ga. Marija Rapočeva, gg. dr. J. Vrtovec, inž. J. Ba-ran, Franc Bezlaj, Ivan Lukman, VI. Biček in I. Vomer. Pfui Rekrutni spisek za tekoče leto je sestavljen in je do 31. t. m. razgrnjen prebivalstvu pri mestnem načelstvu na vpo gled. Poglavarji družili, katerih mladeniči so vpisani v rekrutni spisek, se pozivajo. da ga pregledajo, ali je njih družinsko stanje pravilno vpisano. Obenem se o-pozarjajo družinski poglavarji onih rekrutov, ki žive izven občine, da jih morajo pravočasno obvestiti, da pridejo v tekočem letu na nabor in da se morajo pravočasno predstaviti rekrutni komisiji, ker jih v nasprotnem primeru zadenejo posledice čl. 45 in 56 zakona o ustrojstvu vojske. Za revizijo obrtnega zakona. Zasedanje redakcijskega odbora, ki je imel nalogo sestaviti končni tekst zakonskega načrta za spremembo obrtnega zakona je končano. Minister za obrt in industrijo je predložil obsežen referat, ki vsebuje vse predloge glede spremembe posamez nili določil sedanjega obrtnega zakona. Znižanje obrestne mere za blagajniške zapise Narodne banke. Narodna banka je znova znižala obrestno mero za blagajniške zapise. Enomesečnih ne bo izdajala več, za dvomesečne se zniža 0-brestna mera od 1.5% na 1%, za trimesečne pa od 2.5#/o na 2%. Podpore za brezposelne delavce. V mesecu februarju je bilo pri vseh borzah v naši državi v evidenci 28.570 poklicnih ročnih delavcev. Brezposelnim so izdale borze v februarju poldrugi milijon Din podpor. Ponudb dela pa je bilo komaj toliko, da odpadeta na vsakih 100 brezposelnih delavcev po 2. Službeni list banske uprave objavlja v letošnji 22. številki: Uredbo o občinskih uslužbencih, objave bar.ske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in razne objave iz »Službenih novin«. MARIJ SKALAN 15 SEMISIR1S Roman iz prazgodovine človeštva. Evalasta je vsa trepetala od razburjenja in togote, a genila se ni. Spoznala je, da je zanss ujetnica in bi bil ves odpor zaman. Tudi če bi pobegnila iz svojih soban, kako naj bi prišla do aztežkih slonov, vojščakov in sužnjev, in kako ž njimi iz dvora in Semisirisa? Neskončna bolečina, kakršne ni občutila nikoli poprej, ji je pretisnila srce, toda zajokala ni. Nad bolečino je zmagal njen vladarski ponos, ki ji ni dovoljeval, da bi sužnjam kazala solze in ž njimi trpljenje poraza. Samo drhtela je, ker toliko moči vendarle ni imela, da bi docela obvladala svoje do skrajnosti razburjene živce. Obraz je položila med blazine in obležala tako skoraj brez misli. Nenadoma ji je postala glava topa, popolnoma prazna. Misli ji je izpila gosta megla, ki jo je obdala vso, da se ji je zazdelo, ko da pada iz neskončnih višav skozi r.eprodirne oblake nekam v brez-krajne globine. Šele čez dolgo časa se je umirila, in pričela zopet misliti. Sprva nejasno, potem vse bolj razločno in o-stro. Spoznala je svoj položaj. »Jetnica sem!« si je dejala. »Nisem prišla sem, da bi se naučila navad faraonovega dvora. Pripeljali so me kakor daritveno živinče, da me poklonijo Semišu Ofirisu. Da, sedaj razumem očetove besede in materine solze; razumem faraonovo laskanje in njegove ukaze. Toda zakaj so me darovali? Nisem hči kralja kraljev, vladarja Aztekov llamagada? Nisem potomka božanstev? Ni moj oče prijatelj faraonov? Je njegov podložnik in mu ne poklanja darov zaradi prijateljstva, marveč zaradi podložnosti? In kie je Aftagad? Kakšna je njegova usoda? Je tudi on jetnik?« Z neskončno muko je reševala vse te neštevilne uganke, ki so se bile tako D3-pričakovano pojavile pred njo. Počasi je uredila misli in si dejala: »Ne, Aftagad je vedel, zakaj me vodi v Semisiris. Bil je izvrševalec očetovega ukaza. On je svoboden. Toda zakaj mi nihče ni povedal tega? Zakaj je molčal tudi on?« Razočaranju se je pridružilo sovraštvo. Zasovražila je naenkrat vse one, ki jih je bila do tistega trenutka ljubila: oče ta. mater, brata... Premislila je vse. Spomnila se je sedem ščebetajočih, sedem zlo oznanjajočih ptic, ki jo bile preletele njeno pot, ko se je bližala mogočnemu obzirju srca sveta. »Teh sedem ptic mi odkriva resnico. Aftagadu so pomenile srečo, kaj mu je mar moje usode. Ženska sem, četudi princesa in hči vladarja. Sovražim vas vse, ki ste me izdali. Sovražim, sovražim, sovražim ...« Sedaj bi bila kmalu zajokala od tegobe in zlomljene moči, toda premagala je tudi to slabost. »Vendar, motijo se,« si je dejala. »Nisem blago, ki bi se podarjalo in sprejemalo. če ni ponosa v očetu, materi in bratu, če ni ponosa v ljudstvu a z težkem, potem je ponos v mer.i, ženski. Nihče ni moj gospod, razen njega solnčnega božan stva, velikega Raja! Samo njemu sem lahko daritveno blago, samo na njego- vem žrtveniku žrtvujem svojo mladost. Kakor se ne upogne pod najstrašnejšim viharjem sekvoja naših aztežkih gora, kakor ne omaga orel nad prepadom, tako se ne vdam jaz, princesa Evalasta.« Dvignila je glavo iznad blazin in vstala. Vzravnana kakor čebra je stala pred Ilajo in obema sužnjama. Njeno obličje je bilo trdo, brezizrazno, ko je spregovorila: »Ne bom se upirala ukazu, ki si ga pre jela, ker ti nisi kriva. Ne bom več skušala pobegniti in ničesar ne bom storila, kar bi lahko vznemirilo dolžnost tvoje službe. Zato pojdi! Biti hočem sama.« »Milost, princesa!« je dejala še.vedno nezaupljivo Ilaja. »Odpusti mi, nesrečnici! Moja volja ni moja, ker ji ukazuje on, ki je moj in nas vseh najvišji gospod. Verujem ti, cvet orhidije, zveneča struna na harfi pesnikovi, in izpolnjujem tvojo visoko voljo. Umikam se.« Ilaja in obe sužnji so se poklonile in nato tiho odšle iz sobe. Evalasta je zopet ostala sama, stopila je k zlatemu kipu najvišjega božanstva, dvignila roke in molila: (Se bo nadaljevalo.) Soort Lep uspeh mariborskih delegatov na izrednem občnem zboru Jugoslovanske kolesarske zveze. Jugoslovanska kolesarska zveza je imela v četrtek 15. t. m. v Zagrebu svoj izredni občni zbor, katerega so se udeležili tudi delegati Mariborske kolesarske podzveze, in sicer gg. Fišer, Markovič in Rudžič. Na izrednem občnem zboru so se obravnavale važne zadeve, tičoče se jugoslovanskega kolesarskega športa. Na dnevnem redu je bil tudi predlog Mariborske kolesarske podzveze, da se naj letošnji občni zbor zveze vrši v Mariboru. Ta predlog je bil po dolgi debati tudi sprejet. Nadalje je izredni občni zbor na prizadevanje naše delegacije sklenil, da bo prihodnje tekmovanje za državno prvenstvo v Mariboru. Ta u-speh delegatov MKP je pripisovati dosedanji delovni bilanci mariborske podzveze. Finančne ter druge težkoče, s katerimi se bori mariborski kolesarski šport, niso ovirale pri sestavljanju delov nega razporeda MKP. Za popolno izvršitev tega programa je sicer še potrebno veliko delo, toda z združenimi močmi — tu mislimo predvsem na »Poruna« — bomo lahko dokazali, da imamo v Mariboru najboljše kolesarje. Prva velika preizkušnja naših kolesarjev bo letos, ko bo v Mariboru tekmovanje za olimpijsko prvenstvo, ki ga priredi MKP. Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. Seja upravnega odbora bo v petek 23. tm. ob 20. v društveni pisarni, Kolodvorska ulica 1. Tretja delavska olimpijada bo letos v Pragi, in sicer od 3. do 8. julija. Olimpijade se bodo udeležili tudi športniki iz Jugoslavije. Table tenis turnir v Ljubljani. Preteklo nedeljo in ponedeljek se je vršil v Ljubljani dosedaj največji table tenis turnir v naši državi, ki ga je priredil 2SK Hermes. Sodelovali so najmočnejši igralci Jugoslavije, med njimi tudi ekipa ISSK Maribora. V nedeljo se je vršil turnir moštev, v katerem je zasedel 1. mesto Makabi iz Zagreba, na drugem mestu se je plasiral Hermes, na tretjem pa Ilirija. V ponedeljek se je vršilo tekmovanje ju-niorjev. V tej disciplini sta se posebno odlikovala mariborska igralca Senekovič in Škapin, ki sta dosegla velik uspeh in zasedla med 24. tekmovalci tretje in četrto mesto in s tem dokazala, da se je končno začel tudi v Mariboru širiti table tenis, kar je največ zasluga arinega ISSK Maribora. Glavno zanimanje je bilo za prvi nastop državnega prvaka Hex-nerja v Ljubljani, ki si je priboril pokal prireditelja. Turnir je pokazal velik raz-vitek table tenisa v Ljubljani, pa tudi v Zborovanje ruških davkoplačevalcev Proračun dohodkov in izdatkov velike občine Ruše Občinski odbor v Rušah je pod okriljem Jugoslov. nacionalne stranke sklical 9. t. m. zborovanje vseh davkoplačevalcev. Obiskano je bilo zelo dobro in zastopani so bili vsi sloji občanov. Predsednik občine g. Davorin Lesjak je otvo-ril sestanek, pozdravil navzočega narodnega poslanca g. Krejčija ter v lepem govoru tolmačil pravice občanov po novem zakonu. Občinski odbor želi dati pred sprejmem občinski proračun v javno razpravo, tako, da lahko vsak občan pove svoje mnenje in želje. Tudi notranje poslovanje občine je pod stalno kontrolo, denarno poslovanje pa koncentrirano pri domači Posojilnici. Kot vsak posamezen gospodar, tako občuti tudi občina posledice hude krize. Zlasti taiejo občino velike investicije, ki jih je morala napraviti pred leti. Večno pa ne bo slabo, kot niso bili večni dobri časi. Občinski blagajnik g. Drago Magdič je pred čitanjem proračuna pojasnjeval, da so Ruše postale industrijski kraj in jih zaraditega zadene vse težko breme socialnega skrbstva, brezposelnost itd. K pobijanju brezposelnosti morajo prispevati država, banovina in tudi vsaka občina. Pri nas so rastle tovarne in industrije, s tem pa tudi potreba po novih šolah. To breme se danes zelo hudo občuti, zato je potrebno, da priskoči industrija na pomoč. Nato je prešel na občinski proračun: Izdatki: Osebni izdatki: plača predsedniku, tajniku, pomožnim uslužbencem, živinoogledniku, konjaču, čuvaju, babici, bolniško zavarovanje, obrtna nadaljevalna šola. tehtničar Din 59.880. Zaradi zdru žitve občin Ruše, Smolnik, Lobnica in Bi strica v občino Ruše. so osebni izdatki narastli napram lanskim za 10.310 Din. Materialni izdatki znašajo 6374 Din. Javna razsvetljava 12.800 Din, za gasilstvo, požarne oglede itd. 5904 Din, prosveta 402.643 Din. V tej postavki so uračunjene obresti in obrok posojila za šolo. Podpore društvom 2300 Din. Odplačila občinskih dolgov 98.595 Din (odplačilo obroka za občinsko hišo). Gradbena dela, vzdrževanje cest ir. mostov 24.510 Din. Kmetijstvo 5806 Din. Narodno zdravje 1200 Din. Socialno skrbstvo 48.700 Din; za 17.250 Din več ko lani. Pospeševanje tujskega prometa 1500 Din, davki 10.394 Din Nova tehtnica 15.000 Din (prvi obrok), občinska zemljišča 6.800 Din, za telegraf in telefon 2500 Din. Nepredvideni izdatki 2082 Din. Skupno vsi izdatki 709.344 Din. Prejemki: 70% doklada na davke 277.321 Din, trošarina 58.943 Din, razne takse (ogled živali, taksa na pse in tchta-rlna) 11.114 Din, zakupnina posestev 870 Celju, med tem ko v Mariboru ta lepi I Din, najemnina občinskih hiš -6.940 Din, šport še 'Žalibog ni pobudil večjega zani-: lov 5.550 Din. ribolov 1.315 Dir., prodaja manja | obč. drv 9.000 Din. izredni prispevek in- PodDlrafte Protltuberkulr zno sigo dustrije 180.000 Din, zaostale občinske doklade (neizterjane) 131.343 Din, zaosta la trošarina 3248 Din, razni prijemki 3700 Din. Skupno 709.344 Din. Letošnji proračun je za 266.638 Din večji od lanskega, kar pa gre na račun pove' nja občine. Prvotno sestavljen proračun je bil mnogo višji ter bi znašala doklada, če ne bi industrija prevzela plačila 180.000 Din. kar 170%. K besedi se je oglasi! g. narodni poslanec Krejči, ki je pojasnil, da se je uprl prvotnemu proračunu s 170% doklado ter zahteval brisanje raznih postavk, ker davkoplačevalci ne morejo prenesti tako visoke obremenitve, zato je potrebno, da se izdatki skrčijo na minimum. V proračun se morajo postaviti tudi še neizterjani davki. Za ublaženje brezposelnosti, ki je v Rušah zelo občutna, je obljubil intervenirati pri banovini, da se prispevki za bednostni fond, ki jih plačuje ruška industrija, porabijo v Rušah. Ab- solutno potrebna je cesta proti Fali in Št. Lovrencu, prav tako se mora nadaljevati gradnja ceste Ruše—Sv. Areh. Razvila se je živahna debata o posameznih postavkah. Govorili so gg. Jakob Marin proti graditvi ceste v sedanji kri- ; zi, Alojz Cerk za pospešeno graditev j cest, Alojz Glaser za boljšo podporo kme tijstva, ki se nekako zapostavlja, Ignac Flakus zaradi poljskih čuvajev, Davorin Lesjak zaradi prevelikih obresti, ki jih morajo vse občine plačevati bankam. Albert Koruza zaradi sanacije domačih zadružnih denarnih zavodov in znižanja obrestne mere Narodne banke. G. Krejči je pojasnjeval politiko finančnega ministra, ki ie tudi v državnem gospodarstvu uvedel strogo varčevanje, glede zdravih denarnih zavodov pa je dejal da bodo dobili tekom prihodnjega leta cenena posojila. (Vlada bo pripravila v ta nameri miljardo dinarjev.) Glede o-brestne mere pa tare isto breme vse sloje. G. predsednik se je zahvalil vsem za stvarno debato ter zaključil ta uspeli in zanimivi sestanek. Mali oglasi Razno SVETLI PREMOG DIN 37.- Mejovšek. Tattenbachova ul. 13, Tel. 2457. Karbopaket. 860 BOLJŠEGA DELAVCA sprejmem na stanovanje in hrano. Frankopanova ul. 15, dvorišče, levo. 1131 RAZGLAS. Sresko načelstvo ievi bres, bo dne 28. marca t. 1. ob 16. uri prodalo licitacijskim potom osebni avtomobil znamke »Oesterrelchische Daimler« z zaprto in odprto karoserijo Event. interesenti dobijo nadaljnje pojasnitve med uradnimi urami v sobi 33, Sreski načelnik: dr. Senekovič s. r. _____________1129 ___________ MOTORNA KOLESA nova, angleške znamke Black burn, s »Tiger« vilicami, električno razsvetljavo itd. razprodajamo pod tovarniško ceno. Izrabite to izredno priliko. Jugu, d. z o. z.. Maribor Tattenbachova ul, 14. 1127 KAJ ŠE NE VESTE, da so »Pirnar« obleke najboljše in naj,cenejše, kakor tudi »Trenchoati« in »Huber-tus« plašči samo 'pri Srečku Pihlar-ju, Gosposka 5. 1084 Stanovanje STANOVANJE dve sobi in kuhinjo in kopalnico išče stranka brez otrok. Plača do 700 Din. Ponudbe pod »Solučno stanovanje« na upravo lista. 1136 MALO SOBO s štedilnikom iščem za eno osebo, po možnosti takoj. — Naslov pustiti v upravi lista. 1135 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam v najem. Stritarjeva ulica 31, naslov Vicel, Gosposka ul. 5. 1123 Sobo odda GOSPODA sprejmem na stanovanje in vso oskrbo. Koroška cesta 56. 1. nadstr., vrata 6. 1137 Prodam PARCELE ugodno na prodaj. Lokal oddam in dvosobno stanovanje s 1. aprilom. Vprašati Studen ci. Aleksandrova 5. 1132 Kupujte svoje po* trebiiine pri naših inserentih S OTROŠKA GUGALNA DVO-KOLNICA (WIPPROLLER) je najlepše velikonočno darilo za Vaše otroke, katero Vam nudi po globoko znižanih cenah samo Jugu d. z o. z„ Maribor, Tattenbachova ni. 14. 1126 Ž vi krape Witlinjfanske pasmo in ščuke v priznano dobri kakovosti dobite pri 1133 Ferdu Greineiju Maribor Gosposka ul. 2 Preselitev! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da se je preselila trgovina s čevlji Tavčar Kališnik iz Slovenske ulice v Gosposko ul. it. 5 1130 Priporočamo se vsem svojim cenjenim odjemalcem še v nadalje za zaupanje in naklonjenost. nogavice za vsakdanjo uporabo trpežne in prijetne priporočamo v vseh » Din 36 Z8 - 20 -15' MARIBOR Gosposka utica 1012 izdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik J STANKO DETELA v Mariboru.