207. Številka.
1 rat, v pmmlt»ljt»k 1 1. septembra I S99.
Tefcij XXIV.
.Edinost"
!7,i)niK (Ii hl>»nt 4)»«. ranin nedelj in prH7iiikov. sjutraj in 7.ve<Vr oh 7. uri. ponedeljkih :n po praznikih i*iiaia
o)i ft uri »jutra).
V a rtu4 ni n it /mi*:« : <>1»«» inlnuji n« leto . . . nM. 2I1 — '/.m hm run večerno izrinil je . ., 1'i' — Za pol leta. fatrt l«ta in nn meneč rnKiiierno.
Naročnino ie plačevati naprej. N« »:t-ročhe tirer. priloftone naročnine »e upravu hp Df.ira.
• N« ilrohiio *e prodajajo v Trulu s j titranje *t«?vilke po 3 nvfl. večerne Številke po 4 n vi.: poiie.ii ljube 7.jutranje številke po 2 nvfl. 17.ven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Oglasi
«e računajo po vr*itilt v petitu. /.ji 'enkratno naročilo * primernim p<n>o<Moni. PomIhiin. osinrtiiiee in javne /.u'iivale. domači oela«i iiii. računajo po |io^oi|1>i.
V*i ilopi^i mi i xe poiiliji ju nreilni^U n. Netrankovani dopiai «e ne <tprejem:ijo. Kokopi«i ne v rit«'njo.
Naročnino. reklamacije in otflu«e sprejema npru vniHva. Naročnino in ogluše je plačevati locn Trat.
Vrednišltii lit tlaluir«* naliajaiH v ulici ('ariniia Mv. 1 '2. r|irnvn|Sliii,^i^ pritvni*tv«> in sprejemanje iu^raJv^ ,
....... ■ ' " F ■A ''
Telefon Ur. S70.
4 nvč.
\ rtiltnoatt Je moj* !
v ulici Molin piccoln Siv. .'t, 1^* tm.lp«Cr. ^
II'
Iadajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik
Lastnik konsoretj lista „Edinosti".
Natisnila tiakarna konsorcija lista „Kdinoat" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Dunaj O priliki osmrtnice pokojne cesarice Elizabete . so bile na Dunaju in povsodi tudi manjših mestih^t.vstro-ogerske sv. maše-zadušnice, katerih so udeležili civilni in vojaški dostojanstve-niki. Mnogo ljudi je obiskalo eesaričino rake v v kapuehiijki. q^rk*i. Nadvojvodi Oton in Avgust, kakor t^eft nadvojvoda toskanski ho dali položiti ob raki krasne vence.
Itciiiics t). (Pravda Drevfus.) Ob treli po-polnilne je pričel Carriore svojo repliko. On vzdržuje svoj predlog ter zahteva uporabo členu 7»>. k a z, zakonika in člena 207. vojnega zakonika. De-
pričanja in brez veljavnih argumentov. Tako se razhaja n. pr. sodba o napredku. Poznamo entuzijaste, ki nam slikajo napredek človeštva od prvotnih časov do naše dobe v tako žarkih barvah, da bi lahko vpričo svetlobe polne slike duša oslepela. Z druge strani pa ni treba iti daleč, da najdemo ljudi, ki zanikujejo sploh vsak napredek: kakor je, tako je bilo vedno.
Kako naj nepristranski človek poskrbi, da se mu ob takih nasprotstvih ne zavrti v glavi? Kaj je s tem napredkom ?
Da ga ni ? — To je pač absurdno. Z lastnimi očmi ga lahko vidimo. Pred našimi pogledi se svet razvija — in sicer ne nazaj, temveč na-
mringe se obrača do sodnikov besedami: Vi ste | I>reJ- Ce,° življenje posameznika in človeštva ni nič za svojo sodbo odgovorni le Rogu in svoji vesti. ! ,lmze£a' kakor večen napredek. Pa se poslužim
To so moje zadnje besede. Prepričan sem, da ste pošteni in pravični možje, možje, ki ne izrečete obsodbe na temelju domnev. Potom je predsednik ' l>ftro in elektriko. In koliko napredka najdemo v
dokaj obrabljenega, skoraj trivijalnega, a vendar nespodhojno dokaztijočega primera, navedem samo
pozval Drevfusu, tla govori. Drevfus je zatrjeval, da je nedolžen. Njegov edini smoter je ta, da reši čast imenu, katerega nosijo njegova deca. Prepričan je, da doseže s pomočjo lojalnosti sodnikov po petletnem strašnem trpljenju svoj namen. S tem se je debata zaključila.
IteilliPS 'J. Predsednik razglaša razsodbo, s
živili vedah, v umetnosti, v industriji, trgovini ! Vse, kar nas odmika od prvotnih primitivnih oblik dela in užitka, je napredek.
Napredek je torej.
Toda ne more se reči, da* je absoluten. Gola dejstva nam dokazujejo nasprotno. Napredek je z nazadkom tesno zvezan, skoraj bi lahko rekli:
so bili motorji njih živjenja. Danes nam stvarna dejstva odkrivajo posamezne faze dolgega boja, ki ga bije človeštvo z razmerami. In ta neslužbena znanost nam jasno dokazuje, <la se je ljudski rod razvil, da je napredoval in da je bil napredek bistven.
Se le to gotovo spoznanje podaje soeijologu priložnost, upreti svoje oči v bodočnost. Po železnih zakonih svetov, ki so nas dvignili iz naj-meglenejše teme na dan, sicer šc na oblačen dan, moramo prispeti više, tja, kjer sveti jasno solnce. Dokaz zgodovinskega napredka nam je močen argument proti pesimistom, ki se sklicujejo vedno le na Salomonov: Vanitas vanitum . ..
Spoznanje dosedanjega razvoja nam pa ob enem tudi pokazuj, v kateri smeri smemo in moramo iskati bodoči napredek. Iz kapitalizma moramo ven. Kam ? To nam mora povedati novo preiskovanje.
Pri čem smo?
katero je Dreyf'us obsojen s petemi glasovi proti dvojčka »ta. Kadar se jo človeštvo pomaknilo za dvema na desetletno deportacijo, o čemer so 4,va korakn »»prej, se mu j« na opolzlem potu se mu priznavale olajšujoče okolnosti.	! VHelc spodrsnilo in ™ en korak je prišlo zopet
Loildoil D. Čete, v to že določene in pripravljene, so dobile ukaz, da se okrcajo za v južno Afriko. Prvi polk odplove v desetih dneh.
Atene 9. Knez in kneginja Crnogorska sta prišla semkaj, kjer ju je sprejela kraljeva obitelj.
IJ III A 0. Danes je bil umeščen Romano kakor predsednik peruanske republike. Mesto je popolnoma mirno.
Puri z V). «Agence Ha vas» demontira vest o odstopu vojnega ministra Gallifeta. Proti listu, ki je razširil to vest, so pričeli preiskavo.
Carigrad Knjmakan v Kumanovi je izročil tamošnjim Srbom zemljišče za zidanje cerkve. Srbi so prostor blagoslovili in zaznamovali s križem. Ker so bolgarske žerske odstranile ta križ, so jih Srbi pretepli in ovadili oblastvu, ki jih je zaprlo. Vsled tega vlada velika razburjenost. — Zaprli so dva bolgarska vojaka, ki sta bila prišla čez turško mejo.
Bel grad D. Včeraj popoludne so nadaljevali razpravo radi „atentata". Ko so izpovedali strokovnjaki o kakovosti orožja, so zaslišali Kneževića. Isti je izjavil v gladkem govoru, kakor da bi se ga bil naučil na pamet, da je napal Milana iz ma- lu5i materijalne resnice.
nazaj. Kakor se razdeli fizična sila v vsemirju v dve smeri in se potem govori o centrifugalni in centripetalni moči, ki sta pa vendar obe samo ena moč, tako deluje tudi v duševnem življenju človeškega rodu nagon, ki ga goni naprej, in prirojena lenost, ki ga vlači nazaj. Se le rezultanta teh bojev pomeni čisti napredek, ki ga je vedno meriti z relativnim merilom.
Ako bi so bilo človeštvo tako razvijalo, kakor pada kamen skozi zrak, torej tako, da bi bile j ovire njegovega napredka razmerno jako majhne, bi moral biti naš svet že pravi raj, mi pa najsrečnejši prebivalci vseh svetov. A tega vendar še ni in dežela Slarnfija, o kateri mehke duše rade sa-njajo, je še jako daleč, tako daleč, tla menda nikdar ne pridemo tja.
Toda nam zadostuje, tla se sploh lahko Icon-statuje napredek. Za soci jologa je to jako važno j vprašanje, kajti če bi bit ves napredek res samo pusta bajka, bi bilo vse njegovo delo zaman. Ome-j nil sem že, tla naše oficijelno zgodovinopisje nima I prave cene, ker nam ne razjasni razmer posameznih j historičnih dob in nam nc pokaže njih izpremen v
ščevanja, ker mu isti ni hotel dati nobene službe. Njegov zločin je bila posledica trenotne misli, dasi je bil kupil samokres, da ustreli sani sebe. Ko se mu je opomnilo, tla se njegova današnja izpovedim ne strinja z izjavami pred preiskovalnim sodnikom, je dejal, da je to resnica, kar govori danes ter da je sprva govoril neugodno proti nekaterim soobto-žencem zgolj iz osebnega sovraštva. —
Socijalni utrinki.
N a p rede k. Razni ljudje razno sodijo. To sicer ne bi bila nesreča, a hudo je le, da sodijo mnogi brez pre-
Soeijolog pa mora poznati zgodovino. On mora vedeti, kako so ljudje živeli v posameznih zgodovinskih razdobjih. To je za njega vnžrr>. Kajti tu mora počakati Ariadnino nit, ob kateri se je človeštvo pririlo skozi labirint vekov do našega časa. Tu se mora prepričati, ali vodi ta steza navzdol ali navzgor. Socijolog noče z zgodovinskim naukoma s o d i t i preteklosti; spoznati jo hoče, da more na tako pridobljeni podlagi fiksirati zakone, po katerih se naše življenje razvija. Kar je nekdaj bilo, mu nima veljave, rudi tega, kar je bilo, temveč radi tega, kar bo.
Izven šol imamo danes že precej take zgodovinske znanosti, ki nam pove, v kakšnih razmerah so živeli naši očetje, dedi, pradedi in kakšni
Cc kljuhu temu neugodnemu (»»loženju priporočamo sedaj tudi mi, da bi Jugoslovani še vst,rajali v sedanji večini, mora imeti to tehtne vzroke, in nekoliko smo jih pač uže navedli. Od večine same se ne moremo nadejati, česar potrebujejo slovanski narodi; ako l>i ae zgodilo kaj pomenljivega, izvršilo bi se preko nemške obstrukcije in preko glave poljskega »Kola« in preko skupne parlamentarne večine. Poljaki bi se v tem slučaju morali udu ti viši sili, nego je sila ministarstva.
Na tak moment, ki pa nima posebne vero-jetnosti, je treba čakati. Ce tega trenutka ne bode, pokaže se zmaga — obstrukcije, in tedaj naj gledajo Cehi in ostali Slovani, tla se združijo za skupno opozicijo. Poljaki jih no bodo sledili, po-največ tisto malo število, ki ne sedi v plemskcm »Kolu«. V opoziciji pa se morajo združiti v$i Slovani, in ne sinejo puščati Mladočehov na cedilu, kakor so pustili oni nje, ko so se bili začeli z Ba-denijem dogovarjati, ločeno od drugih slovanskih skupin. Jedino skupna opozicija, če bode potrebna, more moralno vplivati in konečuo dospeti do cilja, ki bi moral biti dosežen uže davno ali vsaj sedaj, ko besni nemška irredenta v Avstriji in v Vcliko-nemčiji. Denimo, da bi stopili v opozicijo izključno Jugoslovani. Kaj bi nastalo? Večina bi se porušila, in nastala bi druga, ki bi bila za Slovane še slabša, in bi radi tega ne mogli ostati v nji vsaj Mladočehi. A recimo, da bi ostali samo Hrvati pa Sloveuci v opoziciji. Nekoliko bi se popraševalo, kaj to poinenja ; ji pomisliti je treba, da obreko-valcev imajo Slovani vselej in povsod mnogo, in ne pri poznavali bi se pravi vzroki, pač pa le se verovalo tujim podpihovalcem. Vsled tega bi dobili Jugoslovani še druge priimke, nego so se dali pred leti Mladočelmm, in na jugu bi nemška ali ital. irredenta v družbi z drugimi silami nadalje in v še veči meri tlačila Slovane.
Treba je torej čakati momenta, v katerem bi se Slovani zjedinili za skupno opozioijsko postopanje bodisi v parlamentu ali zvunaj njega. ('e te opozicije ne bode treba, toliko boljo; če pa jo vstvarijo neugodna dejstva, naj se pokaže v združenih silah. Moralna nevolja bi jo porodila, in trajna krivica bi jej dajala nadaljno moč. (V; na-
stane torej opozicija med Slovani, opirala se bode na vzroke, ki bodo umljivi v vsem ei vilizovanem »vetu. Nem s k« opozicija in obstrukeija se upira na laži in tiuli, zunaj Veiikonemčije, nima velikega moralnega vpliva. V Nemeiji hočejo verovati l.t-žetn, drugod jih izpodmaknc resniea. Slovanska opozicija pa hi zajemala svojo moč i/ dejstev, ki so Slovanom kriviena, in za krivieo hi zvedeli tudi drugi veliki narodi, tudi ko hi jo prikrivali v pruski Nemeiji. l\> takem hi moralni vpliv slovanske opozicije pokazal se polagoma močnejšim in I« v dosledni vstrajnnsti Slovane približal zmagi prava in pravičnosti.
Na tako moralen vpliv se opiramo mi, ko priporočamo se nekoliko potrpljenja tudi Jugoslovanom. Ce se zgodi Slovanom krivica sedaj, ko trpe /a monarhijo in hranijo njene interese, zve ves eivilizovani svet o tej nenavadni krivici, in ta svet mora Slovane opravičiti, ako se krivici uprejo s skrajnim ustavnim orožjem. Nadejamo se, da v interesu cesarstva in tlačenih narodov ne zmaga irredenta, temveč duh pravičnosti pozitivnega državnega pa ustavnega prava.
Politični pregled.
TKttT 5». septembra 18«».
K položaju. Najnovejši recept, da se izvede Avstrija iz zmotnjav, v katere jo je prisilila deloma »umetnost« naših državnikov, deloma pa morda višji uplivi, se glasi : postavimo na mesto Thuna kabinet nevtralnih uradnikov. Praška »Politik« presoja v uvodniku z dne 10. t. in. tako premembo z iste m a ter prihaja do zaključka, d« bi tako ministerstvo bilo le nekak namestnik gospoda Chlumetzkega in liberalne stranke, namestnik toliko časa, dokler bi se nagodba z Ogersko ne spravila pod streho in ne odobril zakon o davku na sladkor. Kakor hitro pa bi ti vroči kostanji bili rešeni iz žerjavice, nastopilo bi gospodovanje liberalne stranke, katera sama se zavoljo svoje preteklosti ne more navduševati za rešitev tako mah) priljubljenih predlog.
Dejstvo samo, da so Slovani spoznali o pravem času, kaj tiči za receptom o prehodnem nevtralnem unnisterstvu, zadostuje, da se s tako medicino menda ne bo zdravilo bolnega državnega organizma, ozdraviti bi se ga ž njo itak nikdar ne moglo.
Vsi taki poskusi so le palijativna sredstva, i ki za morejo bolezen zavleči za nekaj časa, odstraniti pa nikdar. Ob podobnih igračah kakor je bilo j pozivanje g. Chlumetzkega v Isehl, raste le greben pangermanski zvezi, ki si mora naposled res misliti, da je njena obstrukeijonistična taktika nepremagljiva. Edino sredstvo, da se reši Avstrija na-daljne negotovosti in zmedenosti, je po menenju imenovanega lista to, da se sedanji kabinet pretvori v kabinet večine, da se napravi konec pretežnemu uplivu germanski navdahnjenih iinejiteljev raznih portfeljev s tem, da se poslednje izroči pripadnikom desnice. Da je to tudi menenje odločilnih krogov, izhaja iz zadnjih brzojavnih vesti, glasom katerih se načelniki klubov desnice že zbirajo na Dunaju v posvetovanje. Ogorč nje proti Thunovi neodločnosti da je v njih vrsti občno, vsled česar hočejo poskušati, da približajo Thuna malo bolj desnici ter ga navežejo s trdnejšimi vezmi na isto.
Katoliška stranka pa je že imela včeraj dolgotrajno sejo. Skoro šest ur so se gospoda posvetovali pod predsedstvom Kathreina o pol. položaju. Klub je sklenil, da se prične akcija poinirjevanja in popuščanja med strankami in narodi. To akcijo vzame v roke nemška katoliška stranka sama, Kateri želimo najlepših uspehov!
Potovanje črnogorskega kneza. Ofiei-
jozni listi se trudijo, da bi vzeli potovanju kneza Nikole vsako politično pomembnost. A kako malo verjamejo ko m i svojim trditvam, dokazuje nam dejstvo, da se zaporedoma havijo nemški listi z obiskom črnogorskega kneza v Carigradu in o veličastnem sprejemu, katerega je knežji dvojici pripravil sultan Abdul Hatnid. Seveda su o tem trudijo z marljivostjo, ki bi dolikovala boljši stvari, da bi z grdnja in i in obrekovanjem zmanjšali utis, in če mogoče uničili važnost dogodkov; a da se bojijo malega kneza, tega vendar ne morejo prikriti. Posebno sedaj, ko se je Nikola ustavil v Atenah, kjer
■ so ga istotako ljube/njivo in častno sprejeli, so nasprotniki Slovanstva kar brez nina. <) črnogor-sko-bolgarski zvezi govore ti listi kakor o dovršenem činu. Ce se tej zvezi pridruži (irska, česar se opravičeno boje, in če se stvari v Srbiji zasuknejo v prilog Srbutvu in Slovanstvn, potem bi res mogel v bližnji h< h točnosti na Balkanu odklenkati zvon nemško-židovsko-madjarskim uplivom. Knez Nikola I bi se postavil na čelo balkanski federaciji, katera bi pod pokroviteljstvom ruskega car« temeljno spremenila balkanske politične razmere.
Po našem menenju pač ni nihče bolj poklican v tako misijo, nego baš knez Nikolaj, ki uživa vkljub majhnemu obsegu svoje države vsled svoje modrosti, vsled prijateljskih in rodbinskih zvez več 1 spoštovanja in upliva, kakor katerisihodi mogoč nejši vladar na jugu Evrope.
Da se naši nasprotniki boje takega preobrata, to je za Jugoslovane dobro znamenje. Zlasti za II rvate i n S l o v e n o e je v a ž ti o, a ko i m a in o za oni osodni dan, ko hi nas hoteli po vsej sili «rešiti», za s e ho j m o g o č n o slo-v a u s k o o p o r o.
Marsikdo spravlja s tem potovanjem v zvezo I tudi vesti, da je stališče našega ministra za vnanje stvari, grofa (rolucho\vskega, omajano. Mogoče je že, kajti če se približa knez Nikolaj za tako veli-kansk korak svojemu smotru, potem bi bila Avstrija pač za dolgo časa odrezana od Solunskega zaliva. Ako se grofa (ioluho\vskega umetnostim ne posreči, da hi preprečil ta korak, je že mogoče, da bode moral storiti on — korak v zasebno življenje.
Položaj na francoskem. Francozi Živijo v zamenju Drevfus. Vsi listi komentirajo izključno razsodbo vojnega sodišča v Retinesu. Nekater-niki upajo, da zniža višja instancija Drcvfusovo kazen, oziroma jo spremeni v tem zmislu, da hode Drevfusu vštetih že prestanih pet let na vrngovem otoku eventualno v dvojni meri, da bi torej imel še odsedeti v najhujšem slučaju nekaj mesecev. Na tak način bi se zadovoljilo obe stranki. Resnih nemirov se dosedaj ni javilo. Vendar pomenja okolnost, da se je predsednik republike nenadoma pripeljal v Pariz, da Je položaj zelo resen.
Domače vesti.
Imenovanje. Minister za notranje stvari imenoval je mesto izstopi vsega Ivana pl. Krekiča g. vit. Josipa pl. Peichel-na od zastopnika pri ♦ zavarovalnici proti nezgodam«.
Javili shod pol. društva »Edinost«, ki je bil včeraj popoludne v Barkovljah, je zbral v »Narodnem domu« okoli 500 ljudi. Najvažnejša točka zborovanja je bila jednoglasno sprejeta resolucija, katero je predlagal in utemeljil gosp. dr. Rvbiif, in ki slove tako-lc;
»Poživljajo se si oren tki in hrvatski /»oslonci, pripadajoči slovansko-krščanski narodni zvez i na Dunaju, da interpelirajo centralno vlado, je-1 i postopanje tržaškega namestnika r soglasja z njenimi intenrijami in načeli ali ne?
Ako ne, kaj misli r. /v. vlada ukreniti, da se tla .zadoščenje žaljenemu slovenskemu in hrvatskemu navodu na Primorskem in da se to posto-ftanje ne nadaljuje Y
Ako jia centralna vladu soglaša si• svojim namestnikom, ali hočejo poslanci is tega izvajali potrebne posledice Y«
S podrobnim poročilom o tem velczaniinivcm shodu pričnemo v prihodnjem izdanju.
Dvojnu lil eru. Pri odhodu »slavnega* (»ari-bahlija je bil, ali bolje rečeno, je imel biti tudi naš poročevalce navzoč. Da ni bil, je krivo, ker mu je to zabrani! gosp. komisar Peline, koji je izjavil, da za oni čas ni dovoljeno nikomur biti na pomolu. Res je naš poročevalec opazil, da je redarstvo popolnoma izpraznilo dotični pomol iu bližnjo okolico, tako da ni bilo izven službujočih organov nikogar tam. Doznali smo pa, in to iz povsem gotovega vira: da je bilo o času Garihaldijcvega odhoda na pomolu tik parnika HO—40 oseb, kojih ni nikdo nadlegoval, akoravno je bil tam isti gospod Pehoe z mnogimi redarji, in na čelu vsem gosp. sovetnik Frener. Res, da so to bile, kakor se nam zatrjuje, odlično osebe, kakor: D'Angeli, Raskovič, Hortis, Bernardini itd., toda nase skromno menenje je, da ni naš poročevalec nič manj odlična oseba od omenjenih gospodov.
Naš list je organ političnega društva za celo Primorsko in naš poročevalec je pooblaščen zastopnik tega lista! Menimo torej: da ako je bilo nekaj dovoljen«»drugiin, mora biti dovoljeno tudi zastopniku našega lista, ker drugače si bodemo morali misliti, da se za nas rabi — druga mera, kakor za <1 r u g e !
Demonstracijo. Znani tržaški mob ima zopet lepo priliko, da se vadi v malih demonstracijah za dela v velikem slogu. Povod se da najti povsod, ako se ga le hoče. Sednj je na dnevnem redil razsodba vojnega sodišča v Retinesu. Zidom seveda ni po volji, da so jednega njihovih obsodili. Da pa pošiljajo vsled takega, precej oddaljenega dogodka tuk. generali svoje vajence in gojence pred francoski konzulat klicat: doli z militarizmom, doli z jezuiti, venkaj nedolžni, doli s Francijo! itd., to je pač dokaz, da je židovstvo vsega sveta v najtesnejši zvezi.
Zanimivo je videti, kako se je »Piceolo« ešufiral vsled zadnjenavedenega vzklika »abbasso la Kraneia«, ki menda ni bil na programu. Nam ni znano, da bi bil isti »Piceolo« kedaj grajal vzklike »abbasso 1* Austria« in kar je več takih Ijubeznjivih želj generalov in generalskih pobočnikov — mula rije ...
»Lavoro« i it slovenščina. Nedeljsko Cam-berjevo glasilo govori z nesramno zaničljivostjo o našem jeziku, češ, da Salezijnnei, sami Italijani najčistejše vode, govorijo sedaj slovenski ter se poslužujejo nasproti poverjenim jim otrokom tega »sladkega« idijoma...
Mi opozarjamo naše ljudstvo na ta izbruh janičarske mržnje, da bode že enkrat prav cenilo list, ki pod krinko neodvisnosti in mednarodnega ! socijalizma poje slavo jednemu (Jaribaldiju, ki se kakor zaklet nasprotnik kapitalizma zna tudi navdušiti za kakega pl. Hienenfelda, ki vkljub svoji pravicoljubnosti in sovražtvu do vsega, kar diši po policiji in ječah, zahteva, da Se vtakne v luknje ljudi, proti katerim še ni postala razsodba pravokrepna, kateri klic po »pravici«, pa bi seveda takoj umolknil, ako...
«Lavoro* pa vprašamo, je-li njegov lastnik res še bivši veliki Hrvat Cainber, ki je že porabil marsikatero politično suknjo, dokler ni prišel do laške «rode».
Je-li to isti «Lavoro*, ki si ne šteje v ne-čast, da prinaša v podlistku prevode pesniških proizvodov, kojih originali so pisani haš v tem »tauide va nem slovenskem idijomu ?
Z lil I raj smo Isti. Nekdo nam je sporočil: Vsakega popoludne zahajam k nekemu tukajšnjemu trgovcu Italijanu, da mu odgovarjam na slovenska ali hrvatska pisma, katere on dobiva. Te dni mu je došlo pismo neke kranjske zadruge in to pismo je bilo nemško na slovenski tiskovini. Naš trgovec Italijan, ko je videl, da mora biti zadruga slovenska, je meni iz lastne volje naročil, naj odgovorim zadrugi v slovenskem jeziku, kar sem tudi storil. Ce hi bil odgovoril zadrugi sam v nemškem jeziku, hi bilo to popolnoma pravilno. I)a je pa on naročil meni naj odgovorim slovenski, iz tega se vidi, kako je mož piaktičeu in pameten. In popolnoma prav ima. Ne vem pa, kaj si je mislila dotična slovenska zadruga, ko je dobila na svoj nemški dopis slovenski odgovor. Vsekako hi jo moralo biti siam.
Mi vedno trobimo in pisarimo : poslužujte se povsodi slovenskaga jezika. Ce pa celo slovenske zadruge tega ne store in celo v takih slučajih, kadar dado drugim dobička in ko so gotove, da bode skušal vsakdo storiti vse, da jim ugodi, kako naj potem zahtevamo od drugih privatnih trgovcev in od naj pri proste jših kmetov, da bi naj oni v tem pogledu prednjačili.
Že skrajni čas je to raj, da se mi grešniki v tem pogledu skesamo in tudi poboljšamo.
Ml iu oni. Pišejo nam: V sobotnih laških listih smo čitali poročilo o koncertu, ki ga je pri -redila tuk. mestni pevski zbor »II eoro cittadino« dne IT), julija t. I., v korist italijanskega vseučilišča v Trstu. Dohodkov je bilo 400 kron in 20 st. Stroškov pa 431) kron (50 st., tako, da je preostalo čistega celih 20 kron 00 st.
Primerjajmo ta koncert, za katerega se je hobnalo nad mesec dni po vseh tukajšnjih listih, z našimi vrtnimi veselicami, pa udobimo, da je bil naš in kaso vedno večji (»d zgoraj omenjenega, kar
znaci, da našim sosedom ne gre tako dobro, kakor si mi premnogokrat mislimo!
Kno naših najmlajših društev je imelo nedavno koncert, ki je prinesel nad lt><H> kron skupnega dohodka in nad 1IMM) kron čistega dobička! Tako Slovenci, dočim Italijani, ki imajo gospodarstvo v rokah in ki vedno trdč, da v Trstu ni Slovencev, zaslužiijejo sf> skrajno agitacijo le za — polento!!
kj'* j<' Ljubljana i Prijatelj lista nam piše : »Kako neznatna si hola Ljubljana!« Vskliknil sem na tržaškem kolodvoru pretočeni ponedeljek, ko sem vprašal pri hrzovlaku stoječega sprevodnika, v koji voz naj bi sedel, da se popeljem v Ljubljano : »Wo ist denn das?« To je bil odgovor na moje vprašanje. Da ima južna železnica take nevedneže /a sprevodnike, ki niti glavnih mest kronovin, skozi koje vozi večerni brzovlak, ne poznajo, kdo bi si mogel to misliti! Pa vendar je tako. Potem pn zahtevamo mi nenasitljivi Slovenci, da hi morali sprevodniki še slovenski razumeti! O kake pretirane zahteve!
Iz IJIIUljane nam pišejo: Ni mi namen natančneje opisovati tridnevno slavje požarnih hramb in otvoritev krasne stavbe, na koje pročelju so vtisnjene zlate črke »Mestni dom". Tu si tujec vzemi požrtvovalno Ljubljano in njene zastopnike za vzgled. Kolikor borni so bili prejšnji prostori za shranjevanje gasilnega orodja, tem veličastneji, krasneji so sedanji.
Na predvečer se je pomikala dolga vrsta gasilcev, zastopnikov posameznih društev z balončki pred županovo hišo, kjer so mu pevci zapeli podoknico. Hiše so odsevale ; žarnem svitu in občinstvo je izražalo svoje naudiišenje z urnohesnimi živio - klici. — Saj je pa tudi imelo prav. — Tu so bili zastopani vrli gasilci cele Slovenije.
Manjkalo seveda ni vrlih nam Hrvatov in žilavih Cehov. Zastopnikov z nemških pokrajin pa nobenega. Tu se vidi, kako daleč so že zašli gospodujoči Nemci. Dokler so se prirejali shodi gasilcev cele Avstrije v nemških mestih, toliko časa smo bili Slovenci dobri; ko se je pa pri zadnji skupščini sklenilo, da hodi prihodnje slavje v prenovljeni Ljubljani, zavrelo je po ošabnih glavah zagriženih naeijonaleev, in preudarjali so, kako bi se mogli odtegniti shodu vseh gasilcev prostrane Avstrije v beli slovenski Ljubljani — Skuhalo se je. —
Slovenska komanda vpeljalo se je ravno letos tudi pri gasilcih Ljubljanskega društva. Sramota je bila, da se je toliko časa moglo trpeti nemške ukaze pri čisto slovenskih gasilcih. To že dolgo zaželjeno pravico je vresničila Ljubljana in ogenj je bil v strehi!
To malce, kar so Slovenci med seboj uveli, je vnelo vse zagrizene gasilce, kojim bodi geslo: „na pomoč" ,brez razlike narodnosti. —
Polno je bilo naše veselje drugi dnu o pogledu na nepregledni sprevod resnih mož, kojim je na srcu blagor svojih sodeželanov. Kolesarji »Ilirije«, z okrašenimi kolesi, na čelu, se je vrstila o krasnem vremenu godba za godbo, ena tablica z napisom korakajočega društva za drugo; oko nam je radosti žarelo, ko se ni moglo dosti nagledati dolge vrste rudečeličnih deklet v narodni noši s pečatni. Krasen je bil pogled na društvo zidarjev in tesarjev v svitlomodrih, z njimi pa na čili »Sokol« v rudečih srajcah.
Frane - Josipov trg pred mestnim domom je bil poln samih društev. Streli z grada poveličavali so slavje med mašo in blagoslovom.
Skoraj bi blagodejne kapljice z neba preprečile popoldansko slavnost na Kozlerjevem vrtu. — Tu Vam je bilo veselje ob zvokih peterih godb in prepevanju vrlega »Slavca«. Prostrani vrt, ki se razteguje do grada, je bil poln veselih parčkov, ki so se vrteli po belo nasuti cesti drevoredov in po zeleni travi. - Dolgi) v noč je še trajalo radostno vrvenje.
To pa si zupomnimo o tej priliki za dolgo vrsto let, tla od Nemcev pričakovati nimamo n i-e e s a r.
Iz Slovenje vasi. Pišejo nam : Odkar smo začeli prvič v javnosti — povodom zadnje naše veselice — rabiti ime Slovenja vas za Lonjer, vprašuje nas vsakdo, kaj nas je privedlo do tega ; da-li je opravičeno itd. Nekateri so se namuzali, češ, da je to naše ravnanje nespametno in malenkostno, drugi zopet, da je podlo, ker da je po «Piceolo»-
, vera receptu itd. Da temu ni tako, prepričaj se č. čitatelj iz naslednjih besedi, ki jih je napisal naš zgodovinar — strokovnjak g. prof. S. Rntar v I. let. (Ljubljanskega Zvona* str. 1 {\'J in ll»3, kritik nje Kranceschijevo, italijanski pisano zgodovino Istre. Frnnceschi, ta pseodo-zgodovinar hoče • dokazati, da se je romanski živelj skozi vse veke čvrsto in nepremakljivo ohranil v Istri, da so torej Istrani pravi nasledniki nekdanjim rimskim prebivalcem, da so se vedno ohranili v Istri, in da so »puro sangue* Romani. Franeesehi ne ve nič o preseljevanji narodov, ki je v mnogih deželah j prvotne prebivalce skoro popolnoma iztrebilo in mesto njih pripeljalo nove. On se odločno protivi misli, da hi bili Slovani kedaj v množini prišli v j Istro in jo posedli... Da s«» najstarejša zgodovinska : imena, katera nahajamo v sredoveških listinah, očitno j slovanska (n. pr. Beligrad, Ornigrad, Sovinjak, i Gologoriea, Mte, Helnvo, družina Sehiavolino v j Kopru, plemič Peter Slovenan I. 127;"».), to Fran-ceschija nič ne moti. On trdi s Kandlerjem, da so I n. pr. C rn igra d in Beligrad samo slovenske prestave Nigrignana in Albiniana (str. 247.), dasiravno ovih izrazov nikoli iu nikjer ne čitamo, pač pa one prve slovenske. In ako se n. pr. 1. 1234. v listini bere »vila Selavorum de Longera» (blizu Trsta), \ onda sklepa Franeescln i/, tega, da so samo v tej vasi stanovali Slovenci, a druge da so bile talijanske, drugače bi ne bilo treba povdarjati, da je Longera slovenska vas». — Res, da hoče g. prof. Rutar s temi besedami dokazati «zgodovinarju* Franceschiju, kako absurdna so njegova izvajanja ■ glede slovanskega naseljcnja po Primorskem, oso-i bito Istri, pa vendar služijo iste i nam, ker se ei-tira listina iz I. 1234. glede imena in narodnosti prebivalcev našega sela. Da so bili naši praočetje 1 Slovenci, to priznava sam Francesehi, da je pa tudi prvotno ime naše vasi slovansko, temu bodi v dokaz naslednje: j	V minulih stoletjih imenovali so Romani naše
j prndedc «Sclavi» (pr. riva Sehiavoni v Benetkah) j torej beseda «vila Selavorum» v cit. listini ni dru-: gega, nego «vila Slavorum*, slovenski »Slovenja j vas» ali »Slovenje selo», značenje, ki ima nekaj pomena, beseda, ki povč minolost, sedanjost in — I upamo — prihodnjost izključne narodnosti nase I vasi, med tem, ko no vem jiiti pomena besede Lonjer, niti, je-li slovanskega ali latinskega izvira. — Vem pa, da se dob<S še druge listine, ki potrjujejo to nase menenje, pa so nam, žal, — ne-pristopne. —
Sicer pa prosim, gospoda, ako sme «Pieeolo» brez vsake pravice in ne, da bi mu kedo ugovarjal, pačiti pristna slovanska imena in ako jih je bila začela v polpteteklcm času rabiti i sama vlada (gl. Picdiinonte na Goriškem), smemo toliko bolj posluževati se mi Slovenci slovanskih imen naših krajev, ker nas v to opravičujejo zgodovinski dokumenti.
I 'l K repe IJ nam pišejo: Dne 20. m. m. je imelo vinarsko društvo v Tomu ji svoj redni občni zbor. Društveni ki so, kakor običajno vsako leto, tudi letos obiskali svoj vinograd v spremstvu velike množice ljudstva in mnogih odličnjakov. Pohvalo moramo izreči, da je obširni vinograd jako lepo urejen, za kar gre čast vrlemu društvu in njega vodstvu.
Blizu tega vinograda je zgradila obširen vinograd veleposestnica g. Amalija Ćerne izTomaja, kar je tudi lepo.
Pri tej priliki omenjam, da je imel Tomuj rainoli mesec v svoji sredi odličnega gosta, namreč gosp. drn. Laharnarja, ces. kr. okrajnega glavarja v Sežani, kateri je bival na odpustu na rojstnem domu svoje soproge, pri veleposestnici g. Amaliji Ocrne. V tem času je pokazal, da se zanima jako za blagor in napredek kmetijstva. Pregledal je namreč zraven drugih reči gozdne nasade občine Dutovlje. Dne 20. m. m. je obiskal tukajšnje društvo, vinograde in trtnico, kjer ga je veselilo videti bujno rastoče riparijo ter se je jako pohvalno izrekel o delovanju društva, opazoval je posebno trtnico, v kateri jc razšolanih nad 1.0.000 kolčij. Omenim tudi, tla jc visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo dovolilo tukajšnjemu društvu 400 gld. podpore za daljno delo v vinogradih.
Shod slovenskih krščansko mislečih akademikov. Piše se nam: V sredo 13. t. m. vrši se v Ljubljani v veliki dvorani »Katoliškega doma« ! II. sestanek slov. krščansko mislečega dijaštva.
Na dnevnem redu stoje času primerna moderna vprašanja iz Imgonlovja, modt-oslovja, pravoslovja, soeijologije in medicine. Politiki na shodu ne bode mesta! Po vsaki točki se vrši prosta debata o d.»-tičnem predmetu. Po zborovanju zvečer priredi krščansko misleče dijaštvo komerz na čast ljubljanskim krščanskim socijalcem.	Ker se pa na gosp. akademike osebna vabila ne bodo razpošiljala, štejemo si v čast, tem potom zlasti pokrajinske g. akademike in bogoslovee, ki se zanimajo za naš shod, kar najprijazneje vabiti ter jim kličemo že naprej »dobrodošli«.
Prišleei naj se javljajo dne 11. in 1 2. v Kat. Domu, kjer jim daje podpisani vse potrebne informacije.
Cand. i ur. Anton Car I i, rajnik pripr. odbora.
Vabilo na II. sestanek krščansko mislečega akademiškega dijaštva, ki se vrši v sredo, dne 13. septembra 1H9'J. v veliki dvorani »Kat. Doma« v Ljubljani. Vspored : I. Znanstvena predavanja. Dopolmlne ob */» 0. uri: I.) Nematerijalnost duše. Poroča: stud. theol. Anton S k u h i c. II.) Rimsko pravo in srednjeveški družabni red. Poroča : cand. iur. Ivan S i n k o v i e. 3.) Pomen geografske lege za razvoj človeštva. Poroča stud. phil. Josip Srebrni?. Popoludne oh 3. uri: 4.) Ljudske knjižnice. Poroča stud. phil. Bogumil Remec. 5.) Alkoholizem pa socijalno vprašanje. Poroča: cand. med. A nt. Breeelj.
Opomba: Koncem vsaeega predavanja sledi debata o dotičnom predmetu. Debate vdeleževati se imajo pravico samo akademiki.
II. Komers na čast ljubljanskemu krščansko-socijalnemu delavstvu. Začetek ob '/., S. uri zvečer. Lokal: Dvorana »Katoliškega doma«. Pristop imajo samo somišljeniki. Pripravljalni odbor.
Pevsko društvo »Zveza« na Sovranlšel pr! sv. Ivailll odložilo je »radi Rojanske slav-nosti« svojo veselico na nedeljo 24. t. m. Veselica se bode vršila ob vsakem vremenu. Pri lepem na vrtu, pri slabem v dvorani.
/i« moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu doposlal August Lokavic iz Lokve 7 kron 84 st., katera svota se je nabrala v veseli družbi dveh godovnikov ; pri veselicah na vrtu sole družbe sv. Cirila in Metoda se je nabralo 23 kron f>4 st. ,* g. Fran Tomšič inženir v Pragi 20 kron; na shodu političnega društva »Edinost« v narodnem domu v Barkovljah nabral g. Volarič Ernest 24 kr, f>2 st.
Srčna hvala vsem gg. darovateljem.
B 1 a ga j n i š t v o. Blagoslov ljenje /.ustave pevskega družtva »Zarja« v Roj a lin vtegne postati veličastno narodno slavje. Mnoga družtva so že obljubila prisostvovati in kar je zelo hvale vredno, ona družtva Trsta in okolice, ki so nameravala imeti veselico tega »Ine, odložila so isto za nedeljo 24. t. m. Zastavi bode kumovala naša vrla narodna okoličanka gospa Ivanka Vatovčeva, soproga našega okoličan-skega poslanca g. Ivana Marije. Nadalje smo dobili še te-le darove: Rojnnsko kousiimno društvo 20 gl. — g. J. Požar 1 gl. družina Mikelič 1. gl. Anton Počkaj 2 gl. — A nt. Požar 50 kr. I. Ju-rizza župnik 1 gl. I. Venuti 50 kr. I. Kavčič 50 kr. I. Pertot 50 kr. Kumar 50 kr. Milan Naber-goj 50 kr. Ferdo Fuk 1 gl. I. M. Bole I gl. Just Venuti 50 kr. H. Martelanc I gl. Ant. Ab-raht 1 gl. Goru p Ivan, 50 kr. skupaj 33 gl. — popred izkazanih <>7*2i». — Skupaj gl. 100*29.
Na VIII. občnem /boru „Slovanskega pevskega društva v Trstu«, ki je bil H. t. m., je bil po rešenju običajnega dnevnega reda izvoljen nov odbor, ki se je sestavil tako-le: Dr. Ivan Zuceon, predsednik, Vekoslav Pavlovič, podpredsednik; Josip pl. Musnec, tajnik ; Jernej Pinter, blagajnik ; Rajko Pavlovič, arhivar: Janko U mek, nadzornik pevskih vaj ; Davorin Lukša, Rastislav Stuler, Angelj Bizjak iu Ivan Gombač, odborniki.
Pozor starlšeui iu roditeljem! Cesarja Franen Jožefa I. mestna višja dekliška šola v Ljubljani je dovršila s pretečenim šolskim letom lHOH/'J svoje prvo triletje.
Polagoma, toda dosledno razvija se ta za prohujo našega naroda velepomembni učni zavod iu smo z sedanjimi, povsem izvrstnimi učnimi uspehi lahko zadovoljni. Odlično učiteljsko osobje iu svoje važne naloge si svesto šolsko vodstvo sta nam pa tudi porok za to, da bode ta šola dosegla tako stopinjo, da se bode lahko merilu s prvimi
enakimi zavodi nase monarhije- Mestna višja dekliška šola ima ieer v prvej vrsti namen podajati gojen kam splošno j/.obražbo za življenje; ker se pa na zavrnili poleg obligatnih učnih predmetov pod-nčuje ludi laščina, francoščina, risanje, gospodinjstvu, petje, telovadba, zdravoslovje, stenografija in se I m »de v prihodnjem šolskem letu poučevalo tudi trgovsko knjigovodstvo in hrvatski jezik, dana je s tem al)Holventmjam /avoda prilika, da si osigu rajo lastno eksistenco kot vzgojiteljice, knjigovodke, korespomlentke itd. Ker je šola popolnoma na i a-rodni podlagi osnovana, poskrbljeno je tudi za to, da se gojenkam vcepi narodna zavest, kar je eminentnoga pomena za razvit j narodnega rodbinskega in driižahniškega življenja. Vkljuh temu. <In ima zavod vsled svoje zdrave podlage vse pogoje trdne eksistence, je žalihog zanimanje zanj še vetlno pre-mlačno. Opaža se namreč še vedno, da celo boljši narodni krogi pošiljajo svoje hčerke v tuja, naravnost ponemčevalna učilišča in vzgajališča. Naj bi se ti ljudje vendar že enkrat vzdramili in spametovali ter storili to, kar jim veleva narodna zavest in dolžnost. Vsak zaveden Slovenec naj pošlje svoje hčerke v m e s tn o višjo dekliško šolo I j n b-l j a n s k o !
Poštna vest. Slavno tuk. ravnateljstvo e. kr pošte in brzojava nam naznanja, da ostane poletni poštni in brzojavni urad v Sv. Štefanu pri Poreču z (»žirom na znatni obisk tamošnjega kopališča odprt do dne .'»O. septembra t. 1.
Dražbe premičnin. V torek, dne 12. septembra ob 10. uri pred pol litine se bodo vsled naredbe tuk. o. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Setissa št. ii, hišna oprava in steklena rine ; v ulici Acquedotto št. 4X A, v ulici Giulia št. 11, v ulici Conicoli št, H, v ulici Volta angelo (ulica Kolonja), hišna oprava, vozovi in konji; v ulici Rihorgo št. 6, hišna oprava; v ulici Kandler štev. 1, hišna oprava.
Brivec je imel veliko dpraviti z Karnbal-dijem, zato je mesto sobote izšel danes.
Loterijske številke, izžrebane dne 9. t. m.: Trst	10 20 63 »U 7(5
Line	ti 2 Hb 38 2b 50
Ziulnji pozdrav tiari baldijii Iz tržaškega ozemlja! Pišejo nam: Gospod Ravasini ima v novi Inki osla, kateri služi v zabavo otrokom tega \ gospoda! Ta osel je bil na večer Garihaldijevega odhoda, na pomolu št. O. Ko se je zaslišalo vpitje v pozdrav »generalu«, je osel Ravasini-jev začel tako grozno rigati, da se je nam že čudno zdelo, zakaj ; no. spomnili smo se, da ima tudi osel kri v svojih žilah...
Zadnji pozdrav je bil torej na pomolu št. 0!
Stirifus.
l'wilo tekom meneča za	— Število zadružnikov dne 1. *ept. isif.i. jp znašalo I*(4s
2.	Število deležev dne 1. avg.	2.">00 Priraslo deležev tekom meneča	71* Odpadlo „ „ n _
Število deležev dne 1. s« pt. je znašalo	2f>7,.»
3.	Svota vplačanih deležev do 1. avg. kron	1HM8KV32
.. „ tekom meneča	„ lo;lso-.'hi
„ izplačanih	„ —
Svota vplačanih deležev dne 1. sept.	kron 17t>2ti;VH8
Svota podpisanih deležev po H00 gld.	kron 77.'1700" —
4.	Predujmov je bilo izplačanih I. avg.	kron 14!».'lM.7ll Priraslo tekom meseca	.. 4HlH7tf«> Odplačalo „ „	.. l<Mi5K-4H Stanje predujmov dne 1. sept.	kron 4872!I71>4
f». Dopolnilni zaklad ztiafial je 1. avg. Tekom meseca doplačale »e je
kron
Različne vesti.
Karolina Svetla, velika češka pisateljica, je umrla v Pragi. Rojena je bila v Pragi 24. svečana 1. 1830. Vzgoja njena je bila docela nemška, kajti njen tleti je bil rodom Nemec. V svoji mladosti je zategadelj govorila nemščino in francoščino boljše kakor češčino. Tudi njeni prvi spisi so bili nemški. L. 1K43. pa se je seznanila z gorečim rodoljubom Petrom Mužitkom, rodottf iz Svetle. Ta je vplival nanjo v najboljšem smislu ter jo pridobil za češko literaturo. L. lKf>2. se je oinožila z Mužakom ter napisala do I. 18(.»7. celo vrsto romanov, novel, povesiij, kritik, prologov, atorizmov, t. j. 120 literarnih del. Zadnja leta so jo bolele oči, zato ni smela več pisati. Karolina Svetla je bila prava narodna pisateljica, katere snovi in značaji so bili vzeti vedno i/ srede češkega lju lstva. Po literarni smeri bi jo uvrščali med romantične idealiste. Narodna buli viduvalnost Cehov se zrcali iz vseh njenih del, zato pa so prevedeni njeni spisi na vse razne jezike. Pokop slavne pisateljice je bil 1». t. m. oh 3. uri popoludne.	«SI. Nar.»
Narodno gospodarstvo.
Poročilo ravnateljstva ..Trtrovske-obrtne registrovane zadruge v Gorici" z neomejen i m jamstvom, za opravilni mesec avgust 18M). 1. število zadružnikov dne I. avg. !8!K>	lMl
Naraslo tekom meseca za	17
272t»-«f>
Stanje dopolnilnega zaklada dne. 1 sept. kron 'U7HO'4l> U. l>o konca meseca prosilo je 113?» prosite-
Ijev za predujme v znesku	kron H48753-50
Dovolilo se je v znesku	„ 720ti86*40
Izplačalo.	f>W509f>2
7. Hranilne vloge znaAale so 1. avg. kron „ 2f»714fvH2 Vložilo se je tekom meseca	.. 17til7.44
Izplačalo ., „ „	„ 105tiK*—
Stanje hranilnih vlog dne I. sept. kron 2li41t>7-2it v — knjižicah povprek po — kron — vin. M. (lotovine v blagajnici 1. avg. in pri
poštni hranilnici	kron HooO.oK
Svota prejemkov tekom meseca in |iri
pofitni hranilnici	„ 102714 67
Svota izdatkov tekom meseni in pri poštni
hranilnici	J>,H242i)0
Saldo v blagajnici dne 1. sept. in pri poštni hranilnici	kron 11022'25
t>. Denarnega prometa blagajnice od dne
1. avg. do dne 31. avg.	kron 2Q7t'iOH-Oi'»
Hranilne vloge obrestujejo se po 41 Lastna glavnica v podpisanih deležih	1702MVH8
Zaupana glavnica v hranilnih vlogah	2154197 2f»
Razmerje 17 .5: 211.
Predujmi vračajo se v enem ali večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na nienjico se obrestujejo po dogovoru.— Seja ravnateljstva je vsaki ponedeljek oh Sesti uri zvečer.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
London II. Angleški in amerikanski časniki se čudijo in so skrajno nejevoljni radi sodbe vojnega sodišča v Rermcsu, V brzojavki iz New-Vorka govore celo o bojkotu francoskemu blagu in pariški svetovni razstavi. V raznih krajih se slišijo Kranciji nasprotni glasovi.
Itclfort 10. Demonstranti so razbili okna na hiši Drevfusovega brata Jakoba. Slišali so se klici : živela armada, doli / židovi !
Heligntd K). Na razpravi o «atentatu» bilo je drugi dan večje zanimanje od prejšnjega. Nikolič ustraju, da on m imel nikdar nikako zveze z zarotniki. Sam Knežević je temu pritrdil.
Itr Jllies 10. Drevfus je danes v jutro podpisal prošnjo za revizijo. Z Drevf'usovo obsodbo je združena degradacija.
Pariz 10. Mi ni ste rs k i predsednik \Valdeck-Rotisseau sprejme danes ali jutri Drevfusovega branitelja, Demango-n, ki mu razjasni neka pravna vprašanju, nastala na razpravah v Rennesu.
Javna zahvala.
Podpisani odbor se zahvaljuje najlepše slavnim pevskim društvom: Slovansko pevsko društvo iz Trsta, »Kolo« iz Trsta, pevsko in bralno društvo iz Loujcrn in pevsko društvo »Zvezda« v sv. Ivanu, katera društva so blagovolila potruditi se miuolo neeeljo k nam o priliki razvitja naše zastave ter so s tem veliko pripomogla za sijaj Le naše veselice. Istotako se zahvaljujemo slavnemu občinstvu za mnogobrojnu obisk.
Posebno se zahvaljujemo eenj. » Kdinosti«, da je blagovolila toliko in tolikokrat opominjati in vabiti občinstvo na našo veselico.
Odbor pevskega društva „Slava" pri sv. Mariji Magdaleni spodnji.
F I L I J A L K A
c. Kr. pnv. astrijsKeia Kreditnega zavoda
/a trgovino in «»Urt v Trstu.
Novci za. vplačil«.
V vrednostnih papirjih na	V napoleunih na
4-dnevni izkaz 2' •	-lO-dnevni odkaz 2•/,•/,
•jo	„	M-mesečni	2»//
- ' J « • j ti- „ 2'/»*/ na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, utopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2N. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. pn dotičnih objavah. Okroinl oddal, V vredn. papirjih 2"n na vsako svoto. V napoleunih brez ol>rest
N&kasnlee na Dunaj, Prago, IVšto. Brno, Lvov, Tropavo, Keko kako v Zagreb, A rad. Hielitz, Uablonz. Gradec. Sibinj, Inomostu Casovec, Ljubljano, Line, Oloinuc, Reiclienberg, Saa/. in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja in prodaja
bitka 1°0(l provizije. Inkaso vseli vrst pod najiunestnejSimi pogoji. Predujmi. Janičevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Rerolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloftki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
FU J J ALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a) VHprejema uplačila na tekoči račun ter jih brentu je:
Vrednostno papirje:
po 2"/8°j'0 proti r> dnevni odpovedi
OH «'
•1 « ! H D fl I - ••	l,
•i 3V/o -i ^ mesečni „
, 3V/. „ H ..
., 3V/o •• I letni Napoleone:
po '2 °'n proti 20 dnevni odpovedi 40 ., :» mesečni
•>l.i Ul
-	'i o
l).V U
-	4 10
.. u
Tako obrestovanje pisem o uplučilili velja od 26. oziroma 'J. avgusta naprej.
b)	Zh gtro-eouto daje 2*\°/o vsakega zneska; izplačuje se do 2IMKH) gld. a cheque; za ve če zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejemu za svoje conto - eorrentiste, in kase in račune na tukajAnjetn trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih ; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
<1} Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjavu nakaznice, menjice iu kupone proti primerni proviziji.
d o u
>00
d o
n
	OJ
	-t-j
	tfi
<	rt
o	o
cc	
o	
ca	rt
	^
	cn
	c
	3
	Z
Konsumna zaloga olja
mzpošiljatve iz glavnih pridelkov od 5 litrov naprej (prosto (ioriea). Olje jedilno fino	nvč.
,, dalmatinsko	>10 ,,
istrsko	40 ,.
., namizno l.a	44
., najfinejše	4S
,. extra	f>()
,, .. speeijalitetuo tiO Posebno za cerkveno luč ;1S
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor um zdravilstva in specijalist za očesne bolezni
se je preselil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira na domu vsaki dan od S do S3/, zjutraj in od 1 do 'J popoludne. — Za uboge od 'J do H v ulici Molili picoolo štev. 1, I. uadstr.
Lepa prilika ženinom.
V ulici >Uk<lia št. 2, produ sp popolno pohištvo 2 sol) % dvema posteljama po nizki ceni. Pohištvo je cisto novo najnovejšega kroja.
;im nmu
Podpisana si vsojam naznaniti da sem odprla u ulici Aless&ndro Volta St 1, V. nadstr.
delavnico
za vsakovrstne konfekcije ženskih oblek, kakor tudi za prirejanje raznovrstnega perila za gospe in gospode.
Obljubojein točno postrežbo in poštene cene.
1 Mana Terezija Cvelf.