Štev, 213. Trst, v četrtek I. avgusta 1912 Tečaj XXXY!I IZHAJA VSAK DAN &3I «b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Foaamlčne Bter. ae prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih Vcbakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Eraaja, Št. Petro, s'ostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Toitninn, Ajdov-i-frioi, Domborgo itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OOLASt 8E RAČUNAJO M A MILIMETRE v širokonti 1 Volone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po O st. mm. rsuirtnice, zahvale, poslanice, oglasi de,varnih zavodov po -tO .st Hi m 2"a oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K. vsaka n d«!jna vista K 2. Mali oglasi po stot. bjjseda. najmanj ps 40 ^tot Oglase sprejema lnseratni oddelek oprave — Piačuje .^e izključno le upravi „Eilinoati". PSaitJitfo In tožtj'vo v Trnu. OfijES Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko. „7 edimosti j* trni T NAROČNINA ZNAŠA "m eeto leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece OK;u aa- roib« brez dopoal&ne naročnine, se oprava ne ozira, ■uoillu b» o«d«lJik« lztanj« „EDIHOSTI" «tu< i ca (tlo l«to Kron 5 20, xa pol loto Kron a-OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ran kovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi ae ne vrafiajo. Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na opravo lisi*. UREDNIŠTVO r ulica 6iorgio fialattl 20 (Narodni doai). Irdajitte^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konscrcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino*t*, vpisaoa zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. JO. PoItno-hranllnKnl rsČun štev. 841-652. TELFF0F1 It 11-57. Jukić pred sodiščem. (Tretji dan razprave.) ZAGREB 31. (Izv.) Današnji razpravi glavni obtoženec Jukfć ni več prisostvoval. Držali so ga celi dan v celici, kjer pa ]e začel dopoldne tako ekscedirati, da je bilo vse prepričano, da Je že popolnoma zblaznll. Zagrebški listi so bili danes zopet skoraj docelfV konfiscirani. Le uradni list „Narodne Novir-nadaljuje svojo sramotno gonjo proti ob? Sencem. InteresanteL fe bil danes incident, ki se je dogodil na časnikarski tribuni. Opozicijo-naini in drugi narodni hrvatski časnikarji so se namreč živahno pritoževali proti postopanju vladnih organov napram opozicijonal-nim listom in se Zgražali nad pisavo »Narodnih No vin*. V Jstem trenotku pa je stopil v dvorano urednik uradnega lista in takoj je stopil proti njemu neki odličen hrvatski časnikar in mu zaklical: „Kdo je oni grdi lopov, ki piše take nesramnosti v „Narodnih Novinah?" Uradni žur9^list je prebledel kakor zid po \ kiopjo, a t niti si ni upal niti besedice. Ostali časnikarji £> ga začeli popolnoma boje kotirati. . k Senzacija ' lašnjega dneva je bil torej Jukičev eksces celici, potem priznanje obtoženca Cesarec».5 4n pa težka obtožba obtoženca Bublića. vjs Kakv* so mučili Jukfća. Takoj ob začetku razprave je Jukičev branitelj dr. Prebeg stavil na predsednika sledeča vprašanja: „Ali je v < ,-^r'cfjskih protokolih ugotovljeno, da J<*lg*tJlicija Jukića, ko ga je zaslišavala z« **ala na rokah In nogah, ga toikla z jy-*vo ob zid in ga brutalno pretepala". Ali Je sodno konstatirano, da je preiskovalni sodnik dal vtekniti Jukiča v celico, ki je človeka nevredna, in to baje pod pretvezo, da prepreči Jukičev samomor, v resnici pa le, da ga muči? Ali je sodno konstatirano, da je zagrebška policija potem, ko je bila cela zadeva že vAc&ah sodišča, na svojo lastno pest nad^' •... poizvedovanja in se tako vmešavaj Ć ^ižnosti in posle sodišča? Konftife je'zahteval, da naj se konstatira, da so zapisniki, ki jih je sestavil preiskovalni sodnik skoraj popolnoma dobesedno prepisani policijski protokoli in da je preiskovalni sodnik stal popolnoma pod sugestijo pretiranih in neresničnih policijskih beležek. Državni pravdnik dr. Marko v le Je ogorčeno protestiral proti braniteljevim vprašanjem in je povdarjal, da so Jukiča zvezali zato, ker je hotel pobegniti in da so ga zato namestili v taki celici, ker je hotel usmrtiti samega sebe. Zlasti pa je protestiral proti zadnji braniteljivi trditvi, da bi bil preiskovalni sodnik stal pod sugestijo policije. Končno je izjavil predsednik, da bo preizkusil braniteljeva vprašanja in potem odgovoril nanje. Kršenje določeb kazensko-pravnega reda. Branitelj dr. Prebeg je nato poudarjal, da predpisuje kazensko pravni red, da se morajo oni aretiranci, ki so na sumu, da so izvršili kako zločinsko dejanje, tekom 48 ur izročiti od policije sodišču. Zagrebška policija pa je večino obtožencev imela zaprte v svojih zaporih po cele dni, da, cele tedne, ke.r je očevfdnem nasprotja z omenjeno določbo kazensko-pravnega reda. Vprašanja državnega pravdnika. Nato je stavil državni pravdnik razna vprašanja obtožencu Cvijiču, toda tako hitro, da mu obtoženec ni mogel sproti odgovarjati. Branitelj je protestiral proti takemu načinu vpraševanja in zahteval, naj državni pravdnik vprašuje tako, da bo obtoženec mogel odgovarjati: Drž. pravdnik: Ali ste imeli tajno organizacijo ? Obtoženi Cvijič: O tem mi ni nič znanega. Mi smo se le shajali. Bila nas Je stalna družba, a organizacije nismo imelf. Drž. pravdnik: AH niste hoteli ustanoviti društva po zgledu srbskega „Narodnega ujedinjenja?- Saj ste o tem vedno govorili I Obtoženec: Govorili smo pač, toda ne da bi hoteli res ustanoviti tako društvo. Drž. pravdnik: Ali ste se posvetovali z Jukfćem o atentatu? Obtoženec: Jukić nam je ires večkrat razvijal svoje načrte, a posvetovali se nismo o njih. Drž. pravdnik: Pa ste jih vendar odobravali ? Državni pravdnik je trdil nato, da obstoji med današnjo obtoženčevo izpovedbo in protokolom preiskovalnega sodnika znatno nasprotje. Obtoženec: Kako pojasnjujete to nasprotje ? Obtoženec: Jaz ne vem, kaj je v protokolih. Poznam le obtožnico. Če Je tam kaj drugače, gotovo jaz nisem rekel tistega pred preiskovalnim sodnikom. Branitelj dr. Thaler obtožencu: Kako dolgo ste bili internirani na policiji? Ootoženec: Štirinajst dni! Vsak dan so me zaslišavali in takoj prvi dan, ko sem bil aretiran, dne 9. Junija, so me zaslišavali od 9 zvečer do dveh ponoči. Prt zasliševanju so bili navzoči policijski uradniki, državni pravdnik in njegov namestnik. Ne vem kaj so napisali v protokol. Če sem opozoril na kaj, so se mi rogali. Protokola ml niso dali prečitati, moral sem ga podpisati kar tako. Končno je izjavil Cvijić, da je že od nekdaj smatral Jukiča za eksaltiranega človeka in je bil pozneje prepričan, da ni normalen. O svojih rodbinskih razmerah je povedal, da je najstarejši sin (star 15 let) matere, ki je služkinja in mora tudi prispevati k vzdrževanju mnogoštevilne rodbine. Na vprašanje državnega pravdnika o „stenjevški republiki", je obtoženec pripovedoval, kake načrte je razvijal Jukić in kako je razdelil funkcije v bodoči „republiki norcev". Predsednik republike norcev. Branitelj dr. Prebeg: Kdo pa je bil določen za predsednika republike? Obtoženec se Je nekaj časa zoperstav-Ijal in ni hotel odgovorili na vprašanje, a končno je le odgovoril: Čuvaj! (Živahna veselost.) Na branitelievo vprašanje je povedal tudi, da je bil Jukić ob času atentata nesrečno zaljubljen in vsled tega popolnoma obupan. Jukičev eksces v celici. Tu ostane branitelj dr. Prebeg in izjavi, da mu Je ravnokar prispela vest, da Jukić silno ekscedira v celici in bije okrog sebe, da so ga morali zvezati in mu obleči prisilni jopič ter ga odvesti v izolirano celico. Zahteval je od predsednika, da gresta psihijatra nemudoma k Juklću in konstatirata, ali je res zblaznel. Predsednik je nato prekinil razpravo in je odšel z braniteljem, državnim pravdnikom in psihijatroma k Jukiću. Ko se je vrnil, Je naznanil, da je odredil, da psihijatra opazujeta tekom dneva jukiča. Obtoženec Cesarec. Nato je bil zaslišan obtoženec Avgust i C e s a r e c, slab 18!eten mladenič, kateremu 'je videti na prvi pogled, da mu Je zapor Zelo škodoval. Preds.: Ali ste razumeli obtožnico: Obtoženec: Dal Preds.: Ali se priznate kriv? Obtoženec: „Da !" — Splošno giba a je po dvorani. Celo na sedni dvor je napravil ! ta izrek velik vstisk. Preds.: Kako ste se seznanili z Ju-[ kičem? Obtoženec: Z Jukićem sem se seznanil j ob priliki dijaškega Štrajka. — Dalje je pri-jpovedoval, da je tudi pomagal sestavljati janonimno brošuro o tem štrajku in da (e on napravil tudi pasus o bombah, ki Jih je treba metati, to pa zato, ker mu je ta fraza zelo ugajala. Slikal je Jukića kot zelo sangviničnega človeka, katerega je večkrat miril in svaril, j naj ne bo preveč radikalen, naj opusti i svoje atentatske načrte, vsled česar se je ; Jukić opetovano jezil nas}. „Jukić je bil abnormalen', a bH mi Je vedno simpatičen in !*em ga prav rad študiral iz psihološkega f^teresa. Bil je literarni anarhist. Nato je pripovedoval, kako je Jukić ^di izdelal načrt, da pobegne po atentatu. ' Ipeljati se je namreč mislil s čolnom po vi vi do Belgrada. Državni pravdnik : Tega pa ni v pro-sokolu 1 , Obtoženec: Jaz ^sem povedal tudi to. Drž. predsednik: Zakaj ste šli pri procesiji na sv. rešnjega telesa dan za Jukićem ? 'Obtoženec: Ker sem bil radoveden 1 Saj sta šla za njim tuli dva detektiva 1 Pripovedoval Je nato, da Je Jukić hotel ono škatljico s pitrinom polomiti pod Ču- vajev stol, da se razleti. Ta načrt se je zdel obtožencu tako neresen, da odtlej nI več smatral Jukiča za sposobnega, da bi mogel izvršiti resen atentat. Drž. pravdnik: Zakaj pa niste odvrnili Jukića od atentata? Obtoženec: Saj vendar nisem mogel zanikati samega sebe! Drž. pravdnik: Kaj hočete reči s tem ? Obtoženec: Prosim, gospod državni pravdnik, saj sem vendar misleč človek, s srcem in krvjo In vidim, da na Hrvatskem ne teče med In mleko / • Drž. pravdnik: Kje, moj dragec, pa teče med in mleko? Obtoženec (zafrkljivo) : V deželi Kanaan je nekdaj teklo, gospod državni pravdnik! (Živahna veselost.) Na vprašanje branitelja dr. Thalerja je povedal obtoženec, da je bil eno samo noč v policijskem zaporu. Iz sodnega zapora pa so ga potem vsak dan vlačili na policijo in ga mučili z dolgotrajnimi zaslišavanji in protokoli. Branitelj: Ali ste čitali protokol ? Obtoženec: Nikdar, nikdar ne! Slišal pa sem večkrat, da je preiskovalni sodnik narekoval v moj protokol Cvijićeve izpo-vedbe, kadar so si moje In Cvijićeve izpo-vedbe znatnejše nasprotovale. Obtoženec Bubllć. Po opoldanskem premoru Je predsednik začel zaslišavati 16letnega učlteljlŠčnika, so-obtoženca Dragotica B u b I i ć a. Pred njim pa Je bil zaslišan oče ustreljenega policaja BoršČarja, Izidor BoršČar, ki je na tozadevno predsednikovo vprašanje zahteval 4000 K odškodnine. Obtoženec Bublić je nato odgovoril na predsednikovo vprašanje, ali se čuti fcrlv: Niti najmanje ne ! Povedal je nadalje, da ni nikdar smatral Jukiča za resnega in da ni verjel njegovim atentatskim načrtom. Jukić je bil tedaj zaljubljen do ušes in zdelo se ml Je nemogoče, da bi se resno bavil s takimi krvavimi stvarmi. Jukić nam Je opetovano razvijal s^oje ideje, a jaz sem mu oponiral, ker se niso strinjale s programom stranke prava, katere pristaš sem. Užalilo me je tudi, da Je Jukić govoril o Jugoslovanski republik), ki jo Je hotel ustanoviti v Stenjevcu. Posebno razžaljen pa sem bil, ko mi Je rekel Jukić, da bom Jaz škof stenjevške republike, ker sem klerikalec! (Živahna veselost.) Predsednik: Pred preiskovalnim sodnikom ste pa priznali, da ste vedeli za aten-tatski načrt Jukičev 1 Obtoženec: To priznanje mi je bilo izsiljeno! Ko sem bil namreč konfrontiran s Horvatinom, mi Je Horvatin dejal, da nisem značaj, ako rečem, da ne vem za celo stvar, in da naj bi me bilo sram, da bi hodil Jaz po zagrebških ulicah, ko so moji tovariši zaprti! Namesto da bi pustil na sebi taka očitanja, sem raje povedal, kar so hoteli! (Živahno gibanje v dvorani.) Predsednik: Ali ste tudi vi delali bombe ? Obtoženec (osuplo): Jaz ? Nikdar ne ! Imam v kemiji „petico"! (Živahna veselost v dvorani. Tudi sodniki se morajo smejati.) Obtoženec je izjavil nato, da obsega njegov protokol mnogoštevilne netočnosti, in je dejal: Jaz sem se ovadil policiji sam takoj drugi dan po atentatu in sem izjavil, da nisem nikdar smatral Jukićevih načrtov za resne, todatehizjav policija ni vzela j n a z n a n j e ! Jukić je bil sploh iako vihrav ' človek. Enkrat se je navduševal za slogo i med Hrvati in Srbi, potem pa je bil zopet zoper Srbe. Sedaj je bil navdušen avstrijski patrljot in je poudarjal, da Hrvatska brez Avstrije ne more obstati, potem pa je zopet | bil največji nasprotnik Avstrije in je hotel j ustanoviti republiko". Policija je vedela za atentat. Naravnost senzacijonalen vtisk je na-| pravila naslednja obtoženčeva izjava: „Imam , strica M1 i n a r i ć a, ki je — policijski detektiv. Štirinajst dni pred atentatom »sem povedal stricu, kaj namerava Jukić. Kaj Je nato storil stric in ali Je obve-| stil oblast, ne vem. Par dni potem pa I sem izvedel, da obljubuje policijski šef, ! gospod dr. Sporčić 50 K nagrade tistemu, ki bi mu oskrbel prepis statutov srbskega „Narodnega ujedinjenja". Na sodni dvor je napravila ta izpoved-ba naravnost velikanski vtisk, saj Je žnjo izpričana največja 1 u m p a r i j a, ki Jo je mogla zagrešiti zagrebška policija: velela jc za nameravani atentat, pa ga fil preprečila! Zakaj ne? Zato, da se je mogel zopet inscenirati — veleizdaj- niški proces t Res lumparija, vredna Čuvaja in njegovih pandurjev! Končno je obtoženec Cvijič še izpovedal, da je bil Jukić dan pred atentatom silno prepaden, ker mu je sestra njegove ljubimke prepovedala, da ne sme več prihajati v hišo. Po nekaterih vprašanjih braniteljev dr. Prebega in dr. Katosića je predsednik prekinil razpravo. Nadaljevanje jutri ob 8 zjutraj. BRZOJ flUNff VESTI. Dr. Kramah PRAGA 31. (Izv.) Dr. Kramar je odpotoval na svoja posestva na Krimu, kjer ostane dalje časa. „ZrinyiM. MARSILJA 31. (Izv.) Položaj avslrij-skega parnika „Zrinyi", ki je ponesrečil, je zelo kritičen, a vendar upajo, da se končno posreči rešiti ladjo. Zasačeni zločinci. DUNAJ 31. (Izv.) Dne 22. t. m. sta pri Rovigo v I talili napadla dva zločinca neko gospodično Mazzolijevo, jo ubila in oropala. Policija zločincev ni mogla ujeti, pač pa je izvedela njuna imena: Andreassi in Zambelli. Danes pa je prišel k italijanskemu konzulu na Dunaju italijanski delavec prosit podpore. Konzulu, ki Je poznal za on m3 zločincema izdano tiralnico, se je zazdel mož sumljiv. Prilel ca je za roko ia rekel : Vi ste Andreassi! Možakar se je ves pre-padel vdal, da je res Andreassi. Konzul ]e poslal po policijo, ki je zločinca aretirala, kmalu potem pa tudi njegovega tovariša, ki ga je čakal v nekem hotelu. Linčanje zamorcev. PARIZ 31. (Izv.) V Rome v Virginlji sta dva črnca umorila nekega Evropejca, vsled česar ju je ljudstvo obsodilo v strašno smrt. Množica ju je pograbila, zavlekla na železniški tir, |u privezala na tračnice in gledala, kako ju je razraesaril po tiru vozeči vlak. Drugih pet zamorcev, ki so bili baje sokrivi umora, Je množica napadla s palicami In jih pretepala tako dolgo, da so ostali mrtvi na tleh. Vsled teh grozodejstev grozi v Virginlji splošna vstaja zamorcev. Župana ubil. KRAKOV 31. (Izv.) V Bjali vodi pri Novem Saadecu se je tamošnji župan nekaj spri z nekim kmetom zaradi neke meje. Kmet je v jezi pograbil sekiro ter ubil župana in njegovega sina. Homatije v Turčiji. Parlament votiral kabinetu zaupnico. CARIGRAD 30. (Izv.) Justični minister Husein H lmi paša je poudarjal v današnji zbornični seji, da vlada smatra za stvar zaupanja, da zbornica zaključi debato. Vlada je sprejela iz Albanije in drugih pokrajin zelo resna poročila o položaju in ne more prevzemati nase nadaljne odgovornosti brez zaupanja zbornice. Ker so M'adoturki predlagali le pogojno zaupnico. Je Husein Hilmi paša izjavil, da se vlada nikakor ne strinja s pogojnim zaupanjem. Kabinet sestoji iz samih nepristranskih mož in najmanjše nezaupanje proti enemu izmed njih bi značilo nezaupanje celi vladi. Končno je zbornica votlrala soglasno zaupnico vladi. Devet poslancev ni glasovalo. CARIGRAD 31. (Kor.) V parlamentarnih krogih se govori, da vlada smatra svojo večino za nedovoljno in bo vsled tega demlsijonirala že danes zvečer. Neitalijanske srednje šole v Primorju. Predvčerajšnji „Piccolo" priobčuje nastopno statistiko o neitalijanskih srednjih šolah v našem Primorju: Nemških srednjih šol Je šest: dve v 7rstu — gimnazija in realka — dve v Puli, dve v Gorici. Na gimnaziji v Gorici |e vlada — da se izogne ustanovitvi italijanskega in slovenskega gimnazija na rćčun dežele — pred dveml leti priklopila italijansko in slovensko paralelko, pri čemer pa je zopet favorizirala Slovence s tem, da jim je dala pripravnico v olajševanje obiska slovenske paralelke. Na zaključku leta 1911—1912 je štel gimnazij v Gorici, vštevši obe paralelki, 875 učencev: 389 Italijanov, 46 Nemcev, 436 Slovencev, 3 Hrvate in 1 druzih narodnosti. Statistika tega gimnazija ne bi mogla biti bolj uničevalen dokument o neumestnosti vzdržavanja nemškega kakor učnega Jezika Stran II. „EDINOST" št. 213 na tem gimnaziju. Tistih 46 nemških, ali za take označenih učencev je razdeljenih po razredih gimna^Ja tako, da ne prihajajo več nego 3 učenci na povprečno 60 do 70 učencev v vsakem razredu. Število Italijanov je nekaj manjše, nego ono Slovencev; a tu treba pomisliti, da je poknežena grofija Gorlška-Gradiška razdeljena v dve različni ozemlji: v slovensko, ki predstavlja tri petinke, In v italijansko dve petinki!! (Torej vendar enkrat vsaj to pri-poznanje iz ust „Piccola" !). Vrhu tega jih Je med Slovenci, ki obiskujejo goriški gimnazij, mnogo iz malega semenišča in pa 22 Kranjcev! (Kaki argumenti so to, ki jih rabi „Piccolow, da bi sla-dil svojcem grenko — resnico ! Mari to manjša vrednost ali veljavnost narodnosti kakega učenca, če stanuje v kakem semenišču in ne na privatnem stanovanju. Še bolj ponesrečeno pa je naglaŠanje „kranjitva1 nekaterih učencev. Mari ni med italijanskimi učenci nobenega, ki ima svoje domov instvo izven dežele Goriške?!) Ali če bi v Gorici ali v Furlaniji ustanovili za Italijane tako pripravnico, kakor |o imajo Slovenci po brigi vlade, bi število Italijanov utegnilo prekašati ono Slovencev, ali bi bilo vsaj jednako. (Morda. Najbrže pa — ne! Na vsak način pa tudi to opravičevanje „Piccolovo" involvira priznanje neodpustne krivičnosti v vsej polit ki Italijanov nasproti Slovencem na Goriškem), Na nemški realki v Gorici je bilo 376 učencev. Od teh je bilo ob zaključku leta 1911—1912: 144 Italijanov, 71 Nemcev, 149 Slovencev in 12 druzlh narodnosti. Tudi na tej šoli je malo nadkriljevanje Slovencev nad Italijani — kakor so baje pisali „Piccolu" — pripisati neki novi okolnosti: da so namreč odprli v Gradiški laško učiteljišče, ki je zvabilo najmanje stotino mladih Italijanov, ki bi sicer po veliki večini obiskovali državno realko v Goric . (Ta argument" ..Piccolov pa je res vreden, ne le enega, ampak kar dva groŠa, kajti nosi na sebi vse znake mučne zadrege, kako naj posladi to grenko dejstvo. Nu, seveda je res da italijanskih učencev, ki obiskujejo učiteljišče v Gradiški, manjka na goriški realki. Ali prijatelj „ Piccolo" naj ne pozabi, da tudi tistih Slovencev, ki obiskujejo, učiteljišče v Gorici, ni na realki! Če postavimo v paralelo .. Piccolovo- dejstvo z našim ravnokar naglašenim, ostaja od »Pic-colovegau argumenta jedna velika — nula, ki prav nič ne spreminja pomembnosti dejstva, da je bilo v minolem šolskem letu na goriški državni realki več Slovencev, nego pa Italijauov, kar je zopet občutna pljuska gospodovalnim pretenzijam teh poslednjih). Nemški državni gimnazij v Trstu je imel na zaključku leta 1911—1912 620 učencev: 140 Italijanov, 211 Nemcev, 230 Slovencev, 19 Hrvatov in 20 druzih narodnost?. Zmanjšanje števila domačega elementa (Paesanopravi „Piccolo*, kakor da med onimi 230 Slovenci ni nobenega TržaČana J I) je pripisati propagandi italijanskega novinstva in italijanske mladine, naj obiskujejo raje italijanske Šole. (Po našem mnenju pa je Število Italijanov na tem zavodu še vedno toliko, da se ona propaganda ne more ravno bahati s doseženim vspehom). Na državni realki v Trstu |e bilo na zaključku leta 1911—1912 455 učencev: 191 Italijanov, 153 Nemcev, 93 Slovencev, 6 Hrvatov, 12 druzih narodnosti. (Kje pa je ostala tu tista „propaganda" ?! j Na nemškem gimnaziju v Puli je bilo 219 učencev: 60 Italijanov, 93 Nemcev, 43 Hrvatov, 16 Slovencev in 7 druzih narodnosti. Na nemški realki v Puli 177 učencev: 88 Italijanov, 63 Nemcev, 13 Hrvatov, 11 Slovencev in 2 druzih narodnosti. Skupno je bilo torej na državnih nemških šolah (vštevši italijansko in slovensko paralelko na gimnaziju v Gorici) na zaključku leta 1911—1912 2722 učencev in od teh je 1012 Italijanov, 637 Nemcev, 935 Slovencev, 96 Hrvatov in 42 druzih narodnosti. Slovanski srednji šoli sta 2: dtžavni hrvatski gimnazij v Pazinu in občinski v Voloskem-Opatiji. Na gimnaziju v Pazinu je bilo 172 učencev: 141 Hrvato7, 28 Slovencev, 2 Italijana in 1 druge narodnosti. Na občinskem gimnaziju v Voloskem 82 učencev: 71 Hrvatov 7 Slovencev, 1 Nemec, 1 Italijan, 2 druzih narodnosti. Obe hrvatski srednji šoli sta torej imeli skupno 254 učencev: 212 Hrvatov, 35 Slovencev, 3 Italijane, 1 Nemca In 3 drugih narodnosti. Vseh osem neitalijanskih Šol v Primorju je imelo na zaključku 2976 učencev: 1015 Italijanov, 638 Nemcev, 970 Slovence/, 308 Hrvatov in 45 druzih narodnosti. „Piccolo" naglaša, da že ta statistika kaže, da Italijani tvorijo več nego tretjino prebivalcev. (Prav! Ali če bi bil .,Pic-' colo" tako pošten in objektiven, kakor ni, bi bil povedal še drugi in tretji del resnice: da namreč tudi Slovani tvorijo več nego tretjino in pa da število teh poslednjih prekaša ono Italijanov. Ti so šteli 1015, Slo-! venci in Hrvatje skupno pa 1350! To je „Piccolo" lepo zamolčal, ker bi sicer ne imel efekta njegov pesek ' v oči njegovega slepo verujočega, nič ! vedočega in nikdar nič mislečega 1 občinstva). Ker pa obljublja, da v posebnem . članku dokaže ital janski značaj svoje Ve-■ nezia Glulia, pa počakajmo v božjem imenu j na to obljubljeno novo »Piccolovo" — Si-j sifovo delo. _ Polom v Puli. Je-li občina Puljska insolventna ? V „Polaer Tagblattu« čitamo: Pod tem naslovom smo priobčili dne 25. t. m. članek, v katerem smo dokazali, da so izginile velike svote na škodo cerkvenih bratovščin in konfraternltet, katerih uprava je bila poverjena občinskemu uradu v Puli. „Giornaletto" je sicer dal naslednjega dne nekak odgovor na to, ali ta odgovor je bil le vrsta psovk, s kakršnimi se ta list odlikuje. Namen našemu članku ni bil, da bi otvorili kako sporno vprašanje, marveč smo hoteli priobčiti resnično dejansko stanje. . A če „Glornaletto* smatra pravno zahtevo za „vigliaccheria", daja s tem sebi najslabše spričevalo glede poštenja in morale. Sicer pa ponavljamo dejstvo, da se je občina puljska se svojim dopisom od 12. |. 1912 Št. 14850 proglasila insol-ventno za poplačanje zaostalih obresti in rent. Razun tega obremenjamo razpuŠčeno občinsko upravo še s sledečimi obdolžitvami: 1. Uprava premoženja bratovščin in konfraternitet je bila v zadnjih desetih letih pomanjkljiva in protipravna. 2. Obračuni, ki so prihajali deželnemu odboru v pregled in presojo, vsebujejo postavke kakor Izplačane strankam, dočlm niso stranke dobile niti vinarja. Na ta način so bili zakladi, določeni v dobrodelne namene, oškodovani za mnogo stotin kron. 3. Dajala so se privatnim osebam visoka posojila brez zadostnega hipotekar-nega jamstva. Nekatere bratovščine so na ta način Izgubile na tisoče. 4. Odpisovale so se kakor neiztirljive tirjatve, ne da bi bili poprej zahtevali informacij pri dotični krajni občini in župniji. Tako se je godilo, da so se odpisavale tudi iztirljive tirjatve. 5. Upravni stroški so previsoko zara-čunjeni. 6. Slednjič navajamo še okolnost, da so dotične občinske uprave in župnije svojedobno, dolgo 0red občinsko krizo, opo zoriie na vse te nepravilnosti, da pa niso dobile nikakega odgovora, niti se ni ustreglo njihovim pravnim zahtevam. Mi moremo za svoje zahteve vsak čas podati popoln dokaz na podlagi dokumentov. _Ecclesiasticus. Mestni svet tržaški. (Zvršetek.) Nato se je priglasil za besedo svet. A r c h : Finančna komisija se je bavila že leta 1908 z odpravo visečega dolga. Takrat pa so bile razmere na denarnem trgu slabe, upalo se je na boljše čase, pa so žal prišli Še slabši. Odpomoč vidi govornik v dovoljenju davka na viŠo vrednost ne le pri zemljiščih, ampak tudi pri vrednostnih papirjih, nakar naj bi avstrijski zakonodajalci obrnili svojo pozornost. Će uvedejo enkrat davek na višjo vrednost vrednostnih papirjev, bo vsak rad naložil svoj denar proti stalni obrestni meri nego špekuliral na višjo vrednost pri akcijah. Nato je odgovarjal na nekatere pripombe vladnega komisarja. Rekel je, da je sicer tudi njegova inteligencija tako velika, da more umevati, da je Dunaj vse drugačno mesto nego Trst.' Gosp. vladni komisar je trdil, da je Dunaj• tako zelo bogat, Trst pa tako zelo reven. | Govornik ni hotel druzega konstatirati, nego ; samo to, da c. kr. vlada daje več bogatemu. Dunaju nego revnemu Trstu. Giede gradnje, luke je pripomnil, da občina ni žrtvovala le! 2 mil., ki jih je investirala, temveč da bo' morala nositi tudi stroške za vzdrževan|e, obali, ki bo po njegovem računu stalo okolu t 150.000 K na leto. Mestni odbor se je tudi radi tovarne Galatti že večkrat posvetoval in sta bila; ravno on in svet. Ravasinl delegirana, da si j natančneje tovarno ogledata in poročata, j Njuno poročilo mestnemu odboru je bilo, da! gre s to tovarno s slabega na slabše. Poj § 79 mestnega Statuta bi se bilo torej treba ; tega podjetja otresti. Naprosili so zato dva« zvedenca, da jim cenita tovarno, da jo j lahko po primerni ceni prodajo. Pomisliti] treba, da je občina to tovarno podedovala Kaj se s to tovarno zgodi, še danes ni gotovo, pač pa bo mestni odbor o tem skle-, pal še tekem t. 1. Po govornikovem mnenju j pa Je Industrijalno podjetje, tudi če nič ne: nosi, koristnejše nego če se ga opusti. Tudi na Dunaju ima mesto svojo pivovarno, ki Je imela v minolem letu nič manj ko 125 000 K zgube in je doslej skupno izgubila 1,380.000 K. Tamošnji liberalci in socijalisti zahtevajo, da se jo zatvori, toda jaz bi bil proti temu, ker industrija je vedno koristna. Nato je primerjal dolgove mesta Trsta ia način njih amortizacije z drugimi večimi mesti (Praga, Pariz) in skušal dokazati, da Trst pri tem ni tako na slabem. Slednjič je odgovarjal na neke WiIfanove ozir. Puecher-Jeve ugovore in k koncu priporočal predloge finančne komisije. Nato se Je priglasil za besedo govornik sccJjalistične manjšine svet. dr. P u e c h e r. Rekel je, da se mora znova oglasiti k besed?, ker je bil njegov govor napačno tolmačen v zadnji seji. Pred vsem se ne sme pretiravati pomena vladnega reskripta. To izhaja Jasno tudi iz kritik „finančnih tehnikov", to je, zvedencev v finančnih zadevah, svet. Brocchifa in Archa, ki so bile le bolj mlačne; da, svet. Brccchi je celo zahvaljeval vlado za blagohotne nasvete. V zadnji seji me je napadel svet. dr. Pincherle, češ, da nisem uporabil svojih govorniških zmožnosti za napad proti vladi, temveč da sem isto še zagovarjal. Pa tudi Pincherle sam ni napadel vlade, temveč nas socijaliste. Pincherle se je zgražal, zakaj da nismo zbrali svojih socljalistlčnih množic, ki naj bi prišle v demonstrativnem pohodu pred vladno palačo demonstrirat v obrambo naše nam toli drage avtonomije. Čudno je le, zakaj svetovalec Pincherle zahteva to od nas, zakaj ni on sam, oziroma njegova stranka, italijansko -liberalna večina zbrala svojih pristašev in storila to, kar zahteva od socijaiistov. »Zakaj niste šli vi g. Pincherle na čelu liberalnih advokatov, g. Mordo na čelu liberalnih hišnih posestnikov, g. Samala na čelu liberalnih trgovcev, g. Maccari na čelu malih obrtnikov itd. itd. demonstrirat pred vladino palačo in kričati: Ti tatinska vlada, zakaj nam hočeš vkrasti našo avtonomijo, ki Jo tako zelo ljubimo? Ne, ne, gospodje, po kostan| za druge ne pojdemo v žrjavico. Nepotrditev vašega proračuna oziroma kritika vašega mestnega gospodarstva je za nas socijaliste vendar le premalo vzroka, da bi zato mogli proglasiti revolucijo. Saj je bil proračun, ki sedaj ni potrjen, od vas sestavljen in predlagan in od nas pobijan in neodobren. O kršenju avtonomije pa ne more biti govora. Saj sen že zadnjič dejal v svojem govoru, da ima država pravico le zastaviti svoj veto rekoč : tega in tega ne dovoljujem ; da nima pa pravice imperatorično ukazati, to in to zahtevam ali hočem. In res, kar vam je dala vlada v svojem reskriptu migljajev ali navodil, vse ste prezrli oziroma izjavili, da se ,ih nočete držati. Torej znamenje, da tudi vi teh imperativov, po kate-terih edinih bi bila kršena avtonomija ne priznavate in torej ne more biti o kršenju avtonomije govora. Vladni reskript potrjuje redne potrebščine brez izjeme in celo od izrednih potrebščin za znesek K 3,800.000, kar pa ostalega ne potrjuje od izrednih potrebščin, ne potrjuje !e vsled tega, ker ni zadovoljna z načinom pokritja teh izvanrednih Upanje je celo, da vlada k letu gotovo potrdi tudi one /zredne stroške, ki jih letos ni potrdila. prihrankov v posameznih oddelkih proračuna in izogibajoč se prekoračenjem istega, doseže Jednakost med dohodki in izdatki, oziroma da se eventuelni nedostatek prenese na breme proračuna za leto 1913. Nato Je svet. Lucatelli predlagal: mestni odbor se pooblašča, da da eksekutivi na razpolago K 115.000, da jih kakor draginj-sko doklado, votirano od mestnega sveta dne 28. dec. 1911 razdeli med mestne uradnike in se v ta namen posluži razpoložljivega preostanka Iz leta 1910 v znesku K 78.550 in onih zneskov, ki so bili prihranjeni, ker se Je imenovanje uradnikov zakasnilo, v znesku 19.000 K, kakor tudi več,'e dohodke od zvečanih najemnin 14 450 K. Finančna komisija naj takoj predlaga sredstva za pokritje. Slednjič je dr. Pincherle odgovarjal o vednemu ugovarjanju socijaiistov na Pue-cherjev napad. Svet. dr. P u e c h e r je zahteval za svoj predlog ad II. poimensko glasovanje. Pri glasovanju Je združil tretji del Puecherjevega predloga 12 glasov (3 slovenske in 9 soci-jalističnih) proti 35. Ostali trije deli Puecherjevega predloga so dobili le socialistične glasove, tako da so vsi štirje deli pri glasovanju propadli. Nato so vsi socijalisti de-mostrativno zapustili dvorano in italijanska večina, ki je ravno kar hotela glasovati za predloge finančne ko-nisije, Je imela prijetno opraviio gledati z dclgim nosom za odha-jočimi socijalisti. Konec tej komediji je napravil g. župan, ki je ob veliki nevolji večine ob 10-20 zaključil sejo. Prihodnja seja drevi ob 7. Domače vesti. Kakor pri nas! Pri nas na Primorskem prepovedujejo oblasti razne naše prireditve s tisto znano motivacijo — ker Italijani žugajo, da bodo razburjeni!! Nekaj sličnega se je zgodilo te dni na Dunaju češkim delavskim telovadnim društvom. Oblast je prepovedala nameravano Javno telovadbo, ker bi se Nemci utegnili razburjati. Socijalno-demokratična „Arbeiter Zeitung* žigosa in ironizira na res drastičen način to avstrijsko vladno.... modrost. Kako more sploh — vprašuje rečeni list — javna telovadba kaliti tisti bojni „javni mir" ? Ia če bi se hotela tudi pokoriti hudobnemu in nesmiselnemu govoriče-(Nemcev) o „narodni provokaciji-, pa dokazuje izbira prostora, kjer se je imela vršiti za pokopališčem v Jediesce-u na prostroru, kjer ni sicer nikoli žive duše in kjer bi telovadba gotovo ne motila nikogar. To se pravi: ljudje, ki jih češka telovadba razburja, bi bili morali ekstra tja iti, da bi se razburili. Oblasti razumevajo krivo svojo nalogo: mesto da bi nedolžno prireditev ščitile, ako bi jo hotel kdo motiti, pa kratkomalo prepovedujejo prireditev, pokoreč se zlobni agitaciji. Ecco! Prav tako je tudi pri nas. Slovenci so napovedali kako slavnost. Začenja se zlobna agitacija od par italijanskih fersuli-nov. Oblast se pokori agitaciji in prepoveduje slavnosti, mesto da bi po Jih svoji dolžnosti ščitila!! Za to čudno metodo naših oblasti je stroškov rabi'a »Arbeiter Zeitung" prav izraz, rekši: Te prepovedi so — gorostasnost!! Začetek šolskega leta 1912-1913. Vlada Torej" ni storila dragega"1 Naučno ministrstvo Je odredilo, da se nego da ni hotela potrditi novih davkov. |začne f,^0'^ 19,!?T1913 ™ dfžaYni Večina je torej hotela zvaliti na liudstvo fjff ter "a de" nove in višje davke, vlada pa tega ni hotela I n dekliški ljudski n meščanski šol; v potrditi in zato se trudite v svrho, da ne bi ] Tl St" še,e 1 °*?bra . to„ Pa zaradl izgubili demokratičnost med ljudstvom, | razmfh P°Pra'J š40,sklh poslopjih, da prikažete vlado kakor tisto, ki vas šika-1 Iz,et v Portorose priredi trgovsko nira, ki vam meče polena pod noge in ki mestu nasprotna. Vse to pa je občini in ni nič res. Ž da je vendar nekaj gnjllega v mestni upravi. Svet. Mordo: Ali ste vi popolni ? Svet. P u e c h e r: Vaš čut za popol Izlet v Portorose izobraž. društvo za moški trgov, tečaj — kakor tudi za druge svo|e člane in prijate-j ije v nedeljo 4. t. m.: Odhod iz Trsta s iz govorov govornikov večine izhaja, i parnikom zjutraj točno ob 7 s pomola „Pe-?ndar neka! ^ilileera v mestni uoravi.! scatori". Peljemo se do Pirana, kjer si ogledamo mesto in okolico, nato odhod v Portorose. — Istotako ogled, nato kosilo. — nost Je zelo gibčen. — Potem je nadaljeval:! *0.sifu v, *°Pa,l?*e' Potem Pros*a zabava Gotovo je namreč, da je občina predolgo !do 5 Po1 odid*m° MAaiV/ira5, *|er odnašala z realiziranjem nekaterih posoft,!s? Poliubno lahko večerja. Odhod iz Pirana ker bi bila Iste svoječasno dobila po ob 7 s Parni*om» Prihod v Trs* ob osn*lh primerni ceni, dočim so danes dražja. Svetovalec Brocchi se je danes zvečer. ceio' Ker so se v restavraciji, kjer se bo trudil dokazati, da ni nikake razlike med; obedovalo in celo v kopališču dosegle Jako naziranjem vlade in magistralnim poročilom, j znižane cene, so stroški zelo ma hni Za Če pa ni razlike, zakaj hočete stvar tako vožni° H? ,ln ^TV d l ln zelo povečati in pustiti, da izgleda kakor ^ p?"ebut,e * 440 Podrobnejši načrt na velika državna afera. Seveda vi hočete ve-*"1 Ulfta 1 ,KdorH se h£ie torei iz,eta Ifati za žrtve vlade posebno sedaj, ker se!zl l> tcJ avi d° Petka zv£čfr & \ bližajo volitve. Ne polagajmo torej na vladni jelu blagajniku, Trgovsko obrtne zadruge reskript premajhno; pa tudi ne preveliko 1 S- F«ncesco 2 ter naj položi K 2 za kavcijo, važnost Držimo se realnosti in ne bojujmol . da se S0'0™ vsi pravčasno se preti mlinom na veter. Na koncu je stavil; Pr,™'lišče je v nedeljo ob 6 y govornik sledeče predloge: I. Mestni svet vzame na znanje vladni reskript z dne 28. junija 1911, iz katerega izhaja: 1. popolno odobrenje rednih potrebščin za 1. 1912; 2. delno odobrenje izrednih potrebščin proračunienih na K 4,554 570 zneskom K 3,339.089 in pokritje isth trgovinski kavarni in na pomolu. Na veselo svidenje I Čehom v Trstu! Kakcr smo že naznanili, dospejo dne 6. avgusta t. 1. češki narodni sodjalci: dijaki, dtlavci in dame, v Trst. Z ozirnm nato, naprošamo v Trstu 1 i ™ se nahajajoče Cehe, da se blagovole zglasiti z najetjem posojila v znesku K 3,800 000. |v centralnem uradu „Naredne dellvske II. Mestni svet odteguje pogoj povi-;» rganizacije44 v svrho do'cčitve programa šanja najemninskega davka od sklepa za urad „Narodne delavske organizacije" se draginjsko podporo mestnim uradnikom. ■ nahaja v ulici Sv. Frančiška št. 2. III. Eksekutivi se nalaga, da potom Odbor NDO. POZOR!! Krlžmnnčlč & Rretfak, trst, ulica Nuova 31 V Trstu, dne 1. avgusta 1912. Izlet NDO prepovedati. — NDO Je uložila za 4. avgusta ponovno prošnjo za iJet v Gorico. Dobili smo spet prepoved z ozirora na tisti „favni mir in red". Torej, kje smo? Sužnji v Braziliji! Tržaška mala kronika. Izgnani regnikoli. Te dni Je c. kr. policijsko ravnateljstvo izgnalo iz Trsta in Avstrije ter jih dalo odvesti do italijanske meje sledeče regnikole: 22letnega podajača Luigi Valvasson-a iz Latisane (Videm), stan. v ul. Montorsino št. 6 radi tatvine izvršene v Trstu ; 23Ietnega podajača Gtovanni Bon-a, iz Sel ve (Avstrija), toda italijanskega podanika, stan. v ljudskem prenočišču G. Gozzi, tudi radi tatvine izvršene v Trstu; 441etno kuharico Lulgio Trazzolini iz Azzide v Italiji, stan. v ul. del Crocefisso št. 2, ki je bila tukaj že ponovno kaznovana radi vla~ čugarstva, tajne prostitucije in krive prijave ; ter 20Ietnega težaka Antona Libertari, iz Fermoli (pokr. Teramo v Italiji) stan. v ul. scuole israelltiche št. 2, obsojenega radi tatvine. Ni hotel v zapor! Včeraj popoldne je prišel redar v stanovanje v ul. Chiozza št. 6 po 21iemega pekovskega pomočnika Petra Battistutta iz Kormina, ki je imel presedeti 36urni zapor radi pretepa in izgredov. Komaj sta prišla na ulico, je skušal Battistutta pobegniti in tedaj ga je hotel redar zvezatl; toda Battistutta je naglo nastavil redarju nogo, da je Ie-ta padel na tla in tedaj je urno odnesel pete. Toda redar je bil hitro po koncu, je zažvižgal na pomoč in kmalu je drug redar dohitel pekovskega pomočnika in ga aretiral v ul. sv. Ivana. * „Grof Droste". . . itd. Pred nekaj dnevi smo na tem mestu poročali, da je bil v Trstu aretiran neki zloglasni goljuf, ki se je izdajal za grofa Droste . . . itd. iz Nemčije. Kakor doznajemo, išče omenjenega „grofa"-goljufa tudi kazensko sodišče na Dunaju in Celovcu radi goljufij, ki jih Je izr vršil v omenjenih mestih. Omenjeni grof, ki se Je delal v zaporu blaznega, je bil včeraj odveden v Celovec in stavl|en na razpolago tamošnjemu kazenskemu sodišču. Nezvest brivski pomočnik. Na ovadbo Karla Rodrignez, lastnika brivnice v ul. i Crosada, je bil včeraj aretiran njegov 27letni pomočnik Sllvio Rodriguez Iz Ortonove (pokrajina Foggia v Italiji), stanujoč v ul. Al-tana št. 10, Silvio Je vkradel svojemu gospodarju tri britve in 6 obrlsač v skupni vrednosti 18 K. Tatinskega pomočnika še niso iztaknili. Loterijske Številke, izžrebane dne 31. julija : Praga 15 88 31 76 11 Lvov 72 83 18 69 50 Koledar in vreme. — Danes: Verige sv. Petra. — Jutri: Alfonz Lig. Porcijunkula. Temperatura včeraj ob 12. opoldne H- 29' C°. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska naooved za Primorsko: Tupatam oblačno. Vroče. Lokalni vetrovi. Društvene vesti. Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8 pevska vaja za možki zbor. Jutri v petek za ženski zbor. Dramatično društvo ima nocoj ob 9 sejo. Vsi odborniki so naprošeni priti. Predsednik. Občni zbor CM podružnice na Op-činah, ki se Je imel vršiti minole nedelje, se bo vršil danes ob 8ya zvečer v prostorih pevskega društva „Zvon". Članovi hrv. društva „Strossmajrer", koji kane priključiti se izletu Sokola na Bled dne 15. kolovoza o. g., koji bi uslijedio posebnim vlakom, ako se prijavi dostatni broj izletnika, neka najdalje do 3. augusta izvole prijaviti se gosp. dr.u Jed-lowskomu, odvjetničkom kandidatu kod dr.a Whfana, kao odborniku hrv. društva „Stross-mayerM. Slovenski športni klub „Helios* pri av. Jakobu. Ker se ni mogel v nedeljo sklicani sestanek vršiti vsled prepičle udeležbe, se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 4. avgusta ob polueoajstlh predpoldne pri g. Počkaju (blizu Magdalenske bolnišnice) s sledečim dnevnim redom : Nagovor predsednika. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Slučajnosti. Na tem sestanku se bo poročalo tudi o pomenu Sporta za telesno in duševno vzgojo mladine. Prijatelji športa, prlhltite v nedeljo na ta važni sestanek! Po sestanku se bodo sprejemali tudi novi udje. Telovadno društvo „Sokol11 v Skednju priredi, kakor že javljeno, v nedeljo dne 18. avgusta svoj drugi notranji nastop. S telovadbo bo združena tudi prosta zabava, loterija, kolo sreče itd. Ker je društvo revno in ima mnogo stroškov, se obrača zato do onih, katerim je na srcu prospeh društva, da bi na kakšen koli način prispevali z malim darilom za kolo sreče itd. Darila sprejema sestra Marija Godina-Ban, Skedenj štev. 377.__ Mar. del. organizacija. — Parketni stavci. NDO vas vabi na važen sestanek, ki se vrši jutri ob 7 zvečer v društveni dvorani NDO ul. sv. Frančiška 2. Dnevni red: „Parketni stavci in organizacija.*1 Predmet je važen, zato se udeležite tega sestanka v obiinem Številu, kajti potrebno je, da si ustanovite, parketni stavci, močno in trdno organizacijo, ki bo vam koristila v vsakem oziru. Kakor se združujejo vsi stanovi, tako se združujte tudi vi. — Članicam ženske skupine NDO se naznanja, da prične v jeseni pevska šola za ženske. Nadalje, da se bodo vršila popoldne ob nedeljah in praznikih — kadar so ženske pač proste — razna poučna predavanja. Pričeti hočemo z resnim izobraževalnim delom. — Narodna delavska organizacija otvori prvo letošnje predavanje s predavanjem o pesniku Antonu Aškercu. Predaval bo g. dr. Ivan Lah iz Ljubljane. Mizarji! NDO vas vabi na sestanek, ki se bo vršil danes ob 7 In pol zvečer v društvenih prostorih ul. Sv. Frančiška 2 — Tovariši, delavci! Nabavite si vsj društvene znake, ki se dnbivajo v uradu NDO, ul. sv. Frančiška 2 po 50 vin. kos. Vsak član naj nosi znak, da se bomo tem-lažje poznali. — Godbeni odsek NDO sklicuje jutri ob 8 zvečer sejo v kons. društvu „Jadran* pri Sv. Jakobu. Z ozirom nato, da se seje udeleže tudi zastopniki centrale N. D. O. so naprošeni vsi odborniki, kakor tudi namestniki in nadzorniki, da se seje udeleže. Kmetijska družba za Trst in okolico. Važna opravila v vinogradu v poletnem času. Oglejmo si sedaj nekatera važna opravila skupno, ki se vrše v vinogradu po cvetju do dozorenja grozdja. Po cvetju se nam je v prvi vrsti ozirati na to, da pospešujemo razvoj grozdja in onih mladik, ki so potrebne za drugoletno rez. Preskrbimo torej zraku in solncu po-voljen dostop ter ne pripuščajmo hranitev nepotrebnih trsnih delov. V ta namen še nismo dosegli vsega s pletvljo (mandanjem) pred cvetjem, temveč je treba tudi po cvetju prikrajšati nekatere ostale mladike in zalist-nlke, da se nc le ojačijo za prihodnjo rez namenjene mladike, ampak da .se tudi jagodje bolj debeli in bolje zori. Če ostale mladike, ki poganjajo zalistnike že pred in med cvetjem, puščamo neovirano rasti, gre to le na račun onih očes, ki imajo dati prihodnje leto mladje in grozdje. Če torej teh zalistnikov ne prikrajšamo, je rodovitnost trsa manjša, razun tega pa senčijo trs. Treba je torej zalistnike ovirati v rasti. Ne smemo jih pa prerano prikrajševati ali pa popolnoma odstraniti, ker bi v tem slučaju pognali no7i zalistniki, ki bi blizu stoječim jim očesom jemali hrano, katera očesa ravne hočemo krepiti. Zalistnike popolnoma cd straniti tudi ne smemo, ker sicer dobe omenjena očesa preveč hrane in bi začele poganjati Še v istem ietu, kar pa je zope* le na škodo rodovitnosti v prihodnjem letu. Zalistnike prikrajšavajmo torej še le pozneje po cvetju, ko se ni več bati, d i bi poganjali na novo. Če pa bi ti pri krajšani deli pognali, je te seveda obtrg;.ti S pravočasnim prikrajšanjem zalistnikov krepimo trs, posebno tiste dele, ki pridejo za prihodnjo rez v poštev, ker dobivajo sedaj ti vso hrano; in pospešimo debelenje in zorenje sadu, kajti po tem delu učinkujejo zrak, svetloba in toplota temeljiteje. Razun tega je prikrajšati one mladike, ki so pri pletvi ostali le radi grozdja in ne radi prihodnje rezi, in sicer na ta način, da ostane nad zgornjim grozdom pri mladiki še vS3j 3—5 listov. Pustiti manj iistov al! pa vse odstraniti —, kar tudi nekateri ne- Izjava. Podpisani Žafran Peter iz Ricmanj j obžalujem, da sem Žuljan Ivana iz Ric-i manj javno in po nedolžnem krivil zločina , poneverjenja, vsled Česar svoja očitanja preklicujem. V Trstu, dne 31. avgusta 1912. ŽAFRAN PETER. Postni paket 3 kg netto pristnega, naravnega pošilja franko po vsej monarhiji G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani proti povzetju K 5*60. Pošilja se tudi v sodčkih in steriliziranih steklenicah. UMETNI ZOBJE Plombiranj« zodov Izdiranje zobov brez = -vsake bolečine = Dr. J. Čermdk V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik _TRST — ulloa dalla Caaarma Stav. 13, II. n. Pt*nr1o Re roala hiša v Burkovljah blizu rumene rrUUd hiše z zemljiščem nad 400 etž.3 pod ugodnimi pogeji. — Naslov pove InceratDi oddelek Ed no«*ti. ~ Novi dohodi za pomlad In leto ! Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici v TRSTU, Tla B*rrier* veechia 38 in Via del Kettar! 1, v GOBICI, ua Starem trzn i. — V SPLITU, ul. Star. suda 314. naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela avoje prodajalne s svežim poletnim, črnim in bananini obuvalom ličnega kroja in dela ter finega in trpežnega usnja. I Tvrdka D. ARNSTE1N UL. S. SEBASTIANO 7. (rMV Alpinista') UL. S. SEBASTIANO 7 prodaja, da si olajša skorajšnjo preselitev na borzni trg štev. 3 po zelo znižanih conah predmete za potovanje kovčege male in vel ke, torbice, listnice itd. = Sezijska novost: Tcrbtoe v obliki listnice. = Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij :: Paolo Gastvvirtb :: T1ST, nL Stadion ft fi - Telefon 22-85 (Mio gledališta Fenlce) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni izbw. Zaloga usnja za Čevljarje A. D0NDA P - Via deli Rivo it. 42. • TRST Izbor zgornjih del za ledje (tomal). Primerne cene In solidna postrežba. VI R* Gasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Vis Economo St 10 Prevozno podjetje 1051 Sireju marlM® tairftspsiBsii Vm n sitne, tetafllffls m ugi za eksport. Razmerje prometa med ]edmm in drugim je 1:20. Kmet primeša blago na ekspertni trg in plačuje magistratni bisagi za koš 10 vin., za voz na dveh kolesih S) in za voz na 4 kolesa 80 vin. Magistratno giasslo čeblja tudi nekaj o „upoštevanju gostoljubnosti". Ta je lepa ! Kmet donaša blago, ptečuje visoko takso, tržni komisar ga nadleguje na vse načine, magistratna bisaga se polni, zelenjava In sadje gre daleč na sever, razni prekupovalci in Goričani si služijo s kmetskim pridelkom mnogo svitiih kronic in kmet naj bi na koncu koncp uvaževal — „gostoljubnost". „Corriere" misli menda na stare zlate čase, ko Je bilo kmečko ljudstvo še tako neumno, da je pred vsakim magistratnim dekretom trikrat pokleknilo: magistrat je ukazoval in kmet je plačeval. Pripominjamo tudi, da nt ravne treba, da je eksportni trg v mestu in da bi magistratna bisaga utegnila doživeti bridko razočaranje v tem pogledu. Magistrat dajs kmetu prostor za par ur na razpolago in za teh par uric so takse previsoke. Mesto da bi magistrat bil okoličanom hvaležen, da mu donsšajo letne ogiomne dobičke, ga še Šikanira. Ali zapomnite si, da ta botega jenja poslovati prej ali slej, na jeden ali na drug način 1 Biljana. Za veselico, ki Jo priredi tel. društvo Sokol iz Dobrovega v nedeljo tukaj v Biljani, vlada povsod veliko zanimanje in smelo upamo, da se ta dan razvije v veliko manifestacijo sokolske ideje v Brdih. Tudi zunanji gostje posetijo ta dan našega čilega Sokola, da mu tako izkažejo bratsko ljubezen, bratsko vzajemnosti Tudi vi briski rojaki, ki ste izven Brd, požurite se ta dan do Biljane, da tako pokažete, da ve tud« Bric ceniti narodno delo kakoršno vrši So kolstvo. Stem pa navdušite tudi naše mlade delavce, da pojdejo s podvojeno silo zopet na delo v čast in rast in dobrobit celokupnega slovenskega naroda. Novo društvo. NamestnlŠt.o v Trstu je vzelo naznanje pravila novega društva „Telovadno društvo Sokol" s sedežem ra Gradišču (Gradiškuti), politični okn j Gorica. _ Druge slovenske dežele Kranjskogorska podružnica SPD vabi na slovesno otvoritev „Doma na Vršiču" v nedeljo, 4. t. m. ob 11*30 dop. Spored: O'o 9 dop. zadnji odhod iz Kranjske Gore. Ob pol 12 dop. sv. maša na prostem pred „Domom na Vršiču". Po maši blagoslovi planinski dom g. župnik Aljaž. Po cerkvenih obredih pozdrav gostov in otvoritev. Petji Kranjskogorskega pevskega zbora. Harmonika. Opomba: Iz Kranjske Gore do „Doma na Vršiču" je 2 in pol do 3 ure hoje. Poi šetalna, zložna. More se peljati z vozom do vrha. Krasen pogled na gore! „Dom na Vršiču" Je elegantno opremljen, im2 posebne spalnice in veliico obednlco. — Bogato je oskrbljen. Posebnih spalnih sob Je 6: z 1, 2 in 3 posteljami in prostorno skupno le ž šče. M o nfnriai j® TeA)a množina živega apna ia«. prUUdj Apno ee lahko dvigne od torka 6. avgiHla ntprej, cene zmerne Zglaaiti se^ pri Konsumnem društvu na Opčinah ali pri I\anu Vidav na Opčinah 158. 1596 |/AlA p-oati tek prodam za 70 K. Šalita Gretts K0I0 it, 4, * rata 7. 1608 Oiiiilin 86 priporoča; gre tudi na dom deiat. OlVIljd Ivana Železnik, TrBt, ul. Tiziano Vt-cellio št. 9 pri gosp Kiika, pritličje dosno. 1609 V nedeljo 4 t m" v8i Da -reto'kjer -,bl Bulo. \elisi ples in veselica v gostilo 1613 Dio ni lin Crne barve nov» eden orehove barve, rldlUliU malo rabljen se proda po nizki ceai Via Belvedere 57. preda Be za 90 K Ulica Galleria 3 b*ciSUVIT II. stopnice, vrata St. 19. ---- 1604 UniinnuOfiliPO ANTON SEPENŠEK je IVnjiUuVcZfllva edina slovenska knjigovez niča v Tretu, ulica Oecilia 5t. 9. — Izdeluje v« knjigoveSka priprosta in fina dela točno in pc konkureiičnih cenah. 11H PfnHo se mala hi?a v Sv- M* M Spod pod rrUlld Katinaro tx Hervatin z nekaj zemlji 5Čem za 39(0 K. Kogoji najugodnejši. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 1590 Dw*nr4o Be y Kolon j i zemljišče pripravno za rrilUCl dv/rce, nadalje hiši P 305 s hlevom ic vodo blizu pivovarne Judtmann. Ugodne cene Plačila letno ali polletno. Pojasni a Via Zonta 5S telefon 21-64. 1514 n JQ se hiša v Tinjann a tremi koncesij« mi I rOUcl (goBt;lna, Žganja na in tobakarna) 4 prc-Ftoii, 200 m dvorišča, biev za prnš če, vodnjak, zi mljišČe z vinogradi za K 12000. Naslov pove las oddelek Edinosti. 1514 ■ _ a _ __ l/H[,XJ X krojaški mojster v Gor le . Anion ftrUSIC, tekaliSče Frana Josip> H. 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroic. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri narcČili sadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstna blago ter razpošilja uzorce na ogled Gene zmerne Skladišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javni}, lokalov itd. ima edino AUGUST KOM PARA, Trst, ul. Fonderia St. 5. Prodaje fn debeli00 Posirežba na dom wmr s 1. MSustom se ]e otvorila delavnica tapecerij v Trstu, ulica Belvedere 39 z bogato zalogo damasiranega blaga po zmernih cenah. Prevzame se vsako delo za dekoracije itd. Sprejema naročbe za deželo. - Priporoča se MARIJ NOVELL'. [ržašbo posojilnica in hranilnica T lastni blBL I reglstrovana zadruga z | :: omejenim poroštvom :: Telefon št. 952. | Trst Plozzn Cosermo Z, L n. (obod po Slavnih stopnlcohh Hrastla« vloge sprejema od vsakega, Če tudi si od far ^^gte M 1| 01 jih Obrestuj« ^^r V |4 |0 Bentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod Vlaga m lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjiibo po dogovora Na menjice po 67„ na caatave po BV/» ta « amortlzaoljo sa dalj-io dooo po dogovora. o o o o Uradno are: od 9.—12. are dopolodne in od 3.-6. popoludne. Xxpla6nje.ee vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. .Poitno - hranllnlčnl raftun 816 004. ___■________n.nl.Uu llatla Ud Ivan de SL©reuz» 2;/". ■m Zaloga peči in štedilnikov vsake vrste. Zastopstvo c. kr. priv. tovarne V.a Lutz in sinovi v Bludenz-u. Izbrana zaloga plošč za opremo sten in ognjišč. Sprejemajo se poprave, ki spadajo v to stroko. — CENE ZMERNE. Restavracija Raže m Sp. Škofije priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letovišČarje. Cene povsem zmerne. Francesco Buda, zlatar Trst, ulica Scaiinata št. 1. kSo^S \ Prodaja ur iz srebra in kovi-3 nastih, od 4 kron dalje, uhani, O * prstani, verižice izamerikanskega double zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in ire-njuje zlato srebro in dragocenosti. - - Slovensko Mg se priporoča cenj. občinstvu. Ljuboslava Baučer Trst, ul. Istituto št. 13, 'Trst __——- pritličje. - V novem bazarja = v ul. Belvedere št- 7 mq dobi blago po absolutno konkurenčnih cenah — Posebno žalez. e kuhinjske posode, porcelan in steklo isa-kor tudi velika naloga igrač. Za cbilen obisk se priporoča EMIL J.4 NOtfELLI topio se Vam priporoča, d* kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fa&brica Tre stina ,.Marca Angelo), katere so najooljfcc vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Tifat - ulica Coroneo 39 - Trsi Q pripoznano sredstvo za uničenje ste- i IflUt alt d J nic. Zaloga: ulica Stadion štev. 10 NaroČila: Ferritra Trst 37, - Skrinjar. NUOVO ™š )(6tel provinciale (Novi deželni hotel) Trst, la*go Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZU SKERL. 4(5 | Krojačnica in zaloga narejenih oblek v T»stu ul. Sette fontane 2 ea: Barriera. Sprejemajo se naroči!a po meri po ugodnih etnah. V manufakturni trgovini CARLO ANDREJC1C (BB ) Ve zam«Djatl z drugimi trgovinami ln prodajalnami;. ulica Malcanton št. 10-12 se proda radi požarj& vae blago po n?jn žjih oenah SAMO ZA PAR DNI!! Krasen perkal v najnovejših barvah Zefir za srajce . Ponarejena svila s črtami Narejene rjuhe za eno osebo 150/259 Narejene rjuhe iz samega platna 160/250 Obristllce ..... Chiffon prve vrste . Kosi madapolana 10 metrov 1. vrste Že-ske srajce s finimi vezeninami . Spodnja krila črna !. vrste. Bele obrisače 6 oseb I. vrste . Cunje za kuhinjo .... Podlaga za obleke po 16 vin. meter. Vsakovrstni predpasniki iz Črnega satiaa, moške nogovice po 32 vin., ženske po 20 vin Yse Mar je se proda n 20 posto pod tov. ceoo. Posloži e se prilile! Naročbe se Izvršujejo tudi pa pošti s povzetjem. od vin. 34 dalje. 56 M 76 ■ od K 251) n n 4-.0 od vin. 30 45 n po K 4 20 n e 2 — ff . 3- m od K 1 90 it » -20 n