ltoStnina plačana t gotovinL
Leto XDL, sta 226
Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 6
—	Telefon St. 3122. 8123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Fo<fružnica Celje: Kocenova uHca 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čdslo 78.180, Wlen St. 105.24L
Ljubljana, četrtek 29. septembra 1938
Cena 1 Din
amberlain, Daladier, mussolini In Hitler
esfanejo danes u IHonakonem
Nem den preokret v položaju — Svet zopet upa, da se bo posrečilo preprečiti vojno Druga Eooseveltova poslanica Hitlerju — Mussolinijevo posredovanje v Berlinu
London, 28. sept. br. Današnji dan je prinesel v razvoju krize, ki se je zadnje dni stopnjevala in dosegla sinoči, kakor je izgledalo, svoj vrhunec, nenadni preokret, ki je znova dvignil upanje, da bo Evropi prihranjena grozota nove vojne ter da b0 končno vendarle prišlo do mirne in sporazumne rešitve vseh perečih problemov.
Odločilno je posegel v razvoj evropske krize prezident severnoameriških Zedinjenih držav Franklin Roosevelt, ki je davi naslovil na nemškega kancelarja Hitlerja nov brzojavni apel in sprožil idejo sklicanja mednarodne konference. Ponovno se je Roosevelt z vsem poudarkom izjavil proti uporabi sile in za nadaljevanje pogajanj za vsako ceno, da se doseže mirna rešitev češkoslovaško-nemškega konflikta. Njegov apel, ki je bil objavljen po radiju skoro po vsem svetu, je zbudil novo upanje za ohranitev miru.
Vsebino svojega apela na Hitlerja je sporočil Roosevelt tudi Chamberlainu, Daladieru in Mussoliniju, katerega je še posebej prosil, naj tudi on stori vse, da se prepreči vojna.
Po objavi Rooseveltove poslanice, ki je na vsem svetu naletela na velik odmev, so se dogodki razvijali malone z bliskovito naglico. Precejšnje olajšanje je izzval najprvo demanti berlinske vlade, da so neresnične vesti, da je Nemčija izročila Češkoslovaški nov ultimat, katerega rok bi potekel danes ob 14.
Angleški ministrski predsednik Chamberlain je dopoldne naročil angleškemu poslaniku v Rimu lordu Perthu, naj izvrši demaršo pri italijanski vladi in jo pridobi za to, da uveljavi svoj prijateljski vpliv pri nemški vladi ter nasvetuje nadaljevanje pogajanj in opustitev vsake vojaške akcije proti Češkoslovaški. Po izvršitvi tega naloga je lord Perth obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in mu ob enem predlagal sklicanje konference štirih velesil, to je Anglije, Francije, Nemčije in Italije. Na tej konferenci naj bi se razpravljalo o likvidaciji češkoslovaško-nemškega spora.
V	Berlinu sta se istočasno zglasila pri kancelarju Hitlerju francoski poslanik Francois Poncet in anglešk; poslanik Neville Henderson, ki sta imela vsak po eno uro trajajoč razgovor s Hitlerjem.
Popoldne je lord Perth drugič obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ki mu je pri tej priliki sporočil, da je stopil ministrski predsednik Mussolini v telefonsko zvezo s kancelarjem Hitlerjem. Hitler je pristal na to, da se ponovno sestane z angleškim ministrskim predsednikom Chamberlainom ter da se na ta sestanek povabijo tudi francoski ministrski predsednik Daladier in italijanski ministrski predsednik Mussolini.
Ta vest je bila kmalu nato potrjena v vseh štirih prestolnicah z uradno objavo, da se bo konferenca štirih državnikov sestala jutri popoldne v Mona-kovu.
Ob 15. popoldne je imel angleški ministrski predsednik v spodnji zbornici govor, v katerem je razpravljal o razvoju češkoslovaško-nemškega konflikta. Ko je med govorom bil obveščen o Hitlerjevem povabilu na sestanek v Miinehen, je to takoj objavil in izjavil, da se bo temu povabilu odzval. Seja je bila nato takoj prekinjena in odgodena do ponedeljka.
Zvečer je imel francoski ministrski predsednik Daladier kratek govor po radiu, v katerem je prav tako poudaril važnost jutrišnje konference v Mona-kovu in naglasil, da si bo z vsemi silami prizadeval, da pride do mirne rešitve.
Angleški ministr. predsednik Chamberlain odpotuje v Monakovo jutri zjutraj ob 7.30 z letališča v Hestonu. Francoski ministrski predsednik Daladier bo prav tako potoval jutri dopoldne z letalom, italijanski ministrski predsednik Mussolini pa je že nocoj krenil na pot s posebnim vlakom. Ali bo potoval Hitler z vlakom ali z letalom, še ni znano.
V	Miinehen so nocoj odpotovali iz Berlina tudi angleški, francoski in italijanski poslanik.
žbeni komunike
Pariz, 28. sept. br. Agenciji Havas in Reuter sta ob 18. objavili enako se glaseče naslednje sporočilo:
»Jutri se sestane v Munchenu konferenca, na kateri bodo sodelovali nemški kancelar Adolf Hitler, angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain, francoski ministrski predsednik Edvard Daladier in italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini.
Pred sklicanjem te konference, za katero je dal pobudo kancelar Hitler, so se vršili važni diplomatski razgovori. Ob 11.15 je kancelar Hitler sprejel francoskega poslanika v Berlinu Francois Ponceta, ki mu je sporočil nove predloge francoske vlade za mirno ureditev češkoslovaško-nemškega konflikta. Raz-
govor je trajal eno uro. Takoj nato je Hitler sprejel angleškega poslanika v Berlinu Nevilla Hendersona. Tudi ta razgovor je trajal nad eno uro.
Hitler je imel nato dolg telefonski razgovor z Mussolinijem, nakar je po nemških poslanikih v Parizu, Londonu in Rimu povabil državnike na konferenco, ki se bo sestala jutri dopoldne v Munchenu.
Italijanski zunanji minister grof Cia-no je imel v zvezi s tem dva dolga razgovora z angleškim poslanikom lordom Perthom.
Hitler je tudi pristal na to, da za 24 ur podaljša rok za mobilizacijo nemške vojske.«
mberlainovo poročilo angleškemu parlamentu
Orisal ]e razvoj evropske krize, o sedanjem položaju pa ni več govoril, ker je medtem prejel vabilo na današnji sestanek štirih velesil
London, 28. sept. b. Svojo izjavo o mednarodnem položaju je ministrski predsednik Chamberlain na današnji seji parlamenta začel z besedami:
»Danes smo v enakem položaju, v kakršnem smo bili 1. 1914.«
Chamberlain je podrobno opisal dogodke od prihoda angleškega posredovalca lorda Runcimana v Prago dne 3. avgusta t. 1. do današnjega dne. Glede svojega obiska pri Hitlerju v Berchtesgadenu dne 15. t. m. je opozoril najprej, da je ta njegov obisk preprečil nemško invazijo, za katero je bilo tedaj že vse pripravljeno. »Moj prvi obisk pri kancelarju Hitlerju je bil že prej v mojem načrtu, toda odločil sem se zanj v trenutku, ko se mi je zdelo, da z njim lahko odstranim nevarnost, ki je konkretno grozila. V razgovorih s kancelarjem Hitlerjem je bilo med drugim izrecno poudarjeno, da ostane dejansko stanje nespremenjeno, dokler se pogajanja vršijo.«
Sestanek v Godesbergu
Potem je Chamberlain razložil angleško-francoski načrt, sporočen češkoslovaški vladi. Pripomnil je, da je bil ta načrt iz-
delan v skladu s Hitlerjevimi zahtevami. Češkoslovaška vlada in prezident dr. Beneš sta v izredno kratkem času pristala na londonski načrt, zakar se mora češkoslovaškim državnikom in češkoslovaškemu narodu posebej zahvaliti.
V nadaljnjih izvajanjih je Chamberlain v glavnih potezah orisal svoje vtise o drugem sestanku s kancelarjem Hitlerjem v Godesbergu. Takoj v začetku je izjavil, da ga je že sam sprejem nemške publike v Godesbergu prepričal o želji nemškega naroda, da se ohrani mir. Bil je zato presenečen zaradi novih Hitlerjevih zahtev. Hitler je samo potrdil njegove slutnje, da spet neposredno grozi nemška oborožena intervencija. V tej zvezi se je dotaknil tudi vsebine svojega in Hitlerjevega pisma, ki sta bili izmenjani v Godesbergu. Glede na nove Hitlerjeve zahteve ni mogel nemškemu kancelarju obljubiti več, kakor da nemški memorandum predloži češkoslovaški vladi.
Nemške kolonije
O svojih razgovorih s Hitlerjem je še pripomnil, da mu je nemški kancelar iz-rečno izjavil, da so njegove zahteve glede
sudetskih Nemcev zadnje teritorialne zahteve v Evropi. Izven Evrope bo Nemčija zahtevala samo še kolonije, vendar upa, da bo mogoče to vprašanje rešiti mirnim potom.
Glede memoranda praški vladi mu je Hitler še posebej pripomnil, da bodo nemške čete po preteku ultimativnega roka zasedle samo na priloženem zemljevidu rdeče označeno ozemlje, to je ozemlje z nemško večino.
Mussolinijevo posredovanje pri Hitlerju
Chamberlain je nato na kratko karak-teriziral glavne dogodke po predlogu nemškega memoranda v Pragi in je govoril tudi o vsebini novega pisma Hitlerju, ki ga je v Berlin odnesel sir Horace Wilson. Ker Hitlerjev odgovor po Wilsonu ni bil zadovoljiv, se je v svojih skrajnih naporih za rešitev miru obrnil še na italijanskega ministrskega predsednika Mussoli-nija. Mussolini je italijanskemu poslaniku v Berlinu naročil, naj takoj intervenira pri Hitlerju za odložitev že določene splošne mobilizacije za 24 ur. Mobilizacija bi se bila morala proglasiti danes ob 14. uri. Hitler je italijanskemu poslaniku izjavil, da pristaja na Mussolinijev predlog spričo svojih osebnih simpatij do italijanskega ministrskega predsednika.
Po Mussolinijevi intervenciji je Chamberlain prejel od Hitlerja osebno povabilo za sestanek z nemškim kancelarjem v Munchenu dne 29. t. m. Isto povabilo je Hitler poslal tudi italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju in francoskemu ministrskemu predsedniku Daladieru.
„Kriza spet preložena"
Po svojem sporočilu o povabilu štirih velesil je ministrski predsednik Chamberlain zaključil svoj govor z besedami: »Mislim, da ni nobenega člana tega doma, ki
mu ne bi odleglo pri srcu, ko je izvedel, da je kriza spet preložena. Nadejam se, da mi bo ta dom zdaj dovolil, da se umaknem s seje, ker želim premisliti, kaj bi še mogel storiti za rešitev miru pri svojem poslednjem naporu.«
Po Chamberlainovem govoru je bila seja parlamenta odgodena do ponedeljka.
Kaj je Hitler odgovoril Chamberlainu
London, 28. septembra. AA. (Havas) V svojem današnjem govoru je Chamberlain govoril tudi o pismu kancelarja Hitlerja, ki mu ga je prinesel Horace Wilson. V tem pismu naglaša državni kancelar, da nemške čete, ko bi prekoračile čsl. mejo, ne bi šle preko rdče črte, narisane na zemljevidu, priloženem godesberški spomenici. Dalje je Hitler poudaril, da te čete ne bi imele drugega namena, kakor vzdrževanje reda do plebiscita. Chamberlain je rekel, da se mu je zdelo nerazumljivo, da se vsa ta vprašanja ne bi dala urediti s pogajanji (ploskanje) »Zato sem poslal Hitlerju osebno pismo in mu predlagal, da bi šel v Berlin in se tam pogovoril s Hitlerjem, s predsednikom francoske vlade in z zastopnikom čsl. vlade. V tem pismu sem poudaril, da sem prepričan, da se da v roku tedna dni doseči sporazum.«
Kronski svet v Londonu
London, 28. sept. o. Dopoldne je bila seja kronskega sveta pod predsedstvom kralja Jurija VI. Na seji so bili ministrski predsednik Chamberlain, predsednik lordske zbornice, prvi lord admiralitete, finančni in notranji minister.
Kraljica mati v parlamentu
London. 28. sept. AA. (Reuter) Današnji seji parlamenta so prisostvovale tudi kraljica-mati Mary. vojvodinja Kentska in miss Chamberlainova.
Daladier po radiu
Obvestil je Francoze o današnjem sestanku v Munchenu, obenem pa se jim zahvalil za pogum in odločnost
Pariz, 28. sept. br. Za nocoj ob 19. je bil napovedan govor francoskega ministrskega predsednika Daladiera po radiu, da bi francoski javnosti obrazložil sedanji mednarodni položaj in razvoj dogodkov zadnjih dni. Govor so pričakovali v vsej javnosti z veliko napetostjo, zlasti še, ker so napovedovali zelo važne izjave.
Ob 19. se je res oglasil po radiu Daladier, toda imel je zelo kratek govor, v katerem je izjavil:
»Napovedal sem, da bom nocoj po radiu obrazložil francoski javnosti mednarodni položaj. Rano popoldne pa sem prejel povabilo nemškega kancelarja Hitlerja, naj pridem jutri v Miinehen na sestanek, ki se ga bodo udeležili še angleški ministrski predsednik Chamberlain, italijanski ministrski predsednik Mussolini in nemški kancelar Hitler. To povabilo sem sprejel. Razumeli boste, da na predvečer tako odločilnih posvetovanj ne morem podati izjav, kakor
sem jih prvotno nameraval. Polagam pa važnost na to, da se pred svojim odhodom na ta sestanek zahvalim vsemu francoskemu narodu za njegovo pogumno in odločno zadržanje. Posebno sem hvaležen onim Francozom, ki so bili vpoklicani pod orožje, ker so s tem svojim odzivom dokazali odločnost vsega francoskega naroda. Moja naloga je zelo težavna. Od vsega začetka sedanjih mednarodnih težkoč nisem niti en dan opustil, da ne bi z vsemi silami delal za rešitev miru in za zaščito francoskih življenjskih interesov. V zavesti, da ravnam v popolnem soglasju z vsem francoskim narodom, bom jutri ta prizadevanja nadaljeval.«
„To pot je vse dobrou
London, 28. sept. AA. (Reuter) Ko se je Chamberlain vračal iz parlamenta na Dow-ningstreet, je vzkliknil množici, ki se je bila zbrala pred poslopjem predsedstva vlade: »To pot je vse dobro!«
Drugi Rooseveltov
apel na Hitlerja
Apel je sestavljen v energičnem tonu in pravi, da je odločitev o vojni ali miru v Hitlerjevih rokah
Washington, 28. sept. AA. (Havas). V svoji brzojavki Hitlerju daje Roosevelt pobudo za sklicanje konference vseh držav, ki so zainteresirane na Češkoslovaškem. Ta konferenca naj bi bila v kaki nevtralni evropski državi. Besedilo brzojavke se glasi:
Želim vam potrditi prejem odgovora na mojo brzojavko od 26. septembra. Bil sem prepričan, da boste z menoj enakega mnenja glede posledic, ki jih ni mogoče videti naprej, kakor tudi glede neprecenljive nesreče, ki bi zadela ves svet, če bi izbruhnila evropska vojna. Vprašanje, ki se danes postavlja, ni v tem, ali so bile storjene kake krivice in zablode v preteklosti, sedaj gre za vprašanje usode današnjega in jutrišnjega sveta. Svet zahteva od nas, ki smo sedaj voditelji narodov, da izpolnimo svojo najvišjo nalogo, ki obstoja v tem, da vodimo narode k srečnejši bodočnosti in sicer ne za ceno mučenja in smrti milijonov ljudi. S tem, da so se države v svetovni vojni lotile sile, ni bil dosežen mir. Zmaga in poraz sla bila enako neplodna. Ta nauk je moral izučiti svet. Zato sem poslal 26. septembra svoj apel vam, predsedniku čsl. republike in min. predsednikoma Anglije in Francije. Dve stvari sta bili, na katerih sem vztrajal in sicer:
1. da morajo biti vsa nesoglasja med Nemčijo in ČSR urejena na miren način, in
2. da bi mogla grožnja z uporabo sile dovesti do splošne vojne.
Ta grožnja je prav tako nekoristna kakor neopravičena. Ogromne važnosti je, da se pogajanja nadaljujejo brez preki -njenja, dokler se ne doseže pravična in koristna rešitev. Moje prepričanje glede
____Am mno ponedeljka.
Naročnina znaša mesečno Din
Za inozemstvo Din 40.—___
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123,8124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon St. 2455, Pelje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1.
telefon St. 65._
Rokopisi se ne vračajo
teh dveh stvari Je postalo še bolj trdno
sedaj, ko so znane izjave odgovornih državnikov Nemčije in Češkoslovaške. Apel, ki sem ga poslal, je imel samo ta namen, da se pogajanja nadaljujejo, dokler se ne najde mirna rešitev, in da se izognemo uporabi oborožene sile. Sedanja pogajanja niso prekinjena. Morejo se nadaljeva-ti^če izjavite vi, da se naj nadaljujejo.
Ničesar ni napoti, da se sestane konferenca zastopnikov vseh zainteresiranih držav, ki naj bi bila v kaki nevtralni državi v Evropi. Ta konferenca bi nudila priliko, da se reši to vprašanje kakor tudi druga vprašanja, ki so s tem v zvezi, v duhu pravičnosti in za trajen mir. Po mojem mišljenju in po velikih skušnjah je nadaljevanje pogajanj še edini način, da se vprašanje takoj reši na solidni podlagi.
Če pristanete na mirno rešitev v tem duhu, bo stotine milijonov ljudi na vsem svetu, — o tem sem prepričan — priznalo ta vaš korak, da ste storili veliko uslugo vsemu človeštvu. Dovolite mi, da vam izrazim svoje skromno mišljenje, da bi ves svet, moški in ženski, smatral vas za odgovornega, če bi zanemarili tudi naj-skromnejši apel, da se vojni izognete. Vlada USA nima političnih interesov v Evropi in ne bo prevzela nikake obveznosti pri poteku sedanjih pogajanj, imamo pa pravico in se tudi zavedamo svoje odgovornosti kot del sveta do svojih sosedov. Odločna želja našega naroda zahteva, da njegova vlada povzdigne svoj glas proti vojni in da vam pošljem ponovno opozorilo.«
Apel sporočen vsemu svetu
VVashmgton, 28. sept. AA. (Havas). Vse ameriške radijske postaje so objavile na vseh dolžinah radijskih valov svecu drugi apel predsednika Roosevelta v originalu, v nemškem, francoskem, španskem, portugalskem in italijanskem prevodu.
Roosevelt je besedilo brzojavke sam sestavil in napisal s svinčnikom, zatem pa ga pozno zvečer sporočil ministru HuIIu. Vse osebje zunanjega ministrstva je delalo včeraj ves dan pod osebnim nadzorstvom Roosevelta ter prevajalo poročila iz inozemstva in za inozemstvo, posebno za London, Pariz in Berlin.
Predmet posebne pozornosti je dejstvo, da je Roosevelt poslal svoj drugi apel samo Hitlerju.
Vprašanje Pragi
London, 28. sept. AA (DNB). »Daily Telegraph« poroča, da je angleška vlada poslala čsl. vladi vprašanje, ali bi Praga sodelovala na kaki mednarodni konferenci, ki bi imela namen izdelati načrt za novo ureditev Evrope. Praga je odgovorila, da na to pristane.
Nemška uradna objava
Berlin, 28. sept. w. DMB objavlja naslednje uradno poročilo:
»Kancelar Hitler je povabil italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, angleškega ministr. predsednika Chamberlaina in francoskega ministr. predsednika Daladiera na osebni razgovor. Omenjeni državniki so povabilo sprejeli. Sestanek bo 29. septembra popoldne v Munchenu. Tako z angleške, kakor s francoske strani so bili danes stavljeni novi predlogi glede rešitve češkoslovaške krize. V zvezi s tem je angleški ministrski predsednik Chamberlain ponovil, da je pripravljen se še enkrat sestati s kancelarjem Hitlerjem. Istočasno je italijanski ministrski predsednik Mussolini ponudil svojo pomoč pri iskanju takojšnje rešitve. Češkoslovaška kriza že glede na nemške priprave ne dopušča več nobene odgoditve, marveč zahteva takojšnjo in kategorično rešitev. Spričo tega položaja in dejstva, da dosedanji predlogi ne odgovarjajo, je narekovala ta sestanek želja, da se napravi še zadnji napor za mirno izročitev sudetsko-nemških pokrajin Nemčiji. Zato je kancelar Hitler povabil predsednika angleške, francoske in italijanske vlade k osebnemu razgovoru. Upati je, da ta razgovor še v zadnjem trenutku dovede do sporazuma glede ukrepov, ki jih je treba storiti, da se izpolni obljuba Češkoslovaške glede izročitve sudetsko-nemških pokrajin Nemčiji.«
Konferenca že dopoldne?
Monakovo, 28. sept. AA (DNB). Podrobnosti za monakovski sestanek še niso določene. Za zdaj sodijo, da se bo sestanek štirih državnikov vršil ▼ Hitlerjevi reprezentativni palači. Ker bodo taji državniki prišli v Monakovo najbrže s letali, ni izključeno, da se bo konferenca začela že ob enajstih. Iz Berlina se je odpeljalo v Monakovo izredno mnogo časopisnih poročevalcev.
Mussolini že na potu
Spremlja ga zunanji minister grof dano
Rim, 28. sept. br. Agencija Štefani poroča, da je ministrski predsednik Mussolini v spremstvu zunanjega ministra Ga-leaza Ciana nocoj ob 18. odpotoval iz Rima v Monakovo, kamor je bil pozvan zaradi nenadno napovedanega sestanka ministrskih predsednikov štirih evropskih velesil: Anglije, Francije, Italije in Nemčije.
Kakor zatrjujejo politični krogi, pravi dalje agencija Štefani, se je Mussolini odločil za to pot šele po brzojavni poslanici, ki jo je prejel od Chamberlaina. Angleški ministrski predsednik mu je sporočil, da je poslal davi Hitlerju svoj poslednji poziv, naj se odreče nasilni ureditvi sudetsko - nemškega vprašanja, ki bi ga bilo vendarle mogoče v miru dokončno likvidirati. »Pripravljen sem,«
pravi Chamberlain v svoji brzojavki Mussoliniju, »še enkrat potovati v Nemčijo in se porazgovoriti z Nemci in Čehoslovaki, pa če to želi kacelar Hitler, tudi z odgovornimi zastopniki Italije in Francije. Prepričan sem, da se bomo jutri sešli in da boste tudi vi poskusili pridobiti Hitlerja za naše skupno stališče o nujnosti ohranitve miru. Izjavljam, da bodo obljube Čehoslovakov izpolnjene. Prepričan sem, da bi bilo mogoče doseči dokončni sporazum v enem tednu«.
Malo pred svojim odhodom je italijanski ministrski predsednik prejel tudi kratko poslanico ameriškega prezidenta Roosevelta, ki ga poziva, naj tudi on z vsemi silami in z vso svojo avtoriteto pripomore k ohranitvi miru.
Vsa prizadevanja gredo za podaljšanjem ultimata
Slovaki nerazdružno s Čehi
slovaški odgovori na nemške trditve o nasprotstvn med Slovaki in Čehi — Poslanica svetovnih
V Parizu in Londonu upajo, da bi se še dala vojna, ako Hitler ne vztraja na 1. oktobru, ki ga je postavil v svojem ultimatu kot Skrajni rok
Pariz, 28 .septembra, b. V poučenih krogih zatrjujejo, da sta angleška in francoska vlada trenutno soglasni v tem, da je treba storiti vse za podaljšanje roka nemškega ultimata Češkoslovaški. Zanimiva so v tej zvezi izvajanja oficioznega »Tempsa«, iz katerih dihajo nove nade. To polslužbeno glasilo francoskega zunanjega ministrstva piše namreč med drugim:	v
»Ako dobro presodimo sedanji položaj, pridemo do naslednjih glavnih zaključkov:
1.	Praška vlada je na nasvet Londona in Pariza izjavila svojo pripravljenost, da odstopi Nemčiji pokrajine z nemško večino.
2.	Nemška vlada tolmači obseg tega ozemlja nekoliko bolj široko kakor praška vlada, vendar se zdi, da dopušča plebiscit, katerega pogoji naj bi se sporazumno določili, ki pa so vsekakor zelo resnega značaja. 3. Ker ne zaupa češkoslovaški vladi, zahteva Hitler evakuacijo čeških oboroženih sil in zasedbo spornega ozemlja z nemško vojsko že dne 1. oktobra tega leta, pri čemer še posebej poudarja, da mora biti izročeno naznačeno ozemlje v sedanjem
stanju.«	,
»Ako stvari tako stoje, nadaljuje ,Temps , potem se vprašanje ne zdi nerešljivo. Vprašanje obsega ozemlje, na katerem naj bi se izvedel plebiscit, in sam postopek pri plebiscitu sta dejansko dve vprašanji, ki se
Praga, 28. sept. AA. (CTK). Slovaški , 'potrebo, da sodelujemo s CeW «m tesneje J^vensM^ikc objavlja dan. čla-	£Tlff5LSS
moreta in morata rešiti samo s pogajanji
ali z arbitražo. Ostane potemtakem kot glavna težava za sporazum samo vprašanje ultimativnega roka. V svojem govoru v Berlinu pa je Hitler tudi o tem dejal, da ie postavil ultimativen rok samo zaradi tega, ker se boji, da bi Praga ne izpolnila dane obljube o odstopitvi ozemlja. Chamberlain je v svojem včerajšnjem govoru izrecno pripomnil, da hočeta za izpolnitev praške obljube jamčiti Anglija in Francija. V tem je potemtakem jedro in vozel celotnega vprašanja, pa se zdi, da za presekanje tega vozla nikakor ne bi bil potreben
meč.«	. , „
Te ugotovitve »Tempsa« so izzvale v političnih in diplomatskih krogih veliko po; zornost, ker sklepajo iz njih, da gre sedaj vse prizadevanje angleške, francoske m
nek svojega glavnega urednika Huseka pod naslovom »Hitlerjeva zabloda glede Slovakov«. V članku navaja Hitlerjevo izjavo, da govore Cehi o edinstvu Cehov in Slovakov, ki ga sploh ni. To neresnico da je iznašel sedanji predsednik dr. Beneš. Husek poudarja, da so takšne trditve nekorektne ter da tudi ne drže številke, ki jih je Hitler v svojem govoru navajal z namenom, da ovrže pravilnost čsl. statistike. Glede tega vprašanja je dovolj, piše članek dalje, da hočemo ostati zedinje-ni s Cehi, prav tako, kakor so se za to odločili naši legionarji 1. maja 1. 1918. Bila bi tragična zabloda, če bi kdorkoli v inozemstvu ali pri nas doma smatral, da more izkoristiti naša notranja nesoglasja in v sedanjih težkih trenutkih voditi Slovake proti Cehom ali Cehe proti Slovakom. To se ne more nikomur posrečiti. Zelo dobro je, da je zastopnik Velike Nemčije
omeriSlfp vlade v tej 'smeri, to je za pokazal svoje karte. Resnica je, da je go-
TOdal^Snje roka nemškega Ultimata! Po I E- — —™	^
mnenju teh krogov tudi sinočnji Chamberlainov govor situacije ni spremenil, marveč jo prej še olajšal. Na eni strani je jasno in z izključitvijo takega dvoma sporočil Nemčiji in vsemu svetu, da bi Anglija aktivno in z vso svojo močjo posegla^v
vojno, na drugi strani pa je dal še večjo vrednost angleški in francoski garanciji, da bo češkoslovaška vlada izpolnila svojo obljubo.
Pariz se pripravlja
za vsak primer
Nemški državljani v Franciji še niso dobili poziva na odhod — Pariške otroke odpravljajo na deželo
tovo število zastopnikov slovaškega naroda imelo pred kratkim nekaj sestankov s Henleinom in njegovimi sodelavci, tega pa niso storili z namenom, da bi izdajali svojo domovino. Hoteli so se poučiti o namerah sudetskih Nemcev, zdaj pa vidimo točno vse načrte henleinovcev. Proti tem načrtom smo sedaj še bolj složni, kakor
smo bili prej.	_
Praga, 28. sept. AA. (CTK). Združenje slovaških književnikov je objavilo manifest ki pravi med drugim: Csl. država je odprla nam Slovakom pot do svobodne narodne eksistence. Čutimo brezpogojno
Slovakom: »Rajši
Stockhohn, 28. sept AA. Gotovo število svetovnih književnikov, med katerimi je več slovitih svetovnih pisateljev, je poslalo Cehoslovakom brzojavko, v kateri izražajo upanje, da svet ne bo videl vojnih strahot. V nasprotnem primeru zagotavljajo čsL književnikom, da književniki svetovnega slovesa ne bodo pozabili onih, ki se bodo borili za svobodo in civilizacijo.
Simbolična gesta
praškega nadškofa
Praga, 28. sept. o. Praški kardinal in nadškof Kaspar je danes izročil predsedniku vlade generalu Syrovemu meč sv. Vaclava. Prosil ga je, da bi z njim branil češkoslovaško domovino. Ta simbolični izraz solidarnosti češkoslovaških katolikov z vlado in češkoslovaško vojsko je napravil v Pragi zelo globok vtis in izzval velike manifestacije.
ČsL radio v srbohrvaščini
Praga, 28. sept. d. Češkoslovaške radijske postaje v Bratislavi, Košicah in Banski Bistrici oddajajo od danes naprej tudi poročila v srbohrvaščini. Poročila so namenjena informiranju čeških državljanov in drugega prebivalstva v Jugoslaviji. Imenovane tri postaje oddajajo ta poročila vsak dan ob pod 22.
Pariz, 28. sept. r. Vlada je izdala pravilnik za organiziranje obrambe francoske prestolnice. Obrambo vodi poseben odbor iz 34 članov pod predsedništvom nekega generala. Odbor ima štiri odseke V zvezi z zadnjimi dogodki je ustanovil Rdeči križ celo vrsto tečajev za bolničarke. Tudi v pariški okolici so pričeli graditi zaklonišča za primer letalskega napada. Premestili so tudi ulično razsvetljavo, tako da žarnice mečejo luč samo navzdol. V stranskih ulicah gori odslej samo vsaka četrta žarnica.
Promet na kolodvorih se je ze zopet normaliziral, ker so vpoklicani rezervisti že odšli na svoja zborna mesta. Živo je samo pri odhodih provincialnih vlakov s katerimi zapuščajo žene, starčki in otroci prestolnico. V zvezi s preseljevanjem otrok na deželo so zaprte tudi pariške ljudske šole do 10. oktobra. Ce bi bilo potrebno, se bo ta rok podaljšal.
Med vpoklicanimi rezervisti je razmeroma veliko število starejših mož, ki so sodelovali že v svetovni vojni in imajo zato bogate izkušnje. Ti starejši rezervisti so ostali za sedaj v svojih kadrih m bodo uvrščeni v formacije šele, če bi se izkazala potreba splošne mobilizacije. V primeru vojne bi bila njihova glavna naloga. da stoje s svojimi izkušnjami na strani mlajših vojakov, ki so odslužili svoj kadrovski rok šele po svetovni vojni.
Policija je zadnje dni zelo poostrila nadzorstvo nad vsemi tujimi državljani v Parizu. Iz krogov ruskih emigrantov se širiio vesti, da bodo v primeru vojne vstopili kot dobrovoljci v francosko vojsko.
Nemški državljani, ki prebivajo v Parizu. so prejeli opozorilo nemškega poslaništva. naj bodo pripravljeni za izselitev iz Francije. Do danes poziva za izselitev še niso dobili.
Pariz, 28. sept. aa (Havas). Danes ob 17.15 so v Parizu nalepili razglase, s katerimi se vpokličejo pod zastavo rezervisti, katerih mobilizacijski dokumenti imajo številko 8.
Načrt francoske parlamentarne opozicije
Pariz. 28. sept. br. Današnji dan v Parizu je potekel v znamenju zelo živahnih izmenjav misli med zastopniki parlamenta in vlade. Vodili so se razgovori tako z zastopniki parlamentarne večine kakor z zastopniki parlamentarne manjšine. Par-
lamentarno manjšino je pripeljal ministrskemu predsedniku Daladieru desničarski poslanec Louds Mlarin, [ki 3e todi sprejet tudi od predsednika republike Le-bruiia. Marin je v imenu parlamentarne manjšine naprosil ministrskega predsednika Daladiera, naj stori vse za mirno ureditev sudetskega spora. Predložil mu je tudi načrt parlamentarne manjšine o najprimernejši ureditvi vseh spornih vprašanj v zvezi s sudetsko krizo. Ta načrt predvideva med drugim, naj bi vse podrobnosti odstopa sudetskega ozemlja Nemčiji v skladu s pristankom praške
Hitlerjevo glasilo o stališča Italije
Berlin, 28. sept. d. V berlinskih političnih krogih zasledujejo z največjo pozornostjo zadržanje Italije in Mussolinija. »Volkischer Beobachter« pravi med drugim:
»Oficielna Italija še molči. Italija še ni odredila mobilizacijo svojih sil, temveč je res ostala mirna, kakor je napovedal duce v Padovi. Toda italijansko stališče se ne sme napačno tolmačiti. Italija lahko mobilizira v 24 urah. Pozabiti se tudi ne sme, da je sklican za 1. oktober ob 10. uri veliki fašizma. V tem primeru si je Italija sigurna skovito vržejo na tehtnico, če bo potrebno, vso težo do zob oboroženega italijanskega fašizma. V tem slučaju si je Italija sigurna zmage. Italija je zmagala v borbi proti sankcijam in veruje tudi to pot besedam
vlade uredila posebna mednarodna komi-	. voditelja, da bo »zopet zmagala«,
sija. Postopek glede ureditve madžarske- " ga in manjšinskega vprašanja v CSR naj se odloči na kasnejši čas, ko bo sudetsko vprašanje že definitivno rešeno.
Veleposlaniki pri Bonnetu
Pariz, 28. sept. AA. (Havas). Zunanji minister George Bonnet je včeraj zvečer sprejel poslanika Združenih držav Bullita ter sovjetskega poslanika Suriča. Ob 20.30 pa je sprejel angleškega poslanika sira Erica Phippsa. Kasno zvečer, ob 23., je sprejel Bullita tudi predsednik vlade Daladier. Njun razgovor je trajal četrt ure.
Pariški tisk o Chamberlainovem govoru
Pariz, 28. septembra. AA (Havas). Pariški tisk poudarja veliki pomen Chamber-lainovega govora ter naglaša, da mednarodna pogajanja niso samo velikega pomena za Češkoslovško, temveč tudi za ostali svet. Gre za to, da se obdrže velika načela. »Excelsior« piše: Govor angleškega ministrskega predsednika je bil zelo zmeren, lojalen in od sile preprost. »Ordre« pravi med drugim: »Neville Chamberlain je poslal snoči Hitlerju javen poziv za rešitev miru. Za Nemčijo bi bilo nespamet-no, če se ne bi zadovoljila s to zmago, ki se ji nudi brezplačno. Francija in Anglija morata že enkrat za vselej v popolnem sporazumu določiti smer svoje politike.« »Figaro« pravi: »Predsednik angleške vlade je prikazal današnjo dramo v pravi luči in sicer ne v politični luči, ker se v političnem pogledu more še vse urediti. Gre za moralno stran. Chamberlain je v nekaj direktnih in enostavnih besedah pojasnil anglosaško javno mnenje, da ne gre za sudetsko zemljo, pač pa za ohranitev večnih načel, na katerih sloni človeško dostojanstvo, brez katerega življenje ne bi imelo nikake vrednosti.«
Skrb za ameriške državljane
Washington, 28. sept. o. Mornariško ministrstvo je poslalo v Evropo dve veliki križarki, ki bosta v francoskih luikah vkrcali ameriške državljane, ki se nameravajo, sledeč pozivom ameriških poslaništev v Evropi, zaradi napetega položaja vrniti v svojo domovino. Tudi potniške ladje so prejele nalog, da sprejmejo na krov čim večje število Američanov iz evropskih držav.
Vtis Chamberlainovega govora na Ameriko
VVashington, 28. septembra AA (Reuter) V tukajšnjih političnih krogih so sprejeli sinočnji Chamberlainov govor s simpatijami ter ga primerjali z predvčerajšnjim govorom Hitlerja.
Jules Romain za mir
PARIZ, 28. sept. p. Francoski pisatelj Jules Romain, predsednik Penkluba, v katerem je 40.000 književnikov iz 50 držav, je objavil poziv nemškim in italijanskim književnikom, v katerem pravi, da prosijo francoski, češkoslovaški in angleški pisatelji nemške in italijanske tovariše, naj s svoje strani store vse, da se ohrani mir.
Bolgarski jesenski manevri
Sofija, 28. sept. o. Davi so se pričeli veliki jesenski manevri bolgarske vojske v južnih krajih države.
Japonska se še ni odločila
London, 27. sept. br. »Times« poročajo iz Tokia, da se, kakor vse kaže, japonska vlada še ni definitivno odločila, da bi stopila v vojno na strani Nemčije, če bi do nje prišlo. V japonskih krogih izjavljajo, da obvezuje protikomunistični pakt Japonsko samo za primer, če bi šlo za ideološko vojno med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo in bi bilo treba nastopiti proti boljševizmu. V sedanji evropski krizi pa ne gre za ideološka nasprotstva. Zlasti japonski gospodarski krogi so ne le odločno proti vmešavanju Japonske v morebitno vojno, temveč zahtevajo od vlade, naj napne vse moči, da sploh ne pride
do evropske vojne.
Tokio, 28. s:ipt. AA. (Havas). Havasov dopisnik je vprašal zastopnika zunanjega ministrstva, ali bi mogla evropska kriza izzvati kakšne spremembe v japonski politiki na Kitajskem. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil, da ®e japonske operacij^ na kitajskih bojiščih nadaljujejo po prej določenem načrtu.
Tokio, 28. sept. AA. (Reuter). Poročajo, da so gotove zainteresirane države vprašale v Tokiu, kakšno stališče bi zavzela Japonska v morebitnem evropskem spopadu. Po dosedanjih informacijah še ni prispel noben japonsiki odgovor na to vprašanje. Le to je izjavila Japonsika, da bo moralno podpirala Nemčijo in Italijo.
Pol stoletja že deluje CM D,
"	_	-	• t naceisi-vv ici i"«"""™'	--------
darujmo se za pol Stoletja S I spopadu v Nablusu je U Ubit en rad.
Vojna parada
v Berlinu
Berlin, 28. sept. AA. Havas. Celih pet ur so se motorizirani oddelki vseh vrst pomikali včeraj od 16. do 21. skozi Berlin. Ti oddelki so prišli od zapada in severa ter so namenjeni proti jugovzhodu. Čete so korakale po Wilhelmstrasse pred kan-celarjevo palačo in ministrstvom za letalstvo. Vojaki ne nosijo več številk na ovratnikih in čepicah. Prav tako so odstranjene številke z motornih koles. Videli so se tudi topovi najtežjega kalibra in tanki vseh vrst strojnice, radiotelegrafski oddelki itd. Te čete bi se mogle Berlinu izogniti, pravijo pa, da so korakale skozi Berlin zato, ker so nemški voditelji s tem hoteli poudariti pomen zadnjega Hitlerjevega govora.
Odpovedan Gobbelsov govor
Berlin, 28. sept. br. Za nocoj Ob 6. uri je bdi napovedan govor propagandnega ministra Gobbelsa na velikem zborovanju, M bi se imelo vršiti na prostem in za katero so bih pripravljeni že zvočniki po vsej Nemčiji. Gobbelsovega govora pa ni bilo, ker je bil glede na spremenjeni položaj odpovedan, kar je bilo po zvočnikih sporočeno tudi poslušalcem.
Nevtralna Belgija
Bruselj, 28. sept. AA (Havas). Zunanji minister Spaak je včeraj zvečer imel v radiu govor, v katerem je v prvi vrsti poudarjal, da belgijska vlada ni zamudila nobene prilike, da ne bi državi zagotovila miru. Dosledno je ostala zvesta politiki nevtralnosti, ki ji je nakazal pot pred dvema letoma kralj Leopold. Ta politika je imela zmerom za cilj, da se Belgija obvaruje vmešavanja v tuje zadeve, zlasti pa v kak zunanji spopad. Spaak je potrdil, da je Belgija odločena, da bo svojo zemljo branila pred vsakim napadom ter tudi ne bo dopustila, da bi se njeno ozemlje uporabilo za prehod. Naši veliki sosedje so razumeli našo politiko ter jo odobrili. Francija in Velika Britanija sta nam obljubili pomoč za primer neizzvanega napada. Nemčija nam je za-jamčila nedotakljivost naših meja ter nedotakljivost našega ozemlja.
Iz Španije
Salamanca, 28. sept. AA. (DNB) Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva javlja: Nacionalistične čete so včeraj na bojišču pri Ebru dosegle velike uspehe, ker so zavzele nove postojanke in odbile več napadov republikanskih čet, ki so utrpele velike izguibe. Na andaluzijskem bojišču smo odbili včeraj več napadov sovražnika na odsekih Villa Franca in Ble-mes. Ugotovili smo, da so republikanske čete zadnje dni izgubile mnogo tisoč ljudi. V zračni borbi smo zbili štiri sovražna letala.
Spopadi v Palestini
Jeruzalem, 28, sept AA. (DNB). V Palestini je bilo včeraj ponovno več incidentov. Arabski vstaši so zažgali policijsko poslopje v Arubu v okolici Jeruzalema. Blizu Tutka-reana so Arabci streljali na židovsko policijsko patrolo, pri čemer sta bila ranjena dve Žida. V Nablusu so Arabci napadli okrajno načelstvo ter premeta/li vse oddelke. Pri
Madžarska bi ostala nevtralna
Budimpešta, 28. sept. AA. (Havas). V dobro poučenih krogih kategorično zanikajo vest, razširjeno v inozemstvu, po kateri naj bi danes prišlo na Madžarskem do novih ukrepov za narodno obrambo. Isti krogi smatrajo, da namerava Madžarska pri sedanjem stanju stvari ostati nevtralna, če bi prišlo do spopada na Češkoslovaškem. Ti krogi pa so kljub temu zelo rezervirani glede stališča Madžarske v primeru splošnega spopada.
London, 28. sept. o. Madžarsko poslaništvo v Londonu je objavilo, da so neresnična poročila londonskih listov iz Budimpešte, po katerih je bila na Madžarskem objavljena splošna mobilizacija. Madžarski poslanik izjavlja, da so vse te vesti izmišljene.
Poljska nota ČSR
Varšava, 28. sept. o. Odgovor predsednika poljske republike Moscickega na osebno pismo prezidenta dr. Beneša je bil odposlan po posebnem kurirju z letalom v Prago. Kurir je izročil češkoslovaški vladi obenem tudi noto poljske vlade, v kateri pa se ne predlaga konkreten načrt za ureditev spornih vprašanj med Poljsko in CSR.
Stališče Kanade
Ottava, 28. sept. AA. (Havas). Po seji kanadske vlade, ki je trajala 7 ur s kratkim presledkom, da so člani vlade mogli slišati Chamberlainov govor, je preda dnik ministrskega sveta King Izjavil: »Vlada Kanade spremlja z največjo pozornostjo resni razvoj dogodkov v Evropi. Vlada je pripravljena na vse more-bitnosti. Nujno bo sklicala parlament, če bi se izjalovila prizadevanja za rešitev miru. Za našo državo je življenjske važ-da ostanemo edini. Vlada Kanade odobrava popolnoma Chamberlainovo izjavo, ki jo je podal vsemu svetu.
Nasvet Lloyda Georgea
London, 28. sept A A. (Reuter). David Lloyd George je poslal predsedniku liberalne organizacije pismo, v katerem pravi
med drugim:
»L. 1914 smo naredili napako, ker msmo pravočasno obvestili Nemčije, da se bo morala boriti z vsem angleškim imperijem, ce bo napadla Belgijo. Ne dopustimo, da se ponovi ta tragična napaka«.
Rumunska pšenica za Anglijo
Bukarešta, 28. sept. o. Med rumunsko in angleško vlado je bil dosežen sporazum o dobavi 400.000 ton romunske pšenice Angliji Angleži bodo pešnico prevzeli v več presledkih še to leto. Prvi transporti pšenice so že zapustili Constanzo. Osem ladij je prevzelo 100.000 ton blaga.
Beograd, 28. septembra. AA. Ob 9. dopoldne se je vrnil ▼ Beograd NJ. V». knez namestnik Pavie v spremstvu ministra dvora in adjutanta Nj. VeL kralja Milana Antiča, generala Majstorovi-ca in polkovnika Durbešiča.
Danes bo govoril papež
Vatikan, 28. septembra. AA (Havas). Sv. oče papež Pij XL bo Imel jutri govor, v katerem se bo zavzel za ohranitev mira na svetu. Ob 18.30 bo imel sv. oče govor v italijanščini in ga bo prenašal tudi radio. Zatem bo radio prenašal tudi prevod govora sv. očeta na razne jezike.
Mussolinijevo
posredovanje
Rim, 28. sept. AA. (Štefani). Poslanica, ki jo je Chamberlain poslal M.usso!%nim, se
glasi:
»Danes sem poslal poslednji apel Hitfer-ju, da sc vzdrži uporabe sile pri urejanj« sudetskega problema, ki bi se dal prepričam sem, urediti r kratki debati. Ponudil sem, da pridem osebno takoj v Berlin, da se pogovorim o sporazumu z nemškimi io čsl. zastopniki, m če kancler želi, todi * zastopniki Italije in Francije. Mislim, da bi bilo dobro obvestiti nemškega kancelarja. da ste pripravljeni poslati svojega zastopnika in vplivati namj, da pristane na moj predlog. To nam bo pomagalo preprečiti vojno. Dal sem že poroštvo, da se bodo češke obljube izpolnile, in mislim, da se da v tednu dni doseči popoln sporazum.«
V zvezi s to poslanico je Mussolim sporočil Chanrberlainn, da je pri Hitlerja podprl njegov predlog.
„Nova faza"
Rim, 28. sept. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Zaradi nepo-pustljivosti Prage je bila nameravana v Nemčiji splošna mobilizacija; začela b4 se
ob 14. Kazalo je, da kriza narašča in da se naglo bližamo čedalje hujšim komplikacijam. Ob 10. je italijanski zunanji minister Ciano sprejel od britanskega poslanika v Rimu lorda Pertha važno sporočilo v zvezi z bližajočo se nevarnostjo nemško-če-škoslovaškega spopada. To bi moglo biti v zvezi z jasnim načrtom Mussolinija, ki je precizno orisal pravično in potrebno ureditev, da se prepreči vojna z ustvaritvijo nove osnove za medsebojno razmerje v Evropi. Mednarodni položaj je, kakor vse kaže, danes popoldne stopil v novo fazo.
Izročitev Rooseveltove poslanice Mussoliniju
Rim, 28. sept. AA. (Štefani) Danes opoldne je Mussolini sprejel v navzočnosti grofa Ciana poslanika USA, ki mu je pri tej priložnosti izročil Rooseveltovo osebno sporočilo. Mussolini je sporočilo vzel na znanje in prosil poslanika USA. naj sporoči Rooseveltu njegovo zalivalo in njegovo občudovanje za to gesto.
Rooseveltova zahvala
Rim, 38. scipt br. Prarzident Roosevelt je posW ministrskemu predsedniku Musso-iinjju brzojavno zahvalo za njegova uspešna prizadevanja za nadaljevanje pogajanj^ za ureditev ceškoslovaško-nemžkega konflikta.
Lord Perth pri Mussoliniju
Rim, 28. sept. br. V zvezi z jutrišnjim sestankom evropskih državnikov v Mona-kovem je bil danes dopoldne angleški poslanik v Rimu lord Perth pri Mussoliniju. Razgovor je trajal celo uro. Kakor zatrjujejo, je Perth informiral italijanskega ministrskega predsednika o stališču, ki ga namerava jutri Chamberlain zavzeti na monakovskem sestanku in o njegovih predlogih za ureditev sudetsko-nemškega vprašanja
Eksplozija pri Hamburgu
Hamburg 28. septembra AA. (DNB). Blizu Hamburga je v neki tovarni nastala eksplozija. 14 ljudi je mrtvih.
Premestitve učiteljev
Beograd, 28. sept- p. Premeščeni so greska šolska nadzornika Ferdinand Bo-Mč iz Maribora v Ljubljano in Matej Mi-kuš iz Lendave v Logatec, učitelj Vateo-i Hlede in njegova žena učntelfieaJa-' stik iTKoprivice v Tržič Slava Kavčič iz Bosamce pn Vrbovskera v Vinico. —
Japonci prodirajo proti Hankovu
Tokio, 28. sept. o. Po izjavi japonskega vojnega ministra generala Itagakija je položaj na bojiščih v srednji in severni Kitajski naslednji:
Japonska vojska, ki ima za cilj Hankov, prodira s severa in na obeh bregovih Jang-ceja. Oni deli japonske vojske, ki prodirajo proti Hankovu s severa, se po današnjih vesteh nahajajo v hribovitih predelih pri mestu Sinjangu, ki je oddaljen 115 milj severno od Hankova. Na tem bojišču je nastopilo hudo jesensko deževje, ki že več dni onemogoča resnejše vojne operacije, ker je uporaba motoriziranih oddelkov okrog Sinjanga onemogočena.
Nadalje priznava general Itagaki zastoj vojaških operacij tudi v okolici utrjenega mesta Tienčiačenga, ki je oddaljen samo 90 milj severno od Hankova. To mesto je strateško velikega pomena za približanje Hankovu s severa. Vsi dosedanji poizkusi japonske vojske, da bi osvojila utrdbe okrog Tienčiačenga, so se ponesrečili. Na bojišču južno in severno od Jangceja sta obe vojski, ako se izvzamejo manjše izpremembe na severnem bregu, oddaljeni druga od druge samo tri milje. Na severnem bregu Jangceja se razvija hudo medsebojno topniško obstreljevanje. Na ostalih bojiščih je položaj nespremenjen.
Upokojitev
Beograd, 28. sept p. Upofcojena Jej?**' na uradnica Ana Prvanovič v LjoibljajH.
Požar uničil šest kmetij v Bana tu
Novi Sad. 28. sept o. V banatefel vasi semovu je davi navsezgodaj nastal vdftjn-žar ki je trn« 6 kmečkih posestev. Pogorele eo hiše in gospodarska po^ja^o« prizadetih gospodarjev. Skoda je zelo vetr-ka. Trenutno še ni mano, kaJko je J***™ požar, ki je še v dopoldanskih vso vas. V Jasenovo ,e prihitelo vei< gasd-ekih čet m celo dve četi se dadjne »ele Orkve.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Delno ob lačno v vsej državi- zelo oblačno na zahodu in v primorskih krajih. Temperatura se je nekoliko dvignila. Najnižja je bila v Plevi ju (1), najvišja pa v Velikem Grad*
Zemunska vremenska napoved: _ P«*!**" dovalo bo oblačno vreme v vsej draavu Ponekod bo deževalo, zlasti v zahodnih krajih. Temperatura se bo nekoliko dvigmia.
Zagrebška: Oblačno.	_
Dunajska vremenska napoved: Na »padu in jugu zelo oblačno, na severo-vzhodu se jasno, splošno še toplo, v prostih k®at» sveži vetrovi.
Naši kraji in ljudje
Zgodovinska odkritja dr« šmida pri Vukovaru
I
Borovo, 28. septembra
Tik samega Vukovara, kjer stoji v bližini znano Batovo industrijsko naselje Borovo in koder se razprostirajo plodne njive in vinogradi, na hribčku Gradcu, ki se dviga rad Dunavom, se vršijo izkopavanja pod vodstvom univ. prof. dr. Smida. Ugledni učenjak in raziskovalec je v kratkem času našel že celo vrsto izkopanin, ki ztgovorno obeležujejo kulturno, gospodarske in družabno življenje vučedolskih prebivalcev v tretjem in četrtem stoletju pred Kristom.
Pokazali so se dobro ohranjeni temelji nekdanjih hišic, v katerih so poznejši naseljenci Slovani napravili skladišča za žito. Dr. Šmid je odkril tudi temelj hiše izpred 3000 let. Polkrožma soba je služila za spalnico, štirioglata pa za kuhinjo. Edinstvena je najdba usnjenega opanka, ki se je ohranil skozi 3000 let in so ga našli v neki jami za odpadke. To je najstarejše obuvalo na svetu. Izven naselja je grobišče z ostanki pradavnih prebivalcev Srema. Mrliče so pokopavali sključene. Noge in roke so, kakor kažejo stari okostnjaki, bile čvrsto zvezane, kakor je to zahteval verski običaj. Vse to je bilo storjeno, da se pokojnik ne bi mo-gf;! osvoboditi mrtvaških vezi, kajti prebivalci so se vino bali vrnitve pokojnikove duše. Da bi jih potolažili v smrti, so jim dajali hrano v grob. Prilagali so tudi školj-
ke, ki so jih smatrali za dragocenost in kot denar, ter sekiro kot najpotrebnejše orožje.
Dr. Šmid je našel okostje mlade žene, ki ir-eza svojo desnico proti posodici, katero so ji biH s hrano vred položili v grob. V skupnem grobu so trije okostnjaki. Mlada mati čvrsto privija k sebi svoje dete. Čelo ob čelu ležita mati in hči. Njune roke drže preboden verski predmet, podobno kakor danes mrliči držijo križ ali svečo. Otrokovo lice je zakrito s pisano posodo, poslikano rdeče, žolto in belo v obliki soln-ca in zvezd. Naokrog so najdragocenejše posode iz pokrajine, ki so jih prebivalci položili v grob. Dr. Šmid sklepa, da je tu divjala nekoč neznana nalezljiva bolezen, pomor je bil silno velik, v enem samem grobu ležijo štirje dojenčki.
Po grobiščih je mogoče prvikrat spoznati sremsko raso iz Vučedola. To je bilo južno indoevropsko prebivalstvo, srednje vitke po stave, pod o Iga ste lobanje, ozkega in visokega čela, ozkega lica. Antropološka raz-iskavanja bodo dognala, kateri rasi so pripadali ti naseljenci. Zdaj odkopavajo dr. Šmidovi delavci obrambne okope, ki so obkrožali nekdanja taborišča na Gradcu in v okolici. V globljih slojih se že kaže nova kultura z drugimi temelji in grobovi, kar bo dalo spet nove rezultate znanstvene raziskave.
Živahno življenje pred Narodno tiskarno
Pred uredništvom listov konsorcija »Jutra«. pred Narodno tiskarno je vse te razburljive dni prav živahno. Vsi tisti, ki jim razmere ne dopuščajo, da bi bili stalni naročniki listov m jih tudi ne morejo čitati po kavarnah, se zbirajo ves dan pred Narodno tiskarno in čitajo nalepljene liste. Toliko jih je, da se le počasi zvrščajo ob deskah, kajti vsi so najvestnejši in najpo-zomejši čitatelji. Naši listi sproti poročajo o vseh dogodkih, ki se te čase s presenetljivo naglico vrste Ln spreminjajo. Naša po-
ročevalska služba je kljub težkočam v telefonskem in brzojavnem prometu še tako dobro organizirana, da moremo iz dneva v dan sproti, kolikor je le mogoče, izčrpno poročati o vseh pomembnih dogodkih tik do izida lista. Prav zato je pred našimi deskami nenehoma polno čitateljev. Ni menda nikogar v Ljubljani, ki ga ta čas ne bi zanimalo in razburjalo vprašanje: Mir ali vojna? To posebno potrjujejo skupine čitateljev pred nalepljenimi izvodi »Jutra« in »Slovenskega Naroda«.
Ljuhavna žaloigra Slovenke v Rumi
Policijski agent Geric je ustrelil njo in sebe
Novi Sad, 28. sept.
V eni najživahnejših ulic v Rumi se je v torek popoldne odigrala ljubavna žaloigra, ki se je končala s smrtjo dveh ljudi. Pred Kaleničevo gostilnico nasproti občinskemu poslopju je odjeknilo nekaj strelov iz samokresa. Prva se je zgrudila Marija Čuješeva, ki je bila v službi kot kuharica hotela »Orao«, za njo pa je padel Vasa Gerič, policijski agent iz Novega Sada. Preiskava je dognala naslednje:
Marija Čuješeva, doma iz Poljčan v Sloveniji, je bila daljšo dobo kot kuharica v službi pri nekem sodniku v Novem Sadu. Ko je nekoč vstopila v prijavni oddelek novosadske policije, se je seznanila z Vaso Geričem, ki je ta dan imel dežurno službo. Geriču je bila Marija na prvi pogled všeč, še prav posebno mu je ugajala njena prikupna živahnost. Ker so bile službene ure ravno pri kraju, se je Vasa Gerič ponudil, da spremlja Marijo
Čuješovo. Po tem spoznanju sta se z Geričem večkrat sestala in razvilo se je lju-bavno razmerje.
Vasa Gerič izpočetka sploh ni povedal Mariji, da je oženjen in da ima troje otrok, od katerih šteje najmlajši 15 let. Pa tudi Marija je imela svojo skrivnost in se ni vedelo, ali je vdova, ali ločena, ali še samska. Nekaterim znancem je govorila, da ji je mož umrl, drugim, da je moža zapustila zaradi Vase Geriča, tretjim spet, da sploh še ni poročena. Ljubezen med Marijo in Geričem je trajala precej časa. Vasa Gerič je bil tako zaljubljen, da je zaradi nje začel zanemarjati družino in službo. Vsa zadeva seveda ni ostala prikrita Geričevi ženi, ki je nastopila prav odločno in je najprej napadla moža, nato pa tudi Marijo. Tako Mariji ni preostalo nič drugega, kakor da se je umaknila iz Novega Sada v Rumo, kjer je kot izvrstna kuharica takoj dobila službo v hotelu »Orao«. To je bilo letos
v juliju. Vasa Gerič je bil s tem očitno sporazumen, ker je poslej imel od strani svoje žene mir, skrivaj pa se je večkrat pripeljal v Rumo.
A nedavno je prejel anonimno pismo, da Marija Čuješeva vzdržuje v Rumi lju-bavno razmerje z nekim šoferjem To je bilo zlagano. Vasa Gerič pa se je vendar od jeze napil in se z avtobusom odpeljal iz Novega Sada v Rumo. Čim je poiskal Marijo, ji je začel očitati nezvestobo. Marija ga ni dolgo poslušala, marveč se je umaknila v kuhinjo, pobegnila na ulico ter je na policiji iskala zaščite, ker ji je Vasa grozil, da jo bo pretepel. Policijski upravnik je naročil redarju, naj dovede Geriča na policijo. Redar je v Marijinem spremstvu kmalu našel Geriča, ki se je začudil: »Zdravo, Marija! Mar si me tožila na policiji?« Marija pa je prijela Geriča pod roko in sta šla s tražni-kom. No, stražnik je nalašč šel nekaj ko-
rakov spredaj, da bi dal Geriču hi Mariji
priliko za pomirjenje. čul je, kako se je Marija zaklinjala, da ga nikoli ni goljufala. Naenkrat pa je Vasa potegnil samokres in je ustrelil Marijo naravnost v usta. Ko so pristopili stražniki, se je Vasa umaknil za nekaj korakov in sprožil še sebi v glavo nekaj strelov. Vse se je odigralo v taki naglici, da pomoč ni bila mogoča. Ogromna množica se je zbrala na prizorišču žaloigre. Marija je izdihnila v avtomobilu, ko so jo hoteli prepeljati v bolnišnico, Vasa Gerič pa se je v bolnišnici v Sremski Mitrovici še nekaj časa boril s smrtjo.
»Vreme« navaja po svojih poizvedbah iz Rume, da je Marija Čuješeva ob svojem prihodu v Rumo zamolčala pravo resnico o svojem življenju. Njeno dekliško ime je bilo Dobršek, a Čuješ se piše po možu, nekdanjem banskem svetniku v tehničnem oddelku banske uprave v Novem Sadu. Njen mož je pred nekaj leti poneveril pri banski upravi okrog 150.000 din in pobegnil v tujino. Od takrat se je Marija preživljala kot izvrstna kuharica. Bila je njena tragična usoda v tem, da je zakonec Vasa Gerič prekrižal pot njenega itak nesrečnega življenja.
Kdaj bo konec požigov na Kočevskem?
OSicialu Pereniču je pogorelo gospodarsko poslopje
Kočevje, 28. septembra
V teku zadnjih mesecev je »Jutro« že večkrat poročalo o požarih v kočevskih vaseh, ki se vrste skoraj v rednih presledkih zdaj v tej, zdaj v oni vasi v okolišu Kočevja. Neznan požigalec, ki zažiga očitno iz naslade ali neutemeljenega maščevanja, je snoči podnetil ogenj v gospodarskem poslopju gospoda Jožeta Pereniča, oficiala na sodišču v Kočevju. G. Perenič, ki je zaveden in trden Slovenec, si je s pridnostjo svojih rok in z varčevanjem postavil v Ma-hovniku, vasici blizu Kočevja, hišico s hlevom in gospodarskim poslopjem. Zlobnež, ki je zaenkrat še nepoznan, pa mu je zažgal hlev, tako da je Perenič komaj v zadnjem trenutku rešil kravo iz gorečega hleva.
Požar je izbruhnil ob pol devetih zvečer. Torej v času. kakor že vsi požari, ki so pred tedni nastali v okoliških kočevskih vaseh: Mlaki in Dolgi vasi.
Kočevski gasilci, ki so tudi tokrat prišli pravočasno na mesto, bodo lahko zabeležili v svojo kroniko tokrat že peti požar v kratkem razdobju. Prvi so prišli na kraj požara gasilci iz Mahovnika. Njihova akcija pa je bila zaradi pomanjkanja vode v bližnjem vodnjaku kmalu nasilno prekinjena, dokler niso prišli gasilci iz Kočevja, k5
so z motorno brizgalno pričeli črpati vodo iz sosednega, 200 m oddaljenega vodnjaka. Pod spretnim vodstvom društvenega načelnika g. Gustava Verderberja, so se kočevski gasilci tudi tokrat požrtvovalno izkazali in jim gre za trud ter hitro pomoč pohvala in priznanje. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Stare cerkve Z združenimi močmi se je vsem skupaj posrečilo, da so požar lokalizirali, kar je bilo velike važnosti, saj je bila stanovanjska hiša oddaljena od gorečega objekta komaj osem metrov.
Kakor pri vseh požarih v kraških vaseh, se je tudi tukaj pokazala velika potreba vode, ki jo zlasti ob podobnih nesrečah prehitro zmanjka. Zato je v interesu varnosti zasebne imovine, da bi se posestniki ene vasi združili v zadrugo ter si z zdtuže-nimi močmi in ev. podporo občine in banovine postopno postavili vaške vodnjake, ki bi imeli dovolj vode za gašenje.
Orožniki, ki so bili tudi takoj na kraju nesreče, živahno poizvedujejo za brezvestnim storilcem. Prebivalstvo kočevskih vasi, ki ga neprestani požari vznemirjajo, kakor tudi gasilci pa si žele, da bi bilo iskanje orožnikov uspešno in da bi drzni zlikovec čim prej prišel v roke pravici ter prejel zasluženo kazen.
Dve žrtvi ljubosumnosti
Ljubimec je legel v grob, mož pa gre v ječo
Maribor. 28. septembra
Dne 22. junija letos se je dopolnila v Vi-tomercih pri Sv. Andražu v Slov. goricah rodbinska tragedija, ko je 351etni posestnik Josip Težak segel po samokresu in ustrelil posestnika Josipa Suhača. s katerim ga je baje varala njegova žena Matilda. Suhač je po 20 urah izdihnil za posledicami otrpnje-nja hrbtenice, pred tem pa ie na smrtni postelji in pri polni zavesti slovesno zatrjeval, da ni imel nikakšnega razmerja s Te-žakovo ženo.
Josip Težak se je moral danes dopoldne zagovarjati pred velikim kazenskim senatom okrožnega sodišča v razpravni dvorani .št. 53. Razpravi je predsedoval s. o. s. dr. Turato, prisedniki so bili dr. Čemer, dr. Kuder, dr. Grmovšek in Lečnik. Obtožbo je zastopal višji drž. tožilec dr. Zorjan, obtoženca je zagovarjal dr. Reisman, zasebnega udeleženca pa dr. Sluga iz Ptuja.
Josip Težak je priznal krivdo. Na široko je orisal svoje duševno stanje, v katerem je moral mnogo pretrpeti. Večkrat je pokleknil pred ženo in jo prosil, naj napravi konec njegovim strašnim notranjim bolečinam.
Predsednik: Ali se je vaš oče res ustrelil zaradi ljubosumnosti?
Obtoženec: Tega ne vem.
Predsednik: Zakaj niste svojih tekmecev tožili?
Obtoženec: Sram me je bilo, da imam takšno ženo.
Predsednik: Ali ste bili prepričani, da vas je žena varala?
Obtoženec: Prvotno sem samo sumil, pozneje pa mi je žena sama priznala.
Predsednik: Kako je s tistim pismom, ki ste ga pisali svoji ženi iz zaporov, in v ka-
terem namigujete, da pokojni Suhač ni glavni krivec?
Obtoženec: Vedel sem, da je imela tri ljubavnike, za četrtega pa sem izvedel šele pozneje.
Predsednik: Kako ste mogli to zvedeti, ko ste bili vendar y zaporih?
Obtoženec: Sanjalo se mi je o tem.
Predsednik: Pa zakaj se niste ločili od žene?
Obtoženec: Ker sem jo imel rad, saj je bila pridna gospodinja in jc otroke lepo vzgajala.
Sledilo je zasliševanje župnika Ivana Alta.
Predsednik: Kaj pravite o Težaku?
Župnik: Bil je dober gospodar in nc mo-Tem o njem reči nič slabega.
Predsednik: Kdaj jc obtoženec prišel k vam?
Župnik: Bilo jc to par dni pred tragičnim dogodkom, ko se mi je potožil, da ga žena vara.
Predsednik: Ali je mogoče, da bi v vasi ostalo tajno, če bi imela žena razmerje s pokojnim Suhačem'3
Župnik: To bi bilo težko.
Predsednik: Ste imeli vtis, da ima Težak resne namene, ko je pri vas grozil, da bo Suhača ustrelil?
Župnik: Bil sem mnenja, da sta se pobotala, saj sta lepo šla domov. Bil sem pa zelo presenečen, ko sem zvedel, da je Težak ustrelil Suhača.
Sledilo je zasliševanje prič Jakoba Doli-narja, Franca Matjašiča in Ivana Bračka. Zadnjima je Težak očital, da sta tudi tekmeca, kar pa sta oba odločno zanikala. Žena Matilda se je odpovedala pričevanju. Obtoženčeva mati je izpovedala, da se ni Težak doma pri njej nikdar potožil in ni
nikdar niti besedic« cmeri! o tem, da M
ga žena varala.	_ ,
Priča Franc Habjanič je dejal o Težaku, da je bil dober sosed, da se ni nikdar prepiral in da je bil tudi s pokojnim Suhačem dober prijatelj. Obtoženec ga je nekaj dni pred tem prosil za samokres, češ da bo ustrelil psa.
Razprava je trajala od 9. do pol 12. ure. Četrt ure zatem je a. o. a. dr. Turato razglasil sodbo, po kateri je obtoženi Težak obsojen na osem let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Razen tega mora plačati pogrebne stroške v znesku 2500 din. Zahtevki glede odškodnine na skupno 125.000 din za pokojnikovo ženo in štiri nepreskrbljene otroke so bili zavrnjeni na civilno pravno pot Ko je predsednik senata vprašal Težaka, če kazen siprejme, je obtoženec odvrnil, da si ni zaslužil takšne kazni in je zaprosil za tridnevni rok" za premislek.
Oni, Id mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-josefove« greaeice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
Ogl. ree br 15. 485-55
Takih gostov si na Trški gori ne želijo
Novo mesto, 28. septembra
Za procvit tujskega prometa je Dolenjska zadnja leta v marsikaterem pogledu mnogo storila. Vendar pa je gotovo, da se še dolgo let ne bo mogla meriti s kraji, kjer so že pred leti spoznali blagodat tujskega prometa in stremeli, da ga z raznimi napravami in udobnostmi iz leta v leto povečajo. Tega pa naši kraji seveda še dolgo ne bodo dosegli, ker jim je na eni strani vsaka reklama predraga, na drugi strani pa vsak izdatek, ki gre za zboljšanje tujskega prometa odveč. To še posebno. ker so naši ljudje prišli do prepričanja, da ljudje, ki imajo denar, gredo rajši na oddih k morju, na Gorenjsko ali pa v tujino. Zlasti v letošnjem letu je prevzela ljudi neke vrste potovalna bolezen glede tujine, kamor jih vlečejo zgolj »študijski nameni«. Če te ljudi poslušaš, izveš resnico, da se imajo za isti denar, ki ga bi izdali v kakem domačem letovišču, mnogo bol-'e in udobneje v tujini, tako vsaj pravijo. Pri tem se počutijo tudi nekam bolj vzvišene, če so videli kos tujine. Med njimi je mnogo takih, ki se doma z nobenim izdatkom nočejo pregiešiti, delajo se na moč solidne. In ko sp-jt pride čas, jo ube-ro v tujino, kjer jim ni žal nobenega izdatka.
Na žalost dospe k nam samo ob nedeljah in to z izletniškim vlakom kaka skupina ljudi in to iz Ljubljane ali Gorenjske. Ti izletn;ki pa se zadrže v mestu samo kako uro, nakar jo večina mahne na Trško goro. ki je premnogim najvažnejša izletna točka na Dolenjskem. Tako je prišlo na Trško goro tudi zadnjo nedeljo več skupin izletnikov. Vsi so io takoj ubrali na Trško goro, kjer ravno dozoreva žlahtno grozdje. V podnožje gore je pr'brzel tudi velik avtobus, ki je pripeljal z Gorenjskega ali iz Ljubljane preko 40 sladokuscev. Po živahnem kramljanju je vsa družba udrla v bližnje vinograde, kjer je pričela gospodariti s tujo lastnino, kakor bi spustil čredo sestradanih koštrunov na gmajno. Ko so viničarii opazili uničevalno delo teh gospodov in dam, so jih iznrva lepo prosili in rotili, da puste tujo lastnino v miru, a so zadeli na gluha ušesa. Smeh in neokusne šale, to je bil viničarjem odgovor.
Ko so viničarji opazili, da pri takih gosposkih ljudeh z lepo besedo ničesar ne opravijo, so posegli po orožju. Ko je padlo nekaj strelov, so izletniki brž spoznali, da gre za res. Med niimi je tedaj nastal po-plah in vrišč in pričelo se je divje bega-nje iz vinogradov v dolino. Za seboj pa so ti podivjanci pobirali in lomili dozorevajoči sad". Pri takem pustošenju je kaipa iahko vsakomur jasno, da nimajo viničarji od takih posetov nobenih koristi, temveč zgolj občutno škodo. Zdaj so sklenili, da bodo imeli ob nedeljah in praznikih do časa trgatve vse vinograde pred to gospodo močno zastražene, da se ubranijo nedobrodošlih izletnikov. To naj bo obenem resen opomin vsem, ki sodijo, da smejo v svoji objestnosti delati na deželi vse, kar se jim zljubi.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Dr. Anton Debeljak:
?va ikariada
Ferreus est, heu, heu, Quisquis in urbe manet.
(A. Tibullus, H. 3) >železen je, ojoj, kdor v mestu zdaj ostane«, je kr:knil rimski vitez in elegik ob poletni pripeki. Na popku Evrope — v beli Ljubljani — sicer ni take pripali-ce kakor v Italiji, vendar človek rad premeni tu pa tam vsaj ozračje, z veseljem uide vsakdanjosti. »Sicer pa vse kaže, da je globoko v človeku kakor v pticah potreba po begu«, modrujeta J. Gaument & C. Ce v vojnem romanu ŠAH (fichec au roi, Grasset, 1931). Vsako potovanje se mi zdi pobeg. In vsi smo ujetniki. To donrslico je izrabil v dokaj drzno smer modrijarh Ženevske tribune 21. I. 1938.: »Ne vidi se mi nespametno, če kdo smrt, iz katere so nam verstva napravila strašilo, gledamo v tej čudovito mikavni podobi: kot vabilo na sprehod po zvezdni brezmejnosti.«
»Človek živi na tisoč načinov in o nobenem ne moremo reči, da je pravilen.« govori doktor nemiren France Prešeren v Slodnjakovem Neiztrohnjenem srcu I, 156. če že ne vemo, kateri je pravilen, nam je pa znano, kateri je prijeten. Meni prija prepojitev ali kompenetracija poezije in resničnosti, kadar je »preko krepke golote istnitosti — prosojna tančica domišljije«, kakor je dejal nekje Portugalec Eca de Queiroz.
Ko je Stčphane Mallarmč, odlično ocenjen kot profesor angleščine v pariškem
liceju Condorcetu, jel objavljati verze, so mu predstojniki mazali slabe in celo zlohotne oznake. Umlj'vo je tedaj, da je za-krožil: »Bežati, bežati daleč; vem, da ptice so pijane, ko gredo med nebom in penečimi valovi... « Kdo more trditi, da si nikoli ni želel posnemati brzokrile lastavice, o katerih pravi Bat'ov list »Izbor« aprila 1937.: »One ostaju na nogama sve do osam sati uveče« — ko pa v resnici bore malo porabljajo svoje nožice.
Torej kar odkrito povedano: s samofr-čem me je mikalo šiniti proti sinji Adriji. Vem, da ne bom nikoli pilot, akoravno je meni kakor tebi, prijazni bralec, Michel Detroyat posvetil knj:go: »Tu seras avia-teur« (letalec boš. Pariš, 1938). Komaj sem prečital članek o vzletu, ki ga je v obzorniku La Nature 1. 6. 38. priobčil naš rojak S. Pivko, civilni inž. aeronavtike v Sa"'nt-Cyru (L'envol sur plače des avions). A še dolgo ne bom zmogel tolikanj obsežne monografije kot W. Zuerl »Pour-le-Merite-Flieger« (Monakovo 1938), kjer razpreda razmah Ikarove modrije med svetovnim pokolom pri Francozih, Angležih in Nemcih.
Preden sem zagazil v trebuh letečemu Pegazu, me je dr. St. RapS vprašal, ali nimam fotoaparata s seboj. Tud; ko bi ga bil imel. bi bil odgovoril: Ne! S posnemanjem se ne ukvarjam, odkar sva se 1916. razstala goriška bojna tovariša Janko Mešiček in Crassus. Tako nisem mogel uga-
njati aerofotografije, o kateri nas je začel učit' moj nekdanji goriški realec Oskar Delkin v Jutru 18. 7. 38.
Pač pa sem na sebi in na sopotniku Kosu, svojem bivšem realcu iz Idrije, proučeval učinek guganja in zibanja na jeklenem kondorju, ki ga tako domiselno imenuje »zaglušnega nadangela« P. De-vaux (Le pilotage des avions modernes, La Nature 15. 3. 38.). čakal sem, ali se mi razvije njegov zračni čut, vzdušni smisel (sens de l'air). G. Kos se je prav dobro držal, saj za tiče, kakršen je kos, to ni težko. Bolje se je vsekakor odrezal nego Vladimir Neff, ki je v »Zračnem krstu« (Prager Presse 4. 9. 38.) predočil koleba-nje človeka, ki se bo prvič vozil v Pariz na hrupnem »arhangelu«: 3 ure 50 minut namesto 26 ur z vlakom. Prav pa zaključuje Neff, ki se rima na šnef: »Naši vnuki se bodo smejali bojazni pred letanjem, kakor se mi smejemo dedom, ki so trepetali pred železnico«.
Po najbližji ljubljanski okolici sem že lani ali predlanskim krožil, zdaj pa sem prvič gledal z viška Krim, ki se mi torej niti deloma ni skril in ga nisem več mogel izvajati od trpnega deležnika k »kriti«: mar naj ga zdaj spravim v stik s češkim kef=grm ali z letonskim krftmu— grm, na primer v božanstvu KrGmu MaLe =grmulja, grmuša, grmovščica (Busch-mutter jo prevaia O. Loorits v folklornem spisu Liivi Rahva Usund I, 1926, str. 227).
, Ta hrib sem po takem imenitno razločil kakor celo vrsto nadaljnjih pasov tja do šegčve vasi, kjer hiša mojega stoji očeta. Toda poslej se pričenja na hrvaški zemlji sama smrekovina, koder so se plazile go-
ste megle. Lahko bi navedel malce spremenjen distih nemškega pesnika Th. Stor-ma iz kitic Uber die Heide, ker je pač tiste dni (4. 7.) v grobu obhajal 50Ietnico svojega odhoda iz Biti v Nebiti, v družbo bledih senc grškega bajeslovja:
Kipeča megia se pošasti okrog;
nebo je tak prazno in mračen je log...
Kuhajoče, bruhajoče megline, kakršnih si bo želelo to ali ono mesto v bližnjih dneh ob brnenju neprijateljskih bombnikov. Kako sem razumel našega privodni-ka, ki je s svojim čmrljem obračal venomer proti točki, kjer se je hotel sivi za-stor pretrgati. V glavi se mi je obudil Va-lčryjev verz: Rien ne m'attire que la clar-tč = samo jasnina me privlači... Drugod sicer vozijo aeroplani tudi ponoči in L. M. Sandoz razpravlja v Tribune de Genčve 21. I. 38. o P. S. V. = pilotage sans visi-bilite, o krmarstvu brez vidlj;vostL Ali kaj, ko ne vem, je li ta PSV že prijadral do naših ladjevodcev! Tolažilno je to, da se po Sandozu dandanes pripeti nesreča poprek na 10 milijonov preletenih km.
Ko bi b'"l malo mlajši, mi ne bi take misli švigale po buči. Mlad človek menda bolj gleda, kako bo nekaj pridobil, star pa, da ne bi kaj izgubil. Zato se dečko toliko zanima za novost, kakršna je še zmeraj letalska umetnost. »Aviatika danes najbolj privlači francosko mladino«, pribija mesečnik Chasseur francais (sept. 1938). Tudi pri nas opažamo slično stremljenje. Sicer pa menda povsod.
Kot bivši 501etnik sem seveda v prvi vrsti pazil na to, da ne izgubim še tega, kar imam. Pri padcu pa človek kaj urno kaj izgubi. Iz takih kislih misli me je potegnil privodnik, ki se je zasukal pred ni-
žinsko tonjo, pred »aresom«, megld, spojeno z višinskim dimom, dimico, mrčem ali kakor hočete imenovati te hlape, hlapce letalskih nezgod.
Brez spotike smo zdrknili na trdo zemljo Grobniškega polja, kjer sem parkrat kihnil kot Don Kihot in natihem dolgega pilota obsipal s priimki takega pomena kot: Lindbergh. Howard Hughes, Kokki-naki & Brjandinski, Corrigan. Vendar o zadnjem sem domneval, da si ni izbral pravih staršev, zato je bil »korigovan« ali kaznovan za svoj mojstrski polet
Sedaj bi potreboval knjigo romantičnega potnika: Eugen Herovanu »C&latorul romantic« (Bukarešta 1938), ki nam dopoveduje umetnijo potovanja — ne kilome-trožerom, temveč onim, ki z nasmeškom opazujejo stvari in ljudi ter umejo zaslediti svojskost ali lepoto celo tam, koder hodijo drugi nemo in nedostopno. Toda kaj — mi smo bili nehote kilometrojedi na avtobusu, ki nas je potegnil proti Sušaku!
Pred Sušakom, M je nastal kot predmestje ali spavalnica Reke — enako je b'l prvotno Brooklyn za jenkijsko prestolnico »Dormitory of New York« — kakor ve menda večina mojih čitateljev, stoji ta keltski Trsat. akropola 135 m nad morjem. Dohod šteje 412 stopnic, o katerih niste čitali Gorinškove Trsatske legende v Ml. Jutru 17. 7. 38. Ob njih kip« v ključih kapelice s kipi, ki jih je kliški ka-petan Krušič postavil leta 1531. Trsatskl samostan je zamislil ban Nikola n. Fran-kopan, izvršil pa sin Martin, žena srbskega despota Vuka Brankoviča (Zmaja Ognjenega) je podarila cerkvi pozlačen srebrni »močnik« z ostanki 36 svetnikov.
Restavracija
ZVEZDA
Danes, vsak četrtek I« petek sveže
MORSKE RIBE
Luben. Lovrata, trilja, zobatec, cipalj, skuše, tanj L t. d. — Kuhinja pod p^stnim^okovnim vodstvom! Ravnokar prispel sladki dalmatinski mošt in teran. — K številni udeležbi Vas najvljudneje vabi
Uprava ZVEZDE
Domače vesti
* Smrt generala Radomira Vešoviča.
V Slavonskem šamcu je umri upokojeni general Radomir Vešovič. Rodil se je leta. 1871 v ugledni vasojevički družini, gimnazijo je dovršil na Cetinju, oficirsko šolo pa v Italiji. Bil je adjutant na črnogorskem dvoru. Slovel je kot sila hraber Črnogorec. Ko je doseg*! čin kapetana, je postal brigadir sloveče brigade Vaso-jeviče<v in je opravljal nekaj časa tudi službo političnega komisarja v Andrije-vicL V balkanski vojni je osvojil Piav in Gusinje ter se zlasti izkazal v bitkah pri Skadru. V svetovni vojni je zavzel Skadar. Nato je bil imenovan za vojnega ministra črne gore. Ko je kralj Nikola 6. januarja 1916 zapustil domovino, je Vešovič ostal v črni gori. Umaknil se je samo v Vaisojeviče, kj r je dvignil svoje pleme k vstaji in se je junaško boril do leta 1917. nakar se je moral ukloniti Avstrijcem. Po vojni je bil general Vešovič postavljen za komandanta divizije in je čez nekaj let stopil v zasluženi pokoj. Z njim lega v grob lep kos novejše črnogorske zgodovina.
Takoj jih lahko dobite	"—■—-T
Lutz-peči, Ljubljana VII, tel. 32-52.
*	Likvidacija Privredne zadruge. V poročilu, ki smo ga objavili 11. t. m. pod tem naslovom^, je bilo navedeno, da je ravnatelj Rože naglašal, da je uprava Privredne zadruge sLopila v stik z Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, M naj bi prevzela en bloc 377 članov te zadruge, tako da člani ne bi trpeli nobene škode. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani nas je naprosita, za ugotovitev, da njen zavod nikdar ni stal v kakršnikoli zvezi z omenjeno Privredno zadrugo in tudi nikdar ni stopil s to zadrugo v stik zaradi kakega prevzema članov.
*	Zamude vlakov na progi Ljutomer — Gornja Radgona. Dne 16. t. m. je bil objavljen dopis glede zamude vlakov na progi Ljutomer — Gornja Radgona, ki jiih povzroča v glavnem pomanjkanje osobja in strojev. Železniška direkcija v Ljubljani nam je poslala naslednji popravek: Gilede zamud na progi Ljutomer — Gornja Radgona, da so zamude potniških in mešanih vlakov na omenjeni progi z uvedbo novega tovornega vlaka 712 septembra t. 1. prenehale. V bodoče je pričakovati event. zamud le v postaji Ljutomer zaradi zveze na potniške vlake iz smeri Cakovca ozir. Maribor Pragersko — Ormož — Mursika Sobota. Pomanjkanje strojev in osobja pri zamudah vlakov s potniškim prometom, ni v tukajšnji direkciji nikoli prihajalo v poštev.
*	Orlovska tragedija. Iz Banjeluke poročajo: Na polju pri vasi Alintm selu so volkovi ponoči raztrgali žrebe. Nad ostanke se je zjutraj spravil krasen orel. Ko je bil sredi najslajše pojedine, so prihite, li kmetje in so orla ujeli. Nato so poslali nekega moža z orlom v Banjaluko na trg in kmet je predal krasnega orla, težkega 15 kg za celih 20 din.
*	Zgorela je cela vas. v Gornji Belici je nastal požar, ki je v kratkem času uničil vso vas. Pogorelo je 19 hiš, 18 gospodarskih poslopij in 2 mlina. 26 družin je na cesti" brez vs ga. človeških žrtev ni bilo, zato pa je gmotna Škoda tem večja. Cenijo jo na milijon dinarjev.
*	Klub ženskih sovražnikov so ustanovili nekateri gospodje v Sarajevu. Pravila. določajo kazen za onega, ki bo lazil za ženskami ali se celo oženil. Kogar bodo opazili v ženski družbi, mora plačati pr-v.krat 2 din v skupno blagajno, nato pa se globa stalno zvišuje. Zbrani denar bodi« porabljali za podpore starejšim, onemoglim samcem. Ker je, slednji namen prav dober, želimo, da bi bila skupna blagajna čim večkrat polna.
*	Enoletni učni tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni tre 2. (prostori Dopisne trgovske šole) prične s poukom 1. oktobra. Šolnina mesečno 110 din. Vpisovanje in informacije dnevno med običajnimi uradnimi urami v pisarni zavoda.
*	Polovična voznina. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično voznino na državnih železnicah vsem onim, ki se bodo udeležili 17. redne skupščine Zveze zdravstvenih zadrug 15. in 16. oktobra v Beogradu. Olajšava velja od 12. do 19. oktobra. — Zborovanje in strelske tekme Osrednje zveze lovskih združenj bodo v Mariboru od 15. do 17. oktobra. Odobrena je polovična voznina na državnih železnicah ki velja od 12. do 20. oktobra.
*	Kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije ki je bil določen na 1. in 2. oktobra, je zaradi obstoječih že objavljenih predpisov preložen na nedoločen čas. Vsa v Zvezi včlanjena planinska društva bodo pravočasno prejela obvestila o prihodnjem terminu kongresa Zveze. Sočasno je preložena tudi fotoraz-stava, ki bo otvorjena sočasno s kongresom Zveze, kadar se bo vršil.
•	Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. (prostori Dopisne trsovskp šole). Vpisovanje in informacije dnevno med obieajni-m; urami v pisarni zavoda.
•	Večerni trgovski tečaj na znanem trgovskem uciHšou »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska c. 15. Ustne isi pismene 'informacije ter novi prospekti brezplačno na razpolago. Vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure.
*	Potujte s Putraikovim dobro pripravljenim izletom v Trst!
Najboljša hranilnica
Lutz-peči, Ljubljana—šiška.
*	Dijaki ne smejo., po 19. uri na ulico. Beograjsko »Vreme« poroča iz Sarajeva Sarajevska policija je izdala naredbo, s katero je prepovedano hoditi po sredi glavnih promenadmih ulic. Dovoljeno je hoditi samo po trotoarjih. Do nadaljnje naredbe morajo lastniki trgovin in gostiln, ki imaio pravico inneiti mize in stole na ulici, od 10. do 13. kakor tudi od 17. do 21. ure umakniti vse to v gostilno. Za,-branjena je uporaba zvočnikov na ulici. Zbiranje na promenadi in vzklikanje kakršnekoli vrste ni dovoljeno. Dijakom vseh srednjih šol je zatoranjeno po 19. uri hoditi po ulicah. Kinematografe lahko obiskujejo samo od 17- do 19. ure s pismenim dovoljenjem razrednikov in v spremstvu staršev. Vajenci ne smejo po 19. uri na promenado rta glavnih ulicah. Po 18. uri ne smejo biti na ulici otroški vozički z dojenčki. Za vsakogar je dobro, če ima pri sebi legitimacijo.
I * Dopisna trgovska Mm r Ljubljani. J
grešni trg 2. vpisuje dnevna Vsakdo, komur ns mogoče obiskovati ustnega pouka, si more pridobiti s poukom doma v Dopisni treovski šoti potrebnega znanja in izobrazbe. Za4o šolo vsem, slojem najtopleje priporočamo. Vse informacije in prospekte daje zavod interesentom brezplačno na razpolago.
*	Prof. Janka Mlakarja izbranih spisov prvi zvezek izda SPD osrednje društvo v Ljubljani koncem meseca novembra letošnjega leta. Priljubljeni planinec pisatelj prof. Mlakar Janko je planincem deloma že znan po svojih svojevrstno šaljivih in resnih člankih, ki bodo sedaj izšli v prvem zvezku, kateremu bo prihodnje leto sledil drugi zvezek izbranih spisov. Subskripcija je v polnem teku; SPD opozarja vse planince in ljubitelje planinske literature, da že v subskripciji, kjer so cene izdatno nižje od kasnejše knjigotrške cene, sežejo po tej edinstveni knjigi ter da takoj naročijo Mlakarjeve spise v pisarni SPD. Ljubljana Aleksandrova cesta 4/1. Subskripcijska doba traja le do najkasneje 15. oktobra 1938; naklada se bo ravnala po številu prednaročnikov.
*	Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 78. z dne 28. t. m. objavlja uredbo o institutu za državno obrambo, uredbo o oddajanju sladkorja za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine .pogoje za izdajanje dovolitev in načrn opravljanja kontrole o sladkorju, oddanem za slajenje vinskega mošta brez plačila trošarine, avtentično tolmačenje uredbe o Kmetijskih zbornicah in popravek avtentičnega tolmačenja uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
MODERNA FIZIOLOŠKA GIMNASTIKA ZA DAME IN GOSPODE
za utrditev zdravja in moči učinkuje blagodejno na telo in duha. Vsak ponedeljek, sredo in petek od 6. do 8. zvečer v telovadnici učiteljišča, Resljeva cesta. Začetek v sredo, 28. septembra.
#	Kopališča v Dubrovniku so polna.
Na vsem južnem Jadranu preživljajo krasne dneve. Ob prigrevajočem soncu so kopališča zlasti v Dubrovniku še vedno polna, kakor sredi poletja. Dubrovniški hoteli' so odlično zasedeni. Največ je Angležev, Švedov, Nemcev in nekaj Francozov, medtem ko so Čehi skoraj do zadnjega 'odpotovali. V Trstenem pri Dubrovniku je sedaj lepih dni prebil nemški gospodarski minister dr. Funk z gospo, šefom kabineta in ministeirialniim svetnikom. Prirejali so izlete in pričakovali prihod vrhovnega vodje nemškega športa von Tschammerja-Ostena. Zdaj pa je minister dr. Funk s svojim spremstvom odpotoval, a minister Tschammer prispe morda v soboto v Dubrovnik, ako se bo namesto športa pričela vojna. Stanoval bo v isti vili, ki je last zastopnika Sie-mensove tvrdke v Beogradu, inž. Dimi-trijeviča.
•	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
Iz UflMiane
U— Uprava policije poziva vse tuje državljane, ki posedujejo dovoljenje za bivanje v kraljevini Jugoslaviji za nedoločen čas, da se takoj zglasijo pri upravi policije v sobi št. 1. Izvzeti so samo ruski državljani begunci, ki stalno bivajo v kraljevini Jugoslaviji.
u— Razstava slovenske knjige 1918— 1938. Od 2. do 12. oktobra bo v Trgovskem domu pomembna razstava slovenske književnosti, kakor se je razvila v povojni dobi, v dveh desetletjih samostojne države. Založniki, kakor tudi samozaložniki so z vnemo pripomogli, da je Društvo slovenskih književnikov zbralo nad 3000 del, ki so urejena po strokah in ki dajejo kolikortoliko popoln pregled naše knjige, leposlovne in znanstvene v letih od 1918. do 1938. Opozarjamo občinstvo na razstavo, ki se bo otvorila 2. oktobra ob 11. uri. V času razstave bodo predavanja 3., 5. in 7. oktobra ob 20. uri v Trgovskem domu po temle redu: v ponedeljek: »Povojno slovensko slovstvo« (dr. Ocvirk), v sredo »Zamejna književnost« (dr. Čermelj), v petek »Mladinsko slovstvo« (prof. Cerne-jeva). Vstopnina k razstavi odnosno k predavanjem je 2 din.
§kof]a Loka še ni videla takega pogreta
Veličasten dokaz spoštovanja Frana Dolenca
I
Višek humorja so
VESELI VRAGI
Kino Matica ob 16.. 19. in 21. uri
u_ še o novopreusmerjeni državni cesti na Dolenjsko. Na Karlovški in Dolenjski cesti obnaivljajo tramvajsko progo. Na vsej Dolenjski cesti, koder je tekla električna cestna železnica, so s pragov že potrgali stare, silno obrabljene tirnice preko dolenjskega mosta, po Karlovški cesti prav do Janežič eve ulice. Na zgornjem delu te ceste pod streliščem so že izkopali in utrdili temelje z debelim kar men jem po isti smeri, koder je tekel tramvaj že preko trideset let. Na Karlovški cesti ob tako imenovani Waserj vi kasarni (sedaj last barona Lazzarinija) so zaradi razširjenja Karkevške ceste od-ščipnili precej tamkajšnjega vrta, kar bo breizdvemno v nemalo korist tramvajskemu in sploh cestnemu prometu. Zaradi zaprte ceste po dolenjski strani se vrši
Skofja Loka, 28. septembra Ob udeležbi, ki jo doživljamo le ob pokopih naših najzaslužnejših mož, je nastopil včeraj ob 17. svojo poslednjo pot na starološko pokopališče veleindustrijec in posestnik g. Franc Dolenc. Globoka žalost, ki je zajela vse prebivalstvo, zlasti še sokolstvo, se je srtopnjevala s trenutkom, ko so pripeljali pokojnika iz Preddvora. Pred Šifrerjevo trgovino na Kolodvorski cesti so pričakali avtofurgoo. ki je privozil v lahnem teku. Sokoli v krojih in v civilu. vojaška godba, častniški zbor in ostalo ljudstvo. Ob pogledu na kovinasto krsto se je marsikatero oko zarosilo. Godba planinskega polka je zaigrala žalni koral in že se je pričel pomikati proti mestu, izvečine odeto v žalne zastave, turobni sprevod. Za godbo, ki je vso pot igrala žalne koračnice, so stopali resno in s pritajeno bolečino Sokoli in Sokolice s praporom. Za krsto so se zvrstili trije avtomobili svojcev, njim pa je sledil oficirski zbor s polkovnikom, poveljnikom g. Ivanom Markuljem na čelu. in ostalo ljudstvo. Skozi Štemarje je šel sprevod na Mestmi trg in pod Sokolski dom. kjer je bil v ve'iki dvorani pripravljen katafalk za sprejem ljubljenega starešine. Velika dvorana nudi vse od trenutka dalje, ko je prestopil njen prag še poslednjič brat starosta. pretresljivo sliko globoke ljubezni. Brat Košca je ustvaril iz grmade zelenja in cvetja mojstrski aranžma cvetličnega gaja, ki preseneti vsakogar. Sredi aspedister, asparagusov, oleandrov, kraljevskih bego-nij, dalij in dracen je našla svoje mesto krsta. ki so jo prekrili s članskim in nara-ščajskim praporom, ter verci globoko žalujoče vdove Julke. hčerk in sina. Sokolska čepica v ospredju simbolično priča, koga je imela Skofja Loka v osebi brata starešine.
Vseh vencev ni bilo mogoče zvrstiti okrog krste, kajti njih število je naraslo na 50. Na tleh ob mrtvaškem odru so prislonili venec sokolskega članstva, ob desmi steni je grmada vencev, ki so jih dali svojemu gospodarju uslužbenci, vozniki, poljske delavke. nameščenci, uradništvo in pa lovec — Rudolf! Tisti Rudolf iz Preddvora, ki ga ves dan ni bilo na izpregled in so že mislil". da se mu je kaj primerilo. On pa je ta čas visoko v planinah spletal z lastnimi rokami venec iz planinskih rož. Levo steno dvorane krase venci raznih sokolskih društev in nacionalnih organizacij, med njimi je venec staroloških napredn jakov, lovor v zlatu, prepleten z državnimi trobojnicami. Vence sta poklonila poleg članstva tudi upravni odbor in sokolska mladina, ki jo je imel br. Dolenc tako srčno rad. Zadnjo steno v vsej njeni dolžini pa so izpolnili venci raznih gasilskih čet. zasebnikov, če-stilcev in spoštovalcev pokojnika. Črne draperije pri vseh vratih, zastrte luči in pritajena tišina, pogled na častno stražo Sokolov z golimi sabljami, to je moralo presuniti vsakogar. Stotine in stotine ljudstva prihajajo, da se še poslednjič poslove od dobrotnika in človekoljuba Pred vstopom v dvorano se zbirajo podpisi v knjigo, kjer čitamo: l'<mrl nam je brat starosta...
Za spomin na današnje tužne dni!___
Ze zdavnaj pred uro pogreba so se pričele polniti mestne ulice. Trije duhovniki z mestnim župnikom g. Jernejem Podbev-
škom so na pragu Sokolskega doma blagoslovili krsto, medtem ko je godba prav v tren-utku, ko so Sokoli prenesli krsto v vežo, internirala žalno koračnico. Medtem ko se je že pričel pripravljati žalni sprevod, se je poslovil od nenadomestljivega staroste društveni podstarešina br. Rudolf Horvat v prekrasnem govoru, slaveč pokojnikovo edinstveno ljubezen do sokolstva in doma, ki ga zdaj zapušča. Pevski zbor pod vodstvom br. Babica je zapel še »Usliši nas«. In že se je jel pomikati po mestnih ulicah sprevod, kakršnega Skofja Loka še ni doživela. Za križem je stopala mladina deške šole z učiteljstvom, nato meščanska šola, takisto z učnimi osebami, potem pa so prišli na vrsto venci, ki so jih nosili deloma sokolski naraščajniki, deloma gasilci in lovci, spremljala pa je nosilce sokolska deca. Posebno opažen je bil venec škofjeloškega oficirskega zbora in venec starolo-ških narodnjakov, krasen venec sokolske župe Kranj in loškega društva Zatem je nosil loški praporščak prapor domačega 'društva, sledU je župni prapor, nato 13 praporov raznih sokolskih društev, med njimi Ljubljanskega Sokola in 4 naraščajski. Sledilo je starešinstvo sokolske župe Kranj z odposlanci župe Ljubljana. Nato so se zvrstili člani v krojih, dolga vrsta četverore-dov, članice takisto v krciu. člani-pevci v civilu. gospodarski odbor Sokola, nakar so se pojavili gasilci z dvema praporoma in z župnim vodstvom pod predsedstvom načelnika Planine. Močno skupino lovcev, deloma v lovskih oblekah, je vodil g. Joško We-ber, nato se je uvrstilo v žalno romanje delavstvo in uslužbenstvo Dolenčevega podjetja. Zopet je stopala šestorica Sokolov, skupina lovcev in duhovščina. Krsto, ki so jo peljali vranci, so spremljali Sokoli s sabljami in lovci, za krsto na so stopali svojci, v prvem paru mladi gospodar z materjo vdovo. V sprevod so se vključili častniki s poveljnikom g. Markuljem in polkovnikom g. Gladovičem. nadalje podčastniki, dolga vrsta dam, nešteti spoštovalci, prijatelji, znanci in sodelavci. Med odličniki smo opazili ministra dr. Kramerja z župnikom g. Barletom in načelnikom g. Mamom, narodnega poslanca dr. Fuxa, župnika dr. Amej-ca, sreskega načelnika g. Kakla, bivšega vodjo sreske izpostave g. Legata in še vrsto drugih.
Pred domom so krsto prenesli za kratek hip v vežo, pristopila je tudi starološka duhovščina s kanonikom g. Matejem Mrakom in opravila molitve. Pevci so zapeli »Vipied«. nakar se je pričel pomikati nepregledni sprevod proti starološkemu pokopališču. Raz hiše so se vile tudi na Fari žf-.lne zastave, zagorele so luči, mrak je objemal zemljo, ko so prenesli krsto v cerkev. Duhovniki so opravili molitve, ob grobu sta spregovorila najprej lovski pisatelj g. Vladimir Kapus in župni starešina br. Jaka Spicar. V pretresljivih, krasnih besedah sta še enkrat poveličala veliki duh blagega pokojnika. Lovci so oddali tri salve, prapori so se po vrsti trikrat poklonili, zadonel je gasilski rog. V črni temi je sprejela rodna zemlja moža, ki si je ustvaril med nami nesmrten spomenik. Nobeno oko ni ostalo soino. Polni tuge smo se vračali domov.
NAJRAZKOŠNEJŠI FILM SEDANJOSTI! VSE V BLESTEČIH NARAVNIH BARVAH! Najlepše žene, najrazkošnejše toalete, plesalci, vanjete, kabaret, jazz.
FILM LEPOTE IN MODE Joan Benett in VVarner Baxter.
Pri tem filmu so razpisane krasne nagrade, ki bodo izžrebane. Darila: damski plašč (pariški model), bluza, dežnik, čevlji in klobuk so razstavljena pri tvrdkah Lukic. St. Vidmar, Mela, Peko in Nosan. Predstave ob 16., 19. in 21. Kino Union, tel. 22-21
__^	_	u— ureditev Mencingerjeve ulice m
sedaj celotni tovorni promet skozi Orlovo I njeno olepšan je je v resnici potrebno, ka-
Mostirski napisi so v bosančici. Ne veste, kaj pomeni mostir? Isto kot starofranco-ski moustier, monasterij! Poglejte samo Kidričevega »Prešerna« I. 1936, str. 285, kjer žgoli slavček Jakob župan: Iosipa nedorotč mam ljuda papertje — mostiri... kar baje slove po domače: (cesarja) Jožefa ne preženejo z rotenjem dvorane ljudskega zasleplievanja, kloštri! ' Zdaj zdaj bo 310 bož!Čev, odkar je pogorel tukajšnji mostir. Druga, mičnejša številka za ta hrib. Trsat se v Psevdoskila-kovem Periplu omenja 1. 338. pred Kri-stom kot liburnijska D a r s a t i k a. V letu, ko je Vezuv spuščal hude pline (79. po Kr.), ga navaja Plinij kot Tarsatica. Friderik' Celjan, oženjen z Jelisavo, je 1405. ovladal Trsat: ker jo je 1422. umoril, mu je knez Nikola Frankopan IV. vzel prinos ali doto. Poslej so se precej menjavali lastniki.
Zgodovinski ocvirek: grof Laval — kakor naš cepec napreden in nazaden — je na naš grič prinesel kamenit stolp s polja pri Marengu kjer si je bil za svojo zmago 14. 6. 1800. postavil spomenik Bo-naparte. Za koliko je junak preh:tel svoje ožje rojake, ki so mu šele sredi avgusta 1938. sezidali pemnik na Korsiki! Dobro blago se samo hvali. Pri odkritju je bil udeležen tudi čsl. zastopnik, ki je med hrupnim odobravanjem izrekel: »Mi čeho-alcvak-' se zanašamo na Francijo, našo pri-jateliico, kakor se lahko Francija zanaša na ČSR, svojo prijateljico!«
Na um mi je prišla zgodbica o tem velikem strategu, čigar predniki so bili doseljenci Grki. Hoteč ošvrkniti Garibaldi-ieve rojake, reče Bonaparte lepi Sobesednici: »Signora, tutti glTtaliani sono ma-scalzoni (gospa, vsi Italijani so malopridneži)«. Ta pa: »Non tutti, ma buona par-te (ne vsi, pač pa velik del)«.
V	gimnazijskih časih sem prikrevsal peš iz Loškega potoka na Trsat, kjer sem prespal kar pod milim nebom. Takrat sem videl v hiši božji več kutarjev, o katerih se preneveda srednjeveški latinski šesto-mer: Mds-muličr-monachus-mundl-mirš.-
bile-m6nstrum___kar moram zaradi pri-
glasbe ali aliteracije samo prepesniti, ne pa prevesti: Moški-možača-menih-mogo-čen-mirakelj-molišča.
V	svoji ikariadi sem vam postregel ne samo s čistim mesom, ki bi spadalo pod ta napis, ampak tudi z raznimi ikrami. Ko bi smel, bi vas podvoril še s kaviarom ali slanimi ikrami. To bi bila ikriada. Sicer pa se slednji spis ne drži na las naslova. Dokaz potopis: Jan Wiktor »Od Dunaju po Jadran« (Lw6w 1938), kjer se čustveni, vsebinsko prazni popis vije od Donave do Beograda, od Jadrana pa ima le ime.
Polet se je srečno obnesel. Vendar drugič izberem sončen dan. Bolje bi bilo tudi, da bi bil mogel svojemu tovarišu Kosu reči naposled obratnico: »I, pa sva letela v sapi!«
in po Ižanski cesti, dalje deloma po Gruberjevem nabrežju, deloma po Privozu skozi Prule, kjer so zaradi silno ozke tesni tik pred Zalaznikovo vilo za več metrov podrli starinsko leseno ograjo obširnega Koširjevega posestva. Tod se nista mogla srečati niti dva vozova, kaj šele avtomobila. Znatno oviro povzroča še stanovanjska Koširjeva hiša, ki globoko sega pri vhodu v Prule. Z Grudnovega nabrežja so prestavili trg z drvmi na nasprotni Krakovski nasip. Ob izlivu ceste tik šentjakobskega mostu so zaradi razširjenja cestišča posekali v ondotnem drevoredu kar celo vrsto košatih kostanjev in bodo ondd precej visečo cesto najbrž tudi primerno vzdignili in zadostno nasuli.
Dr* Božena Merljak j j
specialistka za notranje bolezni \\ JE ODPRLA PRIVATNO PRAKSO. !j
Miklošičeva cesta 18-1. ||
< >
Ordinira od pol 2. do pol 4. ure ;;
u_Prodaja vencev in rož na trgu. Zaradi bližnje sezone za prodajo cvetja in vencev za praznik Vseh svetnikov opozarja mestno poglavarstvo, da so v smislu čL 23 obrtnega zakona upravičeni prodajati umetne vence in šopke Samo oni, ki imajo tozadevno obrtno pooblastilo, prav tako imajo pravico prodajati umetno vzgojeno cvetje samo vrtnarji z obrtnim pooblastilom. Po § 1. t. 1. obrtnega zakona smejo poljedelci prodajati cvetlice ki niso umetno (v toplih gredah, s posebnimi pripravami, s požlahtnjeva njem itd.) gojene. V okviru svojega kmečkega gospodarstva jim je dopuščeno ve-
kor je naš list pisal pred kratkim. Tega mnenja so tudi na magistratu in nam poročajo, da bo tudi prebivalstvu Mencingerjeve ulice in Kolezije ustreženo, čim bo dopuščalo drugo delo, ki ga mestno cestno nadzorstvo sedaj opravlja po programu glede na razpoložljiva sredstva. Takega zelo nujnega in neodložljivega dela ima pa mestno cestno nadzorstvo sedaj ogromno in naj prebivalci Kolezije in Mencingerjeve ulice pomislijo samo na dela na Mestnem in Starem trgu ter Karlovški in gmartinski cesti, pa bodo vsaj uvidevni med njimi gotovo radi potrpeti še nekaj časa. V kratkem torej pride tudi Kolezija na vrsto in bo urejena lepše, kakor prebivalci sami pričakujejo. Tako vsaj se glasi objava z magistrata.
u— Ptičarji in selitev ptic so vedno v taki zvezi, da na jesen tako kakor ptice hite tudi ptičarji iz svojih gnezd, toda ptičarji hite na lov, da bi nalovili in po-davili čim največ ptic. Pričela se je pra>-va ptiča r ska sezona in zato mestno poglavarstvo opozarja vse prijatelje ujetih ptic, zlasti pa tudi vse lovce na ptice, da j, tak lov strogo prepovedan in da bo vsakdo strogo kaznovan, kogar pravica zaloti na lovu ptic pevk.
u_ Za mestne reveže sta namesto venca na krsto gospe Marije Maister, vdove generala, darovala gespa Duška in g. dr. Foerster' Vladimir iz Ljubljane, Dalmatinova ul. 11, 150 din. Za lepi dar se mestno poglavarstvo iskreno zahval juie z željo, da bi se dobri ljudje tudi ob Vseh svietih spominjali revežev ter darovali vsote, namenjene za vence in cvetje na grobovih, v mestni socialni sklad.
u— Plesni zavod »Jenko« t Kazini bo otvoril svoje poučne tečaje aa družabni ples sredi oktobra — takoj ko ee vrne mojster
---„	- - . . i.	, Jenko s študijskega potovanja \x Pariza m
zati tudi preproste šopke *	Londona kamor je bil odposlan kot. delegat
ce iz cvetja, ki sogaa® pnd^ah. Kdor Udruže: ju2()slovenskih plesnih učiteljev.
ni proizvajalec niti obrtnik, ne bo puščen na tržni prostor, u— Francoske tečaje spet otvarja za odra-sje s i. oktobrom 1938. francoski institut. Pouk bo v Ljubljani na moškem učiteljišču Resljeva cesta. Vpis od 26. septembra naprej pri služitelju zgoraj omenjenega učiteljišča g. A. Dolencu. Mesečna ukovima je 20 din. Tečaji trajajo 7 mesecev. Nadaljnji podatki so razvidni z razglasa na uradni deski v veži moškega učiteljišča. Interesente vabimo na pravočasen vpia
Udruzenja jugi----.......
Natančnejše glede vpisovanja ln informacij bo še objavljeno.
u_ Marljive akviziterje išče za takoj
Bran-i-bor, Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke.
u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča, da bo z oktobrom pričelo spet z rednimi tečaji angleškega jezika za začetnike in naprednejše in s konverzacij-skimi tečaji. Vpisovanje v tečaje in sprejemanje novih članov se vrši vsako sredo in soboto od 18. do 19. v društveni knjižnici Kraija Petra trg 8. pritličje levo. Odbor.
u— v polastitev spomina pOKojneg» polkovnika M. Bleivveisa — Trsteniškoga
sta darovala Jugoslovanskemu akademskemu (podpornemu dnašftvu na univerzi v Ljubljani gig. Lado ln Nadja Miselj, tajnik pri Društvu narodov v ženevi, znesek 500 din. Iskrena hvala!
u— Nesreča v Opekarni. Mestni reševalci so včeraj popoldne prepeljali na kirurški oddelek 31-letnega delavca Franceta Seliškarja, zaposlenega pri Združenih opekarnah na Viču in stanuječega v Kozarjah. V opekarni mu je vagonček, s kakršnim prevažajo material, stri stopalo.
u— Tatvina ustrOjenih koj_ Jz e(k3a<fl-
šča Mergenthalerjevic. bvornice usnja na Zaloški cesti v Mostah so v eni zadnjih noči neznani storilci ukradli za okrog 4000 din ustrojenih telečjih kož temno-rjave barve. Policija je s poizvedbami dognala, da so se okrog skladišča že nekaj noči smukah sumljivi ljudje, ki pa so z nastopom jutra vsakokrat izginili kakor kafra. Očitno so tatovi člani ene izmed tatinskih družb, ki ®o zadnji čas stalno v Ljubljani na delu
u— Uprava kina Matice obvešča po tej poti cenjeno občinstvo, da otvori svojo novo sezono s L oktobrom Kino Matica si je zagotovil vrsto odličnih filmov svetovnih produkcij in je skrbno izbral novemu duhu in času primeren spored. Otvoritveni spored bo uprava pravočasno objavila v dnevnem časopisju.
n— Združenje mesarjev ln klobasiear-jjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da bodo od 1. oktobra t. 1. do 1. maja 1939. mesnice in stojnice ob nedeljah in praznikih zaprte, ob sobotah bodo pa zato odprte do 19. ure. Vsakdo naj se blagovoli preskrbeti z mesom pravočasno na dan pred nedeljo in praznikom.
I
Katere ženske so najopasnejše? Na to delikatno vprašanje ^^^^^^
Birell, Cezar Romero
v senzacionalnem filmu :
Po krivem obsojena
Danes v KINU SLOGI ob 16., 19. in 31. uri
I
u— Spored kitarskega solističnega ve- t
čera, ki ga priredi g. Stanko Prek pri- ' hodnji ponedeljek, je naslednji: najprvo bomo slišali uvodno besedo in sicer o umetniški vrednosti tn zgodovinskem razvoju kitare. Govoril bo g. Josip škafar. Nato zaigra g. Stanko Prek sledeči spored* Gginsky: Polon eza, Diabelli: Sona-tina Schubert: 9;renada. Dalje Benedic-tus:' Beneški karneval, CaU: Sonata, Scbneider: Serenada in po glavnem odmoru: Dominici: Nebeška ljubezen, Pa-dovec: Polonc za ter Mertz: Tarantela. Večer bo v ponedeljek ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani. Prodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice .
Iz Maribora
a— Kaša pečeni na meji. V nedeljo je mariborski Branibor obiskal Marijo Snez.no nad Muro. Prj maši so peli mariborski pevci ki so imeli nato pred cerkvijo pevski nastop. Navzočni so ob govorih navdušeno vzklik.i našemu kralju in Jugoslaviji. Leno uspeli nastop se je zaključil z vseslo-vansko »Hej Slovani«. Popoldne so krenili Brani borci do Mure pri Cmureku m napeli tam nekaj krepkih pesmi, nalo pa so se odpeljali na Sladki vrh, kjer ie pred tam zbranimi domačini spet zadonela nasa pesem Med razgovori z obmejnimi rojaki ie potekel čas do slovela. Vsem, ki so pripomoči k lepemu uspehu, bo poleg nase zahvale najlepša nagrada zavest, da so izvršili lepo delo za utrjevanje narodne m državljanske zavesti ob naši meji. Zavedajmo lepote obmejne zemlje m jo cim pogosteje obiskujmo. Posebno topla zahvala ure »lasti vsem onim. ki so z denarnimi "prispevki omogočili izlet naših Braai-
borcev na mejo.	,
a— Plačilne naloge za 10"/« cerkveno «1«-kiado ie pričel pošiljati stolni cerkveni konkurenčni odbor za kritje stivskov za popravilo strehe. Doklade bodo morali plačati vsi oni ki stanujejo od 12. septembra na področju stolne župnije, oziroma ki imajo na tem področju kakšen obrat.
a— Pobegel dijak. Zasebnica Ivana Ver-klova iz Smetanove ulice 54 je sporočila policiji, da je že pred dnevi neznano kam izginil' ltMetmi dijak Oto Doinša, ki se pa doslej še ni vrnil. Izrazila je bojazen, da se mu ni kaj hudega pripetilo, in je zaradi tega obvestila policiji, ki zdaj poizveduje za
pobeglim dijakom	. _
a— Nezavesten in ves krvav se je znašel včeraj okoli 11. ure dopoldne pod tovornim avtomobilom 5S-letni viničar Anton Babic i i Pekla, ki se je peljal s svojim koksom proti mestu po desni strani ceste. V brzini Rakuševe trgovine na Aleksandrovi eesti je privozil nasproti tovornj avto, ki pa je zavil preveč na levo, tako da je postal karambol neizogiben, četudi je šofer tovorni avto močno zavrl. Nesrečo naključje je hotelo, da se kolesar zaradi obcestnega kamna ni mogel več izogniti tovornemu avtomobilu. Prednji kolesi tovornega avtomobila sta kolo popolnoma zdrobili. Kolesarja pa je stisnilo in je dobi! odrgnine po obrazu, rokah in nogah, razen tega težke notranje poškodbe v prsih in po trebuhu. Nezavestnega m vsega krvavega kolesarja so mariborski reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico. Ponesrečencev© stanje je zelo resno	.
a_ skrčen obrat v tekstilni tvornici Doktor in drug. Delavci tekstilne tvornice Doktor in drug so prejeli 14dnevno odpoved. obenem s sporočilom, da lahko spet nastopijo delo. toda samo tri dni tedensko. Vodstvo tvornice utemeljuje to s pomanjkanjem surovin.
a— Mali Beograd sprejema odlikovanja. Jugoel. pjevački savez v Beogradu je odlikoval neumornega ruškega ,pevca in predsednika pevskega društva >Ruše« g. Antona Požarja trgovca v Rušah, s krasno diplomo j ter z zlato kolajno za zasluge na pevskem .polju ob našii severni meji. Enako je bil odlikovan pevovodja tega društva g. Ivan Knuplež. Čestitamo Rušanom ter jim želimo, da bi Ruše dosegle še veliko odlikovanj, ki so res zaslužena.
Gospodarstvo
K ukinjenju tranzitnega prometa preko Madžarske
Poročali smo že, da je zaradi ukinjenja železniškega prometa med Češkoslovaško in Madžarsko ukinjen tudi ves tranzitni osebni in blagovni promet iz Jugoslavije preko Madžarske v Češkoslovaško. Pošiljke, ki so bile na potu, so bile ustavljene m se vračajo. Ustavitev železniškega prometa med Češkoslovaško in Madžarsko je povzročila začasno ustavitev vsega trgovinskega prometa med našo državo in češkoslovaško. zlasti ker Madžari tudi ne dopuščajo promet blago po Dunavu iz naše države v Češkoslovaško. Da bi se navzlic temu mogel nadalje vršiti trgovinski promet, je naša železniška uprava opravila" nujne korake, da omop' •< preusmeritev trgovinskega prometa s Le< ■ I ovaško preko Rumunije. V torek je'bilo v Beogradu več konferenc. kjer je železniška uprara s sodelovanjem predstavnikov gospodarstva proučila možnosti prometa preko Rumunije. Pošiljke v Češkoslovaško bodo šle preko Kikinde, Žombolja, Temišvara. Arada, nadalje preko rumunsko češkoslovaške meje. nato pa preko Podkarpatske Rusije in Stovaške v Češko. Seveda bo ta prevoz preko Rumunije znatno dražji, nego preko Madžarske, ker je proga mnogo daljša.
Ker je ustavljen železniški promet na če-škoslovaško-nemšiki meji je tudi naš trgo-
članstvu ljubljanskih sokolskih društev.
Po odredbi Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije se letošnja delovna doba konča po vseh društvih 30. septembra. Ker bomo ta dan šteli svoje članstvo, t. j. tiste, ki so zadostili svojim članskim obveznostim, prosimo, da vsi, ki so v zaostanku požurijo* s plačilom članarine pri svojih društvih še pred občnim zborom. Vsi se moramo zavedati, da zavisi redno in uspešno delo v mnogem tudi od urejenih gmotnih razmer v društvih. Zdravo! Med-društveni odbor ljubljanskih sokolskih društev.
sokol Ljubljana — šiška ima redno letno glavno skupščino div 30. septembra ob 20. uri v dvorani Sokolskega doma v Šiški. Zdravo!
Sokolsko društvo Ljubljana-Moste sklicuje redno letno skupščino na nedeljo dne 17. oktobra ob 10. uri dopoldne v kino-dvorano. članski sestanek v svrho sestave kandidatne liste pa bo drevi 29. t. m. ob 20. uri v restavraciji br. Ivana Rahne-ta. Vse članstvo je bratsko vabljeno k udeležbi.
Naše gledališče
D R A M A Četrtek. 29.: Veriga. Red Četrtek. Petek 30.: Zaprto.
Sobota. 1. oktobra: Izsiljena ženitev. Lju-bezen-z-dravnik. Premiera. Premierski abonma.
Moličrovj enodejanki »Izsiljena ženitev« in »Ljubezen-zdra-vnik«. katerih premiera bo v sototo. bosta vprizorjeni prvič na slovenskem odru. Prvo je prevedel Jože Vidmar, drugo pa Oton Župančič. V značilnem edinstvenem slogu zasnovani igri, podajata z vsem espriitjem francoskega duha zamišljeno dejanje, polno igrivosti in humorja ter popolnoma resnimi trenutki, ki razkrivajo sredi smeha trpečega človeka. Igri je zrežiral prof. Šest.
OPERA Sobota, 1. oktobra.: Boris Godunov. Red A. Otvoritvena predstava.
Prvi teden naše opere v novi sezoni je posvečen slovanskim delom, zato se bodo izvajala dela našega opernega repertoarja in sicer Boris Godunov, Prodana nevesta, Ero z onega sveta. Gorenjski slavček ter opereti Na sinjem Jadranu noviteta za naš oder, in v nedeljo dne 9. oktobra popoldne Mala Fk>ramye.
Gledališka uprava sprejema prijave za abonma za reda A in B v pisarni gledališke blagajne v dramskem gledališču.
vinski promet po Dunavu z Nemčijo zaenkrat nemogoč. S pšenico natovoriem šlepi, ki so bili natovorjeni za Nemčijo, so bili ustavljeni v Novem Sadu. Pšenico bodo morali pretovoriti na železniške vagone in poslati preko Budimpešte in Dunaja v Nemčijo. Po tej poti bodo poslane vse izvozne pošiljke, kt so namenjene iz Srbije in Vojvodine v Nemčijo, pošiljke iz savske, dravske in primorske banovine pa se pošiljajo v Nemčijo predvsem preko Maribora.
Pomanjkanje vagonov
Zadnje dni je nastopilo pri nas delno pomanjkanje vagonov. Železniška uprava ni mogla dati na razpolago dovolj vagonov za izvoz, kakor tudi za notranji promet. Do tega pomanjkanja je prišlo zaradi tega. ker je veliko število naših železniških vagonov, s katerimi smo zadnja dva tedna izvozili blago proti severu, obtičalo, zlasti v Češkoslovaški in Poljski. Vagoni se niso mogli vrniti, ker je b:i med tem časom ukinjen železniški promet med Češkoslovaško in Nemčijo odnosno Madžarsko. Naša železniška uprava je napravila vse potrebne korake, da se ti vagoni vrnejo po drugih progah in je pričakovati, da bodo izvozniki že prihodnji teden dobili na razpolago do-voljno število vagonov.
Gibanje valut angleškega valutnega bloka
Zadnje dni je angleški tunt nasproti dolarju znova popuščal, vzporedno z angleškim funtom pa so popustile tudi vse ostale valute angleškega valutnega bloka, ne samo francoski in švicarski frank ter holand-ski goldinar, temveč tudi švedsfca, norveška in danska krona. Prejšnjo sredo je notiral angleški funt 4.80 dolarjev, v ponedeljek je popustil na 4.76 dolarja, včeraj pa na 4.65. Tako je v zadnjem tednu angleški funt popustil za 2%. od spomladi pa znaša oslabitev 6%. Prejšnji teden smo poročali, da sta Švica in Nizozemska postali de facto članici angleškega valutnega bloka, ker sta naslonili svoji valuti na angleški funt, medtem ko sta prej urejali svoje devizne tečaje v stalnem razmerju nasproti dolarju. Z oslabitvijo angleškega funta sta zaradi tega avtomatično popustili tudi švicarska tn nizozemska valuta poleg valut ostalih držav ameriškega bloka.
Seveda se to popuščanje drži v razmeroma ozkih mejah in se zdi, da je Anglija namenoma dopustila oslabitev funta, da se tem sebi in ostalim državam angleškega valutnega bloka olajša konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu nasrproti ameriškemu blagu ter na ta način paralizira tendence za odtok zlata iz Evrope v Ameriko. Če bi Anglija hotela, bi tako oslabitev lahko preprečila, kajti angleški valutni intervencijski fond ima v ta namen dovolj sredstev, zlasti še vedno znatne lastne rezerve zlata, ne opiraje se na zlato, ki ga ima angleška banka. Gre torej predvsem za taktično potezo, pri čemer sodelujejo tudi ostale države angleškega valutnega bloka.
Gospodarske vesti
= Vprašanje oskrbe Madžarske z lesom.
S priključitvijo Avstrije k Nemčiji so nastale za Madžarsko težkoče pri oskrbj z lesom, ker se ie Madžarska prej oskrbovala z lesom predvsem iz Avstrije. Nemčija pa je avstrijski les predvsem rezervirala za domače potrebe. Nemška vlada le sicer kasneje omogočila Madžarski nadaljnji uvoz lesa iz Avstrije toda v manjšem obsegu, nego pred 3>anšlusom«. Zato je Madžarska pričela zadnje mesece uvažati več lesa iz Češkoslovaške. Politična napetost, ki je nastala v zadnjih tednih, pa je dovedla do ustavitve prometa med Češkoslovaško in Madžarsko in seda; Madžarska ne more dobivati več lesa iz Češkoslovaške. V tej zvezi poroča ;o iz Budimpešte, da se je Madžarska obrnila na Poljsko zaradi povečanja uvoza poljskega lesa. Madžarska namerava nadomestiti dosedanji uvoz češkoslovaškega lesa predvsem z uvozom lesa iz Poljske. Ker pa je treba v ta namen spremeniti dosedanji trgovinski sporazum, se bodo v začetku oktobra pričela tozadevna pogajanja med obema državama.
= Znaten uvoz premoga. Poročali smo že, da se je letos naš uvoz premoga znatno dvignil v primeri z lanskim let«h. V prvih sedmih mesecih t. 1. smo uvozili 31.530 vagonov premoga (lani 19.524) v vrednosti 122.2 milijona din (lani 61.1). Povečan uvoz pa se je nadaljeval tudi v avgustu, ko smo uvozili 4795 vagonov inozemskega premoga (lani 4107) v vrednosti 17.1 milijona din (17.5).
= Vnovčenje svinj na dunajskem trgu.
Nemški minister za prehrano in kmetijstvo je odredil da se mora uvoz živih svinj v Avstrijo od 26. t. m. vršiti izključno s posredovanjem »Reichsstelle fiir Tiere un(J tierische Erzeugnitsse«. Naš zavod za pospeševanje zunanie trgovine je zaradi tega nujno interveniral pri nemških merodajr.ih mestih ki so nato izdale novo odločto, po kateri se gornja odredba ne bo izvajala pri izvozu naše živine v Avstrijo in ostane torej nadalje v veljavi dosedanji sistem prodaje na svobodnem trgu preko komisionar-jev.
= Rumunija uvaja vojaško kontrolo nad industrijo. Iz Bukarešte poročajo, da je izšla uredba, s katero se pooblašča ministrstvo narodne obrambe, da uvede voiaško kontrolo nad vsemi tvornicamj. ki proizvajajo blago. vf>žno za narodno obrambo, kakor tudi nad skladišči s takim blagom. Kontrola je uvedena da se omogoči uspešnejša produkcija takega blaga.
v
= Licitacije. Dne 22. oktobra bo pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani licitacija za ureditev 11 mlinarskega kanala na Muri pri Cmureku (proračun 532.000 diin). Banska uprava dravske banovine razpisuje nabavo večje množine oblačilnega in perilnega blaga za božično obdarovanje siromaške ljradsko eolske mladine.
— Licitacije. Pri upravi vojno-tehnič-nega zavoda v Kragujevcu bodo sklenjene naslednje pogodbe: 4. oktobra za dobavo cirkularnih žag, 6. oktobra za dobavo avtomobilskega materiala. 7. oktobra za dobavo manesmanovih cevi, 11. oktobra pa za dobavo raznega pisarniškega materiala; 11. oktobra bo pri isti upravi ofertna licitacija za dobavo telefonskega kabla, bakrene in pocinkane vrvi in grafitnih elektrod. Pri intendanturi pomorskega arzenala v Tivtu bo dne 14. oktobra ofertna licitacija za dobavo rezanega lesa za vesla.
= Dobave. Direkcija drž. železnic Su-botica sprejema do 4. oktobra ponudbe za dobavo rebraste pločevine. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 5. oktobra ponudbe za dobavo lepenke, risalnega papirja, kalijevih patron. paste za čiščenje medi, eternit-plošč, v'jakov, strojnega brona, železne pločevine, svinčene pločevine, kompletnega aparata za ugotavljanje motenj za radiofonijo, centimalne vage, železnih rešet, jeklene vrvi, amonijakove sode in ročnega aparata za gašenje požara. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 5. oktobra ponudbe za dobavo pil, zidarskih lopat, mavca, sode, kleja, pločevine, vijakov za les in tapetniških igel. Prometno-komercialni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6. oktobra ponudbe za dobavo nalučnikov. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 6. oktobra ponudbe za dobavo keramičnih in emajliranih ploščic, do 20. oktobra pa ponudbe za dobavo železne pločevine. žebljev za tračnce in strojnega olja ter ponudbe za dobavo stabilne mostne tehtnice.
Borze
28. septembra
Np ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem klirngu nudili nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem "kliringu je bil promet v angleških funtih po 238 ;n v grških bonih po 31.50. Nemški klirinški čeki so danes ponovno popusti;i; v Ljubljani so se nudili po 13.50. v Beogradu in Zagrebu pa je bil promet po 13.50, za 15. oktober pa v Zagrebu po 13 35 In za konec oktobra po 13.45.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda nadalje popuščala in se je nudila po 425 (v Beogradu je bil promet po 435) Zaključki so b:li zabeleženi še v 6 dalmatinskih agrarnih obveznicah po 83 (v Beogradu pr 80—82) in v 7% Selig-mancvem posojilu po 95.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2386.36—2400.95, Berlin 1760.52—1774.52, Bruselj 752.45— 757.52, Curih 996.45—1003.52, London 210.05—212.11, New York 4421—4457.31, Pariz 117.26—118.70. Trst 233.44—236.52.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.6750, London 20.8750, New York 452, Bruselj 76, Amsterdam 241.50. Stockholm 107.70, Oslo 104.90, Kobenhavn 93.30, Varšava 83.25, Budimpešta 87.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 425 bi., 4% agrarne 59 bi., 4% severne agrarne 59 bi., 6% dalm. agrarne 82 —83, 7% invest. 96 bi., 7% Seligman 94 —95- delnice: PAB 203 bi., Osiječka lje-vaonica 150—180. šečerana Osijek 600 bi.
Beograd. Vojna škoda — (435), 6% be-gluške 80—80.50 (80—82), 6% dalm. agrarne 79.25—80 (79—79.50), 7% invest. — (97). 7% Blair 87.50 bi., 8% Blair 92 bl„ PAB 206—209 (207), Narodna banka — (7000).
Dramatična seja angleškega parlamenta
še nekaj odlomkov iz Chamberlainovega govora — Angleški parlament že let ni doživel enakega dne

Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 28. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za marc 65.125, za maj 65.75; koruza: za dec. 60.50, za maj 53.
Na prvi strani objavljamo vsebino in najvažnejše odstavke iz govora ministrskega predsednika Chamberlaina v angle-šem parlamentu. V naslednjem prinašamo še nekatere nadaljnje njegove izjave, ki so važne za razumevanje angleškega stališča in angleške politike v sedanji evropski krizi.
V uvodu je Chamberlaina naslikal nastanek in prvo fazo sudetskega spora do časa, ko se je pokazalo, da hoče vanj dii£kyio poseči tudi Nemčija. Povedal je, zakaj se je Anglija odločila za posredovanje. O tem je rekel:
Zakaj se je Anglija odločila za posredovanje
»Meseca julija t. 1. so pogajanja m*d čsl. vlado in sudetsko-nemško stranko prišla na mrtvo točko. Zelo se je bilo bati, da se bo nemška vlada vmešavala v ta spor, če se ne najde hitra rešitev. V takšnih razmerah je imela britanska vlada tri možnosti: mogli smo zagroziti Nemčiji z vojno, če bi napadla CSR: mogli bi ostati ob strani in pustiti, da gredo dogodki svojo pot, in tretjič: mogli bi iskati rešitev s pogajanji.
Po prvi izmed navedenih treh poti nismo hoteli iti. Velika Britanija ni imela nobenih pogodbenih obveznosti napram ČSR in Zmerom smo se upirali sprejemu takšnih obveznosti. Tudi druga možnost nam jo bila nesimpatična. Zato smo krenili po tretji poti ter prevzeli nalogo, da bomo posredovali.«
Prve intervencije v Berlinu in Pragi
Dogodki v Nemčiji so povzročili angleški vladi velike skrbi. Sredi avgusta je bila obveščena o izrednih vojaških pripravah Nemčije. Angleška vlada je po svojem poslaniku v Berlinu nemško vlado opozorila na vse možne posledice takih priprav in izrazila upanje, da jih bo Nemčija vendarle omejila. Nemški zunanji minister Ribben-trop pa je menil, da so prizadevanja Velike Britanije dovedla le do tega, da so čehoslovaki postali še bolj nepopustljivi. Položaj je postajal vse bolj resen. Dne 31. avgusta je berlinski poslanik Henderson po naših navodilih vnovič osebno opozoril nemško vlado na angleško stališče, s katerim je treba računati v primeru nemškega napada na češkoslovaško, posebno še, če bo Francija na osnovi svojih vojaških obveznosti prisiljena intervenirati. Dne 1. septembra je Henderson ponovil svojo intervencijo pri zunanjem ministru Ribbentropu. Angleški poslanik v Pragi pa je prejel navodila, po katerih je 3. septembra prosil prezidenta dr. Beneša, naj nemudno obeleži stališče Češkoslovaške in naj pojasni, kako daleč lahko češkoslovaška popusti nasproti nemškim zahtevam. Priporočil je obenem, naj gre do skrajnih mej koncesij. Tudi Runciman je Nevvtonova prizadevanja zelo podprl. Sledil je četrti načrt praške vlade za ureditev češkega vprašanja. Skušali smo doseči, da bi nemška vlada v svojih zahtevah postala zmernejša.
Priznanje in zahvala
lordu Runcimanu
Predsednik vlade je nato izrekel zahvalo lordu Runcimanu. Povdaril je, da »ni bila j njegova krivda, če mu poslanstvo ni uspelo. Nasprotno, mi in vsa Evropa moramo biti za večne čase hvaležni lordu Runcimanu in njegovim sodelavcem za prizadevanje, ki so ga pokazali v interesu miru in s katerim so si pridobili zaupanje obeh taborov.«
Sestanek v Berchtesgadenu in londonski načrt
Chamberlain je nato pripovedoval, kako se je odločil za svoj osebni nastop. 2e dolgo se je bavil z mislijo, da bi se sam sestal s j Hitlerjem. Ob priliki sestanka v Berchtesgadenu pa je dobil vtis, da je položaj še vse ■ težji, kakor je prvotno menil, »če pogledamo nazaj, ne moremo imeti nobenega dvoma, da smo v Berchtesgadenu preprečili pohod, za katerega je bilo že vse pri-| pravljeno. Spoznali smo in ugotovili, da more biti osnova za rešitev sudetsko-nem-škega vprašanja le ta, da se sudetskim Nemcem prizna pravica do samoodločbe. Ko je bil praški vladi sporočen londonski | načrt, je angleška vlada dr. Benešu sporočila, da se natanko zaveda silnih žrtev, ki jih zahteva od češkoslovaške vlade, a meni, da se ji bodo vsaj z varnostnega vidika na-[ domestile z mednarodnimi jamstvi.«
Poljske in madžarske zahteve
Nato je Chamberlain omenil poljske in madžarske zahteve, ne da bi glede njih za-vzei kako stališče. Posebej je opozoril na dejstvo, da je Madžarska medtem svoje vojne sile že podvojila. Nato je govoril o Godesbergu. Vsebino teh njegovih izvajanj prinašamo že na prvi strani.
Vihar ovacij
London, 28. sept. br. Chamberlainov govor je napravil v spodnji zbornici, ki je bila nabito polna, ogromen vtis. Spočetka, ko je ministrski predsednik risal razvoj skoraj že pozabljenih dogodkov, so ga po-
lain tedaj še sam ni vedel, kako bo svoj govor zaključil. Na enkrat ga je namreč prekinil finančni minister John Simon ter mu izročil neki listek. Pravijo, da je na listek s svinčnikom napisal: »Hitlerjev
odgovor--!!«, kar je pomcsiilo, da je
Hitler pozitivno odgovoril. Ko je Chamberlain nato v zbornici izjavil, da je nemška mobilizacija odgodena, je vsa zbornica planila pokoncu in pričela vzklikati ministrskemu predsedniku. Tudi opozicijski poslanci se niso mogli upreti temu navalu splošnega navdušenja. Takih burnih ovacij v londonskem parlamentu že 20 let ni bilo.
Soglasje opozicije
Ko so se polegle ovacije, katerim so se pridružile tudi vse galerije in lože ter celo kraljica Mary ter vojvoda in vojvodinja Kentska, ki so prisostvovali seji v dvorni lo ži, se je oglasil najprej voditelj laburistične opozicijske skupine major Attlee. Izjavil je: Sedaj menda med nami ni poslanca, ki ne bi z zadoščenjem sprejel na znanje izjav ministrskega predsednika Chamberlaina o možnosti nadaljnjih pogajanj, s katerimi bi bilo mogoče preprečiti vojno. Prepričan sem, da bo vsak član zbornice, ki mu je na tem, da se ohrani mir, želel popolnega uspeha tej Chamberlai-novi poslednji akciji.
Vodja liberalne opozicije Sinclair se je pridružil mnenju majorja Attlee ja in dodal: »Ministrski predsednik se je odločil skrbeti za to, da bo češkoslovaška izpolnila svoje obveznosti po pristanku na londonski načrt. Prav tako pa se je odločil, da bo storil vse za nadaljno gospodarsko eksistenco češkoslovaške. S temi občutki in s to nado želim ministrskemu predsedniku Chamberlainu dobro pot.«
S soglasnim sklepom je bila seja parlamenta nato odgodena do ponedeljka.
Velike manifestacije na ulici
Ko je Chamberlain odhajal iz parlamenta proti svojim pisarnam na Downing Streetu, mu je ogromna množica ljudstva priredila nepopisne navdušene ovacije. Chamberlain je bleščečega obraza vzkliknil množici: »To pot gre vse dobro.« Z roko je nato pokazal še na svojo ženo, češ da bi se bilo treba tudi njej zahvaliti za ta uspeh, ker je molila za mir. Množica je bila tako navdušena, da je pozneje, ko je bil Chamberlain že davno v svojem kabinetu, na Dovvning Streetu priredila ogromne ovacije celo nekemu vojaškemu letalu, ki je letelo nizko nad londonskim središčem.
»./o; Koruio.	H skoraj že pozabljemn dogodkov, so ga po-
+ Novosadaka blagovna borza (28. t. m.). Ej slanci poslušali molče in mirno. Chamber-Tendenca stalna. Pšenica: baška. okol. Novi " Sad in Sombor. 79 kg 155 — 157. sremska 79 kg 155 — 157; slavonska 78/79 kg 156 — 158: gornjebaška in gornijebanatska. 79/80 kg 156 — 158. Rž: baška 145 — 147. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 148 — 152; pomladili 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski slav. 135 — 140. Koruza: baška in sremska 131 — 141; banatska 137 — 140. Moka: baška in banatska >0g« in »Ogs« 055 — 265: >2« 235 — 245; >5« 215 — 095 >6c 195 - 205; >7« 165 — 175; >8< 110 — 115 Otrobi: baški 94 _ 100. Fižol:
beski beli brez vreč 335 — 338.
BOMBA2
-f- Liverpool, 27. sept. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 4.60 (prejšnji dan 4.63), za dec. 4.70 (4.74), za april 4.76 (4.78).
+ New York, 27. sept. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za okt. 7.90 (7.76), za dec. 7.83 (7.79).
ČSR zahteva
sodelovanje
London, 28. sept. b. češkoslovaški poslanik Jan Masaryk se je nocoj zglasil v Fo-reign officeu in izročil noto, v kateri njegova vlada zahteva, da se tudi češkoslovaška pritegne k jutrišnjim posvetovanjem v Monakovem.
Tudi mobilizacija v Švici odložena
Bern, 28. sept. AA (Štefani) Vest o jutrišnji konferenci štirih v Monakovem je vzbudila v vsej Švici veliko veselje. Predlog o delni mobilizaciji, ki bi ga jutri imel sprejeti zvezni svet, so odložili, dokler se ne izvedo rezultati te konference.
Zaupnica Benešu
Praga, 28. sept. AA (ČTK) Čsl. obec sokolska, Delavska telovadna zveza, zveze legionarjev, učiteljev, vojnih invalidov, skavtov in druge organizacije so poslale dr. Be-ešu adreso, da so na razpolago državi m da izrekajo globoko spoštovanje in simpatije njegovi osebi. Zlobni napadi na prezidenta dr. Beneša, ki nimajo primera v zgodovini mednarodnega razmerja, so odprli oči še poslednjim, ki so mogli dvomiti o ogromnih zaslugah, ki si jih je dr. Beneš pridobil za narod in za zedinje-nje Čehov in Slovakov v svobodno državo in za njen srečni razvoj vse do današnjega dne. Manifest tudi zavrača trditev, da bi vojna odgovornost padla na dr. Beneša, ki je v duhu dr. Masaryka toliko storil za pravično pomiritev. Na koncu pravi manifest: »Ostali Vam bomo zvesti pri delu, v boju, v trpljenju — zvesti do groba.«
čsL svarilo pred radijsko propagando
Praga, 28. sept. AA. (ČTK) čsl. radio je danes popoldne izdal apel na prebivalstvo. V apelu mu priporoča, da se varuje lažnjivih vesti tujih radijskih postaj, posebno nemških. Tako je nemški radio danes raznesel glasove, ki so hkrati žaljivi in fantastični, o najvišjih funkcionarjih čsl. vlade in o parlamentu. Toda med vsemi čsl. politiki vlada popolna sloga, vsi imajo samo en cilj: slogo in sporazum med vsemi čehoslovaki v teh težkih dneh. Tako bo tudi to nelojalno orožje, ki mu je cilj zanesti razdor v ČSR, zgrešilo svoj cilj.
Potrti velike žalosti obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance, da je po velikem trpljenju umrla kot žrtev materinstva naša dobra hčerka, mati, sestra in svakinja, gospa
NEŽIKA DOLENC roj. NOVAK
v banovinski ženski bolnišnici v Novem mestu danes 28. septembra, previdena s sv. zakramenti.
Pogreb drage pokojnice bo v petek 30. septembra ob 16. uri izpred mrtvašnice banovinske ženske bolnišnice na novomeško pokopališče.
Šmarje, Sevnica, Račje sel o. Trebnje, Novo mesto, 28. septembra 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
—	i, Četrtek, 28. IX. 1938.
>JUTRO« 8t 22x*	:	■	" O ■================^
ZA HLADNO JESEN —
TOPLEJŠA OBLAČILA S
Oglejte si novo zalogo jesenskega in zimskega blaga za obleke, površnike, suknje itd. pri tvrdki
DRAGO SCHWAB
Ljubljana — Aleksandrova cesta štev. 7. Izgotovljena oblačila vedno na zalogi. Lastni izdelki!	Lasten modni salon!
V Strasbourgu: Množica moblltelrancev nI pred glavno postajo provincialnaga, mesta nič manjša nego pred kakšno pariško postajo
Vojaška oblast je zasegla tudi že del zasebnih motornih vozil in konj: Prizor iz bližine vojaškega centra ob Neyevem bulvaru
Nesreča kardinala Paeellija
Kardinal Pacelli. vatikanski državni tajnik se je vozil z avtomobilom jz Castela Gandolk v Rim. Na Apiijski cesti ie trčil njegov avto v drag avto. Kardma.1 je dobil ■poškodbo nad očesom im ie moral iskati pdrarvniško pomoč.
Prvi ženski notar v Evropi
Te din i so v Prag,i imenovali go. dr. Angelo Kozakovo za notanko. Ga. Kozakova je prvi ženski notar ne samo na Češkoslovaškem, temveč v Evropi sploh. L. 1922. je bitla prva ženska, ki si je v bratski republiki pa^dobila doktorat prava.
Letalci za raketna letala
V znanem amsterdamskem Usta »e ?e pojavila pred kratkim notica, ki ffe pogumne može pozivala, naj se javijo za pilofciranje raketnega letala. Za vsak polet je poziv obftjtubiijal plačilo v znesku 5 holandskiih goldinarjev. Gre za izum neJcega amsterdamskega rnženjerja, ki pa sam nima poguma, da bi se poskusil s sivojo raketo. Javilo pa se je 24 nazatposlemih, ki «> bali pri-prajvljend za obljubUieno ceno tvegati žqjv— 1 tanje. Iz	tega ni bilo nHč, kajti na-
stopila je policija in poskuse z novim ra-ketoim letalom v tej ob 1 ikri prepovedala, m sicer ne samo zato, ker bi ogražali življenje prostovoljnih pilotov, temveč ▼ enaki meri življenje in imetje drugih ljudi. Im-žentjer bo dobil dovoljenje m takšne poskuse žele tedaj, ko bo svoj izum tako izpopolnil, da bo imel tudai sam pogum sfrčoH ž niim v zraik.
Tramvaj zapeljali do policije
V nefcean polnem tramvajskem van r Milanu je neki potnik nenadno zavpfl: >Tat! Tat!c Sprevodniku, ki je prihitel na ta klic, je povedal, da mn je izginila listnica z znatno vsoto. Sprevodnik pe je takoj sporazumel z voračem, naj zapelje voz do najbližje policijske postaije ob tramvajski progi, med tem je sprevodnik zaprl vse izhode. Policijski konrisaT, ki so ga priklicali, ije začel preiskovati potnike, nenadno pa je listnico naj?el na tleh. Sedaj si je ogledal malo podrobneje nekega potnika ki je (posebno ogorčeno protestiral proti no-činu. kako so hoteli tatu izsledki. Izkazalo se je, da je ta potnik istoveten s poljskim mednarodnim žeparjem Waikowskym. ki so ga potem seveda aretiraili.
NEŠTETO PRIZNANJ
KI SO JIH IZREKLE GOSPODINJE O
PERIONU
POTRJUJE ODLIČNO KVALITETO TEGA PRALNEGA SREDSTVA!
Mobilizacijah Rekvizicijaf
Prizori po objavi francoskega mobilizacijskega odloka
Množice se gnetejo pred lepaki, ki pozivajo rezerviste pod orožje
Na pariških ulicah: Od vsepovsod korakajo oddelki že opremljenih rezervistov proti
glavnim zbirališčem
Zakon iz ljubezni*
Kdo je odkril Severni tečaj ?
Nova ameriška odprava bo raziskala vprašanje, da-fi je na Severni tečaj prvi stopil Cook ali Peary ali
nobeden izmed njiju
V 7©dSnjenih državah eo sestav** znanstveno odpravo ki hoče poleg drugih nalog rešiti tudi vprašanje, kdo je bil prav za prav odkrttelj Severnega tečaja, dr. Fre-derjok A. Cook, Peary, oba — ali nobeden izmed njiju. V ta namen bo potovala po isti poti, o kateri pravi Cook, da je po njej prispel do tečajne točke.
Okoliščine, v katerih sta si Cook oziroma Pearv osvojila Severni tečaj, so znane. 1. sept. 1909. je Cook s shetlandskega otoka Lerw,icka sporočil svetu, da je 21. apr. prejšnjega leta dosegel tečaj. Mož si Je bil že prej s svojimi arktičnimi odpravami pridobil nekaj slave. Vedeli eo, da ima veliko poguma, optimizma «n humorja. Sprva tedaj v njegove izjave niso dvomili. Dejal je, da je vozil zapadno od EUesmereove deželo dosegel severni konec dežele Axela Hei-berga in da je od tam v spremstvu dveh Eskimov potoval enostavno po ledni puščavi proti Severnemu tečaju.
Baš ko so mu pripravljali svečan sprejem, je dospela vest. da je v aprilu 1909. Peary premagal Severni tečaj. Ko je Pearj kmalu potem zvedel, da ga je bil že Cook prehitel, je v svojem besu označil Cooka za navadnega lažmrivca in je izjavi L, da bo podal dokaze, iz katerih bo razvidno, da ni bil Cook nikoli na Severnem tečaju.
S tem se je začela borba, ki še danes ni zaključena. Nekateri strokovnjaki, vseučili-ški profesorji, pomorski kapitani itd., 60 proučili dnevnike obeh raziskovalcev in ugotovili, da v Cookovih knjigah ni trdnega dokaza za njegovo zmago nad Severnim tečajem. Proti njemu so govorili tudi nekateri dragi razlogi. Peary je n. pr. zaslišal oba Eskima, ki sta Cooka spremljala na njegovi poti in iz njiiju ust Je zvedel, da nista ves čas potovanja nikoli izgubila kopnine spred oči. To naj bi bil po Pearyje-vern mnenju dokaz, da je Cook s svojima Eskimoma enostavno potoval okrog konca Dežele Axela Heiberga.
Toda Pearyjevi nasprotniki Se niso vdali Ugotovili so, da tudi Peary ni imel na svoji poti nobenega belega spremljevalca. Ilotel je biti prvj belokožec na Severnem tečajni. Žadnjii beli spremljevalec ga je zapustil ob 87. severnem sporedniiku. Kaj je potem Pearv s svojim črnim služabniikom in štirimi Eskimi v resnici dosegel, ni znano — so govorili Pearyjevi nasprotniki.
Do danes se je gradivo zoper Pearvja in za Cooka zelo povečalo. Izračunali so, da je Pearv po svojih lastnih zapiskih v 16 dneh prepotoval 500 milj na ledu. To je silna pot za moža, ki je štel tedaj že nad 50 let. Obremenjuje ga tudi to, da nj maral belih spremljevalcev. Zastave, ki jo jee po lastni izjavi nataknil na Severni tečaj, niso nifkoli našli. To bi nazadnje ne bil noben dokaz proti njemu, kajti led se tu neprestano spreminja. Lahko pa obvelja v zvezi z dragim kot indic proti Pearyju. O možu samem je *e danes znano, da so ga zavoljo njegove sebičnosti, slavohlepnosti in brezr-obzirne uporabe vsakega pripomočka za svojo slavo v vsej ameriški mornarici sovražili. Ameriški državni predsednik se je moral osebno potruditi, da so mu dala čin admirala.
Odprava. k5 hoče sJediiti poti dr. Cooka, ima zanin-ive možnosti, da ugotovi, ali Je govoril resnico ali ne. Navedel je točnejše geografske podatke nego Pearv, govoril Je o določenih gorskih verigah, ki jih bo odprava iflhk; brez nadaljnjega odkrila, če res eksistiifl-jo. Do danes je ostalo vse oaennioe severno od Dežele Axela Heiberga
neraziskano. Ce bodo odkrili severno od te dežele visoko ozemlje, ki ga je Cook imenoval C ročk erjeva dežela. Če odkrijejo v isti meri teko zvano Bradlevevo deželo M če odkrivejo končno med 87. in 88. spor odmikom kopnino, ki se precej dviga, potem bodo imeli v rokah dokaze, da je Cook govorili resnico. In njegovo dejan)e bo ostak> potem največje dejanje v zgodovini polarnega raziskovanja. Treba je pomoliti, s kakšmmi skromnimi sredstvi se je Cook odpravil na pot. S kakšnimi dokazi boio potem nastopili Pearyijevi prijatelji, je drugo vprašanje.
V angiežkem mestu Atetonu ao loHli P"®*
kratkim zakon Barbare Wettach, hčere no-kega mnogokrat nega milijonarja, e Fredom Wettaehom. Zakonca sta se bi,la svojeoasno poročila iz čudnega razloga.
Poročila sta se namreč iz ljubezni — is ljubezni do konj... A mor si lahko izmisli različne oblike in tedaj si je izmislil obliko konja. Oba. tako Barbara kakor F red, sta bida lastnika velikih hlevov, v katerih sta gojila najplemenitejše konje. Po poroki sta hleve združila in. vsak izmed njijn se je vesed.il, da je lahko razpolagal s konji dragega. Toda skupno zanimanje za živali po vsej priliki ni posebno trdna vez za zakone. Wettachova je vsekako predložila ločitev. Izjavljata pa. da ostaneta prijatelja še po ločitvi in tudi najvažnejše vprašamje, namreč vprašanje, kaj naj se zfgodti s konji, rešila na prijateljski način. Barbara obdrži jahalne konje, Fred pa dirkalne.
Anglija je pripravljena na vse eventnalnosti
V zadnjih letih je izdtdala milijone in milijone plinskih mask za svoje civilno .
stvo. V teh dneh mu jih je začela vsepovsod deliti. Slika nam kaže eno izmed skladiM v Londonu, kjer civilistom delijo maske ln jih istočasno poučujejo o vsem, kar j® potrebno vedeti za primer zračnega napada
Tudi otroci prihajajo k tem skladiščem, da *
burljivih dneh so našli, kakor je videti, edino otroci novo priliko «* žaba*.
novi vrhovni poveljnik češkoslovaške vojske
Po 500 letih
prva deklica
Na otoku Guernseyu žfvi družina Kinmer-slevevih, v kateri so doslej dobivali samo moake potomce. Sedaj pa se je prvič po 500 letih rodila deklica. Krsta se je udeležil velik del euernisevskega prebivalstva in po krstu so starši povabili na pojedino vse prominentne otočane. Udeležil se je.Č« guverner otoka, kj je v svoji napitmci mali Suzani mod drugim opozoril na to. da so zadnjo deklico, Mrav, ki se Je pred pet sto leti rodii a Kinnerslevevim. vzgojni i na dvoru angleškega kralja. Od takrat so se rodili sami sinovi, ki so si .izbirali večinoma zdravniški ali vojaški poklic. Rojstvo deklice je zbudilo na otoku veliko veselje Jn staro mater male Suzane je veseli dogodek tako pretresel, da jo začaaoo izgubita gomm.
General Krejči
ANEKDOTA
Neki letalec pi tpov^dnjec	_
Ker povzroča prehitra sprememba uA oega tlaka P*Tj dviganju letala k netnflje < dotočeno vosino pri neikaterih pntrdkih pr<^ hodno oglušenje, dajesn svojim potnika* vedno nasvet, naj po starta močno jpožim" Jot, ker je to najtbol jši pripomoček: topem to zlo. Nefeoč sem opazil v kainiti staro damo ki po vsem vide/ra ni razumna, kar sem id vpil v uho. Zaito sem ji napisat n« košček papirja: >Ce ste gluhi, pomraji« močnol« Dal sem ji ta listek Izročiti. Pro-brala ga je. obrnila in napisala na zadnjo stran: >Hva3«. miadi mož, poskusila bom. Ne verjamem pa. da mi bo mnogo zalegk\ kajR giuha sem ae deset lete
VSAK DAN ENA
-,—o
>To bo lopo presenečenje sanj, ko si vrne s potovacja. Pse ima tako rad k
(Ric et Bar
Kulturni pregled
Peter Freuchen, »Eskimi«
I
Tesnobno je v našem srednjeevropskem prostoru. Med očarljivimi planinami in na rodovitnih ravneh, ki eo kakor ustvarjena ie. mirno, urejeno življenje, se čedalje bolj tarejo med seboj človeška plemena. Drugo drugemu odjeda slabo razdeljen kruh. za-aikuje pravico do obstoja in preti z nasiljem.
Nikdar še ni bil ta občutek tesnobe tako prefteč kakor v teh dneh. Iščoč možnosti vsaj trenutnega ubega iz ■prostora in časa sem segel po knjigi Petra Freuchena »Eskimi« (roman iz lludsono-vega zaliva, poslovenil Rudolf Rresal, izdala založba »Hram« v Ljubljani, 1938, str. 291). Medtem ko se mi še dušimo na svojem lepem, a tesnem prostoru, morda res pretesnem za tolike ljudi in tako stopnjevane potrebe, se razprostirajo v polarnem k roti u ogromna področja sveta, kjer so meje med vodo in kopnim že zdavnaj »dinamične«. ker jih ne določa človek, marveč priroda. Ogromen beli svet združuje »na koncu sveta« celine in sprejema le kdaj oa kdaj slabe, oddaljene valove civilizacije, neizprosno se izgubljajoče v skoraj nedotaknjeni divjini. Kadar človeka tišči k tlom obdajajoč ga okolje, ni treba,, da preganja svojo fantazijo po neznanih planetih Rimske ceste: lahko se v mislih sprosti tudi na prostoru našega, dozdevno preobljudenega planeta; lahko se prenese v polarni svet, kjer stoji človek tako sam in nemočen pred s>voio gospodarico prirodo. Tam se mu ni treba bati dokazov človečnosti in kulture, ki jih utegnejo sosedje iz zraka spuščati na njegovo selišče: zažigalnih in plinskih bomb ali pa bomb z bacili kuge in kolere, ki o njih sanjajo nestrpni pristaši totalitarne vojne • • •
Toda — človeško sožitje je tudi tam težko. Dane« Peter Freuchen, ki je preživel trideset let v polarnih krajih in ki pozna bolj kakor katerikoli Evropec življenje edinih domorodnih prebivalcev teh končin — Eskimov, nam trga rousseaujevsko iluzijo o dobrem prirodnem človeku. Če ne more biti dober človek, ki živi v zmernem prijetnem podnebju, kjer zemlja obilno daje in kjer je s civilizacijo izboljšal pogoje svojega življenja, kakor naj bo dober Eskimo, prebivalec pokrajin, kjer polovico leta vlada noč s strašnimi polarnimi viharji in z ostrim polarnim mrazom?!
Peter Freuchen je s svojim romanom globoko osvetlil življenje tega malo znanega nomadskega naroda, ki se klati ,po skrajnih severnih metjah Amerike. Azije in Evrope. Človek, ki si je nabral med Eskimi toliko izkušenj, ne more opisovati njihovega sveta s fantazijskimi podobami. Fantazija je tu samo tista čarobna sila, ki oživi izkušnje, ustvari žive osebe, včleni njihovo življenje v epično celoto. Tako prikazano življenje Eskimov bolj prepričuje kakor potopis z znanstveno suhim poročilom o deijstvih. Je to v epos velenjena reportaža. Sredi povod-nji »eksotičnih« knjig v tujih literaturah je Freuchenova knjiga »Eskimi« biser, k; _ je res vreden, da ga ujameš itn uteoes z njim iz naše zatohle, moreče vsakdanjosti.
Osredmja oseba »Eskimov« je Mala, bister primitivec, ki se v teku dogajanja razvide v pravega reprezentanta tega naroda lovcev jn pastirjev. »Teh Eskimov, med katerimi je živel že skoraj dvajset let«, pravi pisec o kapitanu v svojem romanu, »le
kanonika Jbs. Voloa »PbdhSren«. Črtice h
■preteklosti vbsi in gorenjske Doline. Brošura ne bo zanšmaila samo prebivalcev m. rojakov tega lepega kota naš« Gorenjske, marveč tudi slehernega letoviščarja in
SportnAa, II bo ta
ga udejstvovanja. S pridom bo »te »gotovinsko in krajepdano vsebino pr< " taft tn<4 planinec. Piosetej opozarjamo na tiueo J©ir Hemgxy Davyc.
ni bilo razumeti Prav ko je človek mislil, da jih pozna že skozi in skozi, je na njih vselej odkril kaj novega. Vedel je, da se more dobrotni, veseli Eskim© iz neznatnega vzroka spremeniti v maščevalnega, krvoločnega človeka, ne da bi prav vedel, zakaj«, (str. 152). Mala je tak človek. V začetku ee čudimo (navajetmi naših moralnih nezodov), s kakšnim mirom prenaša ta človek, da mu žena ostaja čez noč pri belopoltem kapitanu Tudi ko postane žena žrtev nesrečnega naključja, se da Mala potolažiti z obilnimi darovi: nobenkrat ne vzkipi kri pred belimi ljudmi je prava šleva. V polarnem krogu med lovoi na severne jelene Ln kite, velja pač drugačna morala — morala, ki ie bolj v skladu z neizprosnimi naravnimi zakoni in nespoznatnimd skrivnostmi življenja, izraženimi v večnih spletkah duhov in v tabu — tej edin obrambi pred njimi. Toda ko postane Mala sam z dvema otrokoma i in prispe iz divjine v človeško šoto-rišče, se vzbudii v njem drag človek. Človek iz plemena. Človek, ki hoče izrabiti svojo moč da zavlada nad dragimi. Otme sosedu ženo in ko se spopade s tekmecem, ga živinsko ubije in še mrtvega zmaliči. Ujaraka, ki ima mlado ženo, ustavi na poti.
»Ženske se mi hoče«, je dejal. »Vzamem si tvojo ženo. jutri jo lahko spet dobiš.«
Kaj je mogel Ujarak storiti, mlad mož t,rez orožja. In kakšno škodo bi utrpel?
»Vzemi si mojo ženo. Zakaj bi ne vzel moje žene. Jaz pojdem na lov.«	j
»Da, tvoja žena. tvoja žena«, je dejal Ma- t la. »Takle deček ima ženo, dokler je možem prav.« (str. 113).
To je morala tega ljudstva, bi posluša predvsem nagone v sebi in prebije vse svoje življenje v bojih za jelenovo meso, za šotor im za ženske. Troje potreb: hrana, streha in seksus. ki tvorijo naiiprimitivnej-šo podilago slehernega naravnega življenja. Nadstavba teh potreb, iz katerih izvira tudi življenski kodeks Eskimov, je metafizični strah pred duhovi, vera v selitev duše, bojazen pred mrtvimi. Z mnogimi značilnimi podobami opisuje Freuchen življenje Eskimov, njih šege in navade, boje za hrano in za ženske, za oblast in udobje. Posebej opisuje stike z belimi ljudmi. kjer kažejo zlasti Eskimke popolno-moralno ravnodu-šnost. Krasno je opisan lov na kite, potovanja po sneženih in ledenih daljavah, poletje v polarnem krogu in razni prizori iz življenja, na pr. smrt stare Naterk. Skozi te zgodbe se vije usoda Mala, ki v svojem stremljenju po »pravici močnejšega« zadene naposled ob pozornost kanadskih oblasti. Zdaj mora nastopiti pot pred »belega gospodarja«. zastopnika zakonov iin pravice, ki je ne more Mala ne spoznati ne doumeti. In v hipu. ko se zdi. da je zgubljen se mu posreči zbežati iz ujetništva kanadskih orožnikov v neskončne snežne prostore. Dolgo iščejo njesovo sled. dokler ne obupajo nad njim; izginil je v svetu, ki je svet njegovega rodu. in čitatelj niti ne ve, ali ee Je rešil. Bela polarna tla molče.
Zares močn^ in osvežujoča knjjiga, ki ji ie Rudolf Kresaj ohranil v slovenskem prevodu preprosti in čist; značaj njenega jezika in sloga, — dveh elementov, s katerima ie ta epos o polarnem človeku samo pridobil na svoji udarnosti.	— o.
ŠPORT
Kako kažejo številke?
Pregled prvenstva LNP po tabelah vseh treh skupin
Sedem srečanj je bilo preteklo nedeljo v podsaveznem tekmovanju LNP, dve sta bili oblastveno prepovedani. Prvenstveni ples je torej v bujnem razvoju, toda zaradi izrednih časov bo očitno le ostalo nekaj tekem za poznejše čase in bodo nekateri klubi prej absolvirali svoj penzum od ostalih. Seveda se vprav zaradi teh zaostankov ne more dovolj jasno oceniti situacija za posamezne klube in bodo odločitve morda prinesle baš one tekme, ki bodo po sili razmer odigrane kdovekdaj.
V ljubljanski skupini je bil potek do-zdaj še najbolj normalen in je ostala ne-odigrana le nedeljska tekma med Reko in Brastvom, ki bi morala biti na Jesenicah. Sicer pa med 8 kandidati te skupine v tem kolu ni bilo presenečenj, če ne štejemo hazenskega rezultata, ki so ga Kranjčani zabeležili proti Kovinarju. Do dveh točk sta prišla še Hermes in Mars, ki sta prvemu pomagali do trenutnega vodstva v tabeli. Slika je do prihodnje nedelje naslednja:
Hermes	4 3 0 1 14 : 7 6
Kranj	4 3 0 1 23 :12 6
Reka	3 2 0 1 11: 5 4
Bratstvo	3 2 0 1 11 : 5 4
Mars	4 2 0 2 12:11 4
Jadran	4 2 0 2 8 : 12 4
Svoboda	4 1 0 3 7 :10 2
Iz ljubljanske drame
„Žene na Niskavuoriju"
Hella Wuolijoki nam je s svojimi »Ženami na Niskavuoriju« odkrila nov košček nordijskega sveta, ki smo ga v zadnjih letih po knjigi in odru s tolikšno ljubeznijo sprejeli zaradi pravljične slikovitosti pokrajine in plemenite zbranosti človeka v nji, a posebej še zaradi njegovega čudovitega miru. In vendar nam je odkrila čisto nov košček sveta, ki je tako različen od življenjskega in etičnega vzdušja kakšnega Ibsna ali Hamsuna: Finska, od koder je pisateljica doma, je ena iz tistih obrobnih dežel bivše carske ."Rusije, ki je sama doživela strahote vojne in revolucije, a se je nazadnje umaknila v zatišje, da zaživi novo svojstveno življenje. Neposredna bližina dogodkov, ki so za dolgo dobo preoblikovali velik kos Evrope, pa vendar ni mogla ostati brez vpliva na duhovno usmerjenost ustvarjajočih pokolenj. Tako nam je Hella Wuolijoki ob motivu, ki je sam po sebi že skoraj banalen, ob motivu zakonskega trikota, ustvarila dramo, ki nam orinaša povsem novo razumevanje človeka in stvari.
Kdo bi mogel z enako tankočutnim poznavanjem človeške duša in srca, z enako ostrim čutom pravice in mirom kakor gospa mati na Niskavuoriju razpravljati o zakonolomstvu, ki ga je zagrešil sin? Ni ga težjega greha pod solncem, kakor je greh v ljubezni — človek ne pozna ne mere ne sankcije zanj. Kdo ima orav v takozvanem ljubezenskem konfliktu, koga lahko tiraš pred tribunal? Mlademu gospodarju na bogatem, a v skromno kmečko samoto obsojenem Niskavuoriju se je zahotelo velikega, širokega sveta. Tu so žena, preprosta gospodarska ženska, ki jo je dota prinesla k hiši, otroci, skrbi, tam mlada, vsem radostim življenja predana učiteljica, kakor v solncu nasmejana prostost. Mladi Arne gre za klicem .srca. vsemu svetu na kljub zapusti ženo, otroke, dom. Edini, ki ga v tej minuti najvišjega življenjskega vzpona — in najglobljega padca v očeh ustaljene morale — razume in mu vse odpusti, je njegova mati. Z brutalno resničnostjo, kakršno zmore le življenje samo, rešuje pisateljica problem: sina blagoslavlja za greh. ki mu odpira pot do tistega, čemur se po navadi reče sreča, a njegovo ženo po otrocih priklene na zemljo, ki je najvišji zakon pred njo.
V režiji Bratka Krefta je igra doživela velik, zmagovit uspeh. Drami, ki nam še v svoji zunanji fabuli odgrinja težka, usodna doživetja iz poslednje kamrice človeškega srca, je režiser dal krepko, jedro realistično okolje, ki ga je močno poživila inscenacija inž. arh. Franza. Mogočna figura, ki ves čas suvereno obvladuje dejanje, je mati na Niskavuoriju Marije Vere: v skrbi za zemljo in rod osivela žena, ki ne neha plesti dobre usode svoiim in svojemu. V igri Marije Vere je ta mati zrasla do veličine, v kateri se skorajda v eno prelivata dobro in zlo, a vendar plemenitost presega vsako besedo, vsak gib: kreacija, kakršne srečujemo le
prav po redkem. Mira Danilova je v učiteljici Iloni ustvarila novo podobo Iju-bavnice, sproščene v darovanju same sebe, da je že onkraj meje moralnega in nemoralnega. Njeno srečanje z materjo z Niskavuorija v tretji sliki je višek vsega, kar je dala uprizoritev. Vida Juvanova je kot Arnejeva žena v lepi, udržani igri doživela tegobo nebogljene, zavržene so-sproge. Arneja je v umerjenem, stilno dognanem liku podal Jan. Iz množice sodelujočih naj posebej navedemo še originalno figuro telefonistke Andre. ki jo je podala Polonca Juvanova, Sever j a kot Arnejevega prijatelja Simolo in Lipaha kot pastorja.	L. M.
Zapiski
Poljaki in češka kultura. V zvezi z znano kleveto o »nekulturnem češkem narodu, ki je prišel bogve odkod«, je zanimivo zabeležiti vrstice, ki jih je v katoviški »Polonij!« napisal minule dni T. Kielpinski: »Poljaki dobro vedo«. piše ta objektivni Poljak, »da je češki narod imel že v desetem stoletju kulturo, ki ni bila manjša od tedanje nemške kulture. Vedo, da je krščanstvo prodrlo na Poljsko iz Češke, ne pa iz Nemčije, dalje, da je češki narod že pred mnogimi stoletji skupno s Poljaki oviral nemško ekspanzijo na vzhod. In še to, da so Čehi že pred tisočletjem ustvarili veliko in močno državo ter da so elementi češke kulture pronicali v začetkih poljske zgodovine v poljsko pisemstvo. Krakovska univerza si j.e vzeila za vzgled in kot tradicijo primer prve slovanske univerze in ta je bila univerza v Pragi«.
Josip Nikšič, Dr. Eduard Beneš. Prosvetni odbor v Karlovcu je pravkar izdal 46 strani obsegajočo brošuro iz peresa ravnatelja tamošniega učiteljišča Josipa Nikšiča »Dr. Eduard Beneš«. Spis je izdan iz fonda, ki ga je utemeljil pred dvajsetimi leti umrli prvi predsednik k ar lovskega Prosvetnega odbora dT. Dragan šašel. Prof. Josip Nik-šič prikazuje v tem spisu življenje in delo prezidenta češkoslovaške republike — veščega krmilarja njene ladje v sedanjih viharnih dneh. Pisec vidi v njem srečno spojino idealista in realista jn z ^obilnimi citati iz dr. Beneševih spisov kaže zlasti mlademu čitatelju temelje njegove politične ideologije, predvsem njegovo vero v človeško razumnost in v humamteto ter v njegovo metodo znanstvenega doumevanja političnih vprašanj. Ni treba preveč poudarjati, kolike važnosti je prav v teh trenutkih Nik-šičeva drobna, vendar pa vsebinsko tehtna brošura: vsak njen čitatelj bo dobil avtentično duhovno podobo moža, ki stoji danes v ospredju evropskega političnega dogajanja. Tako si bo lažje ustvaril pravilno mnenje o strastni kampanji zoper tega, za sedaj najbolj eksponiranega voditelja malega naroda in predstavitilja političnega racionalizma in humanitete.
Jos. Vole. Podkoren. Naše krajeznanstvo je dobilo novo delo, ki obravnava gorenjsko Dolino in vas Podkoren: je to 80 strani obsegajoča, lična, z ilustracijami na posebnih prilogah opremljena brošura ljubljanskega
V nedeljo - na Grad!
Vse je naglica. Kako bi bilo, če bi bilo treba motoriz;ranim vojaškim oddelkom zasesti ljubljanski Grad, v divjem tempu in spopadu, ob oglušujočem brnenju motorjev, toda skrajno vojaško disciplinirano, boste imeli priliko opazovati v nedeljo dne 2. oktobra ob pol 15. na dirki Moto-Hermesa na Gradu.
Vozačem javljamo, da bo trening v soboto dne 1. oktobra med 15. in 18. in v nedeljo dne 2. oktobra med pol 9. in pol 11. uro. V nedeljo dne 2. oktobra ob 11. bo propagandna vožnja vseh motoristov na grob pok. Staneta Seinrga pri Sv. Križu. Tam bomo počastili spomin padlega tovariša, ki je v vnemi za šport žrtvoval svoje življenje. Zvečer po dirki bo ob 20. v restavraciji pri »šestici« razdelitev nagrad, objava" rezultatov in prijateljski sestanek motoristov in prijateljev motoriz-
ma.
Moto-Hermes
Hermes ime! gosta
V nedeljo na svojem igrišču — Bratstvo z Jesenic v borbi za točke
V petem kolu podsaveznega prvenstva se bosta v nedeljo srečali enajstorici Bratstva in Hermesa. Po dolgem bo šiška zopet prizorišče enega najinteresantnejših srečanj v podsaveznem prvenstvu.
Moštvo Bratstva, ki je še nedavno s svojim nastopom na vročih kranjskih tleh zasejalo strah in trepet ter nasulo Kranju polno košaro golov, nastopi tudi v nedeljo s svojo kompletno ekipo, tako da bodo imeli Hermežani v tej tekmi svojo najtežjo preizkušnjo in je povsem negotova prognoza o zmagi. Tudi Hermes, ki v teku dosedanjega prvenstva zaradi raznih zaprek, bolezni, odsotnosti itd. svojih igralcev še ni nastopil kompleten, se za to srečanje temeljito pripravlja, tako da bo moštvo zdaj le lahko spet nastopilo v svoji najjačji postavi, kar jamči, da bo
Za regulacijo Mure
Veržej, 28. septembra
Na pobudo Veržejcev so se zbrali v nedeljo v dvorani g. Hedžeta v Veržeju zastopniki vseh treh obmejnih srezov: Ljutomera, Murske Sobote in Dolnje Lendave, da zavzamejo stališče glede regulacije Mure. Z uredbo o melioracijskem skladu je določeno, da morajo del regulacijskih stroškov nositi interesenti. Sestanka so se udeležili do malega zastopniki vseh občin, zastopniki sreskih načelstev in banovine. Od povabljenih poslancev je bil navzoč g. Lu-kačič, od članov banskega sveta pa g. štu-hec. Opazilo se je, da se vkljub vabilu ni odzval noben član kmetijske zbornice.
Sestanek je vodil domači župan g. Ga-lunder kot sklicatelj, splošni referat in zgodovino o regulaciji Mure je podal g. Križanič. tehnični referat o sedanjem stanju regulacije ter o potrebah dokončne regulacije je temeljito in strokovno objasnil g. svetnik inž. Knez. Poleg imenovanih je v debati obširno govoril g. Lukačič, za njim pa gg. Snoj iz Gornje Radgone, inž. Ostanek iz Ižakovec, Jurkovič iz Turjanec ter zastopnik zdravilišča Slatine Radenci in še drugi.
Soglasno je bilo sklenjeno, da se v naših perečih zadevah postopa enotno. Kot vrhovna institucija se ustanovi akcijski odbor, katerega člani so: zastopniki vseh tr-eh sreskih načelstev, vsi poslanci, vsi člani banskega sveta, kmetijske zbornice, predsedniki sreskih kmetijskih odborov in vsi župani političnih občin vs> h treh srezov. V pripravljalno eksekutivo sh> bili določeni gg. Benko Josip, poslanec, Stuhec Alojz in Bajlec Franc, banska svetnika, Galunder Franc, župan veržejski, Horvat Anton, podžupan črenovski ter Jurkovič, kot tajnik je bil določen Križanič, tehnični referent je pa Franc Cmerekar.
Umrla je vzorna Sokolica
Logatec, 28. septembra V soboto je umrla komaj 28 let stara Mirni Mezetova iz Gornjega Logatca. Za-vratna bolezen ji je že dolgo časa izpod-jedala življenje in 'jo slednjič premagala, Mimi je bila ena onih tihih deklet našega podeželja, ki se vneto udejstvujejo na vseh popriščih javnega življenja. Odločno naprednjakinjo bo pogrešal posebno gor-njelogaški Sokol, kateremu je prav letos
Kovinar	4 0 0 4 8:27 0
V	celjsrtd skupini je bila odpovedana tekma med Celjem in Atletiki, odigrana pa je bila v Trbovljah tekma za točke med Amaterjem in Olimpom, ki se je končala brez gola. Celje je še ostalo na vrhu. Slika tabele je naslednja:
Celje	2 2 0 0 8:2 4
Olimp	2 110 3:13
Atletiki	1 1 0 0 2:1 2
Amater	2 0 111:51
Jugoslavija	3 0 0 3 3:8 0
V	mariborski skupini so lahko odigrali ves spored. Presenetljiv je neodločen izid tekme med Mariborom in novincem Slavijo, pa tudi delitve točk med favoritom CŠK in Rapidom ni pričakoval nihče. Vodstvo v tabeli je z boljšo razliko golov in enakim številom točk obdržal še zmerom ČŠK pred Rapidom. Slavija si je to nedeljo priborila prvo točko. V številkah je situacija v tej skupini naslednja:
CŠK	3 2 10 5:2 5
Rapid	4 2 1 1 13 : 9 5
Železničar	2 2 0 0 6: 1 4
Mura	4 2 0 2 12:11 4
Maribor	3 0 1 2 2: 4 1
Slavija	4 0 1 3 4 : 15 1
Tako kažejo torej številke pred prihodnjim prvenstvenim terminom v nedeljo dne 2. oktobra.
nedeljska tekma velik športni užitek za naše nogometno občinstvo.
Razpis
zaključnega lahkoatletskega mitinga za seniorje in juniorje
ki ga priredi SK železničar v Mariboru dne 2. oktobra ob 8. uri na svojem stadionu ob Tržaški cesti.
Prijave za tekmovanje je treba poslati na naslov: Jenko Jože, Maribor, stadion SK železničar, Tržaška cesta, najpozneje do 30. t. m. opoldne. Prijavnina znaša din 2 od osebe. Nagrad ni. Tekmuje se na te-kališču. ki je dolgo 428 m, ima dva ne-dv:gnjena zavoja in je posuto z ugaski. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, ki so včlanjeni v JLAS. Prijave, ki ne bi prispele pravočasno in brez prijavnine, se ne bodo upoštevale. Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih JLAS-a.
Točke in vrstni red tekmovanja: A. seniorji: tek 100 m — predteki, met kladiva, skok ob palici, skok v višino z zaletom, tek 100 m — finale, met diska, tek 3000 m, skok v daljino, met krogle in štafeta 800X400X200X100 m; B. juniorji »B« in »C«: 100 m — predteki, met kopja, skok v višino z zaletom, tek 100 m finale in tek 1000 m razred B in C.
»Ilustrovane sportske novosti« štev. 40 so izšle. Glavno vsebino tvorijo članki o razpuščeni skupščini ZNP, o Branku Žižku, plavalcu svetovnega razreda, o zmagi Hanžekoviča nad Mantikasom na zadnji balkaniadi, o najhitrejši Jugoslovenki v vodi Danici Bearovi, o neodločeni tekmi med Poljsko in Jugoslavijo v Varšavi in še marsičem, kar bo zanimalo našega športnika. Posamezne številke so po 1 din.
SK Ljubljana. Danes tekma za trening ligaškega in prvega moštva. Postave in ostale podrobnosti na običajnem mestu.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes po treningu ob 19. sestanek vseh igralcev I. skupine v garderobi na igrišču. Vsi sigurno! Vodstvo sekcije.
smrt ugrabila že več članov. Saj je prav pri Sokolu preživela vse svoje proste ure kot telovadka, igralka ter uporabna prav pri vsakem delu, dokler so ji pač moči dopuščale.
V življenju ni bila srečna. Zaradi domačih razmer je morala v službo, katero je dobila na sreskem načelstvu v Logatcu.
" , j i ' ' > y < It » > 1 ? ? T i
, i « > - i • i ■ . j » I l i ) k r i u I b	' i (
ii., Pred kratkim časom je dobila službo pri »ženi in domu« v Ljubljani, toda bolezen jo je že toliko izpodkopala, da se je sirota morala vrniti na svoj dom. Kakor je bilo skromno njeno življenje, tako je bila tiha tudi njena smrt. Sokolstvo iz Dolnjega in Gornjega Logatca je vedelo ceniti njeno žrtev in se je v veliki množici pridružilo pogrebcem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Skromni, toda pridni mladenki bomo ohranili trajen spomin!
Iz Gornjega grada
gr— Oživijenje Pevskega društva v Gornjem gradu. V soboto 24 t. m. se je po mnogih letih vršil zopet občni zbor našega Pevskega društva v TVobejevi gost.ffni. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1890. po ta-kraitnilh tukajšnjih narodnih možeh in je mnogo let uspešno delovalo ter z narodno Pesmijo vzdrževalo in okrepilo narodno zavest med tukajšnjim prebivalstvom. Ker emo v Gornjem irradu potrebni pevskega društva nismo pustili, da se društvo razpusti temveč se je zbralo nekajj novih moči jn na občnem zboru, ki je biil dobro obiskan, je bil izbran odbor kakor sledi: davčni inšpektor Ribič Alfonz presednik. Tro-bejeva Franja podpredsednica, davka r Go-gala Vladimir blagajnik. Prislam Iva tajnica. davčni pripravnik Tajnik Miloš pevo-vodja, Iljaš Ivan jn Juršičeva Antonija odbornika, Perne Pepca in dT. Mejak Ervin. revizorja. Novi odbor jamici in zlasti marlii-vi mlada pevovodja. da bomo v kratkem pričeli s pevskimi vajami in to pevski zbor že lahko po mnogih letih prvič nastopil na proslavi 201etnioe Jugoslavije 1. decembra t. L Bile so izvršene soglasno na zboru potrebne spremembe starih pravil, nakar je bil občna zbor zaključen s pozivom na vse prijatelje lepega narodnega petja, da pod-pro društvo tako s sodelovanjem pri pevskih vajah, kakor tudi gmotno ter je pričakovati, da poziv ne bode brezuspešen.
Kr_ Prostovoljci %s obramba Češkoslovaške se zbirajo tudi v našem okraju in pričakujemo da bodo lahko ▼ kratkem odšfc tja, kamor nas kliče bratske IjnbepMV
b sodne dvorane
Tatinski cigani
na zatožni klopi
Ljubljana, 28. septembra
Okrožno sodišče je imelo danes naj-več opravka s cigani. Ni bilo dovolj, d« so jih bile polne vse razpoložljive zatožne klopi. V svojih pisanih oblačilih, ki se jim je tudi poznal nekakšen vpliv »mode«, so se sprehajale ciganke s svojimi kuštravkni fanta-lhri po vseh hodnikih in stopniščih sodnega poslopja m vekavo kakor na lajni ponavljale svoje tožbe. Medtem pa so njih obtoženi tovariši z vso prirojeno zgovornostjo razkrivali sodnikom svoje nedolžne, od vsega zlega in nepoštenega čiste duše.
Prvi je bil na vrsti Branko HudoroviS. Obtožnica pravi, da je cigan pristojen n« Vrhniko, brez poklica, brea stalnega bivališča, vsekakor pa že ka^iovan m pa tudi poročen. Obtožen je bil štirih viomov, vsekakor izdatnih. Septembra lam se je pri Alojziju Ambrožidu v Gaberjn založil s cigaretami in tobakom, klobasami, sirom, vinom, žganjem in kruhom, poskrbel za razsvetljavo, nahrbtnik in dežnik, blago in perilo in končno za nekaj gotovine v našem denarju m tujih valutah. Škode je napravil za 3000 din in zanj je bilo to gotovo veliko bogastvo. Par dni zatem je že kopičil svojo »zlato« zalogo. Pojavil se je v Starem apnu pri Antonu Marolto, kateremu je odnesel nad 200 m raznega blaga, nekaj perila im toplih pletenin, pa spet cigaret in orgljice za kratek čas. Zadnjega septembra pa je v eni noči napravil kar dva podviga, prvega pri Janezu Koprivcu v Žalni in drugega pri Martinu štiberniku v Lučah. Pri prvem se je založil z električnimi baterijami, s čokolado in denarjem, pri drugem pa spet najprej s cigaretami in potem z novimi im starimi klobuki, z obleko, pa s samokresom. Obtožnica ga je poleg tega dolžila, da se je tega samokresa par mesecev nato poslužil in ustrelil Alojzija Te-hovnika v nogo.
Branko se je držal stalne taktike svojega irodu pred sodniki. Vse. skratka vse je zanikal. Ni pa mnogo opravi L Ko so zaradi vlomov pri Koprivcu im Štiberniku orožniki pretikali dolenjske gozdove, so jim cigani •v gozdu nad Krko popihali izpred nosa. V naglici pa miso mogli odnesti s seboj todi celega kupa prav uporabnih stvari. Ko so orožniki to cigansko zapuščimo natanko pregledali, so ugotovili, da izvira rz teh tatvin, med njo pa so bili tudi čevlji in pol-Ihovka Branka Hudoroviča.
Napada s samokresom resda niso mogli Bramku dokazati jn so ga glede te točke obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov oprostili, za vlome pa so ga obsodili na leto in pol strogega zapora in na 3-letno izgubo "častnih državljanskih pravic. Branko se ni pritožil, čeprav bi mu bilo ljubše domovatt pod šotorom.
Z detetom v naročja • • •
Za Brankom so prišli drugi cigani. Šest jih je bilo poklicanih, sedmega pa je obtožena mati vzela v naročje. Pod vodstvom narednika Skoka jih je domžalska orožni-iška patrulja zajela v gozdu nad Lukovico. Na povelje »stoj« so dvignili roke in se predali, toda brez Zlatka Hudoroviča, na katerega so morali uprizoriti poseben lov. Uspel je.
Tako so sedeli drug ob drugem na zatožnih klopeh. Prvi Ferdinand Brandtner, muzi-kant iz bivše Avstrije, ki je takoj sodnike pozval, naj vse ostale izpuste, ker je samo on kriv. Ne sicer tatvin, kakor jih je na^ števala obtožnica državnega tožilca g. Sever ja, temveč nakupa sumljivega blaga. Ker pa taka nasvetovana procedura brez nadaljnjega tudi sodnikom ni možna, so morali obsedeti tudi ostali: Zlatko Hudo-Tovič, Georg Taubman in njegova žena Olga, ki je sedeč na zatožni klopi med razpravo opravljala vse materinske dolžnosti do svojega živahnega svetlolasega dojenčka, pa drugi zakonski par Maksimilijan m Ida Rak, ki sta ponovno izjavljala, da »e z ostalimi ne poznata, da sta doma s Štajerske lin da živita »od citre in kraljevskih bonskih pravic, ki morajo biti tam notri spokane« •— v culah pred sodniki.
Največ, toda z bistvenimi omejitvami, je priznal, kakor , rečeno, Brandtner, ki je reševal tudi ostale.
Vsi drugi pa so se bolj ali manj izgovarjali nanj. Bili pa so poleg tega močno užaljeni v svojem ponosu na poštenjaštvo, ki jim tudi pri čredi potomstva ne dovoljuje imeti opravka z nepošteno pridobljenim imetjem. Olga se je » vso ostale najbolj jasno izrazila o tem stališču: »če bi bila vedela, da eo srajce ukradene, bi jflh sploh ne dala gor.« Živahna je bila lepa •čmolasa Ida, ki je imela v rokah žfacno zagovora iške taktike ostalih tako mfgmano <da so jo morali za nekaj časa ap&oh odstraniti. Vsekakor pa so biti vsi žeto agikn, vsak po svoje je »mehčal« sodniška častna. (Najlepšo priliko je imel očka devetglavega potomstva Taubman, ki je imel najmlajše dete kar poleg sebe na zatožni klopi v materinem naročju. Dasi se za dete sicer m kdove kaj brigaL ljubkovanja ni bilo m konca ne kraja, čim je bila »paDaramac pred očmi sodnikov odprta.
Vsi pa so z neugnanim jadifcovarrjean pa večurni razpravi sprejeli sodbo, ki je obsodila zaradi vlomov Rrandtnerja na 1 leto, Hudoroviča na 10 im Taubmana na 9 mesecev strogega zapora, vse tri se na 34etna izgubo častnih pravic, Olgo za nakup ganljivega blaga na 30 dmi, MaksrmiHjana in Ido Rak pa na mesec dmi zapora. Tanb-mana in njegovo ženo Olgo s številnim po-tomstvom vred pa bodo poslali po prcelmrn 'kazni tudi še čez mejo na ocofto odkoder so prišli.
OČ ntdjtlfcJi je pJiTftid
frifjpoj/, cbiii ktrJ /
JACKSON GREGORY: v
69
HCI SOLNCA
Roman.
V resnici pa je Betty mnogo bolj rahlo in varno prišla iz predora kakor Kendric. Najprej je mislila, da se je Jim v skalah ubil. Od strahu ni vedela, ne kod ne kam, tipala je za kakšnim zanesljivim oprijemom, pa je zdrsela navzdol kakor Jim. A njeno široko krilo se je ujelo ob skali, ki je štrlela iz zidu, in tako se je zmanjšala brzina njenega padca. Ko je prišla na plan, nekaj čevljev nad Kendricom, jo je prestreglo grmovje. In potem jo je Kendric ujel v roke in jo krepko zadržal.
Betty je sedla in se začudena zazrla vanj. Nato pa so ji oči zasijale, da Kendric še ni videl podobno sijati človeških oči.
»Jaz sem pa mislila, da ste mrtvi,« je preprosto rekla Betty. »In potem sem rekla, da bi tudi sama ne marala več živeti.«
Pomagal ji je na noge in pohitela sta po bregu navzdol. Pobral je svojo puško in zamrmral, da se mu je vizir odbil, zraven pa je poiskal vrečo z dragocenim tovorom. Ko sta prišla na dno kanjona, sta se z naglim pogledom prepričala, da nikogar izmed Zoraidinih ljudi ni blizu.
»Tu so konji,« je šepnila Betty.
Kakšen ducat osedlanih ponijev Je bBo privezanih ob bregu.	_ ,
»Zdaj pa brž!« je rekel Kendric. »Ce bova v
sedlu, preden naju zagledajo, sva na varnem!«
Z roko v roki sta tekla, se spotikala, obleki sta se jima trgali ob grmovju. Ko sta prišli bliže in so poniji zastrigli z ušesi, sta zadržala korak. Kendric je zgrabil najbližjo žival, ne da bi bil utegnil izbirati, in je pomagal Betty v sedlo. V naslednjem trenutku je za jahal še sam. Spet se je ozrl po bregu. Ne duha ne sluha še ni bilo o Zoraidinih ljudeh. Široko se je zadovoljen zare-žal Kendric, ko je videl, kako mu vse po sreči gre.
»Ostale ponije bova gnala pred seboj,« je predlagal. »Takole kakšnih pet milj daleč. Preizkusila bova, koliko hitra zna biti takšnale žival.
Jim in Betty sta jezdila po dolini navzdol, ostale konjiče sta gnala pred sabo. Kmalu se je živali, ki so ostale brez poglavarja, polastil po-plah. Ozrla sta se proti veliki hiši na farmi, a nista videla nikogar. Mirno je spal gosposki dom v žarkih popoldanskega solnca. Jahala sta mimo ograd. Spet nikogar nikjer. Ce je nekaj Zoraidinih ljudi ostalo doma, imajo gotovo siesto. Dekleta so si najbrž dajala posla s pripravljanjem večerje in s pogrinjanjem miz.	. , ...
Povprek sta gnala ponije čez ravnino m sta ]ih nazadnje pustila ob vznožju prvih gričev. Potem sta svoji živali pognala v dir. Na tihem sta oba prosila nebo, da bi ob svojem prihodu v zaliv našla Half Moon.
Zvezde so bile že zašle, ko sta prispela na obalo, 1 kjer sta bila Kendric in Barlow komaj pred nekaj
dnevi »topila na kopno. »Hal* Moon* je mirno počival v zalivu. Videla sta njegove luči in sta v nejasnih obrisih na nočnem nebu razbrala njegovo podobo. Kendric je zaklical in ustrelil v zrak. Skoraj v istem trenutku se je v odgovor odzval Benov zvonki glas. Ena izmed svetilk se je spustila s krova in se začela bližati bregu. Potem sta čula Benov glas, ki je ritem vesel spremljal z veselo popevko.
»Pozdravljeni, kapitan, kako je kaj?« ]e veselo vzkliknil črnec. Ko je opazil še vitko postavo zraven Kendrica, je pozdravil še Betty in spoštljivo priklonil kodrasto glavo. Kje pa je kapitan Barlow?« je vprašal, ko se je zaman oziral za njim.
»Najprej gremo na krov, Ben,« je odvrnil Kendric. »Tam ti vse povem.«
Stopili so v čoln, odrinili in zaveslali proti ,Half Moonu'.	.
»Neki gospod je tu, kapitan,« je rekel Ben, »ki trdi, da je vaš prijatelj. Pa ga ne poznam. Ves dan smo pazili nanj, da nam česa ne napravi.«
Zlezli so po lestvi iz vrvi na krov in Kendric je takoj spremil Betty do kabine, ki so jo določili zanjo. Potem se je začuden okrenil k Benu. To je moral biti Bruce, ali morda Barlow...
Bil je Bruce. Fant je stopil iz sence in se ustavil pred njim, pobit in osramočen.
»Bedak sem bil, Jim, vrag naj me vzame,« je preprosto dejal. »A pozabi moje zadržanje, če moreš, in me vzemi v Združene države s seboj, ali pa mi reci, naj se izgubim k hudiču — zobe bom stisnil in šel.«
Kendric mu Je prisrčno segel t »Ido in vzkBfe*
nil:
»Vse Je pozabljeno, fant A kaj Je z Barlovom?«
»Cisto poblaznel je,« je rekel Bruce. Govoril je naglo, kakor da se hoče odkrižati neprijetne naloge. »Po tisti prekleti igri je dobil enako naročilo kakor jaz. Vsakdo izmed naju nai v svoji sobi počaka — nanjo«. Težko mu je šla beseda z jezika. Kendric je videl, da mu je bilo že mučno, izgovoriti Zoraidino ime. »Zelo dolgo sva čakala. Potem se je zgodilo nekaj, o čemer malo vem. Tebi mora biti itak vse znano. Ko je potem planila na naju — naveličala sva se bila čakanja in sva bila v patiu — se je vedla tudi ona kakor blazna. Cula sva strele, a ko sva hotela steči proti kraju, od koder sva jih čula, naju je zadržalo nekaj ljudi s puškami v rokah. Vsa iz sebe je planila na dvorišče. Ko sem jo hotel ogovoriti, me je ozmerjala. Rekla mi je, da sem norec, in je pripovedovala, da je vse življenje ljubila enega samega moža — in to si ti. In pri vseh hudičih je prisegala, da bo ugonobila tebe in Betty Gor-don. Njena pobesnelost je meni vrnila pamet.«
»In Barlow?«, je vprašal Kendric spet. Bruce je pomolčal; strmel je v noč, kakor da bi bil pozabil, da mora pripovedovati.
»Z Barlovom sem lahko izmenjal nekaj besed, ko naju je zapustila. Strašen je bil videti in kričal je samo, da bo ostal, dokler si ne bo žepov napolnil z zlatom. Potem je prišel Rios. Dejal nama je, da sta vidva pobegnila, da hočeta priti I do ladje.	_
Cauche
_fotelje — in vse drugo priznano solidno
delo dobavi
SEVER — Marijin trg 2.
Kam pa,kam?
Priznano fine
krvavice
in pečenice ter sladki mošt priporoča cenj. gostom gostilna Muller, Janševa 15, Šiška.	22956-18
Pekovskega
pomočnika
skupnega (Zammarbeiter) I Večerni tečaji,_ oddelki od starejšega, zanesljivega — Po1 do 8. in od pol 8. iščem za stalno službo. — do 9. rvečer za začetnike Breznik, pekarna, Ormož. 'n izvežbance — pouk tudi 22945-1 P° diktatu. -r- Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Največja stroj epis-nica, najrazličnejši stroji, energično, izpod 40 let, za Pričetek pouka poljubno.
gmrn.ri
Brivskega
pomočnika
iščem za takoj. Dobro moč. Vaca Rudolf, brivec Jezica.
22968-1
Frizerko
dobro ondulerko, sprejme salon Albin Vreček, Ljubljana VII., Celovška 30a.
22966-1
Trgovski pomočnik
železninar, z večletno prakso, dobi mesto. Ponudbe prepis spričeval na ogl. od. Jutra pod »Samostojen 666« 21897-1
Natakarica
poštena, zanesljiva, zmožna nemščine, vešča šivanja in vezenja ter služkinja za hotel, vestna in poštena, dobita takoj službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22972-1
Samostojna
kuharica
snažna in pridna, ki opravlja tudi vsa druga hišna dela, dobi mesto k boljši mali družini na Štajersko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo vedenje«.
22920-1
Frizerko
z vsemi aparati, sprejmem kot kompanjonko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dobičkanosno«.
22932-1
Natakarico
sprejme gostilna Zupančič, Sv. Jakoba trg 8.
22940-1
Krojaški mojster
a! kroj. mojstrica z obrt-rr-n listom se išče. Pon. na oglasni odd. Jutra pod
»Takoj«.
22928-1
Strojepisni pouk
(Desetprstni sistem.)
Iščemo I. a moč
nadzorstvo in kontrolo pro- Šolnina zelo nizka. Christo-dukcije v tovarni čokolade. f°v ucni zavod, Domobran-Predložiti dobre reference. sk,a cesta, Tel- st- dl Ponudbe pod »Stalna, do- rektorja 48-43. bra služba« na ogl. odd. I	22950-4
22943-1
Natakarica
lahko začetnica, strogo po- i
štena, simpatična, dobi ta- I	ZiaStOpniKe koj stalno službo. Naslov za prodajo predmetov pri v vseh poslovalnicah Jutra, trgovcih, brez kolekcije, za 22955-1 I dnevnico od din 50 in pro-- ' vizijo, iščemo. Obširne ponudbe na Zagreb, I. pošt. pretinac 385.
22895-5
Frizerko
mlajšo moč, sprejmem. Nastopi 1. oktobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22938-1
Potnika
boljšega, ki že zastopa stav beno stroko in obiskuje nove zgradbe ter bi sprejel proti proviziji še zastopstvo . tovarne za Kranjsko in Brivski pomočnik Štajersko, predvsem pa za I Ljubljano in nje okolico, prvovrsten, hiter delavec, jj^em. Ponudbe na oglasni zmožen tudi v damski stro- ocJ(j. jutra pocj šifro »Agi-ki, išče službo za takoj. Na- [en<(_	22942-5
slov v vseh poslovalnicah Jutra.	22935-2 j
Natakarica
Sadje
Bosanske slive
pridna, poštena, prijazna, želi premeniti službo v
dobro pošteno gostUno Na- i marmelado	t dospele
slov v vseh poslovalnicah _ N -nižje	cene. Prima
Jutra-	22934-2 blago! Jugosad, Resljeva 4.
-—-77 I	22963-34
Brivsko-frizerski
pomočnik
išče službo. Dela vsa dela I
spadajoča v to stroko. Go-	,	...
vori več jezikov. Nastopi Gobe na SlaniCl lahko takoj. Ivan Spernjak, prešna jabolka nudi-Lesce.	22937-2 te takoj tvrdki Artur
Nachber. Radeče.
22583-33
Hijacinte, tulpe,
narcise
m druge holandske gomolje nudi Sever & Co. Ljubljane.	22647-6
J^ipirn
Božična drevesca
2000 kom po 1 m, 2000 kom po 1 in pol m, 1000 kom. po 2 m, in 1000 kom po 3 m, dobavljivo do 5. novembra, iščem. Ponudbe na Bandur Mirko, Pančevo.
22377-7
gflažzzai
Čevljarski stroj
dobro ohranjen, levoročni, prodam. Cena po dogovoru. Jože Ratej, Dob.
22967-29
Parcelo
pod Rožnikom prav ugodno prodam. Nekaj hipoteke se lahko prevzame. Pristavec Franjo, real. pisarna, Ljubljana, Erjavčevr c. 4a.
22952-20
Dve hiši
s trinajstimi stanovanji, r velikim gospodarskim posestvom 2000 kv. m »adnega in zelenjavnega vrta, v ljubljanskem predmestju, takoj in ugodno prodam zaradi preselitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22865-6
Pisalni stroj
znamke Ideal najnovejšega modela, lepe, velike pisave poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22947-29
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in p» *ta-aovantskih hiš tet vil, ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovale«
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago	15-20
Pohištvo
aovo ln 4e rabljeno. ks sa želite prodati ali sa mo dati » shrambo sprejmemo v posebni od delek v komisijsko pro 3ajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Spo rodite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohl žtva v naš komisijski addeiek preskrbimo sa mi Ivan Mathian. Ljub. Mana, Tyrševa cesta 12 79-18
Samsko stanovanje
komfortno, poleg justične palače, oddam 1. novembra Vprašati: Prečna ul. 4.
22960-21
Dvosob. stanovanje
oddamo pri K. Soss, Mestni trg 18.	22965-21
Krasno stanovanje
s centralno kurjavo, 2 sobi kabinet in kopalnica, oddam za november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22957-21
<&'■>, fr. jh
Pouk
Francoščino
in klavir
redno privatno poučuje — Aneta Potočnik, strokovno diplomirana v Parizu. Poučuje tudi nemščino. Prijave sprejema dnevno od 10.
Dragocenosti|| Posest
Hranilne knjižice
zaščitenih zavodov - vrednostne papirje
vnovčujem
proti takojšnji gotovini. RUDOLF ZORE. Ljubljana, Gledališka 12. tel. 38-10.
22971-16
____J
Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih
cenah CEKNE — juvelir,
ve sprejema aucvuu uu i	. ^ _
do 16. ure. Tržaška cesta | Ljubljana. Wolfova Ul 1, I. nadstr.
22933-4
Tp^^pil
Prodam
Prodajni pult
I s steklom, stelaže in 2 | amer. Heating peči, pripravni za večje prostore, prodam. Poizve se pri K. Soss, Mestni trg 18. 1	22964-6
GLA/OVITI D-PACCINI IZ CIKAGA. JE / /VOJifl /ENZACIJONALNIM PREPARATOM. POVRNUL ŽENI AKTIVNO/T IN MLADO/T.
~Z-A ŽENE OD 40 LET NAPREJ KORANA HORHON AKTIV KREMA DIN.60-,VRNE ŽENI AK. TIVNO/T IN MLADO/T.
OD30-40LET riOPANA HOR. MON KREMA' I iz mi/jih žlez)
dinar a 50-	_
od s 3 -30 let »MOPANA VITA. niN KREMA'(vi/okih gora) dinao:
te novitete takoj od/tranijo
GUBE.fllAHAVO KOŽO. NEREDE KOŽO MLADO/TNO NAPETO Z BARŽUNA/. TIM TENOM.
riORANA LEPOTA RA/TUN/. KI PUDRPvv/eh nijan/ah din.25:
y#fAiA/PL,T
Električne svetilke
I za kolesa, zelo dobre, z močnimi žarometi, dobite po najnižjih cenah. NOVA TRGOVINA, Ljubljana, — Tyrševa 36, nasproti Go spodarske zveze. 1	22904-6
Posestvo
16 juter njiv, livade, gozda vinograd z grozdjem, gospodarska poslopja z vsem priborom prodam za 68.000 din. Vprašati na licu mesta v nedeljo ves dan. Ivan Nagy, vas Boben, pošta Bo-štanj ob Savi.
27936-20
Parcele
pri bežigrajski šoli naprodaj. Poizve se pri čuvaju Stadiona.
22948-20
Krasna velika hiša
z vsem komfortom, 15 minut od centra Maribora, velik vrt t>arrp1» zidanje, radi selitve pod vrednostno ceno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro naložen denar«.
22944-20
Stanovanja
Enosob. stanovanje
iščem 1. X. za 300 din. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Kodeljevo bližina«.	22970-21a
Stanovanje
eno ali dvosobno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dvoje«.
22949-21a
Solnčno sobo
z dvema posteljama, oddam blizu medicinskih institutov event z vso oskrbo. Koblar-jeva 15.
22976-23
Sobo
zračno, v centru, oddam 2 solidnima gospodoma s hrano ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22974-23
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu v Prisojni ulici 3-II, desno. Ogleda se jo lahko vsak dan od 14.—16. ure.
22488-23
Prostor sobo
velik, suh, oddam za lahko obrt ali za skladišče. Župančič, Sv. Jakoba trg 8.
22939-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	22951-23
Sobo s posebnim vhodom
z vso oskrbo oddam boljšemu stalnemu gospodu 15. oktobra. Komenskega ulica 16, pritličje, levo.
22953-23
Sobe išče
Dve sobi
v društvene svrhe, iščemo v centru mesta. Ponudbe na dr. Zdenko Švigelj, Dalmatinova 11.
22975-23a
Izgubljeno
V ponedeljek
zjutraj
je bila izgubljena v Ribji ulici tik pred hišami zlata zapestna ura. Prosi se najditelja, da jo vrne, ker je bila drag spomin v oglasnem oddelku [utra.
22962-28
Enosob. stanovanje
pritličje, oddam takoj ali novembra 2—3 zanesljivim osebam. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri Mestnem domu 300 din«.	22959-21a
m
zz.
Svidenje pri operi. Prosim pridi gotovo ob pol 8.
22969-24
rijijiViiiii
Malo in veliko sobo
oddam s hrano m vso oskrbo v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22977-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
22973-23
Krasno sobo
opremljeno, z vhodom s stopnišča, tik Zvezde, oddam, najrajši zakonskemu paru ali dvema mirnima osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22946-23
Fortuna!
Čakam zanesljivo v pete! ob osmi uri pred opero Zadnjič bila bolna.
22958-24
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato }o pustite redno kemično čistiti al) barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
Majd — Sradnliblnir
Sveže najfinejše
norveško
ribje olje
Iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
INSERIRAJ V „JUTRU"!
NOVOST v sredstvu
illi za m čiščenje
zob
Tekoče peneče se, osvežujoče.
En poskus vas bo navdušil.
PREVOZE
premoga, drv, moke. selitve itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo
A. SEMENIČ
Privoz št. 13, Ljubljana
TELEFON 36-92.
Razno
a
Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva nudi
L Pogačnik,
BOHORIČEVA 6, Telef. 20-59
ENSEKIKAJTE
V »JUTRU« !
_____ ZAHVALA
Vsem, ki ste ob smrti mojega srčno ljubljenega soproga in hčerki prerano umrlega ateka, sina, brata, svaka itd., gospoda
FRANJO ŠIRECA
MEHANIKA, TRGOVCA IN POSESTNIKA
spremili na njegovi zadnji poti do pereranega groba, vsem naša najprisrčnejša
zahvala.	.
Posebno se zahvaljujemo vsem gg. zdravnikom, ki so se z neprimerno požrtvovalnostjo zavzeli zanj, da mu rešijo življenje. Njegovemu osebnemu prijatelju gosp. dr. Spindlerju, ki mu je ob kraju nesreče nudil prvo pomoč; ter primariju dr. Kuharju, dr. Brezniku in dr. Pogrnjen, častitim sestram usmiljenkam ter vsej čč. duhovščini. Zahvaljujemo se g. sreskemu načelniku dr. Vidicu, ptujskemu županu g. dr. Remcu in g. narod. posl. Mihaelu Brenčiču, za udeležbo pri pogrebu. Obenem izrekamo zahvalo pevskemu društvu Cecilija, prosvet. društvu, fantovskemu odseku in dekliškemu krožku. Ptujski gasilski četi za častno stražo, gasilski godbi, ptujski gasilski župi ter vsem ostalim gasilskim četam, katere so se tako polnoštevilno udeležile pogreba; veteranskemu društvu, ptujskemu šoferskemu društvu, društvu Volan združenju kovinarjev in obrtnemu društvu ter vsem ostalim društvom, vsem njegovim stanovskim prijateljem in znancem najlep&i hvaJa. Najiskrenejša hvala vsem, ki so ustmeno ali pismeno izrazili sožalje, ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja, s katerim so zasuli njegovo krsto. Zahvaljujemo se g. M. Gvardianu za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. župnemu načelniku ter vsem gg. govornikom, pevskim društvom za v srce segajoče žalostinke. Slednjič vsem, ki ste dragega pokojnika spremljali v njegov poslednji dom, najprisrčnejša hvala.
PTUJ, 26. septembra 1938.
MARICA, soproga; hčerkica in ostalo sorodstvo.
Violine kitare
ln druga glasbila, od šolskih do prvovrstnih Instrumentov, strune ln vse potrebščine. dobite v veliki iztfcsri. najcenejše pri w^tB b i N E K, LJUBLJANA, Miklošičev« cesta 4 pri Frančiškanski cerkvi
prodaja m izposojanje kiuvlrjev.
Lasje presta-
N^O' TAKOJ IZPADATI--
IN ZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU— ODSTRANI PRHLJAJ itd. JACAIN HRANI LASNE KORENINE*
POŠILJAMO PO POVZETJU• STEKL.OIN.50-
MAGISTRA
FARMACIJE
propagandista, kot stranski poklie v prostem času, z bivališčem v vseh večjih mestih Jugoslavije,
IŠČE
večje kemijsko podjetje. — Izčrpne ponudbe pod 50910 poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Biča 9.
Tisoče zahval prejema »MORANA«
R
D I O
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobit« v tedniku za radio, gledališče ta film »NAS VAL«, Ljubljana, iinafljeva oL 6.
Četrtek 29. septembra
Ljubljana 12: Razni zbori po jo (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi.
—	18: Dvorakovi Slovanski plesi (plošče).
—	18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Srbi med ustanovitelji prvega hrvatskega gledališča. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Violinski koncert prof. Karla Rupla, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 20.40: Koncert Radijskega orkestra__22: Napovedi, poročila.—
22.15: Duet klavirja in harmonija.
Beograd 17.05: Petje in pložče. — 20: Simf. koncert. — 21.30: Petje. — 22.15: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.30: Orkester in pevci. — 20.10: Program po napovedi. — Varšava 21.10: Orkester mandolin in pevci. — 22: Lahka glasba. — Sofija 18: Vojaška godba in godalni orkester. — 20: Skladbe za violino in klavir. — 21: Plošče. — 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 10.30: Vesela muzika. — 18: Mali orkester. — 16: Lahka glasba. — 18.15: Pesmi. — 21: Operni prenos. — Berlin 20.10: Veliki koncert malega orkestra. — 21-10: Komorne skladbe. — 22.30: Lahka glasba. — Munchen 19.15: Koračnice. — 20.30: Spevoigra. — 22.20: Beethovnove skladbe. — Pariš 20: Plošče. — 20.30: Dramski večer. — 22.45: Plošče.
Petek 30. septembra LJubljana 12: Odmevi iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13-20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Radijski orkester. — 18.40: ženska ura: žena pri kulturnem delu (gdč. Anica Lebarjeva). — 19: Napovedi, poročila. _ 19.30: Nac. ura- Domača obutev v
šugoslaviji. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Plošče. _ 20.30: Baletni večer. Sodelujejo: g. Vekoslav Janko, prof. M. Lipovšek in' Radijski orkester; vmes recitacije. — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 17.45: Narodne pesmi in nape-
vi. _ 20.30: Prenos iz Zagreba. — 21:
Orkestralni koncert — 22.15: Plošče. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Pesmi in duetL — 20.30: Komorne skladbe.
_ 21- Zborovsko petje. — 21.30: Lahka
godba. — 22.20: Ples. — Praga 19-30: Orkester in solisti — 20: Program po napovedi. — Varšava 21.10: Pester glasbeni spored. — 22: Madžarska glaslba.— Sofija 18: Lahka in narodna glasba. — 19.35: Prenos Verdijeve opere »Trubadur«. _ 22: Lahka glasba s plošč. — Dunaj 10.30: Plošče. — 12: Mali orkester.— 16: Lahka glasba. — 19.50: Po žetvi — 2010: Glasbena mavrica. — 22.30: Lahka godba in ples. — Berlin 20.10: Veliki orkester, solisti to orgle. — 21: Veseloigra. — 22.30: Lahka godba in ples. — Munchen 20.10: Koncert velikega orkestra.— 21.25: Iz življenja primadone. — 22.30: Lahka godba to ples. — Pariz 20: Skladbe R. Straussa. — 2030: OTkestratoi to pevski koncert. — 22.45: Plošče._
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeli!
ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK

NAtrtlPDLNEJŠE GENERALNO ZA5TDP5TV0
"fN E V. SCHNEIDER
ZAGREB NIKOLIČEVA 10
Sigurna naložba kapitala
Radi preselitve se izredno ugodno proda
komfortna vila
s centralno kurjavo, plinam, garažo, velikim vrtom L t. d. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
PRODAJA NUJNA, CENA NIZKA
D«* Davorin Bavi**. - Maja » 1—j .Jutn« Sta^ Sirant - Za Na»d» tekam* 4 4 M t«. Fran Jeran. — Za tnseratnl dd je odgovorm Alofc Korak. V41 Ljubljani.