J a k o b Šolar V O R E N Č E V S L O V A R Leta 1919 je Blaž Grča (DS XXXII, 153 si.) poročal o rokopisnem slovarju v goriški semeniški knjižnici in ga opisal toliko, da je V. Steska (r. t. 155) lahko takoj ugotovil: to je tisti slovar, ki ga Pohlin v Bibliotheca Carnioliae pripisuje p. Ks. Vorencu in zaradi katerega so Pohlinu očitali potvarjanje , češ da takega slovarja nikoli bilo ni. Grča je imel rokopis dvakrat na kratko v rokah: prvič 1869 kot bogoslovec goriškega semenišča, drugič tik pred prvo svetovno vojsko, preden so slovar spravili v zaboje na varno; sam se je potem umaknil v pokoj (1916) v rojstni k r a j Sp. Belo pri Preddvoru. Po tem edinem (bolj rodoljubnem kakor znanstvenem) opisu so bile izrečene vse kasnejše sodbe in domneve o tem slovarju. O Vorencu in njegovi b terarni delavnosti ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja je obsežneje razpravljal zlasti Fr. Kidrič 1924 (ČJKZ IV, 139 si.) na osnovi rokopisne zapuščine, ki se je ohranila iz diskalceatskega samostana v Ljubljani . Tam je postavil dve trditvi, obe dobro utemeljeni: 1. da je Vorenc imel v rokah Kastelčev prevod biblije in 2. »dalje je verjetno, da je poznal tudi druge Kastelčeve stvari, v sa j tiste, ki so izšle v tisku, če ne morda tudi latinsko-kranjski (oziroma tudi kranjsko-latinski) slovar, ki je ostal v rokopisu. Vsekakor je zanimivo, da je priredil ob upoštevanju ravno istih dveh jezikov slovar tudi on« (r. t. 144). Vorenčeve pr iprave za samostojen latinsko-slovenski slovar vidi Kidrič predvsem v zapiskih, ki jih je Vorenc delal v svojem pri- merku Dasypodijevega latinsko-nemškega slovarja iz 1. 1592, kamor je na rob zapisoval slovenske izraze. V razpravi o slovenskih slovarjih se je 1926 ob Vorencu ustavil tudi A. Breznik. Ob zapiskih v Dasypodijevem slovarju je ugotovil, da »takrat, ko je delal te zapise, ni imel v roki Kastelčevega slovarja« (RDHV III, 133). Prav v tem slovarju bi bil ob dobrem preiskovanju Breznik lahko našel tudi ključ za rešitev vprašanja, po kateri izdaji Frisijevega latinsko-nemškega slo- var ja je Kastelec prirejal svoj rokopis. Na notranj i strani platnic je namreč Vorenc napisal s prav drobnimi črkami: Joîs Fris i j Tigurini 1672. Ta opomba kaže, da je Vorenc v času teh prvih zapisov zvedel tudi za novo izdajo in si to zapisal na platnice. To bo torej tista vmesna izdaja, ki jo Breznik (r. t. 125) išče med izdajama 1657 in 1709, ki je »v Ljubljani ni mogoče določiti«. Letnica izdaje se popolnoma ujema z izdelavo Kastelčevega slovarja, ker izdaje po 1. 1688 (leto Kastelčeve smrti) seveda ne pridejo v poštev; slovar pa je verjetno izdelal ok. 1680. Nobeden pa tista leta (1922, 1924, 1926) ni mogel do rokopisa samega v Gorici, ker je bila večina bogoslovne knjižnice še v zabojih, kamor so jo bili spravili na varno med vojsko. Poskusil sem srečo znova in uspelo mi je, da sem dobil 50 strani fotografskih posnetkov iz slovarja. Po teh mi je mogoče v sa j približno določiti značaj rokopisnega slovarja. Prvi pogled na posnetke me je prepričal, da je slovar v zvezi s Kastelčevimi spisi, ker tako dosledno upo- rab l ja njegove grafične posebnosti (naglasna znamenja, ni pred samoglasniki za nj). Pr imerjava pisave v slovarju z drugimi Vorenčevimi rokopisi v NUK je pokazala, da je slovar nedvomno pisan z Vorenčevo roko. Pr imer janje po- \ snetkov z ohranjenima prepisoma Kastelčevega slovarja pa je t akoj pokazalo, da je V o r e n č e v s l o v a r v g l a v n e m p r e p i s K a s t e l č e v e g a . Tako se je doslej znanima prepisoma NUK Ms 169 (citiram: 169) in Ms 803, t. j. prvemu delu rokopisa iz krškega kapucinskega samostana A — Obscuritas, (citi- ram: 803) pridružil še tretji, Vorenčev za diskalceatski samostan v Ljubl jani (citiram: Vo). Do 1. 1937 je bil v evidenci le prepis 169. Po notranjih kriterijih so ga prisojali Kastelcu (že Čop), a močni zunanji razlogi (pisava, zlasti pa pomanj- kan je vsakršnih Kastelčevih grafičnih posebnosti) so druge (tudi Fr. Kidriča) motili, da te j sodbi niso popolnoma pritegnili. Za A. Breznika so bili odločilni notranj i razlogi (zlasti jezik, besedje), da ça- je z gotovostjo prisodil Kastelcu. Pomanjkan je Kastelčevih grafičnih znamenj si je razlagal na dva načina: do- puščal je s Čopom možnost prepisa ali pa n a j bi bil slovar iz mlajše dobe, preden si je Kastelec izdelal svoj grafični sestav. Več gl. RDHV III, 121 si. To mnenje povzema tudi SBL I, 432. Ko se je 1. 1937 našel 803 in ga je Breznik dobil v roke, je takoj ugotovil: to je pravi Kastelec, za 169 pa po primerjavi dostavil, da »ni zgolj prepis Kastelčevega dela, ampak je le posne t ek . . . Vse nepotrebno je o p u s t i l . . . Ob prepisu jc Kastelca dopolnjeval, popravljal in vstavljal nove latinske značnice, ki jih je sam slovenil.c (SJ I, 57) Z najdbo Vorenčevega prepisa se vsa vpra- šanja medsebojnih razmeri j teh treh rokopisov postavljajo na novo. Trditev, da je 169 vse nepotrebno iz 803 opustil, je bila že sprva le malo upravičena, ker je tega tako malo, da večinoma vse gre na račun pomotnih in ne načrtnih opustitev. Kake načelne volje za k ra j šan je pri 169 sploh ni, pač pa je mnogo slovenskih in latinskih dopolnitev besedišča takih, da bi bile mirno lahko odpadle, ako bi bila tu kaka volja po kra j šan ju . Ob Vorenčevem prepisu pa se je pokazalo, da je velika večina vseh teh dopolnitev v 169 obsežena že tudi v Vo. Prav gotovo je, da Vorcnc ni prepisoval 169, ker ni mogel iz njega dobiti tako zvesto posnetih Kastelčevih grafičnih posebnosti; te so ohranjene tudi pri dostavkih, ki jih imata Vo in 169 mimo 803; v drugih slovenskih rokopisih se Vorenc sum od sebe ni držal Kastelčevih grafičnih posebnosti; to nam je zadosten razlog za domnevo, da je Vorcnc moral imeti pri prepisovanju preti seboj neposredno Kastelčev izvirnik sam ali pa nam neznani natančni prepis Kx, od koder j« natančno posnel svojo grafiko. Verjetno pa je tudi, da 169 ni prepis po Vo, ker ni prevzemal tega, kur ima Vo več od 169. Da bi bil 169 opustil ravno te Vorenčeve dostavke, ni verjetno. Natančnejše pr imer jan je Vo in 803 pa kaže še na neka j drugih ugotovitev. Kakor sc oba za čudo ujemata v prepisovanju Kastelčevih naglasnih znamenj in nI za nj pred samoglasniki, tako se tudi ločita 'zlasti v pisavi и in D; medtem ko ima 803 (v soglasju s 169) večinoma znak и za glas v (v latinskem in slo- venskem besedilu), ima Vo v slovenskem besedilu (manj v latinskem) večinoma znak D, n. pr.: prifta.De (Vo) pri[taue (805 in 169) za villa (Vo) uilla (805 in 169), [veitniki (Vo) fueitniki (803 in 169), po vezherji (Vo) po uezheri (169) po uezherji (803), posdravi (Vo) posdraui (803 in 169), opravilu (Vo) oprauilu (803 in 169), framoshliva (Vo) framoshliua (803 in 169), do verli glave (Vo) do uerli glauè (803 in 169 brez naglasa), prepovedati (Vo) prepouedati (803 in 169); celo v diftongičnih pozicijah piše Vo večinoma v, čeprav ima tu včasih tudi u, n. pr.: duhovni (Vo) duhouni (803 in 169), skrivni (Vo) skriuni (803 in 169), poftavlen (Vo) poftaulen (803 in 169), favmân (Vo) saumdm (169!) savmàn (803); tudi Vo ima včasih v takih primerih u, n. pr.: hojou, fmrekou, s'praudo (Vo in 169), poftaulenje (Vo) poftaulenîe (803) poftauleinie (169), vendar so taki primeri dosti redki. Nasprotno pa prav tako redko pišeta v 803 in 169 v primerih, ka- kor: drivtt (Vo) drivd (803) drivu (169), flavu (Vo) flavti (803) slavu (169), fa- praviti (Vo) sapraviti (805 in 169). Kastelčevi tiski jasno kažejo, da je Vo v tem pogledu najbližji izvirniku, tako piše n. pr v Nebeshkem zylu: narvekfha, ofi, vsdihuje (kakor vsèti v Vo), isvelizhani, sa volo lega (sa mojo volo Vo, sa moia uola 169, sa mojo uolo 803), perviga, pravo, vezlmo (s'praviga pota Vo, s'prauiga pota 803 in 169), podvershejo (savershenîe Vo, sauershente 803, sauer- sheinie 169), poftavio, fapelavo, pofvitno vse na str. 2, k jer ni ne ene izjeme v drugačni rabi. Ta raba je tako dosledna, da jo je vpeljeval mnogokrat tudi v latinske besede, a je abecedni red ostal čisto nespremenjen: Abvertere (Vo) Abuertere (805 in 169) Abvolare (Vo) Abuolare (803 in 169) ipd. Po teh ugoto- vitvah lahko upravičeno sklepamo, da 803 nikakor ni najbližji izvirniku in da verjetno tudi Vorenc ni samostojno prenašal vsega besedila tako dosledno v Kastelčevo pisavo, kakor nam jo kaže Vo. Zato je bila seveda prehitra Brez- ' nikova sodba o 803: »Vprašanje je torej v tem, ali je Kastelec sum pisal slovar ali sv. pismo. Slovar je .pisan z velikimi, krepkimi in lepimi črkami, sv. pismo pa ima bolj malomarno in munjšo pisavo. Rešiti bo torej samo še to vprašanje, ali je Kastelec dal prepisati slovar ali sv. pismo; po mojih mislih je dal Ka- stelec prepisati.slovar.« (SJ I, 55) Kidrič si vprašanja o avtentičnosti Kastelčeve pisave v prevodu biblije sploh ni postavljal, tako trdno je bil prepričan o n j e j (ČJKZ 111, 94). Pr imer java Kastelčeve pisave in njegovega podpisa v novo- meških matičnih knjigah s pisavo v rokopisu biblije z gotovostjo priča, da je \ prevod biblije pisan s Kastelčevo roko. Breznik je torej ugibal prav, da je 805 \ prepis. Danes trditev lahko dopolnimo, du prepis niti ni najnatančnejši , ker ga je Vorenc tudi po zunanje natnnčnejc posnel. Tiste jezikovne posebnosti, ki jih je Breznik prisodil prepisovalcu 169, so deloma že v Vo, n. pr. : zhrevil (Vo) zhreuel (169) — zheuel (803), zhripina (Vo in 169) — zhipina (803), zhreifhnte in zhréfhnîe (Vo) zhreshnie (169) — zhefhnie (803). Nasprotno pa ima Vo skupuj z 805 Kastelčevo obliko près za brez proti 169, ki piše redno bres. Enuko iinuta Vo in 803 skupa j Kastelčeve oblike: -aide -ente proti -ainie -einie v 169, n. pr.: vshioanîe (Vo) ushiuanie (803) ushiuainie (169), savershenîe (Vo) sauershente (803) sauersheinie (169), plazliania (Vo) pla- zainia (! 169), odpelanje (Vo) odpelante (803) odpelainie (169), oba z enako pisno pomoto fahajnje (Vo) sahajnle (803) saliaiainie (169) itd. Pr imer java teh treh prepisov med seboj nam pokaže včasih prečudno po- dobnost do enakih napak, pa zopet tako razliko, ki jasno kaže, da ni mogoče, da bi bil kateri teh rokopisov drugemu neposredna predloga za prepisovanje, marveč le posredno po nam neznanem prepisu. N a j navedem samo neka j takih skupnosti in razlik med temi rokopisi! 1. Vo in 803 se u jemata proti 169: jeft [im skusi Scipiona premoshen (Vo in 803 pod Ab), toda premagan (169); obliko premoči premožen za premagati premagan piše tudi Kastelec: En moder bô snal [am [ebe premozlii (Neb. Zyl 63); kateri tu hudu ne premore, ta je [am premoshen (r. t. 262); Vfmilenîe je ena nepremoshena mozhna bramba (r. t. 272). Vo in 803 imata [aomân moliti, 169 pa besede ni razumel in jo napak prepisal saumdm moliti-, Vo in 803 imata Kastelčevo obliko kakor, 169 pa koker. Pod Abducere imata Vo in 803 prézh odpelati, odverniti, [apelati, 169 zadnje besede nima. Pod Abstrusus ima 803: odpahnên, satifnên, sadélan, samafhen; Vo: odpalinên, [ati/nen, '[adélan, fama- [hen, skriven; 169 ima za drugim izrazom kar etc.; Hipolit : skrit, skriDen, teshku sgruntati. Pod Abyfsus inm 803: prepod, bresdan, gresnu, globozhina, près dna, globokoft; Vo: prepad, bresdan, gresnu, globozhina, près dnà, pres- dnu; 169 je slovenske izraze pomotoma spustil; Hipolit: globokujt, prépot, brêsen, karnizà, globozhina, jéseru. Pri Acclinare imata Vo in 803 perfloniti, nafloniti, Vo še perkloniti; 169 besede nima; tako tudi ne Accolere blisu pre- bivati (Vo in 803). Pri Acescere imata Vo in 803; je[[ih poftati, je[[t[liin (Vo) je/7 i [[in (803) biti, na je[[ili zikati ali perhajati; 169 ima namesto zadnjega iz- raza ali ktjlu sturiti, kar je očitno prepisal pomotoma od naslenje iztočnice Accuere oki[[ati ali k![[iliti ali kiffilu [turiti (Vo in 803), ki je 169 nima. Pri Acesis imata poleg enu 'feliszhe per potokih, mozhnu di[[ezhe Vo in 803 še: s'gelbaftim zveitjom kakor rigilzi roshe, 169 tega nima. Pod Abrodere imata Vo in 803 obarati, 169 pa oborati. Vo in 803 imata Abscondulus skrivajzhizh, pankertez, 169 nima besede. Pod Achillea millefolium imata Vo in 803 enu se- liszlie roman, 169 pa : ...rumen. Pod vicies imata Vo in 803: acies oculorum öfter inu bi[ter pogled, 169 p a . . . pogledati; acies pugnae Vo in 803: verftè ali k'boju po rèdi poftauleni voiszliaki; vojska — 169 nima sploh nič; enako tudi ne acies cultri Vo in 803: tu oftru na noshizhi; Vo ima na dnu strani še dosta- vek: tijlu nosha. Pod Acinus imata Vo in 803 poleg drugega paperki, 169 pabirki. 2. Po besedilu, ne pa po graf iki se u jemata Vo in 169 proti 803, n. pr.: Abbatis nomen indecl. en fhaffar; Abderiticus préproft; Abiegnus hojou, [rnre- kou; Abintegro fnov (Vo) snou (169); Abinteftato près teftamenta (Vo) bres... (169); Abiudicare s'praudo kai prôzh vseti; Abiungere odlozhiii; Abluvium po- top (Vo) potob (169); Absynthitas pelénovu vinu, pelenoviz; Abvolare odleteti; Abusque do tamkai; Abydena nevnuzna reizli; Acceptor kir vsame (Vo) usame (169); Accepturn [его [posnam de [im prejel; Acclinis kar nisku leshy, je enu- malu perpognênu; Acervus en hribzhik (Vo) en hribzig (169); Abôlitus prôzh poftavlen (Vo) poftaulen (169); Abominari imata z značilno razliko pri 169 se grositi, pri Vo pa se gru[titi, ka r priča dâ prepisovalec 169 besede ni raz- umel; Abortire en mertou [ad roditi; Abrogare muzh odosèti (Vo) oduseti (169); Acontia svčsde luffate, shpizhafte kakor [tréla (Vo) sueisde lafsate, spizhafte koker strela (169); v vseh teh primerih 803 tudi latinskih iztočnic nima. — Nekatere nupakc pri Vo in 169 so tako enake, da so mogle nastati le po neki skupni predlogi, n. pr.: Abemere odosèti (Vo) oduseti (169) v 803 sploh ni; takoj za to besedo sledi Aberrare, k jer imata Vo in 169 poleg [uhajati, s'pravi ga pota poiti, [e fmotiti oba še odkupiti, kar je od prejšnjega Abemere; pri Abacus imajo vsi 3: ena klop, en [toi, ali mtfa / a buque (grafika po Vo); Vo ima še dostavek: tudi en schanktisch (z gotico), potem pa z drugim črnilom dopisano kredenzlini [toi; 169 pa ima le: tudi en Shreibtisch (z gotico); pri Absoluere imajo vsi 3 odréfhiti, dokonzhati Vo odvesati in 169 oduesati, toda 803 napačno odrèsati; pod Acopus imata Vo in 169 enu nefnashnu [mardezlie seliszhe, ka- teru ima po try perza skupai, stury zlies daiati ali bluoati (Vo) pluvati (169), 803 pa enu nefnashnu, fmardezhe drivd, kateru ima po try perza skupai; pod Acharis ima 803 samo neprietin, Vo še groob, neludin zhlooik in 169 grob, nedludin zlouik. — Po besedilu sta si torej Vo in 169 zelo podobna, čeprav sta si po grafiki čisto različna. Ker ima Vo tudi tiste dostavke, ki jih 803 ne ob- sega, pisane s Kastelčevo grafiko, bi sodil, da je avtor rokopisa 803 Kastelčev izvirnik krajšal , in moramo pravo Kastelčevo besedilo iskati v nekem izgub- ljenem Kx (izvirniku ali prepisu), ki je služil Vo in 169 za predlogo pri pre- pisovanju. 3. Primerov, v katerih bi se 803 in 169 ujemala proti Vo, je tako malo, da gredo skora j vsi na račun očitnih pomot. Tako se je n. pr. Vo zmotil pri Accu- rare, da je zapisal Accurere in pripisal kar pomen naslednje iztočnice Accurate s'fliffom, fkarbmi; izpustil je geslo Acorus ipd. 4. Vo ima od vseh treh prepisov največ dostavkov, zlasti v slovenskem tolmačenju; te dostavke je pripisoval neka j že ob prvi izdelavi rokopisa, ki je zelo snažen, skora j brez popravkov in črtanja, mnogo pa jih je dostavljal kas- neje, kakor se razločno vidi po drugačni barvi črnila, neka j pa jih je v rokopis vloženih na posebnih lističih, zlasti proti koncu rokopisa, kakor sporoča že Grča in pismeno sporočilo meni. Tu nas Vorenčev izvirni delež ne zanima slo- varsko, ker ga po teh straneh ne moremo še prav oceniti, le za razmerje roko- pisov med seboj navajam neka j zgledov. Samo Vo ima nekatere iztočnice mimo 803 in 169, n. pr.: Abequito odjesditi je dostavil vrhu strani z glagolsko iztoč- nico v 1. os. namesto v infinitivu, kakor jih ima sicer. Tako tudi Abbreuio vkratiti, Plet. navaja pod ukratiti samo Jan., Cig. Navr. Samo Vo ima: Abece- darius abecedâr, Plet. ima abecêdar 1) Abcschüler Cig., 2) abecedar — abecednik ogr.; enako ima tudi Hipolit. Samo Vo ima Abfolutio odréfhenîe, odvésanîe, odpu[tek; Acco -us preiproszhina; Aclafsis fuknîa, katera nei od rame doli '[afhita; Acopis slahtni kamen, kateri trudnoft odvsame itd. Dostavki z drugač- nim črnilom, a z Vorenčevo roko se največkrat nanašajo na dodajanje sloven- skih izrazov, le redko tudi na nova latinska gesla. Tako ima pri Acicula k skupnemu besedilu knofliza, ygliza še dodano ta shenska ygla [a glave fplei- tanîe, tudi ena dolga tenka morska riba, po lashko Guselli; pri Abundantius ima Abundentes zurkom; p r i Abundare polhen biti; pri Abbas še opat kakor Hipolit. Ni nemogoče, da je Vorenc kasneje k a j vstavljal po Hipolitovem vplivu, čeprav tega ni mogoče z gotovostjo trditi po gradivu na teh straneh. Tudi to se ne da z gotovostjo reči, da bi bil Hipolit imel pri sestavi svojega slovarja ravno Vorenčevo redakcijo Kastelca pri roki, vsekakor pa redakcijo, ki je skupna Vo in 169. Vorenčev prepis Kastelčevega slovarja je zanimiv tudi sicer, ker kaže neka j samostojnih potez v pismenem oblikovanju. Novost je zlasti v pisanju / in s, ki jih uporablja (podobno kakor tudi Kastelec v tiskih) bol j po tedanj i latinski praksi kakor po slovenski tradiciji od Dalmatina naprej ; pri Vorencu pogosto srečujemo piko nad f in š, kar pomeni največkrat , da je treba brat i 7 kot z in š kot s; redno piše /a , a prav tako redno sk. Koliko bi bile te Vo- renčeve novosti utegnile vplivati na Pohlinovo premembo glasovne vrednosti pr i / in s v Gramatiki , bi bilo treba še preiskati. Toda o vsem tem, zlasti pa še o vrednosti slovarja po novosti slovarskega gradiva bo mogoče soditi šele po- tem, ko bo dostopno celotno gradivo slovarja, ne le teh neka j strani. Zato si to začasno poročilo tudi ne lasti dokončne sodbe o tem. Vendar pa nam tudi že dosedanje besedilo dopušča neka j trditev in osvet- litev. Vorenc je pripravil Kastelčev Dictionarium latino-carniolicum za tisk in ga dopolnjeval. Ni ga priredil tako, kakor je priredil Kastelčevo biblijo, ki j i je dostavil neka j uvodov in kar v izvirni rokopis dostavljal popravke, marveč je ves rokopis s svojo roko napisal. Kastelčevega imena nikjer ne omenja kakor ne svojega. Zato je rokopis v samostanu in pri znancih (zlasti sosednih samo- stanih) veljal za Vorenčevo delo, zlasti kasneje, ko je Pohlin davno po smrti Vorenčevi o tem poročal v Bibliotheca Carnioliae; koliko pa je Pohlin Voren- čevo delo uporabljal pri svojem slovarju, bi bilo treba še natančneje dognati; kolikor je Kastelca v Pohlinovem slovarju, je našel pot van j najbrž po Vorencu. Gotovo pa je Vorenčev rokopis najboljši doslej znani prepis Kastelčevega slo- va r j a in že zato je treba, da ga v celoti dobimo v evidenco, n a j bi tudi ne prinesel kdo ve k a j novega besedja. Pravi naslov Vorenčevega slovarja je z risanimi verzalkami napisan na 3. s trani: DICTIONARIVM LAT1NO-CARN1L1CVM. Nad ta naslov je z na- vadno Vorenčevo pisavo dodano nove Beffedne Buque, ali vfehfploh buffed y Buque; pod zgornjim naslovom je prečrtano nadal jevanje et Dice oerfa Carnio- lico-Latinom. Napre j pravi: prorsus novum s slovenskim prevodom nad bese- dama cild nooe. Napre j ima latinsko besedilo, k i ga navaja Grča (o. m. 154); iz besed и t tam magni Dictionarij Frisiani oicem aliquantenus explere... facilè pofsit je razvidno, da misli na Frisia, ki ga je priredil Kastelec; na jbrž je tudi ves tu uvod z naslovom vred pobran iz Kastelca. Zato ni jasno, čemu je vrhu prve struni slovarja na rob pripisal : Ex Calepino ?. linguarum usque lilteram e. Ali je hotel brisati sled za seboj in predstavljat i svoje delo za izvirno, kar bi se dalo sklepati tudi iz zaključnih besed, kakor jih nava ja Grča o. m. 154? Vprašanje zase je, kakšna je bila usoda rokopisa po razpustu l jubljanskega diskalceatskcga samostana, kuko je rokopis zašel v Otalež (v kuracijo), k jer se jc hrani l do 28. sept. 1865, ko ga je bogoslovec Kacin prinesel v Gorico in ga daroval tamkajšn j i semeniški knjižnici. Ker je Vorenc delal prepis zelo ver- jetno po Kastelčcvem izvirnem rokopisu, imamo tu novo zvezo med l jubl jan- skim diskalceatskim samostanom in Kastelčevo rokopisno zapuščino. Ali nam bo pokazal kako sled za Kastelčevim izvirnikom? Novi prepis Kastelčevega slovarja nam zopet potr juje , kako živahno zani- manje za slovensko slovarsko delo jc vladalo pri nas ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja. Dokazuje nam to ne le s tem, da je pomnožil število znanih pre- pisov, marveč še bolj s tem, da nam zveze med temi rokopisi dajejo slutiti še več rokopisov, ki so verjetno teda j krožili po naših šoluh. To zanimanje je bilo morda odmev živahne leksikogra f i jc po sosednih deželah, mordu vpliv ustanovljene Akademije operozov v Ljubljani, morda nekaj tudi živahne lite- гагпе in kulturne delavnosti tiste dobe, ki je bila odsev nekoliko boljših gospo- darskih in političnih razmer (konec 50-letne vojske, neka j zatišja, živahna stavbarska delavnost itd.). Tako so vsa ta pr izadevanja vodila do velikopotez- nega Hipolitovega načrta, ki je morda preprečil natisk skromnejšega Kastelca v Vorenčevi redakciji. Ko je zamrlo delo v Akademiji operozov, ko se je po- nesrečil natis Hipolitovega slovarja, je uplahnilo tudi zanimanje za slovarsko delo, dokler ga proti koncu stoletja spet ni prebudila Academia operosorum in so pognali prvi samostojni slovarji (Pohlin, Gutsman), a je spet omagalo v veliki Vodnikovi zamisli; tudi ta je morala čakati na uresničenje do konca stoletja v Pleteršniku. Kadar koli se med Slovenci prebudi živa kul turna de- javnost in močna narodna zavest, se zmeraj oglasi tudi klic po dobrem so- dobnem slovarju. R é s u m é Bien que le manuscri t Dictionarivm latino-carniolicDm, gardé dans la Bibliothèque du Séminaire à Gorica (Italie), f û t connu dé jà depuis 1865, per- sonne ne l 'examina à fond surtout par rappor t a u x au t res dictionnaires de cette époque. Le manuscrit fu t écrit en 1703—10; d 'après une description exté- rieure, V. Steska l 'at tr ibua justement (en 1919) à Xaverius Vorenc, père augustin du couvent de L jub l j ana . A la base de 50 pages facsimilées (sur plus de 500), l 'auteur constate que le manuscrit est bien écrit entièrement par la main de Vorenc, mais qu ' i l ne représente pas une œ u v r e originale, comme on le croyait , mais une copie du dict ionnaire manuscr i t que Mat i ja Kastelec a composé en 1680—88, se servant de Joh. Fris ius Tigur inus (édition de 1672). La copie de Vorenc en est la troisième qui soit connue jusqu'ici; depuis 1937, on connaissait deux manuscr i ts (Bibliothèque d 'Universi té à L jub l j ana ) dont un (No. 803) passait pour l 'original, l ' au t re (No. 169) pour la copie. En comparant les trois manuscri ts , on peut constater : 1° qu 'aucun des trois manuscr i ts conservés ne rend l 'original d une maniè re si f idèle qu'on puisse y voir le vrai Kastelec; 2° que Vorenc est le plus près de l 'original, soit au point de vue graphique, soit au point de vue lexical; 3° que les trois copies no sont pas faites sur le même exempla i re modèle et qu'elles ne dépendent pas non plus l 'une de l 'autre, mais qu'elles supposent d 'aut res copies, au jou rd ' hu i inconnues; 4° bien que copie, le manuscr i t de Vorenc appor te des nouveautés lexicales, en a jou tan t sur tout des synonimes slovènes a u x termes de Kastelec. Tout cela prouve que chez nous, vers la fin du 17° et au commencement du 18° siècle, on portait un vif intérêt à la lexicographie slovène. Cet intérêt met une lumière nouvelle su r le grand Dictionarium trilingue que le pè re Hipolit essaya de fa i re impr imer en 1712 sans y réussir . Fau te de texte, l ' au teur n'u pas pu encore déterminer quel est l 'apport personnel de Vorenc à ce t ravai l lexicographique. 7 97