Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti i fl
3 fl. : za pol leta 2 fl. po pošti
5
fl. 30 kr
Tečaj XII
Ljubljani v saboto
maja
1854
List 36
Imenitnost apna za kmetijstvo

(Dalje in konec.)
Živo apno pa razjeda in razdeva tudi parst in kam nje; zato je njegova moć velika, da parsteni deli zemljiša razpadejo in kamniti se spar
ktera je bila z apnom poštupana, berž povléci in pomesati s p a r s t j o, da apno ohrani vecjo moč, zakaj, če leží raztrošeno pod milim nebom, sena pije ogelnokisline iz zraka in pride tako ob svojo moč. Da naj se pa apno s sognjitim gnojem še le v zemlji zmeša, smo že povedali.
stené.
Ker
v težki ilovnati zemlji take stvari
same po sebi le poćasi sparstené, ker v taki zemlji zrak ne more lahko do njih in se iz gnojca tudi ogelnokislina těžko nareja, je lahko zapopasti, da
Gospodarske skušnje

QPosetve preminjevati ali kolobariti % mno v ravno takošni težki zemlji je živo apno velika gimi pridelki) je velik dobiček za kmetovavca na
dobrota, da se potrebno sparstenenje hitreje do- Več straní: i. Kmetovavec z manjšim zemlji
Vf	«	j	1	111	t*	1/
versi
m*,	pv,*«	.iv ~ ^ r vcu sutiiu. i. i\uiciuva,veu ni et u j » i ni h c m i j 1
; iz tega pa se tudi razvidi, da za lahko šem več opravi, ako se žito z osupljivimi ša
zemljo ne more biti tako dobro.
deži
T
?
in sad
y
pri verhu koreninice delà, versti
saka rastlina ima nekoliko apna v z drugim, ki gré ž njimi bolj globoko; prahe ni
treba, kjer se sadeži tako preminjajo. 2. Zemlja
5
za
sebi. Ce v kakošni zemlji ni dosto apna stajajo rastline v svoji rasti. Po tem takem za- se bolje obdela inje bolj rodovitna, ako se more z apnom njivo gnojiti tudi za to dobro biti, večkrat seje detelja ali trava na njivo ; korenine
da dobivajo rastline tisto merico apna, ktere potre- njene so buj ej o
rtju i čísnul uš usiu ni ci ivu opna j ivu/ic uuuc" ujtiit/ au ji ^nOJ , ni tt au » tuni ai cjauu omui/íi , i
da veselo rastejo. Večidel imajo zemljiša se okopujejo in osipljejo, se izčisti njiva od ple
in če se večkrat sadé sadeži

ki
J J 5	VtOtlU iaOit/JU» F ttiuil 1II1MJU /il/UJIJIOa OV uavpuj	1U	J J 5	^íVJOH IIJI»U vu. piv
toliko apna v sebi, koliko r ga je potreba rastli nam véla. 3. Kmetovavec si bolj z ago tovi svoj pri v živćž, in kjer kmetovavec svoje polje dobro gnojí. delek; v zemlji je večsortnega živeža za rastline
s
zamore
*ecr
y
j
da ne more apna ponianjkovati,	eden je tim, drugi un im tečen; kdor noče svoje
zakaj v ž i vinske in gnoju pride toliko apna v zem-	njive preveč izmolsti, naj tedaj ne seje zaporedoma
Ijo, da vsega tudi naj obilniši pridelki iz njive po-	enacih rastlin na njivo. Tudi skor ni leta, da bi
vžiti ne morejo. Vsaka njiva, ki se pridno obde-	bilo slabo za vse pridelke; če včasih eno spodleti,
luje in dobro gnojí, ima od leta do leta več apna	pa drugo obrodí. Dobro je tedaj, ako si gospodar
v sebi. Vendar so nektere rastline, ki ga več iz	svoje polje tako vravná, daprideluje več sort pri
zemlje jemljejo kakor druge: tako ga naj več	delkov. Naj bi tedaj osipljivim sadežem in ži
tt 1il# t lit A v # • t	• I • I I % • v • 1 J • v 4
potřebuje detelja in tobak , potem socivje in oger
vinski
klaji
naši
sica
j
potem pesa in krompir, potem seno, in naj svojih njivah dajali.
kmetovavci več prostora na
manj z i ta.
Zato
učé
bolj prileže detelji, tobaku,
vse skusnje, da se apno naj
■	1	v • •	•	1
SICI.
{Drevje saditi na kupe, kamor se je parsti socívju in oger- nanosilo). Namest da za drevje narejamo v nero
dovitno zemljo jame, v ktere vsujemo potem dobre
zemlje in postavimo drevesa va-nje, svetjejo ne
kteri sadjorejci napraviti iz zemlje kupe in v nje more zrak lože vrivati, kteri napravlja, da se lože saditi drevje. V jame zasajene drevesa rastejo le tako
Apno rah I ja zemljo; za tega voljo je apno tako koristilo težki zemlji, da v zrahljano se za
vse sparsteni, kar je vnji in se kisanje v nji zader
zuje.
potreba obilnega apna na njivo
-- — - y	- -j - — —^ ----v ' "j"	dolgo, uuivii/i imaju auii/uitit; pi uotui a *\ aj v /jaou
Da pa zemljo zrahljati zamore, se vé da je jami; kakor hitro pa prilezejo korenine do nerodo
dokler imajo korenine prostora kaj v zasuti
vitne zemlje, začnó hirati. Kupi pa se dajo večji
Apno popiva amo nj a k iz zraka in zader- napraviti, in korenine se zamorejo pod unanjoruso
razširjati, če nimajo pod kupom prostora vec.
(Da se % živino s eno ž et popase je vcasih bolje, popiva tudi ogelnokislino iz zraka in zemlje, kakor da se pokosi). Skušnje so poterdile, da skor
zuje tistega, ki se napravlja v pognojeni zemlji je tedaj tudi od te strani koristno. Žgano apno pa
in se združivši ž njo se spreminja potem v ogelno- vsaka trava izzačetka hitreje rase, kakor pozneje;
kislo apno, m m vtu ioftuiaůjcui|ivi»muji5uu, «m- za pervin t pavcov veiiKo niireje zrase KUKur za
pak je bolj milo. Je tedaj velik razloček med unim druzih in tretjih 4 pavcov. Tega se lahko vsak
ni več tako razjedljivo in ojstro
am
za pervih 4 pavcov veliko hitreje zrase kakor za
in tim apnom, unega (ojstrega, zivega) je moc prepriča, ako pokosi travo vselej kadar je za veliko večja, kakor milega ogelnokislega, ki je enak pavce zrasla, in če potem pridelek teh košinj pri
meri s pridelkom navadne ene košnje. Ker se tedaj z dobičkom le take senožeti kosé* na kterih trava
laporu ali soldanu.
Kadar se apno gasi, se sprime s
čistega apna 1 funt vode in potem imamo
funti funte
za seno naj
manj
čevelj velika zrase

je
v prah razpadenega ugašenega apna. Ce se apno očitno, da na druzih travnikih, kjer le majhnatra s to mero vode gasi, je prav; taka apnéna moka vica rase, več zaleže gospodarju pri živini je lepo rahla in se dá lepo zmešati z zemljo. Če je vode preveč, ni apno dobro ugašeno; če je je
če da
tak travnik večkrat popastř, kakor ce ga enkrat kosi.
pa premalo, tudi ni prav. Vselej je pa treba njivo9
v
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji
niea, Krajn (to je, prikrajno město), kot pa Kranj
eko
y
Kranja, Kranjica in Kranjec, ter Kranj *). • • i i « « « . . .
Kdor
Al
Poslovenil Mihael Verne.
Koristnost hribov.
ne bilo za našo zemljo bolj;
pa taji, da se j v teh besedah ne najde, tak naj li
prave g a Krajnca ni slišal teh
veri am e
da
nobenega
ako bi nje po
veršje tako neravno ne bilo, in ko bi je toliko grozovitih biti od hribov ne gordilo? Podoba zemlje bi bi dalj imeli
imen izgovarjati, ali pa da so ga ušesa goljufale.
Misli pa kdo: Krajna, Krajni, Krajnei itd. ne more
yy
kraj

y
bila rednisa, ljudje
ker Krajoci krej namest kraj
zgovar
jamo
5
vidili
tisti naj ve, da Krajnei v sklanjanji zgovarjamo
ložej potovali in lahko sto dražih korist dalje krája, kráju, krájem itd. z dolzim á. Ravno
y
?
ako bi zemlja povsod ravna bila. Znabiti pa
y
da
se motim v svoji misli. Zoabiti da bi morali, ako bi na renine
tako je dolgo zategnjeni a v vsih besedah, ki so od ko
»
kraj

izpeljane, n. pr., v k rajec, kraj e v i na.
poversju zemlje hribov ne bilo, marsikaj dobrega pogresati. Nikoli nobeden ue rêce: krejec kruha, krejovina od sukna
Se o tem prav prepričati, hoćemo
koristnost
hribov nekoliko prevdariti. Potem se bo samo po sebi ali Chreine, se je pokazalo, ali smemo z napravo zemlje nezadovoljni biti. ali aj zgovarjajo
Že lastne oči nam kažejo, da na hribih iu gričih so studenci, ki se deloma iz obilega snega, deloma pa iz mokrih oblakov napravljajo, s kterimi so hribi vedno obloženi. Po njih se reke ohranijo.
ali per kreji hodim. Ko so pa nekoji Nemci pisali Krein
zato
zgodilo,
ker oui ei kot ai
Nemci so za Latini, ali po tem ko so sami imeli navado slovenske imena po taje zgovarjati, Krajni m rekli „die Karner" in so se do današnjih časov to ime
za Korosce ohraniii, ko so zraven tega poznejši čase
goste
Visoke gore, ki se od izhođa proti zahodu cez Krajnce bolj slovenščini primerjeno začeli „die Krainer"
Kraner" namest „Kamer" imenovati. Krajni ali
velike dežele širijo, deržé sopare vkup in jih v vodo
Take gore so tedaj, tako reci, precejavnice
9
V
kterih se hladna voda za ljudi in zivali napravlja, in ki
ali
Krajnei (lat. „Carni", nemški „die Kamer" ali ner
»
Krai
smo pa prav za prav vsi Slovenci, kar nas s svojo stermino rekam in potokom pad dajajo, da se naKrajnskem, v Gora tan i, okoli Ter s ta, na lahko po vsih dolinah razširijo.
Goriskem. v Istrii
Poleg neprecenlj
koristi studencov, ktere dobi
»
in naStajarskem biva, ako
y
so še druge reci
ravno
v
nismo vsi Krajoci v ožjem pomena, ne Korošci
y
y
kterih koristnost se ne * taj arci itd.
vajo s hribov
očitno kaže. Hribi so stanovališče naj koristniših ži val,	V tem sir ocem pomenu Krajne bi se slovensko
in redé brez naše naj manjše skerbi mnogo mnogo žival,	narečje ali naš slovenski jezik imel imenovati krajn-
ki so nam s svojim mesom in s svojirni kožuhi v prid.	ski jezik, po latinski lingua carnica(pane lingua
Na njih berdih rastejo drevesa, rastline in nedopoved-	carni olica), po nemški die windische Sprache
obilo zelišč in korenín, ki se v ravninah tako ne ali pa tudi die krainisehe ali karnisehe Sprache
y
ponašajo in tudi tako dobre niso. V hribih se naprav- da bi ljajo rude in kovine, ki bi se v ravnih krajih, ko bi ločili.
ga
od
českega,
ruskega, poljskega
in serbskega
ker slovenski so ti vsi. Ljudstvo
S a
ue imenuje
tadi v njih bile, ne množile, ker bi potrebne vlastnosti tje v en dan krajnskega. Slovensćiao pa v ozkem
ne imele
pomenu krajnski jezik zvati, kakor bi jo samo današnji
Verh tega so hribi dezelam v brambo zoper merzle Krajnei ali Krajnei v ožjem pomenu govorili, bi bila ss
eeverne in iztocne vetrove, eo dojice nar zlahnejsih skih tert in založnice biserov, branijo, kakor naravni
na
sipi, dežele silovitosti morja in viharj
in deržé
bičnost. Prilog „slovenski" ni nič druzega kot to, „slovanski" ali „slavjanski", in ni dovolj določiven,
od našega jezika posebej hoćemo
govoriti.
kar
V
ce
Nemci nam
biti zemljo v ravnotezju. Is njih ima clovek saj najlepse prav dejo „dio Winden" ali „Windischen", in nas jezik
/vIa.Ia nljr-A rw ûiiltO in n<i 11 i ' Vi ûfk £3 ! I O ni*ilûtnû 1 anra 70 v^tKriff rl^l nnî í a rv a tvroia /I î a firî n (li riA^ A ^ nt*n aV) aU
zglede okrog sebe, in na njih so sila prijetne lege za
posamezne pohištva in za cele mesta
prav določijo ga zvaje „die windische Sprache
Ti moji vidi se bodo množim čudni zdeli, tudi meni
Res je, da nekteri hribi so nevarni in strasni, ker se je kaj
tacega
čoti pred nekaj časom čudao zdelo.
strašne potrese napravljajo in ogenj in pogubo po bližnjih pa ne sebičnost, ampak povestniške premišsjevan^a so
krajih širijo. Al premisliti je treba
da
ker
pio, so
litar in druge rude k rodovitnosti zemlje veliko pomagajo, iu ker jih je v živež in v namakanje vsih rastlin treba, je tudi prav pristojno bilo, da je bila, tako réči. občna
me h tim sklepom pripeljale. Víndi ali Vene d i se iz Veneškega preselivši v naše zlajna kraje so bili naj-
pred
po domače in sploh Krajni imenovani. Krajna
y
jadranska Slovenija
y
zakladnica za te reči napravlj
po nemški ;,das windische Land"
y
da bi se iz nje po ali die „windischen Lander".
zraku po vsem poveršju zemlje delile in širile. In če
Krajnske planine (Alpes Carnicae) so bile pozneje
ravno eo s tem nektere nevgodnosti zdruzene
9
se ne sme Juljovca (Alpes Juliae) imenovane po Jalii Cesarji
y
ki
vendar zastran njih višja modrost in dobrotljivost grajati, pervi izmed rimskih vojskovodjev (699 ali 697 po za ker jih neprecenljive dobrote dalječ presežejo. Ko bi hribov četku Rima, to je, kacih 55 let pred Kr.) čez nje ho
ne bilo, bi ne bilo tudi mnogoverstnega kamnja goverstnih rud; in vse reke, vse jezera in vsi studenci
iva loža biti. in mnogo ple-
in mno- dil. Sextus Rufas (in Breviario c. 7.) pravi
yy
Pod
bi zginili. Celó morje bi moralo smerdlj Mnogo najlepših in najkoristniših rastlin,
cesarjoma Jalijem in Oktavianom je bila cesta narejena
čez
Jaljovco
a
Slovensko ime Krajna, po nemški Krain (ne Karin revno in žaiostno nia) je najti, kolikor je znano, najpred v dvéh listinah živeli, ako bi nam ena sama teh reči odvzeta bila. cesarja Otona II. od leta 974 in 983, kjer stoji pisano
men žival bi popolnoma pogrešali.
Tako povikšajejo tedaj tudi hribi modrost, vsigamosročnost
C h r a i nm ar ch e , Chreine. Latinščevavci so za da
»
y
in dobrotljivost bozjo
našnje Krajnsko napravili zmanjševavno ime s konč
Zgodovinske pisma.
Pervo pismo.
imenu „Krajnapo latinski „Carniaa
nico ola
„Carniola",
in so e tim pokazali, da to ime ne
pomeni cele nekdajne Krajne, ktere narod je bival od jadranskoga morja do Donave. S tim ko so „Carniola" napravili, so hotli tudi na znanje dati, da naKrajnskem o d d e 1 e k
(Konec.)
Iz do zdaj rečenega lahko spoznamo, da je bolj
prav pisati Krajnsko, Krajna, Krajnec, Kraj-
tistega
zaroda stanuje, ki je bil nekdaj (se vé da od tujih ust) Kami imenovan in da je Krajnsko
Primeri gosp. Terstenjak
odov. pregled
Norej
u
na str. 86. lista 32. letosnjih ..Novic4"
yy
Noriku in
Vred.
143
en kos nekdanje Kar nie, in da je Kami ia Karnia bivšega rektorja magnifika in profesorja zdravilstva na
eno ime s Krajni, Krajna, in da je li ra zli čno zgovarjano. visocih šolah pražkih, častnega člana
mnogih
5?
učenih tihega
Življenje imenitnih Slovanov
J. A. Supančić.

družtev itd. Rajni bil je mlajši brat češkega genija", po čelem izobraženem svetu slavno znanega, za česko literaturo najzaslužnejega učenika
9
velikega
Jo
mož
?
Bil je Supančič naš eden izmed naj izverstnisih ktere je krajnska zemlja rodila — zvezda leske-
verli
Zivel, delal in koncal je
domovine; Ijubezen
teca na nebu pesnistva. mož na tuji zemlji, kakor več sinov in poštovaoje vsih pravednih ste ga pa povsod spremljale ter položile venec tujih cvetic na gomilo njegovo Opisal je življenje tega našega rojaka slavnoznani dohtar
sipaJungmana, in kakor on, rojen v Hudlicah pri Berunu (I. 1775). Pokopan je zraven tega svojega glasovitega brata, kakor je rajni že ob življenju svojem želei. — Gosp. F. S. Kodym, izverstni vrednik českega kmetijskega lista (kteri je z novim letom svoj prejsni naslov: „Tydennik" v bolj primerni „Hospodářské noviny"
že
dva delà toliko
znamenitega,
ob
k m e
in prof. R. Puff v Mariboru. Iz zivljenjopisa tega po-snamemo nekoliko verstic, ki bi uteguile biti zanimive bravcem „Novic".
Bela Ljubljana je rodila Janeza Antona Supančič a 22. maja leta 1788. Stariši mu niso bili bogati
premenil) izdal je
čekoristnega spisa: „Najglavneji temelj tijstva: kmetijska kemija (ločba) v krásnem českem převodu, po slavném prof. J. A. Stockhardt-u iz-
in široko hvaliti tega
dolgo

bili so pa omikani in pošteni. Hodil je mládenec v ucil-nice svojega rojstnega mesta, ter uspešno doveršil nauke latinske in modroslovske. Potem je bil nekoliko časa učenik v hiši nekega vrednega plemenitnika, kjer je imel čas in priložnost pečati se s pesništvom pa tudi z do-
delanem. Ni potreba na prevoda, ker se po izverstnosti svoji in — moremo po pravici reci — po zaresni i zvi most i svoji že sam hvali in priporočuje. Gotovo je, da si je dr. Kodym s tim delom za česko literaturo veliko slavo pridobil, kar po-terjujejo celo ostři kriti kar ji česki, kteri presojevaje
godivěčino in starinoslovjem.
Pozneje je bil namestni učitelj na gimnazii v Ljubljani, nekoliko let za tem pa učitelj zemljopisja in zgodo vine v Cel ji. Til posebno se je udal pesništvu, ter po časopisih priobčil mnogo prelepih plodov pesni-akega daha svojega. (Posebno v nekdanjem Ijubljanskem
pervi že pred izdani dél Kodymovega prevoda „kmetijske kemije" Stôckhardtove pravijo, da ta převod zavoljo svoje tehničae doveršeoosti, krasotě narodnih izrazov in še drugih mnogih prednost zares
v •
zasluzi, v znanstvenem
in
graškem tedniku
je mnogo
njegovih lepih pesem).
medaljoslovju, ro-
knjizevstvu slovanském biti izgled za vse enake delà, kterih v příhodnosti pričakujemo. — Kako marljivo bratje česki v „slovanskih Atenah" — v delajo za razširjevanje časopistva, in po tem takem za po pol njen je narodnega knjižestva, naj Vam to služi
Pragu
zlatnem
Zraven tega je tudi marljivo delal v doslovju in deželepisji domorodni.
Leta 1819 je bil izvoljen učitelj 5. razreda gim
za nov dokaz: da g. Jaroslav Pospišil
kujigár,
da malo tacih imamo
pripravlja veliki literarni
časopis, kterega bo on sam izdajal. Natancneje o tem
nazialnih soi v Mariboru. Goreča in krepka beseda v časopisu novem Vam še zdaj nič povedati nemorem, ker
i	—	t	_	—	__ftl	.	-	_	w	_	.	.	. a	-
naukih, ki jih je razlagal, in prijazna obnaša ste mu naklonile vse serca njegovih učencev.
Prihajati pa so jele telesne nadloge, nevesele okolnosti in druge razmere, ktere so motile serce čutljivega
se ni natanko doloceno , kdaj bode zacel izhajati.
Za
gotovo pa kmalu , ker mu je že dovoljenje došlo od tu kajšnega c. k.
vladnega
namestništva.
Tudi zraven
pesnika. Podkopovale so notranje bitje njegovo, meu «»»-»i»»	v«™«... ^vij^u.^. »ci.
tim ko na videz je bil še vesel in duša marsikterega prinaša sedaj razan svojih navadnih književnih prilo
med
izhajajočih že dvéh humorističnih časopisov čeških bode izhajal še tretji takošni perjodiški list. — ..Lumira
S
omikanega družtva.
Leta 1831 je prostovoljno premenil učilno mesto ter se podal v Ko per. Nenavadni način ondašnjega življenja in druge razmere so bile uzrok, da je jel če-dalje huje bolehovati, ter po britkem terpljenju umerl 26.
vsaki teden se dvé prilogí.
Slovenskim mládencem
9
Zložil je bil Sapančič mnogo
julija 1833. Spremili so domaći in tuji truplo preblagoga pesnika, kterega so hvaležni učenci nesli na poslednje počivališče.
krasnih pesem, ktere so tiskane bile po raznih časopisih; razun teh je spisal tuđi „Potovanje iz Celja v Sevnico", „v Sočbe" itd. Na svitlo je dal tudi lepo dramo pod naslovom: „Der Tiïr-kensturm auf Marburg"	" ' fi SS ■ ja ■ E
kteri se hočejo popolnoma soznaniti s češkim narečjem in njegovim književstvom, priporočujem za mladež lepi časopis, kteri pod naslovom „Zlaté Klasy" (vrednik mu je učitelj g. Rozum) v tukajšni kamnotiskarni g. Jeli-neka, z lepimi podobami slavnih slovanskih
mož
in tudi
drugih važnih predmetov okinčan, vsaki teden enkrat na pol poli izhaja, in za mladež obilo sladkega medu prinaša. (S tim listom se tudi premije za celo- in polletne naročnike darujejo.) Z Bogom!
Zorislav.
Dostavek k članku »o Vrazovi zapuščini«
Popisovaje zbirke narodnih pesem, nahajajocih
----------0 _	ee v Vrazovi zapuščini, nisem omenil zbirke kranj-
Slovel je S. posebno v liriškem pesništvu in v Bkib. Kdo jih je nabral, nevém za celo. Mislim pa,
To
pesniških pripovedkah in baladah.
da gosp. dr. Koče var, vredni prijatelj Vrazov.
Zapustil je mnogo rokopisov pesniškega in zgodo- v dosego vece popolnosti svojega popisa po dolžnosti
ki pa
, zalibog ! so se pogubili po
vinskega obsežka,
smerti njegovi.
Bil je Sapančič sredoje postave; temne oči njegove so se leBketale milogoreče ; gladki govor njegov nazna
svoji dostavljam

Spisatelj člankov: „o Vrazovi za
4 in: „Še nekaj o Vr. zap."
puse.
\s
Iz Uervanje na Stajarsk.
o
maja
liavno
njal je v vsem moža, ki je bil vajen omikanega sveta, lánskému vremenu nasprot so naši ilovnati griči letos
Prerano je zamerl izverstni mož. Ime njegovo pa terdoi bili kot vaše Kraške skale, ker silni vetri so jih
živi v vednem spominu prijatlov in učencev njegovih.
J.S.
Novičar iz austrianskih krajev
venomér brisali in sušili; razpokana zemlja in vso rast-linje je zevalo po rosi, mali dež 28. aprila pa je vse

Iz zlatnega Praga 20. apr. 12. t. m. ob 6.
uri zvečer spremili smo na pokopališče z veliko žalostjo zasluženega českega spisovatelja doktarja Ant. Jung-man-a, viteza reda Lavoslavovega, c. k. svetovavca,
na str. 4. tega lista (60.) v 1. stolpu pri koncu članka „o Vrazovi zapuše." ima se namesti:
V 20. listu „Novic"
nekteri visokouceni gosp." itd. čitati : „nekteri „„visoko učeni"" gosp. itd."
99
mož. kteri
se sam med „visoko
učene" Hervate šteje) kar se
za odvernj
napenega razumljenja s tim popravlj
vsakojakega
Pis.
1 i i
oživil
A
reci
smemo: da narava
V
se
mladilo izbujenje obhaja. Le slana
le zdaj veselo spo- sovražne barke preč, ktere so hotle le nekoliko kazno
nam
v
zuga
5
ki nam vati rusovske baterije za to, ker so streljati zaćele na
je ze vec mladja in cvetja posmodila. Zita so scer redke,	tisto barko, ki je prišla po Angleže in Francoze, ki so
tù in tam pomerznjene in slabe, pa nam še vender ne-	stanovali v Odesi.—General Paskievió je do 20. maja
kaj obetajo; radovedni smo posebno: kako se bojo ob-	vsim nentralnim barkam dovolil izhod iz rusovskih lak
našale tište, ktere nam je nemila lanska toča	ob Donavi. Od Omer-pašata se sliši, da je z 70.000
vinogradih je šlo arno od rok
sejala. Delo v bo ljuba tertica obrodila, ne vemo.
kako
ga
vojaki se vzdignilv proti Dobruči z namenom, rusovsko Za vojsko se pri armado napasti. Ze već ćasa se govori, da sejeOmer-nas málokdo zmeni; s Turkom se scer strašijo, in se paša zaměřil v Carigradu in da bo sultan narnest njega
boje po starih povestih. Cujejo se tudi prazne kvante; Ismail-pašata postavil. Černogorci so namenili dan sv. pripoveduje se, postavim, da Anglež ima armado v zračnih Jurja za zaćetek svoje vojske; že jih je 8000 z orožjem
balonih in jo pošilja na pomoć Turkom ; tam pa pokouča previđenih. — Serbijo morajo vsi rusovski podložniki o 4 veliko, število Turkov, ker iz visoćine misli, da nad Ruse dnéh zapustiti ; „serb. dn." pravi, da Serbi so na dvoje raz-
mmmmm h hhhmh hh
bije.
Take pripovedke dopadajo prostému ljudstvu; iz cepljeni: eni so Rusoljubci, drugi Turkoljubci.
serca mu privošimo tako nedolzno
veselje; želimo le, da
marsiktero drugo
vrazo in babjo vero opustili
y
ki je
ostanjk paganskih zdaj
minister Rusel je v deržavnem zboru rekel, da austrian-ska armada bo obsedia Serbijo le tedaj, ako bi se med
Ger-
casov; da le ene omenim, povem,da Serbi vstaja vnela, ali ko bi Rusi jo obseeti hotli.

ko bučno seme sadé, se mora sajiveć kaj zlagati, ški vstajniki (3000 mož) so bili od Oamana-pašata te
da zrastejo debele! Al ni to zalostna smesnica?
dní premagani in Oeta (Arta?) jim je bila vzeta.
Iz Gorice. Milostljivi knez in veliki škof Goriški Gerški kralj je v hudizadregi; francozka in angležka
Lušin je umerl 2. dan t. m.
vlada ste mu zažugale: ako ne zatare punta, bota nju
Ljubljane. Komisija, kteri je oskerb za Iju- poslanca prevzela administracijo gerškega kra
V i •	•	*	•	i «	^	j	4 i	vr « • ^v «	«	«	« «	« «
bljansko mocirje izrocena, je prepovedala, da to Ijestva. Kralj Oton se pa menda ne boudai, spomlad se ne smé
Admiral
mah žgati, ker je dosih- Napier je bil od švedskega kralja sila prijazno spreiet. mal tako suho in lepo bilo, da se je letos, kolikor je za „Deutsche Volkshalle" piše, da sv. oče papež želé
več
da
se austrianska vlada združila z Angleži in Fran
V •
obdelovanje polja potreba bilo, že dosti žgati zamoglo. Tudi pozneje ne smé nobeden mahu zažgati, dokler mu tega cozi v turško-rusovski vojski. — Francozka vlada je po ne bo dovolila komisija, ktera bo določila: kteri kos klicala spet 80.000 vojakov na vojsko, mahu je pripraven in potreben, da se zažgć se
i
Sliši
da zaćetek c. k. deželnega poglavarstva v Lju
»
bljani po novi osnovi bo 29.
tega
mesca.
Prihod pomladi

Novičar iz mnogih krajev
y

Z velikim balom, kakoršnega na Dunaju ne pomnijo in ki so ga mestjani v redutnih dvoranah napravili, so se v nedeljo koućale slovesnosti v čast poroke Njih veličanstva. Okoli 10.000 povabljenih se je snidilo na krasno okinčanem plesišu, ktero sta tudi cesar in cesarica počastila z nazočnostjo svojo, ter sta bila sprejeta s tisučernimi veselimi glasi. Sploh so se Dunajčanje tako serčno obnašali o ti preveseli prigodbi, da so cesar mestni depu-
tacii očitno rekli: da v vsem so spoznali spet stare
verle Dunajčane. V vedni spomin slavne poroke so bile kovane svetinje z obličjem Nj. veličanstev. Iz cesarskih rudnikov je lánsko leto v ces. dnarne kovnice prišlo 6258 mark zlata in 117.054 mark srebra.
V Galicii je živinska kuga popolnoma potihnila. Od rusovsko-turške vojske se sliši, da terdnjavo Sili-strio Turki še zmiraj pogumno branijo, in da so Rusi še 180 topov tje peljali, premagati jo. 23. aprila je bila nek pri Cernovodi huda bitev, ki je 6 ur terpela, pa se je za Ruse ravno tako nesrečno izšla kakor bitev pri Kostel i in Kost en či. Za gotovo se pripoveduje, da bojo Rusi kmalo pri Oltenici čez Donavo šli in da, če Silistria pade, bojo vso moć proti Sum li obernili.
Pozdravljena bodi 0 ljuba pomlad
0 tvojem prihodi Se moram radvať.
Prišle bodo tiče Iz tuj ih dežel,
Cvetele cvetlice V brezbroji kardel
V
Ze solnce prihaja Prijetno gorko,
Pozneje zahaja Za belo goro.
Planine znebile Se bodo snegov
Se cede vernile Iz niž jih bregov.
Na jezeru zginil Debeli je led ,
Je ribić odrinil Od kraja jo spet
Polje bo orati Poljanec začel,
In ters obrezvati Nogradnik vesel.
Studencek prejedel Je studni oklep, Iz spanja zavedil Metuljcek prelep
Iz celega gerla
Prep
zdaj kos
y
Ga zima je terla, Ki revež je bos.
Zmed grive ruj ave
Ze griljcek škerli. Iz vele goščave Tik slavček žgoli.
Iz griča do griča
y
Iz
gaja v gaj
Vesel ega kri ca Ni konca ne kraj'.
Stan kursa
Na Kalafat ne mislijo već. Car Nikolaj je 11. (23.) Obligacije aprila razposlal po svojem cesarstvu razglas, v kterem dee
iznova kliče narod svoj na vojsko za pravoslavno vero
in rešenje zatiranih bratov. Konec
razglasa
se takole
glasi:
44'/
Oblig. 5°/0 od leta!85l B 111
5
4
3 2'/
0
z
0
2 yy yy
yy
86 V 77 %
70%
55
Berkoncica trobi
Iz hriba na pian:. Kdorkoli je v sobi Naj pride na dani
Zdaj Vesna prihaja Iz južnih zemljá, Oživlja, omlaja
Stvarjenje svetá. -Vojtek Kurnik, kolář,
Dunaji 4. maja 1854. fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl. 841/2 fl,
i yy
5)
Naj zvé celo kristijanstvo, da carova misel je Oblig.zemljiš. odkupa 5% 83'/
misel cela pravoslavnega naroda, ki je zvěst ostal Dogu in edinemu njegovemu sinu, izveličarju našemu Jezusu Kristusu. Naša vojska je za vero. Bog je z nami, kdo bode zoper nas?" Plemenitaži rusovski so ponudili caru desetin o svojih dohodkov za celi čas vojske in napravo vojnega kardelaiz svojih dnarjev. — Bombardiranje O dese je jenjalo; 23. aprila so se podale
Zajemi od leta 1834
• #

r>
1839
229
121 V
»
Y>
T)
T) »
»
Windišgrac Waldštein.
r> r> » r>
v r>
20 20 10
r>
T)
y>
297,
8 n
29 „ 10 „ 6fl. 19
Kegleviceve
Cesarski cekini
Napoleondor (20frankov) 10 fl. 48
Suverendor.......18 fl. 20
Nadavk (agio) srebra
i yy
100 fl. 363
/•i
fl
Lotei
srećke
V Terstu 29. aprila 1854: 87. 00. 4. 3. 71
Prihodnje sreckanj
Terstu bo 10
na Dunaj v Gradcu
3. maja 1854
1854.
22. 44. 68
maja 10. 62. 87. 47. 41. 48. 52
Prihodnje srećkanje bona Dunaju in v Gradcu 13. maja 1854
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jozef Blaznik.