Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt/Poštni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 39959K50U
Celovec * četrtek »21. januar 1999 štev. 5 (2997)»letnik 54 • cena 10 šil. • 0,73 evra
DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJ EV/PISATELJIC,
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA, SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabijo na
Prešernovo proslavo
ob slovenskem kulturnem prazniku
in ob 150. obletnici rojstva Franceta Prešerna
v sredo, 3. februarja 1999, ob 19.30, v Celovcu
SLAVNOSTNI GOVOR bo imel dr. Klaus Detlev Olof:
France Prešeren. Nacionalni ali svetovni pesnik?
GLASBA: Janze Gregorič (kitara), William Coleman (viola), Anton Kernjak (klavir), Kristijan Filipič (flavta)
Maturantke in maturanti ZG in ZRG za Slovence v Celovcu
Vas vabimo na
37. gimnazijski ples
Petek
5. 2. 1999
ob 19.30 Dom sindikatov v Celovcu
Carinthian Combo Igor in zlati zvoki Dražba Omanove slike
PROST VSTOP
1 fšestih tednih bodo koroški/ V ke volilci/ke izvolili/le nov deželni parlament. Tokratne volitve potekajo v znamenju ostrega dvoboja med SPÖ in FPÖ glede prvega mesta. Za obe stranki gre za vse in za oba predsednika tudi. Haiderjev politični vzpon se je začel na Koroškem, uspeh ali neuspeh na tokratnih volitvah bo imel tudi posledice na državnem nivoju. Ausserwinkler je svojo politično usodo povezal tudi z uspehom na volitvah. Za socialdemokrate, ki so desetletja vladali z absolutno večino in so morali v zadnjih dveh periodah okusiti vlogo enega izmed treh, gre za to, da ustavijo proces erozije in ohranijo pozicijo stranke z relativno večino. Ausserwinkler je znotraj SPÖ tisti, ki je spoznal, da se mora stranka tudi vsebinsko modernizirati in ponuditi deželi sodobnejši koncept v smislu odpiranja (igre brez meja, evropeizacija ipd.).
Volilni boj se torej vedno bolj koncentrira na osnovno vprašanje, kdo bo imel v naslednjem obdobju glavno vlogo, kdo bo torej lahko bistveno usmerjal celotnostni razvoj dežele. Seveda ni pričakovati, da bi bodisi SPÖ ali FPÖ dobila absolutno večino. Politična
podoba v deželi je dejansko več ali manj razdeljena na tri dele. Ta slika se tokrat lanko nekoliko spremeni. Tokratna politična konstelacija bo postavila v ospredje predvsem dvoboj med SPÖ in FPÖ.
Vse druge politične opcije v deželi bodo pod to konstelacijo trpele.
Nihče se tej osnovni konstelaciji ne bo mogel izogniti. Tudi pripadniki slovenske nar-
odne skupnosti bodo svoje odločitve sprejeli, enkrat pod to osnovno premiso in drugič po svojih političnih in idejnopolitičnih preferencah.
Volilne prognoze oziroma javnomnenjske ankete kažejo, da sta SPÖ in FPÖ izenačeni, nekateri pa vidijo svobodnjake v prednosti. Torej gre tako Ausserwinklerju kot tudi Haiderju »za klobaso«, volilcu pa tudi.	-an
Na Radiškem plesu je bilo silno veselo, plesalci pa so se kljub pomanjkanju prostora prešerno vrteli do jutranjih ur. Ples je obiskalo nekaj znamenitih osebnosti, npr. Bill Clinton in Monika, Fred in Vilma, pa celo Adam in Eva ...	Več o tem na strani 4
Volitve predvsem dvoboj
NSKS IN ZSO
Proračun za leto 1999
NSKS in ZSO sta na željo R Slovenije uskladila proračun za leto 1999. V ta usklajevanja sta obe osrednji organizaciji vključili tudi predstavnike SPZ, KKZ in cerkve. Usklajen je tudi predlog za porazdelitev denarnih podpor iz sosveta. Proračun je bil usklajen soglasno in pravočasno posredovan Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ko bo Urad potrdil predlog, bodo tudi predstavniki ZSO in NSKS v sosvetu nemudoma sklicali sejo sosveta in sklepali o predloženem predlogu razdelitve finančnih sredstev. Ob usklajevanju je bilo poudarjeno, da bo razdelitev denarja iz Avstrije odvisna od tega, ali bo R Slovenija upoštevala skupen predlog.
Clintonov govor o socialni varnosti
I/Ameriki težko pričakovani V novoletni govor naciji je bil za predsednika Clintona popoln uspeh, tujina pa je bila radovedna, kako se bodo zadržali senatorji, katerih del je v nenehnem konfliktu s predsednikom zaradi njegovih izvenza-konskih eskapad. Vendar je požel splošne ovacije in le malo jih je bilo, ki se niso predali navdušenju.
Clinton je poudaril predvsem potrebo po zboljšanju socialnega oziroma pokojninaske-ga varstva in do leta 2055 naj bi se 15 odstotkov viškov iz bu-džeta stekalo v pokojninsko blagajno. Prav tako so potrebne reforme na izobraževalnem
sektorju. Brezposelnost se znižuje in je enaka kot leta 1957, zaradi tega pa tudi raste zaupanje prebivalstva v državo.
Ameriško gospodarstvo je na dobri poti in si je po letih upadanja spet opomoglo. Ob dobri finančni situaciji pa Clinton zahteva tudi zvišanje sredstev za vojaške namene in to kar za 12 milijard dolarjev, hkrati pa je zagovarjal tudi pomoč znanstvenikom iz Rusije, ki naj bi laže našli zaposlitev pri projektih oz. delu, ki je namenjeno civilnemu prebivalstvu. Napovedal pa je tudi večjo aktivnost pri reševanju problemov oz. vojaških spopadov v Kosovu.	S. W.
Hanzi Ogris odlikovan
Bivši bilčovski župan in dežel-nozborski poslanec, odbornik Zveze slovenskih organizacij Hanzi Ogris st. je te dni prejel visoko deželno odlikovanje. Deželna vlada ga je nagradila za njegovo življenjsko delo z zlatim odlikovanjem dežele. Odlikovancu iskreno čestitamo!
PREBLISK
■ Haiderjev volilni boj se bo odvijal na plečih koroških Slovencev in namišljenih apetitov Slovenije. To je izjavil te prejšnji teden - ampak kaj nam mar, saj smo te navajeni na njegovo neodgovorno politično ravnanje, bi lahko rekli. Je pač prevzel delo hajmatdiensta, ki ga le še redkokdo posluša.
Žal ni tako. Pri delu prebivalstva zna še vedno širiti strahove, izničevati trud Slovencev in dobromislečih Korošcev, da bi Uveli v sožitju in miru. Če hudiča ni, ga je treba naslikati in ne manjka mu fantazije. Ker povprečni Korošec ne verjame več v nasilno slovenizacijo dežele, je
zdaj na vrsti kar cela Slovenija. S Haiderjem kot deželnim glavarjem bi odnosi med Republiko Slovenijo in Koroško spet zamrznili, posledice bi nosili predvsem mi, toliko obrekovani »most« med obema deželama. Politika getoiziran-ja bi spet dvignila glavo in
Haider in Slovenci
vprašanje je, če bo dežela pod njegovim vodstvom pripravljena nositi del stroškov npr. za glasbeno vzgojo ali pa za otroške vrtce.
Oslabljene slovenske politične organizacije bi v tem primeru prišle Haiderju kar prav. In na to bi morala misliti tudi Slovenija.	S. W.
Gabilo
Ausserwinkler - Haider
Pismo iz Slovenije
Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu prosi za objavo naslednjega pojasnila:
Spoštovani!
V zvezi z že večkrat omenjeno novembrsko uskladitvijo podpor, ki jih Republika Slovenija namenja slovenski narodni skupnosti v Avstriji, moramo pojasniti, da ni šlo za uskladitev vseh podpor za leto 1998, ampak le preostanka, za katerega uskladitev pa osrednje organizacije s strani Urada niso bile povezane. Kot je znano, usklajevanje za celtno višino podpor za leto 1998 ni pripeljalo do usklajenega predloga razdeltive in je tako odgovornost razdelitve bila ponovno prenesena na Urad. Osrednje organizacije so si preostanek podpor za leto 1998 razdelile med seboj, ne da bi upoštevale druge porabnike, razdelile pa so tudi bistveno višji znesek, kot je bil dejansko še na razpolago. Za-
1.	Šele 30.11.1998 je prišlo do konstituiranja sosveta pri uradu zveznega kanclerja. Zato je bilo treba tudi uskladiti predlog za porazdelitev avstrijskih finančnih sredstev za leto 1998. Na našo pobudo smo dobili dne 25.11.1998 od bivšega sodelavca Urada in zdajšnjega vicekonzula v Celovcu gospoda Žmauca pismeno sporočilo, koliko denarja je Urad v letu 1998 že izplačal. Na podlagi tega smo uskladili predlog za razdelitev avstrijskega denarja in tudi predlog za razdelitev še ne izplačanega denarja iz Slovenije. Do te vsote smo prišli na podlagi prejšnjih pismenih sporočil Urada glede celotne finančne vsote, ki jo v letu 1998 namenja koroškim Slovencem. Na podlagi Zmaučevega dopisa je bilo
radi vsega tega Urad predlagane razdelitve ni upošteval.
Dodati je treba, da Republika Slovenija namenja slovenski narodni skupnosti v Avstriji bistveno več podpor, kot Republika Avstrija, ZSO pa je kljub vsem očitkom v letu 1998 še vedno dobila več od Republike Slovenije kot od Republike Avstrije. Poleg tega so podpore iz Slovenije prihajale sukcesivno preko vsega leta, medtem ko je Avstrija razdelila svoje podpore šele decembra 1998. Zato očitki o »izsuševanju« s strani Slovenije niso upravičeni.
Narodni svet koroških Slovencev je v letu 1998 dobil podporo v enaki višini kot ZSO. Sredstva, ki so bila znižana osrednjim organizacijam, so se porabila za druge, po našem mnen-
jasno, kdo je v letu 1998 že dobil koliko denarja. Zato je očitek, da sta si osrednji organizaciji razdelili denar »med seboj«, neutemeljen.
2.	Strinjamo se s tem, da bi morala R Avstrija v celoti financirati otroško varstvo, dijaške domove ipd. V to smer tudi tečejo naša prizadevanja.
3.	Kar zadeva višino podpor, ki jo namenjata tako ena kot druga država koroškim Slovencem, drži, daje slovenska podpora višja, želeli bi si, da bi usklajeno nastopali in skušali skupno doseči večjo podporo s strani R Avstrije. Na žalost pa je bila prioriteta R Slovenije v preteklosti bolj zahteva po zajamčenem mandatu, javnopravnem zastopstvu in nazadnje skupnem zastopstvu.
ju za ohranitev slovenske narodne skupnosti bistvene namene, ki bi jih bila dolžna močneje podpirati Republika Avstrija, kot n. pr. otroške vrtce, dijaške domove, delo z mladino, glasbeno šolo, kulturo in šport - torej za dejavnosti, ki vzpodbujajo uporabo slovenskega jezika in izboljšujejo jezikovno kompetenco ter s tem skušajo slediti cilj - ohranitev in enakopraven družbeni položaj koroških Slovencev. V informacijo še to. Osrednje organizacije so bile v novembru 1998 pozvane, da do 15. decembra 1998 pripravijo razdelitev podpor za leto 1999. Ker uskladitve v tem roku nismo prejeli, je bil rok podaljšan do 15. januarja 1999.
Na koncu naj izrazimo še upanje, da bosta osrednji organizaciji koroških Slovencev opravili svoje delo, dežurnega krivca za svoje težave pa naj nobena od njiju ne išče samo v Uradu.
Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (Podpis državne sekretarke Mihaele Logar)
4.	Ne drži, da bi dobili osrednji organizaciji v letu 1998 isto višino podpore. Dejstvo je, da je NSKS dobil tudi podporo za Naš tednik, ZSO za Slovenski vestnik pa ne.
5.	Iz Žmaučevega dopisa je razvidno, daje Urad do 25. 11. 1998 financiral EL v višini 3,15 mio ATS, ZSO kot reprezentativno narodnopolitično organizacijo pa v letu 1998 z 2,05 mio ATS. Če upoštevamo, da NSKS in EL pokrivata eno politično opcijo znotraj manjšine, kar se izraža tudi v personalnem prepletanju med NSKS in EL, potem je razkorak z ozirom na podpore za ZSO še bolj eklatanten.
6.	Urad seveda ni dežurni krivec, želimo le korektne, poštene in transparentne odnose. Zato sta ZSO in NSKS tudi pripravila do 15.1.1999 usklajen finančni predlog tako za Ljubljano kot tudi za Dunaj. S tem so dokončno odpravljene vse ovire za vzpostavitev korektnih, poštenih in transparentnih odnosov.
Dr. Marjan Sturm, predsednik ZSO
TISKOVNA IZJAVA
Združene liste socialnih demokratov v Sloveniji
Politično ozadje nerazvidnega financiranja manjšinskih organizacij?
Konec lanskega leta se je finančna podpora Slovenije avstrijskim manjšinskim organizacijam ponovno drastično znižala. Brez opozorila in v nasprotju s sprejetimi dogovori in zagotovili pred tem. Zveza slovenskih organizacij je bila tako prisiljena, da tik pred koncem leta odpove vsem svojim nameščencem službeno razmerje.
Dosedanji argumenti Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, da jasnih kriterijev fi-nanciranjna ni mogoče določiti, ker je manjšina skregana in neusklajena, ne zdržijo več. Osrednje politične in kulturne organizacije slovenske manjšine so konec novembra izdelale usklajen predlog financiranja. S tem je bil izpolnjen pogoj, ki ga je postavil slovenski parlament v svoji resoluciji jeseni '98. Kljub temu in kljub obljubi Urada, da se bo držal usklajenega predloga, je koncem leta ravnal drugače.
Ker se tako ravnanje v zadnjih letih pojavlja vedno znova, omogočeno pa je prav zaradi nesprejetih kriterijev financi-
ranja, sem že koncem leta 1997 na sejah Odbora za mednarodne odnose večkrat postavil poslansko vprašanje vladi, kdaj bo pripravljen predlog zakona o financiranju slovenskih manjšin - na 32. seji OMO 6. novembra 1997, ponovno na 39. seji odbora 15. januarja 1998. Odgovor je bil pripravljen 28. maja 1998 - v njem državna sekretarka ga. Logarjeva med drugim zagotavlja, da bo predlog zakona v 1. 98 prišel v redno proceduro. Do danes predloga zakona še vedno ni.
Nerazvidnost dopušča samovoljo in upoštevanje drugačnih kriterijev od dogovorjenih. V tem primeru je povzročila konstantno znižanje finančne podpore Zvezi slovenskih organizacij in praktično ukinitev podpore enemu samemu od dveh glasil manjšine - Slovenskemu vestniku. Očitno je, da so prevladali politični interesi in večja podpora eni politični opciji manjšinskih organizacij.
Uveljavljanje političnih kriterijev, ne glede na to, kateri strani so naklonjeni, je v popolnem nasprotju z ustavnimi obveznostmi slovenske države glede manjšin v zamejstvu in izničuje njeno kredibilnost v zahtevah sosednjim državam, da izpolnjujejo mednarodne obveznosti do naših manjšin.
Zato bomo ponovno zahtevali takojšnjo pripravo in vložitev predloga zakona o financiranju slovenskih manjšin!
Borut Pahor, predsednik
ODPRTI RAČUNI
Obisk državnega poslanca
Na sedežu Zveze slovenskih organizacij so predstavniki Zveze slovenskih izseljencev sprejeli poslanca v Dražav-
cu druge svetovne vojne -glede povrnitve škode, ki so jo povzročili nacisti. Izesljen-ci so stopili v stik z vsemi strankami, kajti v Avstriji šele zdaj deluje komisija za raziskovanje škode posameznikom. Poslanec je obljubil zastaviti ves svoj vpliv v
Pojasnilo:
Rade volje objavljamo zgorajšnja pojasnila Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Da bo resnica popolna, je treba povedati še naslednje:
SLOVENIJA
Dvojna državljanstva v Sloveniji
Qo ocenah živi v tujini okoli r 360.000 Slovencev, ki pa nimajo slovenskega državljanstva. Ti izseljenci in njihovi otroci ter zamejci, torej manjšine, veljajo pred državo za tujce. Sprejem slovenskega državljanstva za Slovence v zamejstvu in po svetu pa ni najbolj primerna oblika povezanosti s Slovenijo, saj velika večina želi ostati v državljanstvu države, v kateri živijo in katere državljanstvo imajo. Tudi dvojno državljanstvo prinaša veliko za-
dreg, saj ga nekatere države ne dovoljujejo.
Na pobudo Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa so nekateri slovenski poslanci konec lanskega leta dali parlamentu v obravnavo predlogo zakona, po katerem naj bi Slovencem brez slovenskega državljanstva omogočili poseben status in priznali prednosti in ugodnosti v primerjavi z drugimi tujimi državljani. Na ta način naj bi jim omogočili boljšo in lažjo povezanost z matično domovino.
Če bi Slovenija priznala Slovence izven meja tudi uradno za svoje, bi se po mnenju nekaterih poslancev le-ti v tujini bolj zavzemali in delovali za interese Republike Slovenije.
Prednosti v primerjavi s tujci naj bi bile potemtakem: vstop v državo brez vizuma (iz držav, kjer je drugače to potrebno, izenačenost pri turističnih storitvah (večkrat so cene za slovenske državljane nižje), enakopraven pristop k javnim kulturnim in znanstvenim projektom, mož-
nost kandidiranja za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pravico do dedovanja po slovenskih državljanih in tudi pridobitev lastninske pravice do nepremičnin pod enakimi pogojji kot slovenski državljani, pravico do enega mesta v državnem svetu ter prednost pri zaposlitvi pred ostalimi tujci.
Toda taki načrti bodo zelo težko uresničljivi: svoje bodo morale povedati tudi države, kjer so pripadniki manjšin že državljani. Te države pa obravnavajo manjšince tako kot vse svoje druge državljane in jih bo težko prepričati, da potrebujejo manjšine glede državljanskih pravic še one iz druge države.
Kot je znano, je Nemčija liberalizirala možnost dvojenga državljanstva. S tem je omogočeno tudi tistim Slovencem, ki živijo tam že zelo dolgo, predvsem pa njihovim otrokom, da sprejmejo nemško državljanstvo, kajti vsi njihovi življenjski interesi so pač v »novi« državi.
V Sloveniji je dvojno državljanstvo omogočeno; trenutno je takih ljudi okoli 171.000, vendar je iz poslanskih in strankarskih vrst vedno znova slišati dvojna merila o tem, kdo bi ga smel imeti in kdo ne; pri tem problematizirajo predvsem državljanstva ljudi iz republik bivše Jugoslavije.
»Po obrambi domovine še obramba resnice in časti«
Mejni prehod Holmec / Javni protestni shod veteranov osamosvojitvene vojne
Z množičnega zborovanja na mejnem prehodu Holmec, kjer je bil med osamosvojitveno vojno hud boj
I niciativni odbor Združenja I policistov Koroške in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Mežiške doline je v soboto, lö.januarja, priredil protestni shod na mejnem prehodu Holmec pri Prevaljah. Čez petsto udeležencev je izrazilo ogorčenje proti načinu obravnavanja drže enot slovenske policije med boji pred osmimi ieti na Holmcu. Gre za nedavno pisanje v dnevniku Slovenske novice, češ da obstaja dokazno gradivo o kršenju vojnega prava, ko naj bi policisti streljali na vojne ujetnike. Kljub še neraziskanemu primeru je padla temna senca tako na udeležence bojev s Koroške kot tudi na vso državo. Poleg tega so Slovenske novice policistom, ki so osvobajali mejni prehod Vič pri Dravogradu, naprtile krajo v bližnjih lokalih. Ob vsem tem pa notranje ministrstvo ni ustrezno reagiralo, da bi zaščitilo čast in dobro ime osvoboditeljev.
Zbranim je v mrzlem dopoldnevu govorilo kar nekaj znanih imen, povezanih z odporom v zadnji vojni. Policijski inšpektor Zlatko Halilovič, takratni policijski poveljnik, je
zagotovil, da so vse žrtve na Holmecu, pet fantov z obeh strani, padle v bojih. Da se domovino vedno brani, je poudaril nekdanji načelnik UNZ Slovenj Gradec Zvone Ulcej. Predsednik veteranskega združenja Mežiške doline Branko Kaker
je menil, da je sedaj potrebna obramba resnice in časti. Tudi zato so pozvali k enotnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo takratna aktivista struktur Narodne zaščite Vinko Beznik in Anton Krkovič ter predsednik združenja policistov
Sever, Davorin Bratuž. Komandant zahodnoštajerskih enot TO Viktor Kranjc se je vprašal ali se želi komaj pridobljeno državnost poteptati? Brigadir Srečko Lisjak je menil, da smo svetu jasno pokazali, kako se brani domovina, končno bi bil čas, da
domovina postane mati! Koroški partizan Mitja Šipek je dejal, da se resnice ne bo dalo potvoriti, kot se tudi ne da razvrednotiti NOB v času naci-fašizma ter pozval oblastnike, naj ne poračunavajo med seboj na plečih Korošcev. Prebrali so pisma podpore predsednika države Milana Kučana, policijskih sinidikatov Slovenije in enote Podravja, ki so bili kritični do vodstva policije, ter pismo predsednika Društva novinarjev Slovenije Branka Maksimoviča, ki je obljubil, da bo ta primer obravnavalo njihovo častno razsodišče.
S protestnega shoda so koroški policisti poslali peticijo o kršenju pravic udeležencev osamosvojitvene vojne z ne-osnovanim pisanjem časopisa, ki jo je podpisalo več sto udeležencev, varuhu človekovih pravic Ivu Bizjaku. Prebral jo je poveljnik policijske enote na Holmecu Otokar Praper, ki je bil takrat ranjen. Protestna pisma so poslali predsedniku države Milanu Kučanu, predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku in predsedniku parlamenta Janezu Podobniku.
S. Š.
REVIJA FORUM
Reakcije in intervju
QrejSnji teden smo poročali o l »zanimivem« intervjuju v reviji Forum z Jörgom Haiderjem, v isti reviji pa je v zadnji številki objavljeno stališče slovenskega veleposlanika Iva Vajgla na Dunaju, ki zavrača Haiderjevo pod-tikovanje in neresnice. Milan Kučan, predsednik RS Slovenije, ni nikoli izjavljal, da bi Koroška bila »gospodarsko, politično in kulturno del slovenskega teritorija«. Vajgl: »Haider se ne drži resnice. Ker žeimo tudi v bodoče živeti z Avstrijo v dobrem sosedstvu in ker raje verujemo v skupno evropsko bodočnost kakor pa v »prastrahove«, je prav gotovo pomembno, da se
držimo resnice, tako na Koroškem kot tudi drugje.« V daljšem intervjuju v isti reviji pa je koroški umetnik Cornelius Kolig na vprašanje, kaj meni o Haiderjevih izjavah o slovenskem imperializmu, izjavil: »Če kaj takega reče Avstrijec, je to svinjarija. Vemo, kako dolgo so Habsburžani imeli slovenska področja v zasedbi. Potemtakem bi morali Slovenci prej imeti »prastrahove«, če si ogledamo srhljivi nemškokoroški mit od leta 1920 naprej.« Kolig še dodaja, da je za nenehno oživljanje teh strahov kriv tudi npr. časopis »Krone« in predlaga večje možnosti kaznovanja za obrekovanje.
Vabilo
Tudi letos bo Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora priredila v Svečah tradicionalno spominsko svečanost za padle borce proti fašizmu in žrtve nacističnega nasilja.
Prireditev bo v nedeljo, 7. februarja 1999, s pričetkom ob 11. uri na pokopališču v Svečah, kjer so pokopani narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž in njegovi soborci.
V okviru prireditve bomo skupaj s krajevnim Slovenskim prosvetnim društvom »Kočna« odkrili obnovljeni nagrobni spomenik. Poleg polaganja vencev in nagovorov bo kulturni spored, ki ga bodo oblikovali pevci in recitatorji. Vabimo vas, da se prireditve udeležite v čim večjem številu, da se bomo skupaj poklonili spominu bork in borcev, ki so darovali svoje življenje v boju proti nacifašizmu - za svet miru in svobode, medsebojnega spoštovanja in enakopravnega sožitja.
Prisrčno vabljeni tudi s svojci in prijatelji!
Inž Peter Kuhar, predsednik ZKP
BRUSELJ
Koroški Slovenci v Odboru Regij -velika šansa: Olimpijske igre 2006
Qrejšnji teden je imel Odbor r regij (OR), ki predstavlja regionalne interese v zakonodajnih in političnih postopkih EU/EZ, svojo redno skupščinsko zasedanje v Bruslju. Ob tej priložnosti pa je Jehudi Menuhin skupaj z mednarodnim skladom pripravil v Evropskem parlamentu (EP) razstavo evropskih avtohtonih in migracijskih manjšin z namenom, da bi krepil zavest o pomenu kulturne raznolikosti Evrope. Predstavili so se mdr. britanski Indijci ali nizozem-sko-indonezijski Moluki, prav tako kot tudi koroški Slovenci, lužiški Srbi, litvanski Rusi ali pa Danci iz Schlezwig-Hol-steina ter Romi.
Koroške Slovence je lepo predstavila dr. Marija Novak-Trampuš z urada deželne vlade in dala zainteresiranim udeležencem mnogo informacij. Ob tej priložnosti pa je dežela uporabila znaten del razstavnega prostora za promocijo olimpijskih iger 2006 in s tem poudarila njihov pomen za krepitev družbenega in gospodarskega pomena slovenščine, kar pa v vedno širši Zvezi tudi že danes opažamo. Na mednarodni in zlasti evropski ravni je vključevanje manjšine v
pripravi iger opazno in lahko rečemo, da je to celo vprašanje verodostojnosti celotnega skupnega projekta. Sama spojitev razstave in iger kaže na zavest, da bi jim drugačno gledanje lahko škodovalo. Lepo je, da se pristojne ustanove na
f^dbor regij in Gospodar-\J sko-socialni odbor V Odboru regij (OR, nem. Ausschuß der Regionen, AdR) sodelujejo lokalne državne ustanove, saj je prvotni namen OR, da predstavlja regionalne vladne interese in varuje princip subsidiarnosti v petnajsterici, medtem ko Gospodarsko socialni odbor (GSO, nem. Wirtschafts- und Sozialauschuß, WSA) predstavlja socialne partnerje v
mednarodni ravni zavedajo pozitivnega prispevka regionalne raznolikosti.
Logičen korak je le še, da bodo vključili slovensko manjšino v Italiji in v Avstriji v uradno promocijsko strategijo, v promocijske filme, letake, brošure in geografske karte, kot je to bilo samoumevno svojčas pri igrah v Barceloni,
kar pa se do danes še ni zgodilo. Pozitiven primer z Evropske ravni kaže, da je sicer še potrebno nekaj primernega lobiranja in samozavesti, da pa je lahko slovenska manjšina del »corporate identity« olimpijskih iger, kot je to pravza-
evropski zakonodaji. Obe instituciji sta bili ustanovljeni z Maastrichtsko pogodbo leta 1992 in imata svetovalno vlogo pri Evropski komisiji, Evropskem parlamentu in Evropskem (ministerskem) svetu. Iz praktičnih razlogov pa ima OR petkrat letno svoja skupščinska ali plenarna zasedanja v prostorih Evropskega parlamenta (EP), kadar leta zaseda v Strasbourgu (zaseda mesečno).
prav potrebno. To je evropski standard, lepa reverenca pred našimi nekdanjimi zahomški-mi skakalci-«orli« pri Olim-piadi v Innsbrucku in vsem v korist. Dejanja pa kažejo celo v obetavno smer.
Bojan-llija Šturm-Šnabl asistent v Evropskem Parlamentu
23. RADIŠKI PLES
Vesel, zabaven, celo Bill in Monica L. sta se ga udeležila
T ako veselega plesa že dolgo I ni bilo in je mnogo je prispevala k temu mladina in med drugim odlična priprava in izvedba. A svoj pečat so družabni prireditvi v Kulturnem domu nedvomno vtisnili godci iz Slovenije, to je ansambel Stopar, ter slovenski mojstrski plesalski par Liljana in Bojan. V kratkih sekvencah sta predstavila vse znane in mednarodno tekmovalne plese, in to na dovršeni ravni.
Vsem je postalo jasno, zakaj nista le slovenska prVaka, ampak tudi mednarodna nemška prvaka, dobitnika številnih plesnih turnirjev ter zgled celotnemu slovenskemu plesnemu naraščaju. Njuno gostovanje je podprlo celovško podjetje Häusermann.
Stoparji pa so godli do zgodnjih jutranjih ur, potem
avtomatiko in se še sami zavrteli. Doživetje posebne vrste pa je bil polnočni vložek društva. Pod nadzorom stroge žirije so namreč plesali znani pari iz svetovne literature, politike in risank, med njimi Adam in Eva, Fred in Vilma, Bill in Monica L., Romeo ter Julija. No, interni plesni natečaj sta zase odločila Bill in Monica L. in tako potrdila velikansko modrost, da se fikcija in vsakdanja stvarnost ne končata zmeraj enako. Med gosti pa smo zapazili predsednika ZSO Marjana Sturma, predsednico DESKAN Ano Blatnik, kandidate Demokracije 99 Andreja Wakouniga, Tino Rabi in An-dreo Wulz.
pa se jim še dolgo ni mudilo domov. Pognali so
VELIKODUŠNA PODPORA JANEZA LESIAKA.
Društvu »Srce« je podaril dragocen klavir
Q ponzorstvo tudi na kulturnem «J področju postaja vse bolj pomembna in potrebna oblika podpore. Svojčas smo govorili o mentorjih, danes pa o sponzorjih ali podpornikih. S sponzorjem, mentorjem oz. velikodušnim podpornikom se lahko odslej pohvali SPD »Srce«.
Janez Lesiak, znan Sienčni-kov šofer, se je odločil, da bo delovanje društva podprl z nakupom dragocenega instrumenta, koncertnega klavirja znamke Bösendorfer, in tako ne le popestril kulturne ponudbe društva, ampak tudi pomagal nuditi mladini boljše pogoje za vaje in za priprave na koncerte.
Nabava takšnega klavirja je v vsakem oziru velika zareza za vsak proračun. Če pa nakup omogoči posameznik, potem je ta odločitev potrebna izjemne pohvale in priznanja. In »Srce« se je svojemu dobrotniku in podporniku zahvalilo zelo dostojno in kulturnemu društvu primerno. Minulo nedeljo, 17. januarja popoldne je v dobrols-kem Kulturnem domu priredilo koncert ob predaji klavirja. Janez Lesiak je seveda bil navzoč in sicer kot pevec moškega zbora »Franc Leder Lesičjak« iz Globasnice.
Koncert pa je bil primerna priložnost, da so klavir »umetniško« krstili. Ta častna naloga je pripadla pianistki mednarodnega slovesa Elisabeth Fheo-doroff, sicer učiteljica na ce-loškem konzervatoriju. Ona je pomagala izbrati klavir. Klavir, ki gaje obnovil in uglasil Walter Schneider, znan tudi kot sodelavec beljaškega pusta, je bil grajen na začetku tega stoletja. In preden gaje Janez Lesiak podaril »Srcu«, sta bila zunanji vi-
dez in mehanika docela obnovljena in Bösendorfer je kot nov.
Predajno svečanost so poleg že omenjenih skupin in oseb sooblikovali še solopevec Mario Podrečnik, ki ga je na klavirju spremljal Dominik Hudi, saksofonist Mihael Vavti, vokalna skupina A Capella in MePZ »Srce«, ter dijaki krajevnega oddelka Glasbene šole. No, njim bo ta klavir še kako prav hodil. Da pa bo klavir užival tudi potrebno zaščito od
Pevska skupina »VOX« zna navdušiti občinstvo ... ŠENTJANŽ V ROŽU
Novoletni koncert z milenijsko dimenzijo
Qred 12 leti smo v Šentjanžu T priredili prvi novoletni koncert in takrat je pel Oktet >Suha<. Letošnji koncert je zadnji v tem tisočletju, zato smo spet povabili Sušane, da nam zapojejo. Tako je predsednik SPD Šentjanž Martin Moschitz novoletnemu koncertu minulo
Gregorič (kitara) in Kristijan Filipič (prečna flavta).
Koncert sta z majhnim časovnim zamikom pričela oktet Suha ter skupina Vox. Oktetu se, ne da bi hoteli biti zlobni, pozna, da poje že od leta 1981, torej osemnajsto leto. Spremembe so, če odmislimo bogate
m ■■	
/j 1 fzä	
... isto pa velja za že arivirani oktet »Suha«
soboto, 16. januarja 1999 v centru k & k znal pridjati milenijsko dimenzijo, ne da bi s tem segal po zvezdah ali pa mlatil prazno slamo. Koledar neusmiljeno pravi, da smo tik pred milenijskim skokom, da se to tisočletje nepovratno izteka in umika prihodnjemu. No in na dan šentjanškega novoletnega koncerta je do leta 2000 bilo še 350 dni. Umetniško plat koncerta pa so poleg okteta »Suha« krojili še mlada vokalna skupina »Vox« iz Pliberka pod vodstvom Travdi Lipuševe ter klasična glasbenika Janez
zgoraj, zato sta poskrbela in ga blagoslovila dobrolski župnik Janez Tratar in dekan Peter Sticker. Slednji je hudomušno takole opisal cerkvene pristojnosti pri blagoslovu glasbil: dekan lahko blagoslovi orglice, za orgle je pristojen škof, dva faj-moštra pa za klavir. Veselje pri dobrolskih društvenikih , je seveda veliko. Od veselja in notranjega zadovoljstva pa je žarel tudi Janez Lesiak, saj je omogočil nabavo instrumenta, ki bo odslej bistvebno obogatil in popestril delovanje SPD »Srce«. Njegov predsednik Stefan Kramer seje dobrotniku zahvalil s predajo društvenega simbola in uokvirjene Gregorčičeve pesmi »Hajdukova prisega«.
Franc Wakounig
izkušnje, ki jih prinaša čas, obširen repertoar in marsikateri sivi las, predvsem personalne. Od prvotne »sušonske« postave jih poje še šest. Po odhodu Herberta Kulmescha, ki je bil član prvotne postave in ga je začasno zamenjal Danilo Katz, se je skupini pred še ne toliko časa pridružil Ločan Simon Tries-snig, torej Rožan. Že več let pa je steber okteta Selan Pavel Olip. Zaradi zasedbenih vprašanj se skupini Vox še ni bilo treba beliti glav, kvečjemu, da sta prehlad ali nahod tu in tam komu onemogočila nastop. Pred nedavnim je VOX izdala svojo prvo cedejko »Vihar srca«.
Predstavljati Janeza Gregoriča in Kristijana Filipiča bi pomenilo nositi vodo v Dravo ali sove v Atene. Že kot učenca slovenske Glasbene šole sta nastopala širom po Koroški in danes si klasičnih koncertov brez njiju skorajda ne moremo predstavljati. V Šentjanžu sta vsekakor ponovno pokazala, da je klasična glasba lahko izredno privlačna glasbena zvrst in doživetje za vsakogar. In doživetje je šentjanški novoletni koncert vsekakor bil. Nastopajoči so zares potegnili vse registre svojega znanja, občinstvo pa, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička, se je na svoje domove vrnilo zadovoljno in bogatejše za kulturni dogodek.
Franc Wakounig
USTANOVA ZA POMOČ MLADIM, OZDRAVLJENIM OD RAKA
»Mali vitez« premaguje trpljenje
II/linuli ponedeljek je bil v IVI Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva silno zanimiv večer, eden takih, ki jih ne pozabiš tako kmalu. Na Koroško so prišli mladinci, ki so v svojem otroštvu zboleli za rakom in ki so ga po dolgih terapijah, polnih telesnih in duševnih bolečin, tudi premagali. Spominjamo se še Spektakularnih dogodkov okrog male deklice z Dunaja, ko so starši zavračali operacijo, češ da bo otrok ozdravel kar sam od sebe in so zaupali mazaču. Zadeva se je, kot kaže, vseeno dobro iztekla, a šele potem, ko so imeli zdravniki možnost, poseči v nespametno ravnanje in so deklico rešili.
A mala Olivia je bila samo eden od tisočev otrok, ki v Evropi zbole za rakom. Zdravljenje je zahtevno in boleče, toda danes se odstotek ozrdav-ljenih bliža številki 80. Izkazalo pa se je, da je vrnitev telesnega zdravja le ena komponenta terapije: otroci, ki so po bolnišnicah prenašali kemoterapije, operacije in največkrat ločitev od staršev, so silno trpeli tudi duševno. Kako naj otrok razume, zakaj ni ob njem mamice ali očeta, zakaj ne more brcati žoge kot njegovi sovrstniki, zakaj mora trpeti? Se odraslim je to težko.
Angažirani zdravniki v Sloveniji so se zavedali teh problemov, a šele oktobra 1997 so tudi uradno ustanovili fundaci-
jo z namenom, da bodo spremljali usodo teh otrok tudi izven zidov bolnišnic. Poimenovali so jo »Mali vitez« — kajti prenašanje trpljenja, volja do preživetja in trnova pot iz izolacije v »normalno« družbo so viteška dejanja.
V Mladinskem domu je predsednica društva oz. fundacije prof. dr. Berta Jereb s krajšim predavanjem predstavila delovanje, namene in cilje. S tabelami in številkami je podkrepila svoja izvajanja in naredila precejšen vtis na občinstvo, med katerim je bilo tudi nekaj koroških zdravnikov.
Mladi ljudje se po zdravljenju vračajo v družbo: nekateri invalidi zaradi operacij, drugi zavrti v rasti zaradi obsevanj in kemoterapije - in prav
zaradi zdravljenja so otroci telesno silno oslabljeni, čustvene prizadetosti so neizmerne. Posledice pa so, da se težko vključujejo, manjka jim samozavesti in ambicij, od življenja ne pričakujejo veliko. A trpljenje povzroča po drugi plati
večjo zrelost in strpnost, kar jih spet ločuje od večine mladostnikov. Zapirajo se sami vase, nimajo prijateljev, nagibajo se k osamljenosti.
Namen ustanove
Iz teh razlogov si je fundacija »Mali vitez« zadala nalogo, da bo naprej raziskovala oz. dajala pobude za raziskovanje poznih učinkov zdravljenja raka pri otrocih. Poglavitno je dvoje: po eni strani je treba pomagati s tehničnimi pripo-
močki, npr. z nabavo dragih protez ali vozičkov, po drugi pa, da jim dajejo poguma, pa tudi ustrezno pomoč pri izobrazbi, prepoznavanju lastnih sposobnosti in seveda, da prihajajo v stik z otroki oziroma mladinci, ki imajo za seboj
enako ali podobno kalvarijo. S tem jim omogočijo, da se odprejo, si izmenjavajo izkušnje, da v besedah izrazijo občutke, ki so jih in jih še spremljajo -da imajo občutek, da niso sami. Fundacija jim omogoča zdravljenje in počitnice v toplicah, v družbi, pa tudi ob zabavi se ozdravi marsikatera duševna rana. Otrokom se vrača pozitivno gledanje na življenje, spremljajo jih psihologi in zdravniki, ki nadzorujejo tudi rehabilitacijo.
Predavanju je na odru ob telovadnici sledil čudovit večer, ki sta ga darovala igralka Drame in pesnica Mila Kačičeva ter kantavtor Andrej Šifrer. In kar je bilo najlepše: mladina iz Slovenije se vsaj takole na hitro v ničemer ni raz-
likovala od drugih: bili so veseli, živahni in so sporedu prav tako navdušeno sledili kot gojenci Mladinskega doma.
Obisk je organiziral angažirani vzgojitelj MD Peter Svetina.
Če imate kak šiling odveč, pa to fundacijo lahko podprete z vplačilom pri Posojilnici-Bank Šentjakob v Rožu, bančna štev. 39 109, štev. kont pa je 50 22 041.
5. N.
Prof. Jerbebova (v sredini) s sodelavkama	Mila Kačič in Andrej Šifrer sta segla v dušo in srce
I gralska skupina SPD »Borov-I lje« v tej sezoni igra parodijo »Faust« in z njo ni požela le precejšnjega uspeha, ampak je gostovala tako doma kot tudi v Sloveniji, Italiji, in Nemčiji. Torej kar v štirih državah, kar je za amatersko igralsko skupino nedvomno veliko priznanje. V Nemčiji je gostovala 9. in 10. januarja 1999 pri rojakih v Stuttgartu in okolici. V švabsko prestolnico jo je povabilo tamkajšnje zdomsko prosvetno društvo »Slovenija« s predsednikom Strojanom na čelu. So-povabitelj pa je bil tamkajšnji slovenski župnijski urad.
V Stuttgartu živi trenutno okoli 6000 Slovencev, pred leti jih je bilo še enkrat toliko. A mnogi so se vrnili nazaj v Slovenijo ali pa so s trebuhom za kruhom odšli drugam. Slovenci imajo več društev, nekatera so strogo laična, druga pa so tesno povezana s cerkveno strukturo, oboja pa gojijo slovensko kulturno in jezikovno identiteto. Mladina, ki je že odraščala v Nemčiji, se čuti po eni strani Slovence, po socializacijski plati pa je
GOSTOVANJE SPD „BOROVLJE»
S »Faustom» v Stuttgartu in Reutlingenu
Nemčija njihova domovina. In vse kaže, da bojo tam ostali. To lepo ponazarja primer družine Strojan. Vsa družina, oče prihaja iz okolice Škofje Loke, mati pa je potomka slovenskih izseljencev v Urugvaju, je bila in je še vključena v slovensko srenjo v Stuttgartu. Otroci so doraščali in se izobraževali v Nemčiji in tam je tudi središče njihovega življenja, Slovenija pa ostaja njihova »velika ljubezen«.
Prvi nastop so boroveljski igralci imeli v Reutlingenu, približno 60 kilometrov izven Stuttgarta. Kljub majhnosti odra so se igralci na njem dobro znašli in tako občinstvu pripravili prijeten večer. Seveda pa je družabno srečanje trajalo še dolgo. V nedeljo opoldne, Borov-ljanci so večinoma prespali pri družinah, so si nekateri ogledali mesto Stuttgart in muzej tamkaj najbolj znane firme, to je Mercedesovih avtomobilov. Muzej je organiziran po načelih najsodobnejše pedagogike in nudi čudovit vpogled v razvoj avtomobila. Po južini v slovenskem župnišču je v dvorani župnije
sv. Konrada, kjer so tudi redne slovenske maše, bila druga predstava. Nastop je v vsakem ožim bil zelo uspešen.
Po igri je sledil družabni del gostovanja. V veliko veselje Bo-rovljancev se ga je udeležil tudi Toni Laussegger, Žarkov iz Plaj-berka, ki že več kot dvajset let
Qonavadi se je razvedelo šele I tik pred podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad iz Prešernovega sklada, kdo bo odlikovanec; letos so imena objavljena že tri tedne prej. Ob 150. obletnici Prešernovega rojstva sta glavna nagrajenca glasbenik in komponist Alojz Srebotnjak in pesnik Tomaž Šalamun.
V utemeljitvi so posebej opozorili na raznovrstnost Sre-botnjakovih kompozicijskih tehnik in na njihovo izbruše-nost. Umetnik je uglasbil veliko poezije Srečka Kosovela, Dragotina Ketteja, Prešerna, Gre-
dela in živi v Stuttgartu in je aktiven član slovenske skupnosti.
Kraji in okolica, kjer je gostovala boroveljska igralska skupina, pa igrata pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Naj omenimo samo reformatorja in očeta slovenske pisane besede Primoža Trubarja, ki je
gorčiča, Gradnika, Balantiča in drugih. Tomaž Šalamun pa bo nagrado prejel za »bogato in plodno potovanje, ki se dogaja v risu osupljive kondicije in vulkanske energije«. Tomaž Šalamun je v začetku svojega pesniškega ustvarjanja večkrat in tudi rad šokiral literarno javnost, bil je inovator, ki se je v zrelih letih razvil v tenkočutnega besednega slikarja.
Nagrajenci Prešernovega sklada pa bodo letos: animatorja in ilustratorja Milan Erič in Zvonko Čoh, basbaritonist Marko Fink, pianistka Nataša Valant, Komorni godalni orke-
PREŠERNOVE NAGRADE
Dobitniki nagrad so že znani
deloval v bližnjem Urachu in kjer so natisnili prvo slovensko knjigo. S prijetnimi vtisi in zadovoljni so se boroveljski igralci vrnili domov, veseli, da so s Faustovo parodijo lahko razveselili rojake, ki kot zdomci živijo daleč od svojih domov.
o. o.
ster Slovenske filharmonije, slikar Živko Marušič (ki je doma iz Kopra, tako kot tudi Šalamun), pisatelj Jani Virk in video umetnik Andrej Zdravič. Naj še omenim, da je Milan Erič tudi nekoliko Korošec: njegova mati je sestra »SAK-ovca« in nekdanjega vzgojitelja iz Mladinskega doma Matevža Wieserja in doma iz Slovenjega Plajberka. Nagrado bosta umetnika dobila za svoj celovečerni film »Socializacija bika« in v utemeljitvi je zapisano, da je to prva slovenska celovečerna »risanka«, ki ima izjemne umetniške kvalitete. Film je učinkovito zgrajena, dramatična in igriva zgodba med ljubeznijo in politiko, realnostjo in fantastiko ter satriričnim humorjem.
PRIREDITVE
PETEK, 22. 1.
CELOVEC, v Slomškovem domu -KKZ in NSKS
19.00	Podelitev XX. Tischlerjeve nagrade. Prejel jo bo župnik Lovro Kašelj, spored vok. skupina »Lipa« iz Velikovca
SOBOTA, 23. 1._______________
RADIŠE, v kulturnem domu -SPD »Radiše«
19.00	Razstava del Mathilde in Elisabeth Lackner in koncert Dvojezičnega zbora
GLOBASNICA, pri Šoštarju -Skupnost južnokoroških kmetov
20.00	Kmečki ples. Za ples igra ansambel »Fantje treh dolin«
OBIRSKO, pri Kovaču -SPD »V. Polanšek«
20.00	»Pleskarji nimajo spominov«
gostuje igralska skupina SPD »Planina« iz Sel
NEDELJA, 24. 1.______________
DOBRLA VAS, v kulturnem domu -SPD Srce, Društvo slov. pisateljev
19.00	Literarni večer z domačimi avtorji. Glasba: Janez Gregorič
PONEDELJEK, 25. 1.
TINJE, v Domu
19.30	Evropa in islamski svet II:
umetnost in kultura, mentaliteta in tradicija; predava dr. Maximilian Grothaus
TOREK, 26. 1._________________
TINJE, v Domu
8.30	Seminar »Samozavest za žene« TINJE, v Domu
19.30	Slovenščina na pragu novega tisočletja. Predava prof. Janez Gradišnik
SREDA, 27. 1.________________
TINJE, v Domu
19.30	Predavanje k zgodovini koroške cerkve (dr. Joško Till)
CELOVEC, na Slov; gimnaziji -Združenje staršev na ZG in ZRG
20.00	Redni občni zbor zdr. staršev
PETEK, 29. 1._________________
TINJE, v Domu
15.00	Seminar retorike »Kako se učim govoriti?« (do sobote do 17. ure). Vodi Philipp K. Maurer
SOBOTA, 30. 1.________________
PLEŠERKA, pri Svetiju G H Allesch - SPD Zvezda
20.00	Hodiški ples. Igra: Ansambel »Ptujskih 5«
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu -SPD Danica
20.00	27. Ples Danice.
Igra: ansambel ROSA
NEDELJA, 31. 1._______________
RADIŠE, na Zgornjih Rutah Vicovniku - SPD Radiše
14.00	Društveno smučarsko prvenstvo v veleslalomu
ŽVABEK, v farni dvorani -KPD »Drava«
19.30 »Dvo pora sa ženta« (V.
Dobsky). Nast. igralska skupina KPD »Drava« iz Zvabeka
PETEK, 12. 2._________________
CELOVEC, v Musilovi hiši -Inštitut Roberta Musila
19.30	Noč radijske igre
Gimnazijski ples '99 z vampirji!
Tudi letos prirejamo maturantke in maturantje ZG/ZRG za Slovence v Celovcu svoj ples. Tokrat bo v znamenju vampirjev! Vendar berz strahu - še zdaleč ne bo tako strašljivo, kakor se sliši!
V tem smislu smo pripravili vrsto posebnih napitkov z opojno rdečo barvo, večer pa vam bodo popestrile različne točke: Po osmi uri zvečer bomo maturantje in maturantke zaplesali že tradicionalno polonezo, ob pol enajstih pa vas pričakuje dražba slike priznanega koroškega umetnika Valentina Omana. Ko bo ura odbila dvanajst, vas bomo presenetili s polnočnim vložkom, ob katerem se boste dodobra nasmejali. Seveda ne bo manjkala tombola, za katero smo letos pripravili mamljive nagrade,
kakor so: pralni stroj, smuči in snežna deska znamke ELAN, aparat za kavo, potovanja pa še in še.
Ko vas bodo zasrbele pete, se boste po plesišču lahko zavrteli ob zvokih narodnozabavne glasbe skupine »Igor in zlati zvoki« ter modeme skupine »Carinthian combo« - glasba torej za vsak okus. Za okrepčilo po živahnem plesu vam bodo slastni kruhki, golaževa juha in raznovrstno pecivo; to bomo seveda pripravili sami. Za vse je torej poskrbljeno: to, kar morate s seboj prinesti vi, je dobra volja. Vidimo se v petek, 5. februarja 1999, ob
19.30	v Domu sindikatov v Celovcu.
Vašega prihoda se že zelo veselimo maturantke in maturantje 99 ZG/ZRG za Slovence v Celovcu.
Slovenščina na pragu novega tisočletja
Dom v Tinjah prireja v okviru serije »Slovenščina, moj/najin/naš jezik« predavanje enega najbolj znanih slovenistov, prof. dr. Janeza Gradišnika v torek, 26. januarja 1999, ob 19.30 v Tinjah z naslovom »Slovenščina na pragu novega tisočletja«
Kdor se vsaj malo zanima za jezik, je moral opaziti, da v današnjo slovenščino silovito vdirajo tuje, predvsem angleške besede. Optimistom se to ne zdi nič posebnega, prepričani so, da bo slovenščina vzdržala vse pritiske, kakor jih je skozi stoletja. Bolj kritično misleči pa opozarjajo, da so danes razmere povsem
Dvojezična zvezna trgovska akademija
vabi na
dan odprtih vrat
v četrtek, 21. januarja 1999,
na šoli v Celovcu, Prof.-Janežič-Platz 1
Vodstvo po šoli, prezentacija projektov, tiskanje vizitk, ogled filma dvojezične TAK, pogovor z učenci in profesorji, prigrizek. Prisrčno vabljeni!
drugačne od nekdanjih in obraamba jezika veliko težja. Je ta obramba potrebna? Kaj nam pomeni materinščina? Kakšen utegne biti položaj naše materinščine v EU? Ali se koroški Slovenci lahko ravnajo po spoznanjih, ki jih bodo za slovenščino pridobila prizadevanja Slovencev v lastni državi? Vrsta vprašanj, ki čakajo na odgovore.
Za dopolnitev teama naših šoferjev avtobusov iščemo za sezono 1999
mlajšega, izkušenega šoferja
Če imate veselje za ta poklic in obvladate oba deželna jezika, se oglasite pri avtopodjetju
SIENČNIK TRANS Ges. m. b. H.
9141 Eberndorf/Dobrla vas Telefon 04236/2010-0 Telefax 04236/2010-11
Vaš partner za transport + turizem
/7;t
A-9f41 DOBRLA VAS
Heinzi Stumpf z Radiš -35. rojstni dan; Nadja Notsch s Čemernice - rojstni dan; Franc Romšak iz Železne Kaple - 60. rojstni dan; Erich Steiner s Kota pri Šentjakobu - rojstni dan; Nežka Smrečnik iz Večne vasi - 60. rojstni dan; Neži Slanovc iz Gorič pri Galiciji -osebni praznik; Stanko Wrulich z Radiš - 60. rojstni dan; Matilda Kartnik z Bistrice v Rožu - osebni praznik; Agnes Mečina z Gore pri Sv. Luciji - rojstni dan; Neža Zunder iz Kokij - rojstni dan; Pavla Hudi iz Goselne vasi - rojstni dan; Tonej Petjak iz Malčap - rojstni dan; dr. France Vrbinc iz Srej - rojstni dan; Erni Župane iz Železne Kaple - 60. rojstni dan; Nežka Lubas iz Vogrč - 70. rojstni dan; Berti Logar v Gradičah pri Suhi - 70. rojstni dan; Helmut Malle iz Železne Kaple - rojstni dan; Pavla Schellander iz Podgorij - jubilejni osebni praznik; Pavla in Jožef Schweiger iz Šentjanža - visok skupni jubilej; Pavla Zaleznik iz Šmarjete - rojstni dan; Vera Haderlap iz Lepene - 22. rojstni dan; Danica Dobernik-Keršej iz Srej pri Šentjakobu - 35. rojstni dan; Toni Aich-holzer iz Šmiklavža pri Hodišah - 69. rojstni dan; Franc Schauss z Dvorca na Radišah - osebni praznik; Toni Hribernik z Borovnice - 70. rojstni dan; ek. sv. Alojz Čik iz Male vasi pri Škocijanu -
60. rojstni dan; člani društva upokojencev Pliberk: Mara Lienhard, Alojz Müller, Vera Amenič, Neža Pečnik, Doroteja Domej, Pavla Rosenzopf, Konrad Küster, Nežka Knor in Rozka Kordež -rojstne dneve; Zdravko Mlečnik s Kota v Selah - rojstni dan in god; Rozana Župane iz Železne Kaple - 30. rojstni dan; Raimund Hirm iz Štebna - rojstni dan in god; Matilda Novak iz Breške vasi -71. rojstni dan; Franc Bister iz Rožeka -50. rojstni dan; dv. sv. dr. Valentin Inz-ko iz Sveč - rojstni dan; Pavel Grilc iz Velikovca - rojstni dan; Melhior Verdel iz Borovelj - rojstni dan.
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 046 3/514300-0 » faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE ............Sonja Wakounig
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30).....kultura, slovensko zamejstvo
Sonja Wakounig (-34)..politika, manjšinska družba
Tajništvo....................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve ...............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 046 3/50 S 66
---------------------- VSI---------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
VESTNIK
čestita!
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
Četrtek, 21. 1.__________
18.10	Rož - Podjuna - Zilja
PETEK, 22. 1.____________
18.10	Utrip kulture
SOBOTA, 23. 1.___________
18.10	Od pesmi do pesmi - od srca do srca
NEDELJA, 24. 1.__________
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (Heidi Lampichler)
18.00	Dogodki in odmevi
PONEDELJEK, 25. 1.
18.10	Kratek stik
TOREK, 26. 1.____________
18.10	Otroška oddaja
SREDA, 27. 1.____________
18.10	Glasbena mavrica 21.04 Večerna oddaja
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDELJA, 24. 1.______________
13.30	0RF 2
• Usklajevanje brez konca? - Finančna kriza slovenskih struktur, II. del • Župnik Lovro Kašelj, dobitnik XX. Tischlerjeve nagrade • Uresničila seje dolgoletna želja - koncertni klavir za SPD »Srce« v Dobrli vasi • Kmečki stan, najlepši stan ... Godli bodo tako, da bodo kmete srbele pete • Kaj takega: v Lepeni so iskali smučarji svojo športno srečo v razsvteljeni noči
PONEDELJEK, 18. 1.___________
3.55 0RF 2 (Ponovitev)
16.00	TV SL01 (Ponovitev)
RADIO AGORA
OKVIRNI PROGRAM
9020 Paracelsusgasse 14 telefon 0463/418666, faks -99 e-mail: agora@magnet.at
Dnevno 10.00-14.00, 18.00-02.00 na frekvencah 105.5 (Dobrač), 106.8 (Golica) in 100.9 (Žel. Kapla)
VSAK DAN_____________________
12.00	Mednarodna poročila 18.45 Mednarodna poročila
OD PONEDELJKA DO PETKA
10.00	Koledar prireditev 11.15 Pregled tiska
13.00	Glasba in gostje v studiu Če: Radio Aktiv
18.00	Magazin: PO: Alpe-Jadran;
TO: šport; SR: CD tedna (ponovitev SO: 13.00); ČE: kultura; PE: Po Koroškem
19.00	Otroški kotiček
20.00	Glasba: PO: jazz; SR: Ruff Radio; ČE: Musič for the masses; PE: soundcheck;
NE: Sunday loops
LITERATURA
NEDELJA
11.00	Literarna kavarna
(ponovitev TO: 22.10)
TO, ČE, PE
10.10	Blazno resno o seksu (ponovitev 19.20)
JESENICE
Revirski likovniki v Doliku
darjev. Rišejo predvsem v akvarelni in tempera tehniki, neznane pa jim niso tudi druge tehnike risanja.
Lojze Keršton
1 / razstavnem salonu na Titovi V cesti na Jesenicah so v petek, 8. januarja, odprli skupinsko razstavo likovnih del revirskih likovnikov RELIK iz Trbovelj. Razstava, ki so jo odprli s krajšim koncertom, bo na ogled do vključno 27. januarja letos. Salon je odprt vsak dan (razen ob sobotah popoldne in ob nedeljah) od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Na prvi letošnji razstavi v Doliku predstavlja svoja dela 18 že uveljavljenih slikarjev in mladi člani RELIK. Revirski likovniki letos praznujejo 35. obletnico ustanovitve, na Jesenicah pa razstavljajo že šestnaj-stič zapored, sodelovanje med dolinskimi in revirskimi likovniki pa sega že od prvih let delovanja RELIKa. Obe dolini
povezuje prijateljstvo in je to že dolga tradicija skupnega sodelovanja in druženja. Likovniki iz Trbovelj še vedno narišejo svoje tovarniške dimnike, ki jih na Jesenicah že dolgo časa ni več videti, v svojih delih pa predstavljajo tudi živ utrip trdega dela ru-
0BVEST1L0
Satelitski program RTV Slovenija
Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je pripravljen kriti stroške plačila satelitske kartice in naročnine za spremljanje slovenskega RTV pro-
grama vsem zainteresiranim zamejcem, zdomcem in izseljencem. Za vse nadaljnje informacije se lahko pismeno obrnete na naslov: Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve gospa Vesna Gornik, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana, Slovenija
KRIŽANKA 3
Sonja Wakounig
VODORAVNO
I. gora nad Beljakom 6. tiho govorjenje 9. visok arabski naslov 10. loščilo, premaz 12. predlog (vstran) 14. rimski hišni bog 15. naprava za ustavljanje rečnega toka, tudi naziv za arestantko 17. žurnalist 19. rimsko štiri 21. tehnična veda o regulaciji zahtevnih sistemov 24. oblika imena Martin, ime znanega kulturnega in političnega delavca koroških Slovencev (Zwitter) 26. nek-danjji karantanski knez, Hotimir 27. ragu, mesna juha 28. palica, ovita z listi trte iz grške mitologije (Dioniz) 29.
okrajšava za »dnevno« 30. sestra matere ali očeta 31. kravji glas 32. avstrijsko mesto ob Thayi 33. kem. znak za iridij 34. avtom, oznaka za Novo mesto 36. posteljna prevleka, na kateri ležimo 38. red v šoli, ovrednotenje 40. pustna maska 42. oče 44. italijanski spolnik 45. ptičje žvrgolenje 47. čarobna dežela ameriškega pisatelja Bauma (»Čarovnik iz ...«) 48. mešanec 50. hrib pri Beogradu 51. enota za merjenje zvoka 52. angleška princesa
NAVPIČNO:
1. kos celote 2. koroški slikar (Valentin) 3. zagovornik stroge organiziranosti delovanja 4. enaki črki 5. prispevek v
časopisu 6. zimska obutev do kolen 7. druga izdaja tiskovine 8. krajše Edvard 11. sistem več aparatov 13. lastnik lokala s pijačami in manjšimi prigrizki 15. element zibanja 16. škržat, sredozemska žuželka 18. znano smučišče v Sloveniji 20. nenadna slabost, lahna omedlevica 22. pripadnik starega naroda na Apeninskem polotoku 23. Ivan Minatti 25. nekdanji prebivalec v Španiji 32. grška črka 35. avstralska operna pevka, po kateri je poimenovana slaščica iz breskev in sladoleda 37. avstrijski zgodovinar in pisatelj (Friedrich) 38. zelenica v puščavi 39. kača v Kiplingovem romanu »Knjiga o džungli« 41. nemški dvoglasnik 43. okrajšava za »tovariš« 45. hrvaška vprašalnica 46. zvok 49. Sigmund Freud
REŠITEV ŠT. 2:
VODORAVNO: 1. JURIJ DALMATIN 12. OMET 1 J. ZVON 14. ENA 15. PODU 16. ATEST 17. IRAN 18. SLON 19. ITI 21. RENTA 23. JAVOR 25. AB 27. RIO 28. TERAN 29. OPANKAR 32. AM 34. ŠTOR 35. ARD 36. LOŽA 37. OER 38. ANANAS 40. AR 41. PREBOJ 43. JAK 44. KIRETAR 46. RAB 48. POLET 50. SVETILO 52. ZVONAR 53. OMAR
NAVPIČNO: I. JOPICA 2. UMOR 3. REDAR 4. IT1NERAR 5. DZ 6. AVALA 7. LOTO 8. MNENJE 9. TETIVA 10. IN 11. NABIR 18. STOKANJE 20. TO-NAŽA 22. NIN 24. ARALSK 26. BOTER 28. TRDNJAVA 30. POREKLO 31. ARA 33. MARIBOR 34. ŠOP 38. AORTA 39. AARE 42. BIEN 45. TS 46. RIM 47. ALA 48. PZ 49. OV 50. TO
RAZPIS 32. SREČANJA PEVSKIH ZBOROV
»Od Pliberka do Traberka«
Organizatorji srečanja so Zveza kulturnih društev Mežiške doline Ravne na Koroškem, KKZ Celovec in SPZ Celovec. Prireditelji koncertov pa so kulturna društva iz Pliberka, z Obirkega, iz Mežice, Črne na Koroškem; Kotelj, Prevalj in Zveza kulturnih društev Dravograd.
Zaključni koncert srečannja »Od Pliberka do Traberka« bo v soboto, 27. marca 1999, ob 19. uri v športni dvorani pri osnovni šoli Prežihovega Vo-
ranca na Ravnah na Koroškem.
Sodelujoči zbori naj prijavijo šest slovenskih ljudskih ali umetnih pesmi, ki so po lastni presoji uspešnice zbora v tekoči sezoni. Na prijavnico napišite vsaj dva kraja, kjer bi želeli nastopati.
Prijave pošljite najkasneje do 30. januarja 1999 na naslov: Zveza kulturnih društev Mežiške doline Ravne na Koroškem, Na gradu 5, SLO-2390 Ravne na Koroškem.
Prijava na Dvojezično zvezno trgovsko akademijo
Večkratna kvalifikacija na osnovi večkratne izobrazbe!
SPLOŠNA IZOBRAZBA STROKOVNA IZOBRAZBA JEZIKOVNA IZOBRAZBA
Zaključek in poklicne možnosti
• Zrelostni izpit • Pravica do študija na univerzah • Upravičenost za neposredno izvajanje kvalificiranih poklicev • Obrtne upravičenosti
Za vpis je potreben uspešen zaključek 8. šolske stopnje; v nekaterih slučajih je potreben sprejemni izpit; brez sprejemnega izpita za učen-
ce/učenke gimnazije, politehnične šole ali glavne šole z zmogljivostnimi skupinami 1, pravdobro do dobro ter po-voljno do zadostno
Oddaja prijavnic do konca februarja 1999; v izjemnih primerih je kasnejša prijava še možna.
Prijavnice so na razpolago v tajništvu Dvojezične zvezne trgovske akademije na zgornjem naslovu. Za nadaljnje informacije pokličite telefonsko številko 0463 / 38 24 00, faks 0463 / 38 24 00-33.
Dir. mag. Maja Amrusch-Hoja
Začetek semestra na večerni gimnaziji v Celovcu
Na večerni gimnaziji v Celovcu ponujajo tri vrste študija do mature: večerno šolanje, dopisno in eksternistično. Kdor želi doseči višjo splošno izobrazbo, ki omogoča vsakemu dostop do univerz ali drugih poklicev, lahko to stori z večerno gimnazijo in maturo.
Tudi tisti, ki so že zaključili kakšen razred višje stopnje gimnazije, lahko nadaljujejo preko večernega študija.
Prijavite se lahko do 15. februarja 1999 v ravnateljstvu večerne gimnazije, Ferdinand Jergitsch Straße 21, osebno ali po telefonu 0463 / 56 9 25.
NOGOMET
Čas za transfer je mimo
Rimski čas transferjev v no-Z-gometnih ligah seje končal pretekli teden. Pri SAK ni bilo večjih sprememb - novi igralci v vigrednem delu prvenstva bodo Pajantschitsch od Šentvida, Borstner od podligaša Möll-briicke in Možina od Metlove. Klub sta zapustila Nachbar, ki bo sedaj igral v 1. razredu D pri Šmihelu, in Kert, katerega nova nogometna domovina se imenuje Globasnica. V pliberški ekipi ni bilo nobenih sprememb - očividno trener Pollanz zaupa v svoje »stare« igralce.
V podligi-vzhod je bilo nekaj zanimivih sprememb. Tako sta npr. prišla Pustoslemšek od EAC in Kert od SAK, medtem ko je trener in igralec Wölbl zapustil moštvo in bo sedaj igral pri Velikovcu. Novi trener Globasnice je Pernigg. Pri Bilčov-ščanih se je pojavil le en nov igralec, namreč Tributsch (od Zrelca). K DSG Borovlje se je med drugimi pridružil Djogič iz Sel. V velikovškem moštvu pa bo sedaj, kot že rečeno, igral
Wölbl in tudi Wastian, ki je prišel od Pokrč. Adi Preschern se je odpravil v Bleiberg.
Transferji v pregledu:
Regionalna liga
SAK: novi - Pajantschitsch (Šentvid), Borstner (Möll-brücke), Možina (Metlove); odšla - Nachbar (Šmihel), Kert (Globasnica)
Pliberk: novi - nobeden; odšel - nobeden
Podliga-vzhod
Globasnica: nova - Pustoslemšek (EAC), Kert (SAK); odšel - Wölbl (Velikovec); novi trener - Pernigg Bilčovs: nov - Tributsch (Žre-lec); odšla - Aleksič (Hrvaška), Slapnig (Žrelec)
DSG Borovlje: novi - Oberris-ser (Žrelec), Djogič (Sele), Pir-ker (Škofiče); odšel - nobeden; novi trener - Kulis Velikovec: nova - Wölbl (Globasnica), Wastian (Pokrče); odšla - Preschern (Bleiberg), Glabonjat (Vovbre)
ODBOJKA/DOB
Po porazu grozi izpad iz lige
Q ituacija na lestvici 1. zvezne J lige postaja vedno bolj neprijetna za SK Zadruga Dob. V 15. krogu je ekipa namreč v gosteh podlegla velikemu favoritu PL Salzburgu z 0 : 3, medtem ko je neposredni konkurent in hkrati najnevarnejši zasledovalec Dobljanov, Hartberg, slavil gladko zmago proti Gleis-dorfu (3 : 0). S tem je moštvo Hartberga Dobljane na lestvici že dohitelo.
Ekipa trenerja Ivartnika ima tri tekme pred koncem osnovnega dela prvenstva kot Hartberg sedaj 6 točk, je pa zaradi boljšega razmerja v nizih še
vedno osma na lestvici. Odločitev o obstoju ali izpadu iz lige bo po vsej verjetnosti padla v tekmi proti Gleisdorfu 30. januarja v Gleisdorfu. V primeru, da Dob zdrsne na deveto mesto, bi to pomenilo slovo od najvišje avstrijske odbojkarske lige.
Tudi v naslednjem krogu imajo Dobljani pred sabo izredno težko nalogo - v dvorani v Sentpetru bo namreč gostovalo moštvo Sokola, ki je 3. na lestvici.
Rezultati 15. kroga: PL Salzburg - SK Zadruga Dob 3 : 0 (-4/-5/-6), SVS Sokol - SSK
Feldkirch 3 : 0, Hypo VBK Celovec -r Donaukraft 0 : 3, IAC Tirol - Union Enns 3 : 0, Gleis-dorf/Weiz - Hartberg 0 : 3 16. krog (23. januarja): SK Zadruga Dob - SVS Sokol (ob 19. uri v Celovcu/dvorana Šempeter)
1. ZVEZNA LIGA
1. PL Salzburg	15	15	0	45:2	30
2. Donaükraft	15	14	1	42:3	28
3. SVS Sokol	15	10	5	36:18	20
4. Union Enns	15	10	5	32:21	20
5. IAC Tirol	15	9	6	29:22	18
6. Hypo VBK Celovec 15		6	9	22:32	12
7. SSK Feldkirch	15	4	11	17:36	8
8. SK Zadruga Dob	15	3	12	15:38	6
9. Hartberg	15	3	12	12:39	6
10. Gleisdorf/Weiz	15	1	14	5:44	2
Qo večletnem premoru ima I Športno društvo Zahomc v svojih vrstah spet državnega prvaka v smučarskih skokih. 13-letni Martin Kuglitsch je konec tedna na avstrijskem državnem prvenstvu naraščaja v kraju Bödele na Predarl-skem na 50-metrski skakalnici osvojil prvo mesto pri šolarjih I. V Kuglitschevi skupini je bilo na startu 33 tekmovalcev.
Pod pričakovanji pa so bili rezultati ostalih članov ŠD Zahomc: pri mlajših mladincih je novi koroški prvak Štefan Kaiser na 80-metrski skakalnici med 60 tekmovalci postal le 15., njegov klubski kolega Sepp Waluschnig pa 29. Fabian Zavodnik je pri šolarjih I osvojil 15. mesto, Marko Godec pa 17. mesto.
Trener mladih zahomških skakalcev Franc Wiegele se je velikega uspeha Martina Ku-glitscha seveda veselil ter označil osvojitev naslova državnega prvaka kot potrdilo za načrtno delo z naraščajem v klubu. Glede rezultatov ostalih mladih smučarskih skakalcev pa je menil »Pač ni mogoče uspeha programirati«.
/. L.
BÖDELE/CELOVEC
Naslov državnega prvaka za Zahomčana Martina Kuglitscha!
Nadebudni Martin Kuglitsch na najvišji stopnički
SMUČANJE/ŽENSKE
Sabine Egger prevzela vodstvo v svetovnem pokalu slaloma
Rezultat ji sicer ni bil prav po želji - »le« peto mesto v slalomu St. Antona za Sabino Egger iz Štebna pri Globasnici, toda vseeno je ob koncu prevladovalo veselje, saj je Sabine po izpadu Pernille Wiberg v drugem teku prevzela v disciplini slaloma vodstvo v svetovnem pokalu. Tekmo je zmagala Norvežanka
Trine Bakke pred Anjo Paerson iz Švedske in mlado Hrvatico Ja-nico Kostelič. Le-ta pa je tudi slavila prvo zmago v svoji mladi karieri - bila je na prvem mestu v kombinaciji slaloma in smuka.
Svetovni pokal - slalom:
1. Sabine Egger 396, 2. Pernilla Wiberg 365, 3. Anja Paerson
Nogomet
V KFV-pokalu v dvorani je ekipa SAK I v Vorrunden dobro nastopala. V svoji skupini E je z devetimi točkami (razmerje golov: +14) zasedla L mesto pred ASV/Žrelec (9 točk, + 12) in Austria Celovec I (9 točk, +9). V vseh skupinah se prva dva kvalificirata za naslednji krog.
Smučanje
Mladi iz Šentjanža spet uspešni
Raiffeisen - šolarski pokal
Gerlitzen
Šolarji I: L Michael Sablatnik (ŠD Šentjanž), 2. Markus Steiner (SK Borovlje), 3. Rudolf Jank (GSK Gundersheim/SHS) Innerkrems-Eisentratten Šolarji I: Rudolf Jank (GSK
Slovenska športna zveza in športna sekcija SPD »Zarja« vabita
23. januarja 1999
na 1. nočni slalom
v Lepeni pri Železni Kapli.
Tekma bo pri Kežarjevi domačiji (pribl. 4 km iz Železne Kaple). Prvi tek bo bo 18., drugi pa ob 21. uri.
Progo bo postavil vrhunski športnik Davorin Karničar. Prijavite se lahko na telefonski številki 04238/587 ali pred tekmo do 17. ure.
Rokomet
Slovenska rokometna zveza je povabila avstrijsko reprezentanco na prijateljsko tekmo v Slovenj Gradec, ki je bila odigrana v soboto. V avstrijski reprezentanci je sicer manjkalo nekaj standardnih igralk, toda jasno zmago Slovenk kar s 33 : 19 (17 : 7) je vseeno treba visoko oceniti.
Gundersheim/SHS), 2. Michael Sablatnik (ŠD Šentjanž), 3. Jürgen Kamer (SC Reichenfels)
Industrijski mladinski pokal
Gerlitzen, Neugarten Mladinke II: L Silvia Rafling (SC Twimberg), 2. Brigitte Esel (ŠD Šentjanž), 3. Astrid Moritz (SC Innerkrems-Eisentratten)
Kulturno društvo »Bokvarji« Globasnica vabi
v nedeljo,
24. januarja 1999,
ob 13. uri
na tekmo na »dojeli« (Faßdaubenrennen).
Tekmovalci se bodo merili v več skupinah na globaškem Paulibergu.
Čakajo jih lepe nagrade!
NOVA GORICA/SLOVENIJA
4. Nova Gorica Ooen 1999
ŠAHOVSKI OREH 47
Kataev - Markov/SZ 1977
Qezona odprtih mednarodnih «J šahovskih turnirjev se v Sloveniji pričenja. Šahovsko društvo Nova Gorica bo od 28. januarja do 5. februarja 1999 organiziralo 4. NOVA GORICA OPEN 1999 in tako se bo pričela pestra sezona odprtih mednarodnih šahovskih turnirjev v Sloveniji, ki se bo nadaljevala z jubilejnim 20. ŠAHOVSKIM FESTIVALOM BLED 1999 v času od 20. do 28. marca 1999 v hotelu GOLF na Bledu.
Turnir v Novi Gorici bo odigran v dvorani mestne občine v Novi Gorici in bo potekal po švicarskem sistemu 9 krogov, s tempomm 40 potez na dve uri časa na igralca. Prijavnina za turnir je od 60 DEM za šahiste z mednarodnimi naslovi do 130
DEM za šahiste z ratingom do 2199 točk. Organizatorji so pripravili nagradni sklad v višini 20 tisoč DEM, prav tako pa tudi za pestro gostinsko-turi-
I eto 1999 se je za šahiste L Slovenske športne zveze začelo nadvse uspešno: v L krogu play-off-tekmovanja v koroški podligi so slavili dragoceno zmago nad drugo ekipo ASKÖ ESV Admira iz Beljaka. Dvoboj se je končal z rezultatom 4,5 : 3,5. Odločilno točko je v najdaljši partiji srečanja
stično ponudbo v HIT-ovih hotelih in igralnici PERLA v Novi Gorici. Za ljubitelje šaha na avstrijskem Koroškem je prav gotovo bolj zanimiv bližnji Bled, vendar pa je tudi Nova Gorica, ki je pobratena s Celovcem, s svojo okolico zanimiva za ogled v času, ko šahist ne presedi na šahovnici!	5. K.
osvojil mojstrski kandidat Silvo Kovač iz Idrije, ki je po šestih urah premagal svojega nasprotnika. Tudi ostali igralci so tokrat igrali izredno koncentrirano in s tem prispevali k dobri štartni poziciji v boju za obstoj v podligi. SŠZ je z zmago namreč hkrati prevzela tudi vodstvo na lestvici.	I. L.
Pogled na šahovnico daje videz prednosti črnih figur, ki imajo pomembnega aduta v prostih kmetih na h liniji in aktivnejših figurah. Beli zaupa beli trdnjavi, ki naj bi v igro prišla po potezi belega
a b c d e f g h
lovca (Ld2 ali Lf4:). Toda na potezi je črni, ki že s prvo potezo postavi belega v neprijeten položaj in poraz je neizbežen!
Rešitev št. 46
Ulovljena bela dama na drugi vrsti bo drago prodala svojo kožo! Najprej sledi napad na črnega kralja l.Te8+ Kh7
2.	g6+! prva poanta kombinacije! Slabše je 2.Le4+? g6
3.	gf6 Td2:+ 4.Kg3 (4.Kgl DF4:) h4+! s prednostjo črnega. V partiji je sledilo: 2...fg6/na 2,..Kg6: 3.Le4+ Kh6 4.Th8 mat!) 3.Db2:! Lb2: 4,Sg5+ Kh6 5.Th8 mat. Še en mat na h liniji!
KOROŠKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO 1999
Prva zmaga za SŠZ I