1952 en Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; tr.mesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št, 6/II. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILI! KOMUXINTBi'iX R PA 16TI.F BS S. T. O. Naj živi Komunistična partija STO, ki obhaja v ponedeljek, 21. januarja 31 let svojega obstoja! Delavci in kmetje, pristopajte v njene vrste! ada p OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 162 iršavi ----------------------------------------- TRST SOBOTA, 19. J A X 1’A K J A 1952. CENA 20 LIR „|i Od nas je odvisno če bo 1952 leto miru Gibanje miru se vse bolj p razširja in postaja v medna-S rodnih } cent Izrečene so bi!e napitnice *Koncin vc,ščiia za novo leto, Ka-anček lera je najsrčnejša želja? Ce tedna bi bilo mogoče napraviti an-'3 iaiš * za prepoved atomskega o-li žjjrožja jn za zmanjšanje oboro- 13 3tZ,tVe- orijo Aa preproste ljudi v svetu 22 9 Je pomen miru jasen in nete l3?Voumen- Zanje pomeni mir 23 i3*'šino na mejah, katero pre-10 18 'nja ed|inc> le trušč tovornih io ičVlakov> ki prevažajo pšenico 8 i9ln svilo, proizvajalne stroje 2 2® 'n rac’éjske aparate; odpravo :em y°^nib front v Koreji, v Fran-1 v ietiiamu in v Maleziji; raz- 0 lS bust napadalnih blokov in za-Sked Vezništev; pretvoritev topov na, v P,uge; manj izdatkov za voj- ne Priprave in namesto tega : in več izdatkov v socialne na- Prš varnost pomenja trgovska 1.15. |zmenjave med velikimi sila-Skofki so v prvi vrsti odgovorna - e Za ohranitev miru; pome-3 n ju ^zedinjeno in miroljubno erncijo ter demokratično in ijo azor°ženo Japonsko; pomenja t 73 ciMk°d vseh tujih vojakov in s 88 furavo vseh tujih letališč v 3 93 ^seh državah. Končno pome-3 v n 3 prisi|ni jopič za vse biaz- 1 gi eže, ki zahtevajo vojno. ) 93 Nismo našteli vsega, kar že-, 4j ,f„ Preprosti ljudje, da bi se | 75 uresničil« .. :___ Ì bo za mir najširše plasti ljudstev vseh držav. To je zahteva časa in, če bo sprejeta, bodo leta 1952. in vsa leta, ki bodo siedila, leta miru. Z najlepšimi čestitkami na uspeh vsem onim, ki posvečajo svojo voljo in svoje moči veliki stvari miru, in s popolnim zaupanjem v končno zmago te pravične borbe stopamo v novo leto. (Uvodnik -novoletne številke lista «Novoje vremja» Jutri, v nedeljo ob 10. uri bo imel v Kinu ob morju tov. komemorativno predavanje: Leninovo žlvlj 111 enje delo Na predavanje je vsem prost dostop. ODLOČEN OBIGOVOIt LJUDSTVA TITOVSKIH PROVOKATORJEM Solidarnost mesta in dežele v obrambi ljudske imovine Zahvala Centralnega komiteja vsem darovalcem in nabiralcem prispevkov - Ta akcija predstavlja važno bitko proti titovskim izdajalcem in njihovim imperialističnim gospodarjem Centralni komite Komunistične partije STO, ugotavljajoč že dosežene uspehe v akciji nabiranja sredstev za nadaljevanje pravde prem titovcem v obrambo imovine Partije in vsega tržaškega demokratičnega gibanja, izreka živo pohvalo in se topla zahvaljuje slovenskemu in italijanskemu prebivalstvu, delavcem in kmetom, ženam in mladim, vsem demokratom na splošno, ki — kij-ub težkim gospodarskim pogojem, v katerih živijo — prispevajo s poletom, navdušenjem in borbenim duhom k uspehu akcije solidarnosti in simpatije do naše Partije. Akcija nabiranja fondov in množična mobilizacija okrog nje predstavlja veliko bitko našega prebivalstva proti titovskim odpadnikom in njihovim imperialističnim gospodarjem ter gotovo jamstvo njenega popolnega uspeha. Centralni krmite naše partije je izdal gornji proglas na svojem zasedanju v nedeljo, potem ko je pregledal prve uspehe in rezultate nabiralne ak-cije. U-spehi so zelo zadovoljivi in živo pričajo, da se je v-se demokratično ljudstvo dvignilo v obrambo svoje innovine, kot se je bilo svoj čas dvignilo, da s svojimi žulji in znojem postavi svoj lastni Ljudski dom, ki si ga -skušajo sedaj titovci protizakonito lastiti. Akcija se vedno bolj širi in zajema vse večji razmah. -Nastalo je pravo PISMO K.P. S.T.O. GENERALU WINTERTONU Občinske volitve naj VU takoj razpiše il 3T, ®sn*čilo v bližnjem letu. - °da nihče ne more zanikati, i fin?!- slvar' vroče žele stotine ) 2 'Nonov mož in žena. Te 3 78 ^ *ie preprostih ljudi so vse-, 38 "Vane v programu praktič-i 2$ », ulcreP0v v obrambo mi-; 1 u- katerega si je začrtala in 1 4lm brani Sovjetska zveza na i 48 nednarodnem pozorišču. i 5 y tem letu se bo nadaije-tri'1 ^a|a borba za sprejem in iz-:u lL®dbo tega programa, ker je ‘tneričuvrnam’ ki m°re StVarn° at ‘ varnost narodov in odvil vnUi Pevarnost nove vojne, i. mnn°V° ,eto deduje po starem ob ! 8° velikih nerešenih med- * sn°dnih Problemov, ki so te-p bi° P°Vezan> na osnovni pro- r em zaščite in ohranitve mi- * in ? * P.roblemi -so izdelava im,Sklenitev splošnih mirov- ede b Pogodb z Nemčijo in Ja-1. t. ni nsk°- ki naj poskrbe za a S... no demilitarizacijo; prizna-e LR Kitajski onih pravic, ajo ni brez dvoma pripadajo v okviru Združenih lan s, - -------- narodov; cenitev mirovne pogodbe z -Wstrijo; rešitev tržaškega vPrašanja itd. «tesitev teh Vprašanj bo za-lic ”ot°vljena, če bodo narodi, _J ' imajo življenjski interes na az8 li«'°ljnem miru, znali prisi-iriaprl vlade Velike Britanije, s lžen^ijein Predvsem še Zdru-i_.i u lb držav, da postavijo svo-ii ze °r?.°šaje do Sovjetske zve-ajf de’mnVtajske in do liudskih :ažNa m0kracij Evrope na načelo, morejo različni socialni si- J drugi mirno živeti drug P°,eS si Vinsiga ter vzdrževati trgo-sn 'ske °dnose‘ Kar se Sovjet-tih6 ZVe?e tlče- je dala v 34 le-,-ad dni,fV0jega obstoja številne vzor26 SV0je dobre volje, da gim^ZUje, Poslovne zveze z dru-8 $0 L drzavami, kakršni koli tt nJih°vi socialni sistemi, ženi -l'ióenje miroljubnih te- , tu Odv 7eštva bo v tem le-38 skih mn00 od naporov ljud-7nozic vseh držav. *nJ‘ ,_8vet°vni' Partiz-,n 1 Položaj narekuje j» v ak7,m toiru. da pritegne-lVno in pogumno bor- Gospodu generalu Wintertonu, vrhovnemu poveljniku anglo-ameriških oboroženih sil. Komunistična partija STO se obrača na Vas s tem pismom, namesto da bi zahtevala, kot bi ji bilo ljubše, razgovor za svoje predstavnike, da bi se tako izognila iežkočam, ki ste jih v zadnjem času delali Vi za srečanja te vrste. Preteklo jesen, ko so že vse stranke predložile liste svojih kandidatov in napravile znatne izdatke za volilno kampanjo, katere začetek je bil predviden za 7. september, so bile 6. septembra, par ur pred rokom z Vašo odločbo odložene volitve prvikrat; kasneje, 7. okto. bra, ste jih Vi odložili na leto 1952. Ne glede na to, da so bili razlogi, ki ste jih navajali Vi in vodstva nekaterih strank, zelo malo prepričljivi za večino prebivalstva, so ti razlogi sedaj popolnoma odpadli. Popis prebivalstva je bil namreč izveden že pred meseci; občinski proračuni so biti že izdelani po občinskih svetih, ki so izgubili svoj mandat; zimska doba ne kaže take o-strine, da bi mogla preprečiti prihod volivcev na volišča, in poleg tega se že bliža konec zime. Sedanje stanje občinskih u-prav na področju, ki je okupirano po četah pod Vašim poveljstvom, je priznano od vseh kot skrajno nedemokratično. Poleg tega, da resno škoduje prebivalstvu nekaterih občin, žali to stanje vse ljudstvo cone zaradi pogojev ponižujočega zapostavljanja, v katerih se nahaja v primeri z drugimi narodi. Spričo tega se postavlja zaupni vojaški upravi, katere vrhovni poveljnik ste Vi, nujna potreba, da sporoči dan, do. ločen za začetek volilne kampanje, in sicer s takšno brzino, ki bo zagotovil njen demokratičen potek. V pričakovanju Vašega takojšnjega odgovora na nujno zahtevo Komunistične partije, ki je prepričana, da tolmači željo prebivalstva, blagovolite sprejeti, gospod general izraze našega odličnega spoštovanja. Za IZVRŠNI KOMITE Komunistične partije STO Sekrietar: Vittorio Vidali Italijansko ljudstvo proti "agentu smrti,, MILANO — Ta teden je obiskal ameriški general Carney na svojem inšpekcijskem potovanju po severni Italiji razna mesta, kot Trento, Bolzano, Bressanone in dr. ter razne vojaške edinice in naprave. Ljudstvo ga je povsod sprejelo zelo sovražno, delavstvo v to-rimsko. vlado celo vrsto pro-varnah je naslovilo nanj in na testnih- resolucij, prebivalstvo pa je napisalo na zidove številna gesla proti vojni iri njenim agentom. Policija je izvedla zaradi -tega številne are-.žina pri Sv. Jakolbu -5.000, obrt-tacije. J nji; s-v, Jakoba 5.000, Gio- tekmovanje. kdo bo več prispeval, kdo bo dal boljši vzgled požrtvovalnosti in lj-uibezni do Partije delovnega ljudstva, ki zvesto vodi vse izkoriščane in ponižane v njihovih bor-bah za boljše -življenje. Tako so se izka-zali delavci velikih tovarn, vrli pristaniški delavci, a tu-d-i slovenske vasi našega podeželja nikakor ne zaostajajo za njimi. Tu im-amo jasen dokaz, da naše slovensko ljudstvo globoko čuti velik pomen te akcije in z vsemi svojimi močmi prispeva, -da prepreči novo -prevaro titofaši-stov. Najbolje pa priča o tem naslednji seznam prispevkov zadnjega tedna. * * * Na no-vo rekrutirani član Parti-je je nabral 3.920 lir, člani občinske celice v Miljah 6.750, člani -sekcij-skega komiteja -pri Sv. Alojziju 4.000, člani celice Hlača pri Sv. Ivanu 1.000, Beretto Pavel 1.000, Evgenija S. 1.000. Bizjak S. 500, N. N. 100, celice v Camporah 4.950, ceìica Zdanov V Barizo-ni-h - Milje 4.81-5, Gustinčič Rina in prijatelji 1.100, Uršič Ivan 1.000, Vatovac Vitale 500, Alzetta Katerina 300, nabrano po tov. De Gravisi iz Milj 250, celica občinskih nameščencev OdoriCu Vis intim 17.500, nabrano na konferenci v Skednju 5.404, delavci v starem pristanišču 4.440, trije tovariši iz celice Capajev 760, nabrano v krožku Pisoni - Spodnja Ko-ionja 8.900, neki bolnik je poslal iz sanatorija 1.000 lir, Semini in Berta 1.000, Casolo Vida 500. Sek-eijski komite na Opčinah je poslal -kot prvi -prispevek 10.000 lir, ženska celica Blazina pri Sv. Jakobu 5.000, člani sekcijskega -komiteja na Pon-čani 3.500, mešana celica Bla- vanni iz Sv. Jakoba (prvi prispevek) 2.000, Z-DŽ pri Kačunu 2.000, odbor ZDZ v središču mesta milje 3.000, odbor prosvetnega društva «Kraljič» 5 tisoč, odbor PD «Tomažič» (obveza) 25.000, ženska celica Facchini Tomasini 8.268, ženska celica Zetnik v Miljah 2.000, ženska celica Martinuzzi v Miljah 2.000, celica železničarjev Oronto (prvi prispevek) 5.000, Mira Horvat (v -počastitev spomina V. Zennaro) 500, urednik «l’Unità» Trušnjak je poslal iz Milana 1.000 lir. Vekjet Just 1.000, Vekiet Kri-stina 1.000, E. M. 5.000, Colom-bi.n 200, Dol-fo, Germani, Pepi 1.250 lir, Grabar pod geslom «Naprej do zmage» 1.000 lir, Berlot 105, Luxa Bruno 1.000, Baiez Franc 200, celica Jamnik na Pončani 1.000, celiza Zdanov -pri Sv. Vidu 2.000) Petronio L. 2.000, Ce-violi 2.000 lir. V uredn štvih « Lavoratura» in «l’Unità» je ibilo doslej položenih 24.063, N. N. 2.000, nabrano med prebivalstvom v Medji vasi 900, moške celice v Miljah (prvi prispevek) 3.850, nabrano med prebivalci Lazareta - Milje 1.740, pristaniški delavci 18.012, pristaniški delavci na nabiralno polo 11 730, (Nadaljevanje na IV. strani) Scelba preklical izgon P. Neruda RIM — Val ogorčenja je zbudila odločba policije v Napo-1 i ju -da mora slavni Cilenški pesnik in voditelj partizanov miru v 24 urah zapustiti Italijo, kjer je 'na zdravljenju. Spričo številnih protestov je moral Scelba preklicati svojo odločbo. TEHERAN — Vlada ZDA je sporočila, da je ukinila odpošiljanje vojne pomoči Perziji, ker pei-zijska vlada ni hotela podpisati dogovora glede «vzajemne pomoči» z Washingto-nom. DVA NAČRTA: S.Z. ZA OHRANITEV MIRU - AMERIKA ZA RAZŠIRITEV VOJNE Predlog ZSSIt za utrditev miru navdušeno sprejet v vsem svetu Višinski je preciložil nov osnutek, ki upošteva tudi predloge zahodnih velesil - ZDA pošiljajo v Indokino, Siam in Birmanijo Čangkajšekove čete za napad proti LR Kitajski Nov dokaz svoje dosledne miroljubnosti je doprinesla Sovjetska zveza na zasedanju Združenih narodov s predlogom, ki ga je v soboto obrazložil vodja njene* delegacije Višinski. Novi predlog za ohranitev miru, sestoječ iz osmih točk, se je v -mnogočem približal stališču -zahodnih velesil, da bi bil na ta način olajšan sporazum. Glavna vsebina tega novega sovjetskega predloga je sledeči: 1) Sk-upščina O-ZN naj izreče, -da se ne sklada s članstvom v O-ZN pripadnost v atlantskem napadalnem bloku, prav tako ne vzdrževanje vojaških baz na tujem ozemlju. 2) Takojšnje prenehanje vojne v Koreji s premirjem na 38 vzporedniku ter z odhodom v-seh tujih čet s Koreje v 3 mesecih. 3) Brezpogojna prepoved atomskih orožij in njihovega izdelovanja; uporaba obstoječega .‘.omskega razstreliva -v mirne namene; uvediba mednarodnega nadzorstva nad sklepi o p-repovedi; do 1. junija letos je treba izdelati posebno konvencijo o atomskem orožju. 4) Pet velesil se obveže zmanjšati svojo oborožitev za 1/3 v teku enega leta. 5) V-se države morajo nuditi vse podatke o svoji oborožitvi, vključno -atomsko orožje in -vojne baze na tujem ozemlju. 6) V. ok-viru Varnostnega sveta se ustariovi organ za -kontrolo nad izvajanjem prepovedi atomskega orožja. 7) Do 15. 'julija naj se skliče svetovna razorožitvena konferenca, na kateri bodo navzoče vse VELIKA PANIKA, KI K SREČI NI IMELA HUJŠIH POSLEDIC NAD 150 DELAVK TOBAČNE TOVARNE PREPELJANIH V BOLNICO ZARADI ZASTRUPLJEN JA Večina delavk se je že vrnila domov - Vzrok zastrupitve še ni znan - Težka odgovornost uprave tovarne zaradi obupnih delovnih in življenjskih pogojev, v katerih dela 600 delavk V četrtek dopoldne je naše mesto doživelo trenutke silnega raz burjenja in preplaha, ko so naenkrat začeli drveti po mestnih ulicah številni rešilni vozovi in razni privatni avtomobili, ki so z uso naglico prevažali v bolnico veliko število ponesrečenih oseb, za katere se v prvem trenutku ni vedelo, odkod prihajajo in kaj se jim je zgodilo. Zaradi tega je ves promet obstal in po pločnikih se je nabralo ogromno število ljudi, ki so v strahu gledali, kaj se dogaja, in poslušali razne alarmantne vesti, tako o težkih nesrečah, eksplozijah in številnih mrtvih in ranjenih. Na vso srečo pa stvar ni bila tako tragična. Čeprav je bilo prizadetih veliko število oseb, ven- Darilo LR Albanije italijanskim poplavljencem Albanski delavci in žene so poslali 50.000 metrov tkanine in 200 kvintalov oljk 1 TRAJNA — Albanska zveza dela in ženska organizacija sta brvojavno obvestili C.G.I.L. in Zvezo demokratičnih žena Italije, da sta poslali 50.000 metrov -bombažne tkanine in 200 kvintalov oljk za poplavljen-ce Padske nižine. Bombažne tkanine so -prvi izdelek, ki ga je napravila nova tovarna «Kombinat», ki je -začela pred kratkim obratovati. S tem so albanske žene in delavci -dokazali svoj visok čut mednarodne solidarnosti, ko so žrtvovali iz svojih skromnih sredstev to, kar premorejo. Tern večjega pomena je to velikodušno darilo spričo dejstva, da je albanski narod mnogo trpel o-d- nasilja italijanske vojske in fašistov za časa zadnje vojne in da ita- lijanska -vlada org-ani-zira proti alibanskem-u narodu -številne provokacije Veliki nemiri tudi v Tunisu PARIZ — V Tunisu vedno ■Colj narašča nezadovoljstvo prebivalstva proti francoski vojaški upravi, ki skuša v kali zadušiti gibanje tunizijskih rodoljubov, ki zahtevajo samostojnost svo-je dežele. Francoska policija nastopa z vso surovostjo proti -demonstrantom, katerih je bilo -mnogo ranjenih in aretiranih. Dva tunizijska ministra sta prišla zato v Pariz, kjer sta zahtevala posredovanje Varnostne-ga sveta dar pa nesreča ni zahtevala čio- da Cesto padajo v nezavest in da jih je zadnje zastrupljenje množično zajelo. Prav te dni je Zve- veških žrtev V tobačni tovarni, ki se nahaja v našem pristanišču in kjer je zaposlenih okrog 600 žena, se je pripetil primer množičnega za-strupljenja, za katerega se še točno ne ve, odkod izhaja. Preko 160 žena je bila prepeljanih v bolnico, kjer so jim nudili prvo pomoč, na kar je večina žena mogla zapustiti bolnico; približno 40 jih je pa moralo ostati v bolniški negi, Domnevajo, da so se te delavke zastrupile zaradi izhlapevanja škodljivih plinov iz tobaka ali pa iz na novo prepleskanih cevi za ogrevanje. Tudi se govori, da je zastrupljenje povzročil ciankalij, s katerim razkužujejo tobak predno ga notovorijo na ladje in kateri potrebuje mnogo časa, da izhlapi. Ce se izkaže, da je ta domneva upravičena, potem pada velika odgovornost na one, ki so dovolili, da takšen tobak pride v roke delavkam. Na vsak način je ta nesreča ponovno postavila na dnevni red vprašanje tobačnih delavk, za katere se je vedelo, da delajo v težkih in nezdravih delovnih pogojih. Znana je zadnja stavka, ki so jo vodile te delavke v poletju, ko so v trdi borbi, ob solidarnosti vsega tržaškega delovnega ljudstva dosegle le neznatno izboljšanje pogojev. Žene, ki delajo v tej tovarni, so povečini družinske matere, vdove ali pa takšne, ki imajo može brezposelne. Mnogo je med njimi slovenskin žena, ki vsakodnevno prihajajo iz okoliških vasi v mesto na delo. Te. žene prejemajo zelo nizko plačo, približno 538 lir dnevno ter opoldne skromno kosilo, ki nikakor ne zadostuje. Lahko si je zamisliti, da marsikatera žena živi ob tem skromnem kosilu, ker mora s svojo bedno plačo vzdrževati otroke in družino. Slaba hrana in težko delo slabi organizem teh delavk, zato ni čudno, za enotnih sindikatov v svojem glasilu «Unità Operaia» postavila zahtevo, naj vodstvo tobačne tovarne poskrbi za dnevno brezplačno razdeljevanje mleka med delavke. Tudi prostori, kjer delajo te nesrečne žene so skrajno nehigienični. Okna so vedno zaprta, iz tobaka se dviga prah in neznosen smrad, a nikjer ni nobene naprave za zračenje. Vso zimo so delavke delale v nezakurjenih prostorih in so šele po večkratnih pritožbah in peturni stavki dosegle, da so pred par dnevi uredili naprave za centralno ogrevanje. To nečloveško izkoriščanje je res edinstveno v našem mestu. Zato je ta nesreča, ki se je zgodila, resen opomin vodstvu tovarne in vsem oblastem, ki so do sedaj trpele to brezpravje, ne da bi posredovale. Dolžnost slednjih je, po uvedejo strogo preiskavo o vzrokih te nesreče, ter Cia ukrenejo use potrebno, da se takšne stvari ne bodo vel ponovile. V prvi vrsti pa morajo uvesti red v tovarni, poskrbeti, da se vsi prostori urede primerno zdravstenim predpisom, da se zaščiti varnost in zdravje žena, ki so prisiljene dobršen del dneva preživeti v njih. Obenem je treba poskrbeti, da bodo za svoje težko delo prejemale dostojno plačilo, da bi tako mogle one in njihove družine zaživeti človeka dostojno življenje. države, tudi nečlanice OZN. 8) Pet velesil naj sklene med seboj pakt miru, h kateremu imajo pristop vse ostale države. Številni reakcionarni časo-pisi so pisali o tem predlogu, da odpira pot k sporazumu glede razorožitve in prepovedi atomskega orožja. Predstavniki zahodnih velesil so, kajpak, skušali takoj zmanjšati pomen tega predloga, ker ga zaradi splošne-ga odobravanja niso mogli popolnoma odbiti. Tako je angleški delegat Lloyd v imenu tudi ostalih dveh velesil predlagal, naj se predloži ta sovjetski osnutek v proučevanje komisiji dvanajstih držav, ki pa še ni niti ustanovljena. Na ta način bi seveda ta dragoceni predlog zaspal v arhivih OZN. Številni delegati, med njimi zlasti opažena indijski in egipčanski, so prizna i konstruktivnost sovjetskega predloga ter so posebno poudarjali potrebo uresničenja nekaterih točk, kot je sklenitev pakta petih velesil, prepoved atomske ;o orožja in odprava vojaških baz na tujem ozemlju. Proti njemu so odkrito nastopili le delegati Turčije, nekaterih južnoameriških držav ter, kajpak, tudi znani špijon Bebler kot zastopnik Titove fašistične vlade. Odkrito je nastopil v obrambo atlantskega napadalnega pakta, češ da prav nič ne o-graža -miru v svetu. Da je vojna v Koreji Američanom samo sredstvo, s katerim bi hoteli razširiti svoj napad na Kitajsko, ne dokazujejo samo namerno zavlačevanje pogajanj za premirje v Pan Mun Džonu, ki se že več tednov ne ganejo naprej, temveč tudi vedno pogostejši preleti -ameriških leta! nad kitajskim ozemljem. Največja od vseh dosedanjih provokacij je bila izvedena v nedeljo, ko je pet eskadril s skupno 68 letali preletelo Muk. den ter več drugih mandžur-skih mest. Se bolj pa razkrin-kuje te njihove vojne priprave proti LR Kitajski vedno hujši pritisk ZDA na Francijo in An- V EGIPTU SE SPOPAD ZAOSTRUJE V PRAVO VOJNO Angleži so zverinsko ubili sedem ujetih rodoljubov Po priznanju angleških vladnih krogov je prešla borba med angleškimi okupatorji in egipčanskimi rodoljubi v novo fazo, ki je ni več mogoče -smatrati za gveriljo, temveč za pravo vojno. Temu odgovarjajoče je tudi njihovo vedno brezo-b-zirnejše postopanje s civilnim prebivalstvom, katerega bi radi prisilili, -da odneha od svojega odločnega stališča nesodelovanja z okupatorji, ki je spravilo britanske zavojevalce v zelo težek položaj; pomanjkanje delovne sile je skoro popolnoma ohromilo promet v Sueškem prekopu, tako da so Angleži že morali zaprositi pomoči ZDA, Francije in Holand-ske, naj jim pošlje jo potrebno tehnično o- sebje. Egipčanska vlada pa je spričo vseljudske volje izdala zakon, po k-aterem se kaznujejo oni, ki bi sodelovali z -angleškimi okupatorji, s strogimi kaznimi, ki dosegajo celo -dosmrtno ječo. Pogromi proti civilnemu prebivalstvu s -strani britanskih čet so vedno colj pogosti, tako-rekoč dnevni, in vedno bolj brutalni. Tako je 400 angleških padalcev obkolilo dve vasi ter prisililo vse ljudi, otroke, žene, starce, da so šli iz hiš, v katerih so napravili nato natančno preiskavo, seveda brez želenega uspeha. Z rodoljubi, ki jih ujamejo pa postopajo na isti način kot nekdaj lašisti in nacisti. Tako so v veliki bitki, ki je bila v soboto ob cesti Izmajlija - Kairo, zajeli več rodoljubov. Sedem od njih so izbrali ter so ji-h zverinsko mučili, -nan-je so naščuvali celo pse, -da bi izvedeli od njih kakšne podatke o njihovi tajni organizaciji. Ker pa ni nihče o-d njih hotel ničesar izdati, so jih na mestu ustrelili. Se večjo provokacijo so izvnšili Angleži v sredo, ko je okrog tisoč vojakov z reakcijskimi letali, tanki in topovi začelo napad na vas Tel El Kebir ter na bližnjo policijsko postojanko. Po dolgotrajnem boju so strli odpor e-gipčanski-h policistov, katere so nato, 150 -po številu, odpeljali kot vojne ujetnike. Zajeli so tudi generala policije. gli jo, da bi začeli skupni napad na kitajsko ozemlje tudi z juga. V ta namen bi Američani prispevali — Cangkajšeko-ve čete. ki ji-h že prevažajo v Birmanijo,'Siam in Indokino. Čeprav še ni prišlo do sporazuma med ZDA na eni in Anglijo in Francijo na drugi strani (ki zahtevata ameriško po moč proti os-vnbodilnemu gibanju v Viet 'Na-mu, Maleziji in Birmaniji, zaradi česar bi radi videli konec vojne v Koreji), pa je vendar dejstvo, da se že zbirajo čete na južni meji Kitajske. Poleg tega podpirajo angleške oblasti v Hong Kongu pošiljanje terorističnih tolp na kitajsko ozemlje, kjer skušajo delati sabotaže in druga teroristična dejanja. t Ze 28 let je poteklo od dne. ko je svet izvedel pretresljivo vest, da je veliki genij Vladimir Iljič Uljanov - Lenin, uslva-j ritelj prve socialistične države j na svetu, za vedno zatisnil svoje ] oči. Sovjetsko ljudstvo in ves delavski razred sveta, ki sta izgubila z njim svojega velikega voditelja in učitelja, sla oneme la v tihi grozi spričo nenadomestljive izgube. Od tedaj romajo vsako leto milijoni in milijoni delovnih ljudi poklonit se njegovim posmrtnim ostankom, la počivajo v mavzoleju na Rdečem trgu v Moskvi. Njegovo izredno plodno življenje, ki ga je od rane mladosti vsega posvetil borbi delavskega razreda proti izkoriščanju, je Olio kronano z uresničenjem njegovih genialnih načrtov. Po težkih notranjih in zunanjih bor bah s sovražniki delavskega razreda je vstala in se prekalila slavna Boljševiška partija, prednja straža delavskega razreda, katere ustvaritelj je bil Lenin. A doživel je tudi uresničenje največjega dela svojega genija — u-stanovitev Sovjetske zveze, prve države, kjer je delovno ljudstvo prevzelo oblast v svoje roke in je prenehalo izkoriščanje človeka po človeku. Na ruševinah preživelega in korumpiranega sistema je začela rasti , stavba nove države enakosti, svobode in napredka, ki je v 34 letih pod vodstvom njegovega genialnega učenca Stalina dosegla doslej še neviden razvoj in se naglih korakov bliža svojemu končnemu cilju — komunizmu. Nauk velikega Lenina pa je prodrl daleč preko meja ZSSR do zadnjega kotička zemlje. Z navdušenjem so ga sprejeli kolo nialni in zatirani narodi, ki se vedno odločneje bore proti silam imperializma za svojo neodvisnost. LR Kitajska, ljudske demokracije in narodi, ki se vedno odločneje in uspešneje bore zn svojo svobodo, se imajo ia vse dosedanje in bodoče uspehe zu-hvaiiti predvsem naukom velikega Lenina in njegovega naslednika tovariša Stalina. Danes slede stotine in stotine miliionov ljudi nauku Lenina in Stalina v svojih velikih borbah proti nasilju, izkoriščanju in vojni. Temu velikemu nauku moramo v prvi vrsti zahvaliti za vse velike dosedanje uspehe, predvsem še za to, da je bila ustvarjena nepremagljiva fronta delovnih ljudi vsega sveta, ki se še bori ali pa že gradi nov svet svobode, pravice in miru. PEKING Ameriška letala so bombardirala taborišče vojnih ujetnikov v Kangdongu v severni Koreji. Ubitih je bilo 15 in ranjenih M ameriških in južnokorejskih ujetnikov. ZAKRPANI MALIKI Pisec uvodnika v zadnji decembrski številki «Demokracije» ,ie v svoji neizkušenosti napisal več, kot je bilo ljubo njegovim gospodarjem. Priznal je nič več in nič manj kot to, da so se oboževalcem «zahodne omike», posebno pa še mladini, podrli vsi nekdanji ideali. Zelo huda ta stvar, kar smo že ugotovili v naši predzadnji ,5tev‘ 1-k;; saj pomeni to nič več in nič manj kot bankrot celotne ideologije. ki si jo je ustvaril Kapitalistični sistem, da bi upraviči! izkoriščanje človeka po človeku. S tem priznanjem resničnega stanja je popolnoma potrdil pravilnost -marksistično -leninske analize o propadanju kapitalističnega sistema in s tem tudi o razkrajanju njegovih idej. Resnicoljubni člankar si je na ta način izpodžagal vejo, na kateri sedi on in vsa njegova zapečkarska druščina ler zaman čaka, da zasije svetu izkoriščanja nova pomlad. Toda, kot ima vsako leto le eno pomlad in vsako živo bitje le eno mladost, takisto velja tudi za gospodarske sisteme: tudi ti imajo svojo mladost, svojo zrelo dobo in svojo starost, ter so zapisani, ko se prežive, gotovi propasti. Ubogi liparski zapečkarji so šele po 14 dneh — in še to r-a naše opozorilo — spoznali, da so ustrelili velikega kozla, ko so priznali to zlato resnico, ki so jo doslej tako ljubosumno suri-vali; kajti s svojim priznanjem so pokazali končno svojim ljudem, da je vsa njihova «ideologija» kup ruševin, «da nikjer še ni sigurnih načrtov za stavbo bodočnosti», katere bo treba šele iskati Zato so v zadnji številki skušali popraviti to svojo «nerodnost», ki jo je «zagrešil» preveč resnicoljuben člankar. V uvodniku skušajo prikazati, da «se niso podrli pravzaprav njihovi ideali, temveč le komunistični», da je povojno človeštvo «razočarano nad marksizmom, ki je lep nauk» (hvala za priznanje!), žal, da je "V praksi nemogoč». Vemo, dragi liberalci, da vam je srčno žal vašega iskrenega priznanja, ki je posvetilo na ruševine vaših nekdanjih idealov. Zato je brez vsakega haska, da ga skušate popravljati ali celo utajiti. Takšna nojeva poVtika skrivanja glave v pesek bo škodovala le vam samim. Zaman je danes krpati razbite malike. Živimo v dobi, ko č'ovc-ška družba nujno prehaja iz preživelega kapitalizma v socialistični družbeni ,ed. Poti nazaj, v preteklost ni. STRAH PRED MIHOM Kot vsem vojnim hujskačem tako je tudi titofašistom bese- dica mir to, kar je hudiču bl",-goslovljena voda. Samo da jo slišijo izgovoriti, zatulijo od bolečine, kot nam priča med drugim tudi članek v torkovem «Primorskem». To pol so vzeli na piko izjavo tovariša Vidahja na zasedanju Centralnega komiteja KP ŠTO. Nikakor jim ne gre v račun njegova trditev, da se je zaostrila nevarnost vojna ter da je zaradi tega treba še nadalje krepiti gibanje za mr ter povsod poudarjati politiko miru, ki jo vodi Sovjetska zveza. Titofašisti skušajo prikriti ljudstvu resnico, da je mir o-groien, zato da bi preprečili njegovo odločno obrambo; kaj ti tudi oni se zavedajo resničnosti Stalinovih besed: «Mir bo ohranjen in utrjen, če bodo narodi vzeli v svoje roke njegovo obrambo ter ga branili do kraja.» In prav to bi radi preprečili, da bi se vsi narodi postavili v mogočno svetovno fronto ter bi branili po netilcih vojne ogrožan mir. Zato proglašajo svetovno akcijo za obrambo miru kot ssistema' 1-čno ustvarjanje vojne psihoze». Zvišanje vojnih izdatkov ZDA in Jugoslavije na 75 odst. celotnega proračuna, dosledno odklanjanje ameriškega bloka vseh miroljubnih predlogov ZSSR v OZN. ponovna oborožitev Nemčije, Japonske in Italije, ustvarjanje novega napadalnega bloka za Srednji Vzhod za titovske provokatorje ne predstavlja povečanje vojne nevarnosti, temveč le «utrditev miru». To je Achesonova trditev, ki jo mora razglašati tudi Titova klika, katero je tov. Vidali pravilno označil kot najbolj provokatorsko vlado na svetu. Na koncu navedenega pro-vokatorskega članka se Sele spomnijo, da morajo spregovoriti tudi kakšno besedo «v o-brambo» miru. No in v tem so res veliki. Preroško napovedujejo, da «trajen mir pomeni propast kominformizma». Mi bi bili nad vse veseli, če bi bil: vsi sovražniki komunizma o tem iskreno prepričani. Kajti potem bi lanko pričakovali, da se bodo ameriški imperialisti in vsi njihovi podrepniki začeli odločno boriti za mir, čeprav le v namenu, da zrušijo komunizem. Toda, tal, resnica je prav obratna: ker se boje komunizma in napredka, pripravljajo vojno, v kateri vidijo poslednjo rešilno bilko za propadajoči svet izkoriščanja in zatiranja. Toda tud' tu se motijo. Z ali brez vojne bo propadel kapitalizem. Prav zato pa ie obramba miru dolžnost vsakogar, ne glede na nazor in prepričanje; kajti cilj te borbe je le odvrnitev vojne, ki bi grozovito zadela vse človeštvo. SMRTNI DAN LENINA BODO TRŽAŠKI KOMUNISTI PROSLAVILI Z VČLANJEVANJEM IN REKRUTACIJO Vidni uspehi letošnje kampanje: Na stotine simpatizerjev v KPSTO Pog ovoj* s tovariši kriške sekcije i z V ponedeljek večer je naš urednik obiskal tovariše, ki rodijo sekcijo KP STO v Križu. Namen tega obiska je bil predvsem ta, da se po bliže seznani s kampanjo za včlanjevanje in rekrutacijo v KP STO in zlasti z načinom dela, katerega se poslužujejo požrtvovalni tovariši iz Križa. Kot je znano se je kampanja za rekrutacijo doslej najbolje obnesla prav v Križu. To kampanjo bodo Križani formalno završili na obletnico smrti Lenina v praksi pa se bo, kot povsod, še nadalje vršila z namenom, da pridobi za našo Partijo še mnogo, mnogo novih članov, takih, ki že leta in leta spremljajo vse borbe in uspehe naše Partije, bodisi na političnem, gospodarskem, sindikalnem, socialnem, narodnostnem ali kulturnem področju. Kriški tovariši, ki so bili prav isti večer zbrani na sestanku sekcijskega komiteja so našemu uredniku dali naslednje izjave: «Ko je Izvršni komite KP STO izdal navodila za včlanjevanje in rekrutacijo, smo najprej ta navodila skrbno preučili. O njih smo razpravljali na več sestankih bodisi na sekciji kakor tudi -v posameznih celicah. Končno smo skleni1!, da ne ibomo trikrat sestavili nobenega seznama naših .simpatizerjev in demokratov, 'ki bi bili primerni za vstop v naše Partijo, temveč da naj vsak dosedanji član pridobi zanjo vsaj enega tovariša. Za tem smo šli na delo brez vsakih formalnosti. Prebližali smo se simpatizerjem in demokratom in v kratkem dosegli del zaželenih uspehom. Sele ta teden smemo reči, da se je naša aktivnost na tem polju razgibala in je za-dobila vidnejši izraz. Nad 90% simpatizerjev je sprejelo našo ponudbo. Med novimi člani je zlasti mnogo žena. Da so žene v tako obilni meri zastopane v KP, se je zahvaliti pred- vsem ženam samim; kajti one so si vstop v Partijo v resnici zaslužile s svojim vsestrankim požrtvovalnim delom, s katerim so .pokazale, k al j prav za prav zmorejo. Tudi mladina je v častni mehi zastopana v rekrutaciji. Na mesta tistih, ki so iz ZKM prestopili v vrste KP, pa prihajajo novi mladinci. Dosedanji podatki nam .povedo, da je ZKM poleg 100% včlanjevanja rekrutirala doslej že nad 20% litično-foulturna prireditev, katere se bo udeležil tudi generalni sekretar naše Partije tov. Vidali. Ce pregledamo vrste .naše Partije v tej vasi danes in jih primerjamo z vrstami za časa zgodovinske resolucije IU in še .pred njo, -ugotovimo, da so se te povečale iz a celih 400 odstotkov. Titovci so načrtno ovirali razmah Partije. Iiz nje so metali najboljše tovariše, druge pa so na razne načine demoralizirali in jih pripravili iz njenih vrst. Prav zato pa je bila resolucija IU tako odločilen faktor, ki je prav v Križu tako pometel z izdajalci delavskega in komunističnega gibanja. Uspehi včlanjevanja in rekrulacije M AGD AlLBN A 100% DARKOVI,J E 100% SV. IVAN 100% PQNCA'N-A 100% PODLONJER 100% MITNICA 100% SKOLJET 100% SV. AiNiA 98% TOMAŽIČ 95% SV. ALOJZ 95% KOLONKOVEC 92% SV. KRIZ 1130% NABREŽINA 100% MILJE 93% Poleg včlanjevanja so rekrutirali nove tovariše za KP v sekcijah pri Magdaleni, pri Sv. Ani, na Skoljetu, v Barkovljah. Pristaniščniki so rekrutirali 25 novih tovarišev za KP STO. V zadnjem času so napravili velik korak naprej tovariši iz sekcije v Skoljetu. Rekrutirali so tudi več novih tovarišev. Nabrežinska celica je že med prvimi obnovila včlanjevanje 10« odst. in je poleg tega rekrutirala več novih tovarišev. Tudi Zveza komunistične mladine nadaljuje kampanjo za včlanjevanje in rekrutacijo. Pri Cebulcu so včlanjevanje opravili 100 odst. in rekrutirali 19 mladincev; na Barieri so včlanili 96 odst., rekrutirali pa 6 mladincev; na Opčinah 90 odst. in rekrutirali 6; v Skorklji so rekrutirali 5 mladincev in 6 v Praprotu; v Boljuncu so včlanili 60 odst., a v VOM 100 odst. Posamezne sekcije so se obvezale, da bodo rekrutirale še več mladincev v ZKM. Sekcija Rinaldi 30 mladincev in 12 mladink, Podlonjer, Rocol in Skorklja po 5 mladincev. novih mladincev in mladink. Sicer pa je tudi delo na tem področju še vedno v teku. 26, t. j. prihodnjo soboto bo v Križu praznik razdeljevanja izkaznic KP STO. Za to priliko je v načrtu primerna po- Tod-a, a-ko pregledamo dosedanje delovanje Partije in možnosti, ki jih imamo, moramo priznati, da obstajajo pri nas v Križu še nadaljnje možnosti razširitve Partije. Se mnogo, mnogo je tovarišev in tovari- šic, ki so vredni, da jih sprejmemo v naše vrste in jim tako omogočimo, da postanejo iz komunistov brez izkaznice pravi, organizirani člani KP STO. Prireditve ob priliki razdeljevanja izkaznic O-pe-n.-.ka sekcija KP STO je priredila preteklo soboto večer praznik razdelevanja izkaznic. Ob tej priliki je bil priložnosten družabni večer v prosvetnem domu. Nastopil je tudi domači oikester -pod vodstvom dirigenta Wernerja. Tovariš Blažina. ki je razdelil članske izkaznice članom sekcijskega komitej i in sekretarjem celic z Opčin, Velikega Repna, Banov in Konkonela, je imel tudi primeren nagovor, v katerem je orisal ziasti pomen široke množične in močne Partije. Prihodnji leden bo podoben praznik tudi v Trebčah, kjer se govori tudi. o ustanovitvi ženske celice KP. Poleg prireditve na Opčinah so bile preteklo soboto še tri podobne prireditve in -sicer v Barkovljah. kjer je govoril tov. Franza, .na Pončani, kjer je govoril tov. D estradi in v Tomažiču za okraj Bariero* kij er je govoril tov. Gašperini. Povsod so bile ob tej priliki tudi priložnostne kulturne iprireditve z nastopi recitatorjev tv Barkovljah tov. Košuta in Benolii i in godbenih kompleksov. Povsod je bilo razdeljevanje izkacnic nekaj prazničnega in svečanega. V sredo givečer je bilo razdeljevanje izkaznic v VOM, drevi pa bo v Miljah, kjer bodo nastopili tud; slovenski in italijanski pevski zbori. Medtem -pa se nadaljuje kampanja za rekrutacijo. V pod,sekciji ACEGAT je bilo do ponedeljka rekrutiranih 12 novih, večinoma mlajših tovrri-šev-dela-vcev, od katerih -sta dva vpisana v Delavsko zbornico. V tej ipodsekciji sta se pri delu odlikovala zlasti tovariša Basiaco, ki je rekrutiral 5 in to-v. Velico, ki je rekrutiral 3 nove tovariše. V celici potniškega osebja podjetja ACEGAT so tudi dobre per- spektive; govori -se namreč o desetinah novih članov. V četrtek popoldne je -b.il aktiv kc-m-unistiznih žena. Kot je znano so sklenile komunistične žene, da bodo letos rekrutirale 500 novih žena za KP. Bodo usipale in dosegle postavljeni "lij? Vse je odvisno od njihovega dela in načina, katerega se oodn pri tem posluževale. Vsekakor smerno že -v n vere j trditi, da. so perspektive zelo dobre, treba je le iti naiprej! Včlanjevanje se je doslej zaključilo tudi v še-: poiajski sekciji, ki obse-ga vasi Se-mpo-! a j, Trnovco, Prečnik in Praprot. T carisi te sekcije so sedaj na delu za rekrutacijo. Kot je znano 3 - sklenili, da bodo lei - s rekrutirali 15 novih tovarišev. Dobro! Le kar korajžno na delo! V na-brežinski sekciji je doslej včlanjevanje zaključeno v Devinu, kjer sta pristopila v Partijo dva nova tovariša, in v Stivanu; v -Nabrežini-cemru TUDI CONA B VKLJUČENA V VOJNI STROJ Titovske zadruge le v interesu kulakov Dohodek kmečkih zadrug se ne razdeli sorazmerno po opravljenemu delu - Udba je aretirala v Pobegih orata Alda in Albina Tedesco samo zato, ker je njun sorodnik v zaporu Kakor v Jugoslaviji tako preko smerjajo titovci tudi v coni ti zadružništvo na trnovo pot», to je k njegovi dakončni likvidaciji in uvedbi fevdalnega izkoriščanja delovnih kmetov, kot je vladalo za č5 do 75 krat v primeri z letom 1938. Poleg tega pa je treba prišteti še davke, ki stalno naraščajo in postajajo za kmete že kar nevzdržni. Kmetje, so obdavčeni na vse mogoče načine, kajti plačevati morajo neposredne zemljiške, družinske občinske davke, trošarino na vino in na meso, plačevati morajo evidenčne tablice na vozovih itd. itd. Po opravljenih prijavah imetja in dohodnine smo videli, da je 25.000 najbogatejših magnatov v Italiji prijavilo komaj 3 odst. svojih dohodkov ter tako ogoljufalo italijansko državo. Stroške države morajo kriti kmetje, delavci, mali obrtniki in trgovci, ne pa veliki magnatje. Ze toliko let se govori o agrarni reformi v Italiji, katera posebno zanima najemnike. Po sporazumu med komunisti, socialisti in republikanci in po trdih in dolgih borbah vseh kmetov, je prišlo do izglasovanja zakona o reformi, ki sicer ni taka kot si jo žele kmetje, toda vendar teži za tem, da vsaj v neki meri reši nekatera pereča vprašanja, ki tarejo vse kmete. Med temi vprašanji je tudi kontrola nad najemnino in preklic pogodbe le v opravičljivem primeru ter pravična razde litev pridelkov itd. Danes pa poskušajo demokn■ stjanski senatorji ta zakon razveljaviti, predvsem pa hočejo, d:i bi še nadalje morali najemniki dajati gospodarjem zemlje celih 50 odst, pridelkov, kar povzroča kmetom velikanske izgube in kai jih vedno bolj upropašča. Zato je nujno potrebno, da se poiščejo sredstva, ki bodo demo-kristjanskim senatorjem preprečila, da bi ovrgli zakon o reformi. Ta sredstva tičijo predvsem v enotni kompaktni borbi vseh kmetov. Zahtevati je treba, da senat odobri zakon o agrarnih pogodbah. V zvezi s tem bo pokrajinska Zveza direktnih obdelovalcev zemlje sklicala posebno konferenco v Krminu, na kateri se bodo postavila točna navodila, kako voditi še nadaljnjo borbo za dosego odobritve omenjenega zakona. Konferenca se bo vršila, čim bo ponehala nevarnost parkljevke, ki razsaja po nekaterih vaseh na Goriškem. "Primorski,, se oddolžuje belčkom Fr urarski dnevnik z dne 15. t. m. na poseben način pocičr-n_e, kako se g. Bratuž iz Go-ricè «bori» za zaščito brezposelnih. Morda se bo to komu zdelo čudno, a je tako. Ze prav, da Primorski hvali belčka Bratuža, ki zahteva delo... loda stop. Ce nas spomin ne vara, so prav goriški belčki vodili volilno kampanjo ob podpori Democrazie Cristiane, katere vodstvo je predvsem krivo, da je danes v Italiji — in torej tudi v goriški pokrajini — toliko brezposelnih. Seveda je ta slavospev priobčil Primorski zato, da se v gotovi meri oddolži belčkom za podporo, ki jo titovcem nudijo v kampanji proti komunistom Da so zavzeli titovci in belčki isto politično linijo v pogledu podjarmljenja Jugoslavije s strani ameriških imperialistov, nam ni treba na tem mestu še posebej podčrtati. To je jasno pokazal potek zadnje seje pokrajinskega sveta v Gorici. iz kulaških zadrug. Prav isto se dogaja sedaj tudi v coni B. Poleg povečanega izkoriščanja malih kmetov po kulakih je namen te zadružne «reforme», da odtegnejo z zemlje čim večje število delovnih moči in s tem povečajo izkoriščanje s strani kapitalistov in oblasti. Kajti zadruge bodo morale delati odslej z manjšim številom delovnih moči, pri tem pa producirati prav toliko ali pa še več kot doslej. Na ta način bodo oblasti lahko oropale «zadrugi» mnogo večji del pridelkov ter ji naložile še težja davčna bremena. Na drugi strani pa bodo z deklasiranimi kmeti KMETJE ! Samo Komunistična brani vaše življenjske koristi VPIŠITE SE V KP STO ! dobili ceneno delovno moč za vojno proizvodnjo, za gradnjo strateških objektov itd. Torej, skratka, tudi ta «reforma», ki jo skušajo prikazati kot «novo stopnjo v socializem«, je namenjena edino le vojnim pripravam fašistične vlade v Beogradu. To dopačujejo tudi vedno nezmo-snejša davčna bremena s katerimi fašistične oblasti naravnost uničujejo delovne sloje, kmete, obrtnike, ribiče. Zato ni čudno, da je odpor proti fašističnim izkoriščevalcem vedno večji. Tako is neki kmet iz Pobegov nagnal avene izterjevalce s sekiro. Pri Sv. Antonu pa je ljudstvo sprejelo štiri titovske priganjače z žvižganjem in kričanjem, tako da so jo morali prav hitro od-kuriti, da si rešijo vsaj koto. Mera je pač že povsod polna in ljudskega obupa in sovraštva do zatiralcev, ki sta prikipela do vrha, ne ustavi več niti ves fašistični teror ,ki je iz dneva v dan strašnejši. Rankovičeva Udba je na delu noč in dan. Tako je bilo v decembru aretiranih veliko število oseb v Bujah, Umagu, Piranu, Izoli in v številnih krajih Koprščine. Vse izgleda da skušajo titofašisti uprizoriti kak velik za-strahovalen proces, da bi s tem obrnili pozornost prebivalstva od vedno težjih razmer. Veliko razburjenje je povzročila aretacija dveh bratov, Aldn in Albina Tedesco iz Pobegov, katera so prišli iskat udbovski agenti 9. januarja ponoči. Po svoii navadi so vdrli v vas z naperjenimi brzostrelkami, kot so to delali svoj čas nacisti in fašisti, za- radi česar je bilo ljudstvo silovito preplašeno. Nihče ne ve pravega vzroka te aretacije. Aldo ki je bil prej oficir JA in je sedaj obdeloval svoje polje, ter njegov brat Albin sta bila že prej večkrat priprta ter zasliševana na Udbi. Verjetno, da je vsa ta zasliševanja in sedanjo aretacijo pripisati dejstvu, da je bil njun sorodnik Tedesco Ferdinand pred časom obsojen na 7 let ječe 'zaradi svojega protitivskega prepričanja. Tem težje na razumejo prebivalci Pobegov aretacijo teh dveh mirnih in poštenih vaščanov spričo dejstva da udbovci niso tako postopali proti ljudskemu škodljivcu, nekemu Kristjanu, ki si je protipravno prilastil ljudsko imovino. Pri gradnji ljudskega doma se je že delj časa opažalo, da zmanjkujejo večje količine materiala za gradnjo. Sum je padel na Kristjana, ki je vodil gradbena dela. Pri preiskavi so res dobili v njegovi hiši ves ukradeni material. Toda, ker je Kristjan «zanesljiva» oseba in ker je njegov sin agent Udbe, se mu ni nič zgodilo in mirno kroži po vasi. Ljudstvo pa se ga ogiblje ter se zgraža nad titovsko «pra-vicoljubnostjo». Novo metodo, ki je vredna zloglasne Ovre, sc uvedli udbovci v preganjanju delovnih ljudi. Vzdolž cest, posebno onih, ki peljejo proti bloku v Škofijah, se za grmovji in obzidki skrivajo udbovski agenti ter poslušajo, kaj se pogovarjajo mimoidoči kmetje in delavci, ki gredo na delo ali z dela. To pač najzgovorneje priča, da titofašisti vidijo povsodi le sovražnike, ki komaj čakajo, da sr. otresejo krvavega režima. Vlada ZDA je izdala 100 milijonov dolarjev za organiziranje prevratnega delovanja v ZSSR in državah, ljudske demokracije. Poseben državni urad ZDA, ki se imenuje «urad nepoštenih poslov» porabi ta denar za zbiranje agentov, ki bi bili nato odposlani in delovali v državah miru, demokracije in socializma. J/ne/wc/ po podnelju p b j Na •žalost še danes lahko '.ugotovimo, 'da na Proseku ni otroškega vrtca. Približno 80 otroik je zaradi tega prepuščeno cesti, za kar so odgovorne tukajšnje oblasti. Pomanjkanje otroškega v-rtca na Proseku občutijo t-uldi matere, ki so zaradi nadzorovanja svojih otrok prikrajšane pri marsikaterem drugem delu. Vemo, kakšni postanejo otroci, če nimajo pravilne vzgoje, ki je otroku posebno m-ati-deiavka ne more dati. Zaradi tega se mora občinska u-prava nemudoma pobrigati, da končno le odpre iv rt ec na Proseku. Dejstvo, da ni otroškega vrtca, ko je 'že skrajni , , ,D3 Kontovelski por tič čas da bi ga odprli (saj smo že v tretjem, skoraj četrtem mesecu, oc^kar -se je pričel šolski pou-li ipo vseh šolah), je groba kršitev s strani tukajšnjih oblasti proti slovenski šoli oz. proti .slovenskemu prebivalstvu. Slovenski -starši odločno zahtevajo od tukajšnjih oblasti, naj ne zavlačujejo vprašanja z raznimi -neutemeljenimi izgovori, marveč n-aij storijo svojo dolžnost do prebivalstva ter na P-rosekiu v najkrajšem- času odprejo otroški vrtec. Tu vsekakor ne drži izgovor da je premalo otroik. Saj jih je okrog 80, če ne še več, ki čakajo na vrtec. Dopisnik s Proseka ŠTIVAN V naši vasi imamo d'v e vodni pipi, ki sta za vaške p a trebe -dovolj. Toda ena je že več časa pokvarjena in kanal za odtok je eamašen, tako 'da voda, v kolikor sploh leče, nima -pravega odtoka. To pa povzroča, da se -pred pipo širi prava luža umazane vode, pomešane s smetmi in drugimi odpadki, ki gnijejo in povzročajo velik smrad. R azero -tega imamo tudi pralnico, ki je istotako potrebna popravila pri odtoku za vodo. Prejšnjo pralmco. ki nam jo je, lahko bi rekli, nekako poskrbela mati narava sama so podrli in to za- KADROVSKA KOMISIJA «URADA NEPOŠTENIH POSLOV» « Ufi Timav v Štivan radi izbioljševalnih del, ki so bila vsekakor koristna in tenu tudi nihče ne oporeka. Vendar pa bi morala občinska uprava poskrbeti, da bi se sedanja pralnica lahko tudi uporabljala. Prejšnjo so podrli, sedanja je neuporabna in tako je vas brez pralnice, ki je pa nujno potrebna. Vaščani smo mnenja, da bi se ta popravila, bodisi pralnice kakor tudi vodne -pipe in kanalizacije, lahko i-zvršila z malimi stroški. Seveda bi se morala občinska uprava resneje pobrigati za potrebe naše vasi. Ze večkrat smo prosili na občini naj bi izvršili ta popravila in v-sa zaideva se vleče -že -predolgo časa, kar pov-zroča v -vasi povsem upravičeno nezadovoljstvo. Pričakujemo, da se bo občinska uprava vendar le odločila in ugodila -našim potrebam, ki niso nikakor pretirane. Sv. KRIZ Nedeljski «Primorski dnevnik» je med drugim priobčil tudi člančič, v katerem piše o odru -prosvetnega društva v Križu. Prispevkar ve povedati, da so vsi vaščani skupno -postavili oder, ki Jim je sl-užil za razne prireditve in da je ta služil tudi po resoluciji I. U. obema političnima strujama. To -seveda ni res saj niso titovci pravzaprav — razen zelo majhnih izjem — niti pred zgodovinsko resolucijo i-n niti po njej v Križu prirejali nik-akih prireditev večjega pomena. Vsem je znano, da sta pevsko društvo v Križu kakor tudi dramska družina zaživeli šele ipo resoluciji in da so njun razvoj pred resolucijo prav današnji titovci ni [N vse mogoče načine zavira!:!-— Leseni oder, ki je hi! n« ]},. prostem, so Križani res od^y,, stranili, to pa zato, ker je big Q deloma že trhel in je obstat^ ^ jala nevarnost, da bi se zgo|ai,. dila kakšna nezgoda zlastiCl.njj otrokom, ki so se radi igral^j okrog odra. Ves dober les Jiežii shranjen na suhem in vsrajer nem mestu in ni res. 'da bi raznašali na svoje domove Resnici na ljubo moram lam-: pripomniti, da so Križani hair, reš-e lo ogorčeni zaradi ropanj^ . ki ga počenjajo titofašisti M c \ Trstu, ki se hočejo za vsaki ceno polastiti 'Ljudskega d-7 V; «vii ma pri Sv. Jakobu in drugi, imovine KP STO. zato jiiU” tem potom priporočajo, na raje pometejo pred svoji ir ®IS pragom, kot pa da se vtika****® v zadeve drugih! 'teh tiem 'irosk Neki učitelj v naši vasi č« . sto pozablja, da mora bit ,*u po navodilih višje šolske oiP®r lasti pouk v šoli nepolitični0™’ in da iz tega nujno sledi, d' Tut mora biti obnašanje učit%>i,0j ija do vseh učencev, -pa nde Si izhajajo iz družin katere kbori li politične ali strankarsktjih opredelitve, popolnoma niti u pristransko. Ta mož cestito z krat na vse to -pozablja, zl% fu ■sti pa tedaj, ko ima opravkheni z otroki «.iccminformistov»,|anje katerih ve mnogo povedatav ] Zaradi tega so številni rodi-zelli teiji v Križu zelo nezadijod-b, volj,ni s tem učiteljem i' Prt vpra-š-uijejo, kje je opevan nepolitičnost. l3Pell Ali se je še mogoče čudilava' dejstvu, -da so v mnogih prfliu GABROVEC mer h učitelji tako osamljel*av,a in skoraj bi rekli nezaželei09*0 v vasi? Ali se taki uditeli3. ®c v čem razlikujejo od nelr^™ danjih fašističnih učiteljevih ki so zastrupljali našo m'l-,aen* dino? laše Mošč 1’itvh •Liski §! Okrog nove stanovanj ,Kerin3 hiše je še vedno prava kTb ška gmajna ki ne le da ^sle*Mh sko kvari lice, temveč -presno stavlja pravo oviro za stra?*™-ke, ki v hi-si stanujejo. Nujff y j potrebno je, da dobi nova I|a ša odgovarjajoče -dvorišče l>q ' primerne drvarnice. Toda ^tretp; rešitev teh dveh vprašanj ( predvsem -potrebno ured|.a ^ gmajno in odstraniti iz nepL.njz sredne bližine hiše vel i^olen skale. je,san Za ureditev zadeve sp Usta zanimal zgoniški župan. :ki Includi interveniral pri VU. ^ tera je tudi priznala, da ju ^ eno in drugo res pptreb%em Zdaj pa je potrefeho7,da (ntìi zadeva ures-niči, prej! PAOR1CE in to či*elje ?'h d ________jati - 'eti-n; ečju '■'ati Ze devet let ni v Paidričkate: trafike, kar vsekakor prečrtal stavlja eno izmed velicelo pomanjkljivosti v vasi. Zaihepr di tega vlada med PadričaPtr c veliko zanimanje za odprtdbjel nove trafike. «nini Nekako pred tremi leti ^;*ri neka žena, vdova po pad'lron« partizan-u, zaprosila za kojh°^r cesijo. Prošnja ji je bila ZkUltl vrnjena z izgovorom, da '2ved majo prejšnji lastniki fike še vedno koncesijo i tudi ista trenutno ne deluj|V na: in da bi bili odveč dve ko^ «Ui cesiji v tako mali vasi, 'K' pe so Padriče. Nekaj za -tem fu-čivr: omenjeni lastniki vrnili k oje ;n cesijo, zato -so lani padriš-gre, vaščani na-slovili prošnjo lpriče upravo Državnih monopol^, 'da bi smeli odpreti nov-o tl '— fiko. Neliaj za tem so pri' predstavniki upra-ve Drža m-h monoijiolnv v vas -z t n menoma, da se prepričajo, -'je V] res obstaja potreba po noharz-,, trafiki. In veste, kaj so u.sda g lovili? — Ugotovili so, -da Preti potrebe v Pa^ričah ni in hirzi zato ker obstaja še ved'Pri c neka druga trafika, ki sp» baba pod območje vasi. ’ Toda veste, kje se naličjem ta trafika? Na Novi cesti ijčiov-i Dodiču, ki četudi spada p -Pus območje Padrič, je vefld' 1 oddaljena vsaj 4 km od oni šček njene vasi. |čud-a Zaradi tega so padriški Vl'at, ščani preteklega novem® . < naslovili na VU posebno sDe ipi menico, katero je podpis8 ®riČE nad 70 vaščanov. Toda odi §°stc vora še vedno ni. Ali m' ležal da tudi VU misli tako' ) ^Pr oni gospodje od uiprave 1 tlem žavnih monopolov? 1 Vaščani pričakujejo pj «ila tiven odgovor in seveda t« ugodno rešitev Motiv s Kontovela hPROSVETARJI novem letu smelo naprej! resolu 'vci n: (Nadaljevanje in konec) virai:.'—---- b‘! n' Diramvki odsek j e imel obilo es 'idi-uja z vodstvom in vajami, je b.(j pinniirsikih skupin 'iin sicer obstalo Canikar, Tomažič, Cebulec, -e oslarij Matjašič-Milan, Zvezda, zlaskjjjer . K-atina-ra, Škamperle, i'Srajp6i-ne, Primorec, Slovan, ‘Na-les itežina, Vesna, I. Vojko, Slavec, n varalentini Vodnik in Slovanski 1 *31 n"'om, pet mladinskih in to PD rn°D 'hmiažič, Cebulec, Lonjer-Ka-l01c!(1ltlaira, Ivan Vojko, in France jn' : .Tešeren. ‘končno šest otìirasl-ih jpanj^ ,jcer pQ Škamperle, Opči-b‘s e. Vesna, Ivan Vojko, Slavec uvs'a,1d Vallentin Vodnik. Dal je pet “s ■ gPvih deli, kot so «Mir in lj-u-L1 u.-eizen», «Božična stoka», «Se-Jl tìnl’vsfrùh», «Neverna babica» ■'VoUit1 "Navaden človek». Dramske /I !kafužine zaznamujejo prirastek ‘ Teh novih in to pionirske v ticmanjih in Dolini ter imlla-imjke pri Magdaleni v Trstu, asi č< a bll Ljudski oder se je vestno ke odpravljal za nastop s F-uči-ilitičq°m’ ki t>° prve dni februarja. -di- d Tudi glasbeni odisek je bil učd%>lošno delaven, kot tudi mno-pa nife skupine, ki 'jih vodi Zlasti re ks še vedno odprto ivpra-tov», fantje šolanja bodočih di ri gen-vedahv, ki bi sčasoma lahko pre-i rod'zQij vodstvo 'svojih pevskih in ezaciiodbeinib skupin, m i' .... jevan Predavateljska komisija je •spella nekolliko razgibati pre-čudi^Vateljisiki odsek, ki je v polir pjMiu počival. Za prosvetna pre-mljei*av,anja pa je na splošno pre-rželeit13*0 zanimanja, kar Ibi se darci tel,0 Popraviti s .primernimi teh-I nej>ičnimi pripomočki, kot jpo-teijezdnimi filmi in slično, ki jih i mjtaen'krat še nimamo. Spričo laše že kar izdatne zbirke »lošč, predvsem čeških, bolga-r-manj slovenskih in nekaj JjBuskiih, bo moči prirejati tiu-gliasibena predaivanja, s ka-an, varimi bomo seznanjali člane a krikih prosvetnih društev in estetih prijatelje z napredno glas. precetto umetnostjo, Zlasti so v jet- strano, V kolikor j e -dello knjižnične-'.v.d la odseka nekoliko zaostalo se sac at) dalo zamujeno dohiteti s «>,' treipi-ejšiim poletom v nastopa-anJ iočj delovni dolbi, v kateri mo-'lr< M biti poudarka na boljši or-n rk ni?aciii naše prosvete, ker vflPolena na .njej že iz čalsa svojega nastanka. Pred nami je ‘e. Prsta občnih Zborov, ki j'ih ■ k‘paramo čim preje izpeljati: 8 kV Trstu, 6 v openskem okra-C'?, J11- 8 v nabrežinskem, 2 v mi-l-j-r? jkem m 4 v idol inskem, 'kakor ?.(,i,di novo včllanjev-anje in ra-z-1 Cl ^eljevanje izkaznic. Po mno-’ih društvih bo treba tudi -s-kli-Jat-i otdbotrove seje, iker se iste Ordno ne vrše. V tem trime-H^^ečju bo vsekakor treba žrtvovati kvantiteto za kvaliteto, ,s dričkatero bomo še odločneje pod. prečrtali svoje poslanstvo. Naše ;elinsello -spremljajo nasprotniki z Zaiheiprikrito zaivi/stj-o; preučujejo ricalar ocenjujejo ga skrajno ne-'dip-rtbbjekttivno. VSi ti na čeBu z 'Klimi pri «Taboru» pa prav leti ^'*ro vedo, česar se sami ve-adie^110 zavedamo, da simo naj-kofhočnejša tulkajšnija slovenska la zKiiltuma organizacija, tudi po da fZvetibi del 'ki jih staVljamo na trPozornice ne le po številu le-o (iza temi, da prevzame v lastno režijo čim več javnih uslug, tev elekričnega toka na Ojači-, Ostali sklepi upravnega zna-nah. 'i čaja so bili sprejeti soglasno. SLOVENSKO HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA s sodelovanjem LJUDSKEGA ODRA in PD «V. VODNIK» iz Doline priredi jutri, v nedeljo 20. januarja t. 1. ob 16.30 uri v Avditoriju v Trstu (ulica Teatro Romano) Cankarjevo ara mo v 7. slikah Hlapec Jernej in njegova pravica Režiser: Justo Košuta Osebe: Hlapec Jernej Mladi Sitar Goslačev študent Zupan Mlad sodnik Potepuh Sodni pripravnik Župnik Sitarica Tašča Salander . Dekla Pastir Vejačev — svak Vstopntoa: odrasli 150 .Justo Košuta Dario Lov riha Renato Babič Klavdij Zlobec Aleksander Vodopivec Drago Slavec Evgen Pangerc Marjan Sancin Silvana Žerjal Vesna Foraus Franco di Donato Neri-na Žerjal Boris Foraus kmetje — otroci sosed za mesto, ICO lir za okolico dijaki in otroci 50 lir. Vstopnice lahko dvignite na sedežu SHPZ, tel. 60-40, pri blagajni Kina ob morju in pri vseh prosv. društvih. ZA POLOG 3 MILIJONOV KAVCIJE Ljudski odgovor Hlevskim naklepom (Nadaljevanje s I. strami) V ladjedelnici Sv. Marka so delavci proglasili splošno stavko Izid referenduma je pokazal visoko razredno zavest delavcev - Vodstvo skuša razbiti delavsko enotnost - V četrtek zvečer je bil izdan proglas za stavko V četrtek zvečer sta obe sindikalni organizaciji izdali enoten proglas za splošno stavko v ladjedelnici Sv. Marka. Stavka ima pričeti danes opolnoči; trajala pa bo do 24. ure v nedeljo. V kolikor bi bil sestanek določen za danes na Uradu za delo brezuspešen si nadalnje odločitve. Kakor je bilo predvideti, se je borba delavcev v ladjedelnici Sv. Marka zaostrila že v soboto prejšnjega tedna. Po prekinitvi razgovorov z vodstvom GRDA so se vsi pripadniki ES izrazili za poostritev borbe, ki naj bi se udejstvila s prekinitvijo nadurnega dela. Voditelji DZ pa so oklevali in predlagali referendum. Za poostritev borbe se je potom referenduma izjavila pretežna večina delavcev, ki je s tem dokazala svojo visoko razredno zavest. Ze teden dni je v ladjedelnici Sv. Marka ukinjeno nadurno delo in vendar vodstvo ni še odstopilo od svojega trmoglavega stališča. Skušali so raz-bitni delavsko enotnost, ki je prišla v tej borbi še enkrat do izraza. Vodstvo ladjedelnice -je namreč izdalo nekak proglas, v katerem zagotavlja, da nikakor ne namerava odpustiti delavcev, ki so direktno zaposleni v ladjedelnici. Pač klavrn poskus za ustvarjanje zmede, ki se ni obnesel. Vsi zaposleni delavci dobro vedo, da gre za skupno obrambo dela in kruha. Njihova odločnost za nadalje- ES pridržujejo pravico do Tržaški odbor miru je poslal italijanskemu odboru miru brzojavko solidarnosti za pesnika Fatala Neruda, ki ga je nameravala italijanska klerikalna vlada izgnati iz države. Kakor znano, je pod pritiskom splošnega javnega mnenja v Italiji in inozemstvu, ta svoj nečuveni ukrep umaknila. *** V ponedeljek zvečer je zasedal Glavni svet Zveze enotnih sindikatov, ki je razpravljal o pripravah za IV. redni kongres ZES. Zasedanje se nadaljuje danes 19. t. m. * * * Policiji se je posrečilo izslediti in aretirati roparja, ki sta 8. t. m. zvečer napadla in do krvi pretepla 40-1 et n ega Bruna Anto-naza. trgovskega potnika, stanujočega pri Sv. M. M. Zg. 725. Ob tej priliki sta mu tudi pobrala nekaj usnjenih aktovk in 2.700 lir. Aretirana sta -bila 23-1 etn i Enrico Lacchi iz ul. Costalunga 23 in 30-1 et ni Guerrino Gleni iz ul. Campanelle 139. Odvedena sta bila v zapor Coroneo in prijavljena sodišču pod obtožbo roparskega napada. *** Prejšnji četrtek se je ponesrečil pri raztovarjanju na železniški postaji na Proseku delavec Martin Caharija, bivajoč na Proseku 33. Z zasebnim avtomobilom je bil prepeljan v tržaško bolnico, kjer so zdravniki u-gotovili močan udarec na prsnem košu z verjetnimi notranjimi poškodbami. Prognoza je od 7 do 30 dni zdravljenja. *** V petek prejšnjega tedna še je pripetila v ladjedelnici Sv. Marka smrtna nesreča. Žrtev dela je bil 36-letni Alessandro Mezzina, stanujoč v Viale Tartini 8. Pri delu okrog zabijača se je od-krušil od velikega hloda večji kos, ki je priletel z vso silo nesrečnemu delavcu v prša. Zdravnik RK, ki je takoj prihitel na kraj nesreče je lahko samo ugotovil smrt zaradi poškodbe srca in prsnega koša. Pokojnik zapušča ženo in otroka. *** Istega dne je izvršil samomor 81-letni Giacomo Mondola, ki je bival v občinskem zavodu za revne starčke v ul. Pascoli. Iz neznanih vzrokov je nenadoma Skočil skozi okno II. nadstropja občinske stavbe ter obležal mrtev na dvorišču. Dva nameščenca zavoda sta našla truplo samomorilca in ga prenesla v tamkajšnjo mrtvašnico. *** Zaradi srčne kapi je umrl v soboto okrog poldne v zaporih Coroneo 48-letni Vittorio Manzin, ki je bil svoj čas obsojen zaradi prevare. Truplo so prepeljali v mrtvašnico mestne bolnice. *** Zaradi živčne bolezni je izvršil v ponedeljek zj-utraj samomor znani tržaški podjetnik Mario Tavolato, stanujoč v ul. Beccarla 13. V trenutku duševne zmedenosti je skočil skozi okno stanovanja, ki se nahaja v tretjem morilca sta zapazila dva mimoidoča policista, ki sta takoj poklicala Rdeči križ. Vsaka pomoč je bila seveda zaman. Pokojnik je bil lastnik kina «Impero» ter obenem solastnik kina «Aurora» in «A-stra». *** Na cesti med Bolj-uncem in Borštom se je v ponedeljek ponesrečil 53-1 etn i Josip Smo tlak iz Mačkovelj 58. Vozil je seno in nenadoma se je voz zaradi strme ceste nagnil Pri poskusu, da prepreči prevrnitev tovora je spodrsnil in si pri pa-dicu zlomil zapestje desne roke. RK ga je prepeljal v bolnico, kjer so ga sprejeli v ortopedični oddelek s prognozo 30 dni. *** Na sovjetski ladji «Nakha-shon», kr je zasidrana v našem pristanišču, se je v torek ponesrečil sovjetski ladijski častnik 48-1 et ni Josef Elberbaum, rojen v Rostovu. Pri sprehodu po ladijskem krovu je nerodno stopil ter si zvil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico z avtoambulanto RK. Ozdravel bo v 10 dneh. *** Na sedežu avstrijske trgovinske delegacije v ul. S. Caterina 2 je v sredo popoldne izbruhnil požar, ki so ga gasilci pogasili v pičli uri. Vendar pa je povzročil skoro pol milijona lir škode. Domneva se, da je požar povzročil verjetno kak ogorek cigarete. * * * Iz podatkov občinskega urada izhaja, da se je decembra 1951 rodilo v. tržaški občini 174 otrok in 3 mrtvorojeni, porok je bilo 130, umrlo pa je 256 oseb. Pri nalezljivih boleznih je bilo 25 primerov davice z 1 smrtnim primerom, 47 primerov škr-lati-nke, 4 tifusa, 1 paratifusa in 100 primerov ošpic z 2 smrtnima primeroma. *** Občina je odprla 14. t. niše dve prodajalni kuriva za brezposelne, reveže ter upokojence in sicer v ul. Lazzaretto Vecchio 20 in ul. Cologna 24. To potrebo so že večkrat počrtali v občinskem svetu naši svetovalci. *** Ravnateljstvo ACEGAT-a javlja, da je bil po nalogu nadrejenih oblasti, določen za vse tramvajske listke in abonente dodatek 5 lir, ki gre v sklad zimske pomoči za brezposelne. Ta dodatek je bil uveden preteklo nedeljo ter bo veljal za nedelje 27. t. m>, 10. in 24. februarja, 9. in 23. marca ter 6. in 20 aprila. *** Občina obvešča, da bodo prekopali grobove III. polja v II. vrsti na barkovljanskem pokopališču, kjer so pokopani zemeljski ostanki umrlih v razdobju od 10. sept. do 15. nov. 1941. Družine, ki nameravajo ohraniti ali prenesti zemeljske ostanke, se morajo obrniti na tehnični urad — oddelek za pokopališča v ul. Teatro 5, III. (soba 43) do 16. februarja. *** Od 10. do 16. t. m. se je v naši občini rodilo 59 otrok in 2 mrtvorojena, umrlo je 77 oseb. van je borbe ni upadi a. Na številnih sestankih, ki so bili v zadnjih dneh v raznih oddelkih. so predlagali nadaljnjo zaostritev borbe, -da upognejo trmoglavost vodstva in rešijo stotine tovarišev pred grozečo nevarnostjo odpustov. Istočasno pa gre v tem primeru tudi za -načelno vprašanje spoštovanja delovne pogodbe, ki ne dopušča samovoljnih odpustov brez predhodnega posvetovanja s sindikalnimi za-stopniki. Kljub obljubam, -ki jih je dal svoj čas višji zavezniški oficir, se VU še do danes ni pobrigala za rešitev te za-deve. “Enotnost,, za vsako ceno V torek prejšnjega tedna je bila v Dolini neke vrste kulturna prireditev, za katero je dala nedvomno pobudo titofaSisttcna klika; saj je znani titovski plačani podrepnik in udbovec iz dolinskega okraja tekal na levo in desno ter se zelo trudil, da bi zbral skupaj čim večjo druščino, ki se pa tokrat ni omejevala samo na običajnih par titovskih pristašev. V tej čedni druščini so bili zbrani prav vsi, od titojašisiov, liparjev pa do belogardistov in takozvanih dolinskih «neodvisni-kov». Imeli so tudi svoj govor, ki ga je imela neka «višja osebnost» iz liparskega tabora. Nastopil je seveda titovski pevski zbor, ki pa je očividno zelo šibak in so mu morali za to priliko pomagat: celo nekateri cerkveni pevci. Prav gotovo mu te «pomoči» niso nudili na lastno pest. Verjetno so prejeli že vnaprej «odvezo», ki jih je rešila izobčenja. Očividno je, da skušajo doseči titofašisti s takimi triki, ki jih zakrinkujejo pod krinko slovenske kulture, edino le odkazano jim nalogo in sicer čimprejšnje združitve «na bazi» vseh protikomunističnih bratcev, od 1 novce v pa do obeh odcepkov «lipe». Temu pravijo oni «enotnost vseh Slovencev». Nič zato, če si titovski «Primorski», liparska «Demokracija» in klerikalni «Katoliški glas» skočijo od časa do časa nekoliko v lase. Tako «lasanje» je seveda potrebno samo zaradi mnenja njihovih pristašev, ki so še v dobri veri in se pač ne morejo sprijazniti z mislijo o pobratimstvu med bivšimi kolaboracionisti in današnjimi morilci jugoslovanskih narodov. Zaradi tega «Primorski» in drugi njihovi listi niso črhnili o tej prireditvi niti besedice. Dolinska «svatovščina» protikon-um-stičnih bratcev mora pač vsaj navidezno zglodati kot «volja baze». Toda že samo prizadevanje, in reklama, ki jo je delal znani titovski udbovec, ter prisooiost nekaterih «vidnejših osebnosti» iz obeh taborov «lipe» docela razkrinkajo vso to tito-klerikal-lt-oeralno predpustno burko. ,Kaj smo videli v ZSSR" Danes, v soboto 19. t. m. na Kolonkovcu (gostima Bacco), kij er govori tov. Malalan. V ponedeljek 21. t. m. v Praprotu — tov. Malalan in v Barkov-ijah (Rumena -hiša) — tov. Dario Grusovln. V sredo 23. t. m. v Gropadi -- tov. Malalan. V četrtek 24. t. m. v Prečniku — tov, Malalan. V -soboto 26. t. m. v Banah tov. Ma. Iala-n. Vse konference pričnejo ob 20. uri. Razdeljevanje izkaznic KI® Tudi ta teden so na sporedu prazniki razdelitve izkaznic, povez, ni s priložnostnimi prireditvami. Tako -bo danes, 19. t. m. ob 20. uri velik praznik v Miljah, kjer bodo razdelili partijske izkaznice vsem celicam sekcije. Govoril bo tov. Posto-gna, senator tov. Felice Platone bo prinesel pozdrav italijanskih tovarišev. Prisostvoval bo tudi tov. Vidah. Proslavo bo zaključila kulturna prireditev z zbori, godbo in recitacijami. Celice, ki so se odlikovale pri obnavljanju izkaznic in rekru-taciji bodo prejele nagrade. Za okoliške vasi -bodo vozili posebni avtobusi. Danes ob 20. bo svečano razdeljevanje izkaznic v PD Rau-ber na Greti in v krožku Tomažič. Ju-tri, 20. t. m. ob 19. uri bo praznik razdelitve izkaznic v Podlonjerju. kjer bo govoril tov. Karel Siškovič. V ponedeljek 21. t. m. o-b 20. -uri bodo razdelili izkaznice v PO Rinaldi pri Sv. Jakobu, kjer bo prinesel pozdrave tov. senator Felice Platone, ter v PD Pečar za sekcijo Zgornja Kolonja. V sredo 23. t. -m. ob 20. uri pa bo svečana proslav-a razdelitve izkaznic pri Sv. Ivanu v krožku «Škamperle». ČESTITKE — V sredo se je ro dila zakoncema tov. Zmagi in Angelu Blazina, članu IK KP STO ljubka hčerka. Srečnima zakoncema iskrene čestitke IK KP STO in uredniškega kolektiva našega lista. Ferluga iz PD Pečar 1.000, nabrano v tovarni Uva (celica Gerlanc) .prvi prispevek 1.2.209 lir. Sekcija na Pončani je ponovno poslala 10.000 lir, celica Zelnik na Pončani 5.000, ob priliki razdeljevanja partijskih izkaznic v sekciji Pončana je bilo nabranih 1.600 lir, v gostilni «Al Paradiso» so prisotni gosti darovali 1.122 lir, komunistična mladina sekcije Tom-alžič je o-benem z obvezo, da foo v bodoče aktivnejša poslala 12.000 lir, celica Tedeschi sekcije Tomažič 4.450, Schubert Giovanna 500 lir. Žene iz Padrič so na sestanku, ki so ga imele v sredo nabrale med udeleženkami 1.000 lir ter so obenem soglasno sklenile, da bodo s -temeljito akcijo š nadalje zbirale prispevke za sodne stroške, -da zmaga pravica in se ljudska imovina povrne v roke njenih zakonitih lastnikov. Kot vedno, se tudi v tej akciji odlikujejo po svoji požrtvovalnosti pristaniški delavci, ki so -poslali drugi prispevek v znesku 17.500 lir, celica Sabadin 2.050, Tovarna strojev Sv. Andreja je tudi poslala svoj drugi prispevek in s tem -dosegla znesek 86.760 lir; prispevali so kot sledi: topilnica brona 2.300, varilci 3.200, delavnica kotlarjev 5.285. topilnica litega železa 4.465, delavnica v III. nadstropju 1.950, delavnica v II. -nadstr. 2.1120, 'delavnica št. 14 3.189 cevarji 1.650, montažna delavnica 6.150, miodelisti 2.200, M. O. P. T. 4.310, splošne službe 4.200, N. N. 200, iz celičnega skladi oddelka za splošne službe 3.500-, iz celičnega sklada montažne delavnice 5.000. Tovariš Marčelo Vatovec je nabral v celici Haas na Skoljetu 3.920 lir. Zadnjič -smo poročali o prispevku. ki so ga dali demokratični prebivalci iz Sempo-laja in Lonjerja, v katerem pa je bil vključen tudi Podlo-njer. Danes objavljamo imena darovalcev. V Sempolaj-u so prispevali: Grgič Rudi 500 lir, Perčič Bogoljub 100, S-krk Albin 200, Peršič Angel 100, Z-a-gar Alojz 100, Knez Karel 100, Ferjančič Silvan 65, Koz-mina Marjeta 200, Srez Alojz 200, Perčič Zorka 130, Vesela družba 600, Trampuš 110. V Lonjerju je dal -vzgled se-k-cijski komite, ki je prispeval 6.000 lir, celica Dimitrov je pa S I. SEJE OBČINSKEGA SVETA V NOVEM DOMU NA REPENTABRU w Sele sedaj so protestirali zaradi od god it ve volitev v eoni A V soboto večer je bila prva seja jesenskega zasedanja občinskega sveta na Repentabru. Seje so se udeležili vsi svetovalci. Po prečitanju zapisnika zadnje -seje je župan prečita! resolucijo, s katero svet odločno protestira proti odgoditvi volitev na STO. Resolucija, ki je bila z gotovimi popravki in s črtanjem enega odstavka soglasno sprejeta, naglasa med drugim, da bo občinski svet podal ostavko v primeru, da bi se volitve ne izvedle v teku ib' mesecev. Ne bomo se spuščali v podrobnosti omenjene resolucije — in to tudi z-ato, ker je prišla na dan mnogo prepozno, saj so vsi ostali občinski -sveti protestirali, čim je VU od-godila volitve — pač pa -moramo podčrtati dejstvo, da bi ostavka izvoljenih svetovalcev lahko privedla do tega, da bi višja oblast imenovala svojega komisarja, ki bi upravljal obči- V.U. JE URGIRALA SODNI IZGON Še pred rokom so hoteli izseliti PD “Škamperle„ nadstropju. Tragični skok $amo-porok pa je bilo 30. V -tem tednu se je zopet pojavil problem Ljuds-kega doma pri Sv. Ivanu, kjer ima svoj sedež P. D. «Škamperle». Kakor zgled-a, si VU še posebno prizadeva, da bi bil izgon društva in ostalih organizacij čim-prej izvršen. Dejstvo je namreč, da ni hotela počakati niti 15. februarja, to je dneva, ki ga je svoj čas določila sodnija za izpraznitev. V' torek 15. t. m. je namreč prejel zastopnik društva poziv tukajšnje preture za razpravo, na kateri na'j bi se izdal sadni-j ski nalog za takojšnjo izpraznitev stavbe. To je na razpravi tudi zahteval odvetnik, ki zastopa -tukajšnjo finančno intendanco, katera toži -sveto-ivansko prosvetno društvo. Seveda se je zastopnik -društva odločno uiprl takemu nezaslišanemu postopanj-u finančne intendance in sodnik je nato vendar odbil to nečuveno -zahtevo. Značilna pa je izjava, ki je na razpravi nehote ušla zastopniku tožeče stranke in sicer. da VU urgira izpraznitev stavbe. K-a-kor vidimo, -se torej ponavlja sličen primer kot glede izigona Enotnih sindikatov iz stavbe -v -ul. Montfort' in drugih demokratičnih organizacij. Tudi v tern primeru je prišlo do jasnega in nedvomnega izraza protil-judsko in nedemokratično -stališče VU, ki noče upoštevati kulturnih potreb svetoivan-skega prebivalstva, kot noče -upoštevati dejstva, da je stavba neoporečna last Svetoivancev, ker so jo zgradili z lastnimi sredstvi. Iz tega zadržanja VU se da obenem sklepati, da 'so vesti, -ki -krožijo med tamkajšnjim prebivalstvom, docela resnične. Ze več ča-sa namreč kroži glas, da namerava uporabiti vojaška oblast stavbo -za zabavišče okupacijskih čet. SvetoiVansko prebivalstvo pa ne more dopuščati te nove krivice, s katero bi m-u bila odvzeta vsaka možnost kulturnega izživljanja, to pa tem bolj, ker je bil Ljudski dom zgrajen s trudom in žulji domačega prebivalstva. no, kar bi prav gotovo ne bilo v interesu občanov repentabr-ske občine. Pravilna je zahteva po volitvah. To zahtevo prav gotovo pod čiri jo vsi prebivalci občine, kakor tudi prebivalci vseh občin STO. Zato je prav, da od nje nikdar ne odstopimo. Za tem je svet razpravljal o prodaji neke parcele pri Orešju, za katero je prosil Karel Lazar iz Velikega Repna št. 82, ki namerava zgraditi stanovanjsko hišo. Prodali so mu 600 k v. m-, gmajne -po • isti ceni kot ostalim. Sledila je izvolitev komisije za revizijo volilnih imenikov. Va-njo so -bili izvoljeni svetovalci Škabar Karlo, 'Guštin Angel. Lazar Josip in Milič Alojz; za namestnike pa so bili izvoljeni Tavčar Mario, Purič Jože, Guštin- Edvard in Škabar Silvester. N-ato je svet razpravljal o šestmesečnem -gospodarskem načrtu, za katerega je dobila občina nakazila v znesku 18 milijonov lir. S to vsoto bo občina asfaltirala trg v Velikem Repnu, popravila razne ceste, nekaj poljskih poti ter uredila prostor ob ostro-škem vrtcu in občinski hiši. -Nekateri svetovalci so na. to kritizirali občinsko -upravo, ki da -dela po svoji volji, ne oziraje se na prave potrebe občanov. Kritizirali so tudi dejstvo, da skrbi prvenstveno za popravila cest, ki služijo predvsem za manevre okupacijske vojske. Ob zaključku seje je naš svetovalec in odbornik tov. Lazar kritiziral dejstvo, -da so -bili od županstva povabljeni -k svečani otvoritvi novega občinskega doma poleg višjih civilnih in vojaških osebnosti tudi predstavniki nekaterih političnih skupin, pri čemer pa se je hote ali nehote pozabilo na naše predstavnike v tržaškem občinskem svetu. Ta pristranost je vsekakor obsodbe vredna. Izključitev Iz KP STO Celica aparata KP STO je izključila iz svojih vrst šoferja Lanzo Rudolfa zaradi politične in moralne nepoštenosti ter izdajstva. Kadrovska komisija, ki je odobrila izključitev svari vse tovariše, naj ne imajo stikov s tem elementom. Celica KP STO v Dolini je obravnala na svojem rednem sestanku, ki je bil 10. t. m. položaj Prašelj Slavka. Sklenila je, da se prvotni sklep o črtanju navedenega Praselj Slavka iz partijskih vrst spremeni v izključitev iz KP sto zaradi izdajstva in povezave s titovci, glavnimi sovražniki demokratičnega gibanja. Celica poziva vse člane KP in demokrate, dsf prekinejo vse stike s tem elementom. Družabni večer na Kontovelu Prosvetno -društvo «Ivan -Vojko» priredi danes 19. t. mi. ob 20. uri družabni zabavni večer, ki bo v dvorani na Kontovelu. nabrala med sledečimi: Cok Marija 150, M. -M. 200, Pertot 100, Lovrenčič 100, -Severi 200, Lorenzi 100, Mavec 200, N. N. 100, C o,k D-uilio 200, Maiala-n Anton 200, Benčič Jak db 200, Batič Gizela 100, Cok Ivan 200, Petronio Luigi 100, Batič Milka 200, Cok Karel 100, Gombač Anton 100, Gombač Emil 100, Cok N. 100, Batič Miran 50, Glavina Srečko 100, Pečar M. 100, R. F. 109, -G,lavina U. 50, Pečar R. 100, Laurenčič Josip 200, Viola Marija 50, Cok V. 200, Križmančič Anton 150 lir. Podton j er je prispeval odstotek od prodaje časopisov 2.890 lir. Nadalje je celica Passionarla prejela od naslednjih: Gorjan Marija 100, Vršič Marija 50, Mohorčič Štefanija 200, Betti Angela 200, Prelc Antonija 50, Grgič Nina 200, Zuljan Marija 100, Mezgec Katerina 200, San Ottavia 200, Skrij Pina 200, Mlač Helena 200, Kranjec Andrej 100. Celica Žnideršič je poslala svoj prvi prispevek: Blažič Katerina 5.000, družina Carniel 1.000, Vrabec Karel 1.000, Žnideršič 1.000, družina Facchin 500, Ukmar Marija 300, Zacc-hi-;na 200, N. R. 300, Pahor Viktorija 400, Mosna Guerrino 200, Slava Košuta 500. Sekcija v Barko-vljah je darovala 5.000 lir. Na pobudo «Trst-ZSSR» Vedno večji uspeh konferenc o SZ Navdušenje, s katerim je naše ljudstvo sprejelo po vaseh in mestnih krožkih člane delegacije, ki je bila v SZ, nam daje veren dokaz o veliki ljubezni, ki jo goji do prve dežele socializma. V teku konferenc, ki so jih imeli delegati so se poslušalci živo zanimali o življenju in napredkih, ki so jih dosegli sovjetski narodi pod modrim vodstvom Stalina. Velika preobraževalna dela narave, ki se izvajajo v sz bodo prinesla milijonom prebivalcev še večje blagostanje. Tov. Malalan je imel nad 25 konferenc v okolici in na podeželju, za njim pa se vrstijo tudi drugi člani delegacije. Povsod so konference dobro obiskane. Povsod živa želja poslušalcev, da se iz pripovedovanji očividcev, ki so živeli nekaj tednov med sovjetskim ljudstvom, podrobneje upoznajo z načinom življenja, dela in študija v raznih sovjetskih republikah. Ob zaključku konferenc so poslušalci zastavili govornikom vrsto vprašanj. To je najboljši način neposredne povezave med govornikom in občinstvom, ki postavlja na dlan vse, tudi najbolj neznatne probleme. Prav taki problemi so nerazdruiljivi del vsakdanjega življenja slehernega človeka in družine. Položaj, ki se je ustvaril na našem Ozemlju, kot vojaški bazi in dnevne klevete, ki jih širi ves tisk na račun SZ in dežel ljudske demokracije, postavlja pred nas nalogo objasnjevalnega dela med množicami. Naraščajoči uspeh teh konferenc nam potrjuje, da sledi slovensko in italijansko prebivalstvo z velikim zanimanjem stalnemu napredku ZSSR na vseh poljih, predvsem pa v politiki miru in neodvisnosti vseh narodov sveta. Delovanje Zveze pionirjev STO Danes 19. t. m. ob 15. uri bo v Gabrovcu pionirski sestanek. U-stanovil se bo pionirski oddelek za to v as,in razdeljene bodo istočasno tudi izkaznice. Po sestanku bo predvajan kratek zabavni film. Sličen ustanovni sestanek oddelka pionirjev bo v ponedeljek 21. t. m. ob 18 uri v Nabrežini, kjer se bo tudi predvajal kratek film za male udeležence. 3 3 0 0 69 fS,al 2 2 0 0 52 i 2 2 0 0 71 p 2xi 3 1 0 2 39 k J , 2 0 1 1 35 I ®51 3 0 1 2 53 * A 3 0 0 3 48 illiža, --------------------m— ..... _________________________jca Conski predsednik noče javnih- V ponedeljek 21. t.m. ob 15. urn se sestane na sedežu v Trstu, trg Ponterosso 6, III. osrednji odbor Zveze pionirjev STO. Za tedeì dni Sobota 19. Marij Nedelja 20. Sebastijan izbi krajec) Ponedeljek 21. smrt Lenin» Torek 22. Vincencij Sreda 23. Rajko Četrtek 24. Evgen - Petek 25. Severin. _ ZGODOVINSKI DNE t>BN< 21. 1924 je umrl naj več ji človeštva, ustanovitelj jetske zveze in Boljše partije Vladimir Illjič Lt 21. 1921 je bila na kongres Livornu ustanovljena K nistična partija Italije A TRST II. Val. col. 306,1 g SOBOTA: 13. Šramel kvitašča 19. Pogovor z ženo - 21. melodije - lepi glasovi - . “■*ni Ples za -konec tedna. 'ti v NEDELJA: 9. Kmetijska 'anie ja - 11.30 Oddaja za najmjlFrt... 13. Glasba po željah - 16. .. cert moškega zbora iz Sv. IJim - 18.30 Koncert pianistke Daniel r Bratuževe - 19. Iz fUmskega.;],, ta - 21. Književnost in umer “ PONEDELJEK: 18.15 Mftlti Koncert za klavir v d-mošarji 19. Mamica pripoveduje - 21. L cert sopranistke Slavice Bat10 s te - 21.20 Čajkovski: Romeinii Julija - 22. Richard Strauss:,,.,-valir z rožo. 2. dejanje. ,. M TOREK: 13. Glasba po žeMo i 19. Angleščina po radiu - 6. od cija - 20. Slovenski motivi -mn», Aktualnosti - 21. Dramatiz, ul( zgodba - 22. Richard StraussZvan valir z rožo, 3^ dejanje. -arje um z- u. uujai. SREDA: 13. Pestra opernVjati-19. Zdravniški vedež - sba - t». zjuravmsKi veaez -i, --Sola in vzgoja - 21. Klava> č koncert prof. Mirce Sancinftija 22.30 Slavni pevci. . ČETRTEK: 13. Slovenski ; Ki - 19. Slovenščina za Slovej0lh 20. Koncert violinista prof. o sp la Sancina - 21. Radijski odi V. Calvino: «Človeško bitje»,., v 3. dej. nato Priljubljene rHev dije. žad, PETEK: 13. Glasba po žefrU 18.30 Koncert sopranistke Kozem - 19. Angleščina po r$ih i 7. lekcija - 20. Slovenski idol» „ 20.30 Tržaški kulturni raz< ni 21. Rahmaninov: Koncert št.’eda ----- Uva ki ; rei -jrami ir v 'Poln NOGOMET *ale Jutrišnje tekme: anki I. kategorija: Kolonja - Skteegh v Bo-ljuncu ob 8.30; Pristanite]«, Iči - RnTbnH.rn sr TrohÀnli ki - Rozand-ra, v Trebčah 10.30: Rojan - Vesna, v Trt^ok ob 12.30: To-varna strojev -h ljs Marko, v Bo-ljuncu ob 13; I v-| sin - Costalunga, v Bolj-uncj 14,30; Primorje P. K. - Sv. J-e t!( v Nabrežini ob 14.30. čga II. kategorija: Trebče - „ lec, v Trebčah ob 8.30; CM’ b Proleter, v Boljuncu ob 10.3upan; brežina - Union, v Nabrežitiltiče’ 10.30? ^Vi rt us -^Partizani, v Vol- čah ob 14.30. Počiva Corale. Lestvica za I. Frausin 10 6 Costalunga 10 7 Pristaniščniki 10 5 Rozandra 10 6 Sv. Jakob 9 6 Skedenj 10 4 Primorje PK 10 5 Vesna 10 3 Arzenal 11 3 Rojan 10 2 Sv. M-arko 10 2 Kolonja 10 2 To-v. strojev 10 2 Lestvica za II. Proleter 7 6 Partizani 7 5 Corale 8 4 Trebče 7 4 Virtus 7 2 Opčine 7 3 Nabrežina 7 1 Cebulec 7 1 Union 7 0 29 f rji 19 ‘bi > 18 iki in 2 3 23 l10 »C 2 5 16 2itosl 2 6 22 3-slej 2 6 19 2U," 1 7 10 Z,.1*1 0 8 12 2'iitet 0 8 16 p oTlfke 11 19 1' svo 2 2 23 l avm 1 2 23 1)81,, „ 3 2 10 '0p 13 17 i|eta is ii levi i 8 oSnen 3 2- Uti s košarka I. kategorija moški: Sv. A Set Vrdeia, na Skoljetu ob 10.4 v T Skoljet - Frausin, na SkoljeL * - - - v skev.P 16.45; Skedenj - Inter, . _ ob 10.30: Magdalena - Arzen^ieg Skednju ob 15.45. ebi II. kategorija moški: Rinjsatj Skedenj, na Skoljetu ob 9; T" na strojev - Inter, v Skednj' dej 14.30; Pristaniščniki - Sv. Mtldsk na Skoljetu ob 15. Počiva A0,-leja. L 1 Zenske ekipe: Skoljet - pbden niščniki, na Skoljetu ob >e žv Sv. Alojz - Inter, na Skoljefvai«. 14; Skedenj - Frausin, v Skf 1 ob 9.30. Počiva Aquileia. Lestvica Magdalena Inter Arzenal V rdel a Frausin Skedenj Sv. Alojz Skoljet Upri 3 0 0 154 fJ1 in 2 0 1 126 l|Va l 2 0 1 134 lrotji 102 182 i,,:11- 1 0 2 97 r1) i 0 0 3 126 1a rti j 0 0 3 81 liločr Lestvica za II. kategorik'Z 3 0 0 102 fPei Rinaldi Inter Sv. Marko 3--------- . 3 201 no Se vc 2 101 49 jdan Tov. strojev 3 10 2- 61 s ■ Pristanišče 2 10 1 37 ■ sts Aquileia 3 1 0 2 90 l®rsk, Skedenj 2 0 0 2 62 i ta Zenske ekipe u Aquileia - - - . Fraunsin Pristaniščniki Inter Skedenj Sv. Alojz Skoljet konferenc o Vanonijevi reform 2at Tq ;v , am r*Pr Prepoved konference malih trgovcev in obrtnikov Zopet smo priča novemu nezaslišanemu kršenju osnovnih demokratičnih svoboščin 5 strani conskega predsednika. Tokrat pa je šel v svoji gorečnosti, da -ustreže predpostavljenimi, že preko vsake mere. «Verboten» conskega predsednika je zadel tokrat srednje sloje in sicer male trgovce in obrtnike. Kakor vidimo, je torej nedemokratični pritisk na naše prebivalstvo iz dneva v dan večji. Do včeraj je consko predsedstvo cenzuriralo lepake in letake naše Partije in drugih demokratičnih organizacij ter prepovedalo več naših javnih zborovanj. Ta svojevrstna «načela» o demokraciji pa so začeli izvajati sedaj tudi proti dru-gim slojem prebivalstva. Gre namreč za prepoved konference, -ki jo je nameraval organizirati odbor za zaščito malih trgovcev in obrtnikov za jutri predpoldne v dvorani kina «Massimo». Na -konferenci je imel predavati občinski odbornik iz mesta Bologne Athos Bellettini in sicer o davčni reformi na podlagi Vanonije-vega zakona. Vprašanje, ki zanima posebno obrtnike in male trgovce, kateri so z reformo nedvomno me-d najbolj prizadetimi. Conskemu predsedniku pa verjetno ni bilo po godu, da bi se javno razpravljalo in kritiziralo zakon, ki ga je odobrila v Italiji demokristjanska vlada in kateri je bil po volji V.U, žal, razširjen tudi na naše ozemlje. Prepoved gornje konference o problemih, -ki -so velike važnosti za male trgovce in obrtnike, je seveda le nov člen v dolgi verigi nezaslišanega zapostavljanja najbolj enostavnih pravic svobode in demokracije. Na-jnovejši «verboten» je izzival -povsem upravičeno ogorčenje ne samo med prizadetimi krogi, nad takim pojmovanjem demokracije se mora zgražati vsak -dobro misleč človek, pa naj pripada kateri koli politični struji. ašicj ----------------------------risp Poziv davkoplačevalčevo, 1 Za podaljšanje r^snc davčnih prijaV'ara, Zveza malih posestnike*110, poslala VU resolucijo, v J’lpen ri predlaga, naj se rok za; tlli Javo dohodninskih davko^te zapade 31. -t. m., podaljšan» 30. junija t. 1. 11 va. Slično zahtevo je izgla5®°st tudi občinski svet v -Milja^P® 5pji, ki je bila v sredo. jb*ti Vsekakor pa poziva ^ malih posestnikov vse Ki*1'11 valce, male posestnike itcU n' so že prejeli formularji® davčno prijavo na podlagi1' Sl za VU št. 169, da se za >*-e e nitev prijave in pojasnila jU(ljv nejo na sedež v ul. Zonta 'tr kjer je na razpolago vsaK^0&” od 8 30 do 13. ure izveden, davčnih zadevah. 'enc, ^°dn Odgovorni urednik t'°*(i RUDOLF BLAŽIČ (BiaČ1.0 bt Založništvo «DELA» /°Po Tiska tip. Adriatica, RismoVDi ,, Dovoljenje AJS udj