jftev. 260.
U liubliani, v sredo, dne II. novembra 1908.
Leto XXXVI.
Velja po poŠti s
IM celo leto naprej K 26'— 2» pol leta „ „ 13-— ss četrt leta „ „ 6 50 sa en mesec „ „ 2*20
V upravniStvu:
sa celo leto naprej K 22.40 ; aa pol leta
pol leta „ „ 11.20 8«! ietrt leta „ „ 5.60
im en mesec
1.90
Sai poSllj. na dom 20 h na mesec.
Ptasamezne Stev. 10 h„
SLOVENEC
liuerati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h
za dvakrat .... 11 „ za trikrat . , . . 9 „ za >ie? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta * 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo 1« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
--- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
sv« wraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (IrcdnlSkega telefona Itev* 74
Političen list za slovenski narod
Upravništvo J* v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ————— Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Dr. Susteršič pri Bienerthu.
Z Dunaja prihaja poročilo: Po včerajšnji konferenci z baronom B i e n e r -t h o m je dr. Susteršič svoje vtiske resumiral tako-le:
Bienerthov rok za sestavo koalicijske vlade traja do četrtka, ne pa, kakor se je doslej mislilo, le do jutri (srede). Skoraj gotovo poteče ta rok brezuspešno. Potem utegne baron Bienerth sestaviti uradniško ministrstvo, ki bo poizkusilo dobiti od parlamenta pravočasno »državne potrebe«, v prvi vrsti budgetni provi-zorij. — Je pa dvomljivo, če se ta poizkus posreči.
V negativnem slučaju stoji parlament pred razpustom. Sestava nove parlamentarne vlade izvršila bi se potem šele po novih volitvah.
Mogoča, če tudi malo verojetna je le še alternativa: da cesar poveri v četrtek, ko mu Bienerth sporoči svoj neuspeh, sestavo parlamentarnega kabineta kaki drugi osebi.
Dr. Susteršič meni, da ni izključeno, da se razpust državnega zbora izvrši še ta mesec.
Olede stališča Jugoslovanov napram položaju je dr. Susteršič izjavil baronu Bienerthu, da se bode po njegovem prepričanju to stališče določilo v sporazumu Slovenskega kluba in Zveze južnih Slovanov.
Brej viharju.
(Govor angleškega ministrskega predsednika o Balkanu. — »Novo Vreme«, »Šuraj Ummet« in »Times« za razsodnost in mir. — Ultimatum Avstrije Srbiji.)
»Novo Vreme« in »Šuraj Ummet«, glasilo Mladoturkov, prinašata glede na srbsko vprašanje zanimiva članka. V »Novem Vremenu« piše znani publicist Men-šikov, da bi ne bilo pametno, ako bi se Rusija zaradi srbsko-črnogorskega vprašanja zapletla v voisko z dvema velesilama, pa morda imela v takem slučaju opraviti z vstajami v Finski, na Kavkazu in Poljskem ne glede na to, da bi dvignila glavo tudi revolucija in državljanska vojska.
Menšikov spominja potem na to, kako se je črnogorski prestolonaslednik za časa rusko-japonske vojske iz Rusije norčeval in ji privoščil poraz. Zaradi W-i milijona Bošnjakov, meni Menšikov, ni vredno izzvati notranjepolitiške težkoče 100 milijonov Rusov. — »Šuraj Ummet« predočuje Srbiji, da bi zanjo vojska z Avstro-Ogr-sko pomenjala samoumor. Rusija se po mnenju »Suraj Ummeta« ne bo dala zapeljati v vojsko.
Srbski odposlanec Novakovič je v Carigradu, kakor se izzve iz »Šuraj Ummeta«, delal na to, da se sklene turško-rusko-srbska zveza proti Avstriji. Iz glasila Mladoturkov je posneti, da se veliki vezir ni ogrel za ta načrt; v par dneh se Novakovič vrne v Belgrad.
Da zveza med Turčijo in Srbijo ni zlepa mogoča, dokazujejo dogodki v Sand-žaku. Turška vlada je ondi konfiscirala nebroj razglasov, ki poživljajo Srbe k uporu proti turški oblasti. Srbska vlada taji, da bi bila s to rečjo kaj v zvezi, pa ji ne verujejo. Turki so v Plevlje in Senico nanovo odposlali 6 bataljonov pehote, vrli-tega pa so se tudi ondotni Albanci organizirali in osnovali legijo 40.000 prostovoljcev.
Mladoturški voditelj Ahmed Riza bej sicer dela za splošno zvezo vseh balkan-skih držav pod angleškim protektoratom, toda resni politiki povdarjajo, da je kaj takega nemogoče. Kako n. pr. in na kateri podlagi napraviti zvezo med Bolgarijo in Grčijo itd.?
Kar se ruske vlade tiče, je zelo previdna. 8. t. m. je priredilo moskovsko društvo za slovansko kulturo predavanja o Bosni. Srbski profesor Sajkevič je dejal, da Srbija od Rusije le zahteva, naj aneksije Bosne ne pri pozna, v vojsko pa Rusije noče zaplesti. Ko je kadet Maklakov napadal rusko diplomacijo ter zahteval od nje, naj ne preganja Poljakov, Judov in Malorusov, je policijski uradnik shod razpustil. Tudi v Peterburgu je policija pre-davanjeMiljukova o Balkanu prekinila. V Slovanskem dobrotvornem društvu v Peterburgu je Bašmakov predlagal, naj velevlasti Avstro-Ogrsko pozovejo, da Bosno izprazni in predloži račune za okupacijo. (Kdo bi jih neki hotel plačati, ko so tako visoki ?)
Najboljše poroštvo za mirno rešitev balkanskih homatij je govor, ki ga je imel
angleški premier-minister Asquith 9. t. m. Hvalil se je, da Anglija balkanske dogodke gleda popolnoma nepristransko, češ, Anglija nima nobenih sebičnih namenov, kakor se ji podtika. Ona je pač za mednarodno konferenco, ker se berolinska pogodba ne sine enostransko kršiti. Ni pa res, da bi bila Anglija direktnemu sporazumu med Turčijo in Avstrijo, ozir. Bolgarijo, na potu. Asquith je nato povdarjal, da Rusija zavzema isto stališče kakor Anglija, pa odločno zanikal, da bi se tema dventa državama šlo za osamljenje katerekoli velesile. Vse velevlasti so za mir in oblaki na Balkanu bodo brez viharja izginili. Na Srbijo je namigaval sledeče: Medtem bomo vse storili, da vplivamo po-mirjevavno, razburjene duhove potolažimo iu prevelike nade reduciramo.
»Times«, ki zadnji čas nastopajo zelo Avstriji prijazno, priobčujejo članek znanega dunajskega profesorja dr. Lamma-scha, v katerem dokazujejo, da aneksija ne pomeni nobene dejanske izpremembe in da Srbija nima do Bosne nikakih pravic.
V Srbiji se oborožujejo dalje. Dunajski kabinet je srbski vladi zapretil z vojaško intervencijo, toda vzlic temu gradijo okoli Belgrada okope in nastavljajo topove. Zato je Avstro - Ogrska prosila Anglijo. Francijo in Rusijo, naj Srbijo opomnijo, naj odpusti 1. kategorijo in ustavi oboroževanje, da ne bo izbruhnil konflikt. Naprošene velevlasti so temu ugodile. Baje hočejo v skupščini staviti interpelacijo, ker se godijo pri oboroževanju velike nerednosti. Sekcijskega šefa Vlaiča dolžijo velikih goljufij.
Iz Zemuna poročajo, da je v Nišu zborovalo 280 srbskih aktivnih in 100 vpoko-jenih častnikov protizarotnikov, ki zahtevajo, da kralj Peter odstopi in vlado prevzame princ Djordje. Bojda je tudi car tega mnenja.
Bosnn.
Neresnične vesti o vstaji itd.
Vse senzačne vesti iz Bosne - da je neki srbski vojak ustrelil na meji avstrijskega, da so bosanski vstaši pognali v zrak vojašnico v Konjiči, da se je vršila na meji bitka med srbskimi in avstrijskimi četami, da je veliko avstrijskih vojakov in častnikov med Srbe dezertiralo itd., so popolnoma izmišljene vesti, ki so preko Belgrada zašle najprej v italijanske liste
(»Piccolo«) odtod pa v druge. Namen teh novic je inozemstvo varati in ljudstvo vznemirjati.
Deputacijo muslimanskih Bosancev,
katero je cesar predvčerajšnjem izredno slovesno sprejel, je danes sprejel tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand. Prestolonaslednik je nagovoril deputacijo tudi hrvaško. Zagotovil je muslimane, da se bo v arovala njihova vera in ščitili njihovi gospodarski interesi. Obljubil je, da bo kmalu obiskal Bosno. Povdarjal je tudi, da se mora zgraditi železnica Aržano-Bu-gojno, da bo Bosna zvezana z Dalmacijo.
Mošejo
za bosanske muslimane, zlasti trgovce in vojake, ki bivajo na Dunaju, je sklenit zgraditi dr. Lueger in se bo tozadevni predlog v občinskem svetu dunajskem v kratkem stavil. Dr. Lueger je to v svojem pomenljivem nagovoru na banketu v čast muslimanski deputaciji iz Bosne slovesno obljubil v znanem prisrčnem tonu: »Jaz hočem na Dunaju v znamenje našega prijateljstva dati sezidati mošejo (Viharni živio-klici), da bo vsak moslirn, ki pride na Dunaj, mogel svojim verskim dolžnostim prav zadostiti. Saj vsi molimo enega Boga, ta tako, oni drugače. Vsi pa to hočemo, da moremo moliti in to naj bo tudi muslimanom na Dunaju mogoče. Ne vem, kdaj se bo ta ideja vdejstvila, toda mošeja se bo zidala v spomin Vašega obiska na Dunaju in poklonitve, ki ste jo storili cesarju v teh težkih časih.«
Sploh je dunajski občinski svet 80-člansko muslimansko deputacijo na Dunaju sprejel tako slovesno in prisrčno, da dozdaj skoro nobene deputacije tako. Med deputacijo so tudi nekateri zastopniki katoliških Hrvatov in voditelja srbske sa-mostalne stranke dr. Dimitrijevič in pop Jokanovič.
Pri avdijenci pri cesarju, o kateri smo včeraj poročali, se je zgodilo nekaj izven programa. Ko je namreč cesar po nagovoru posamezne člane nagovarjal, je travniški duhovnik, mufti Muhamed Hasim ef-fendi Korkut, ki med muslimani velja za svetca, cesarja nagovoril po stari čestit-Ijivi muslimanski šegi. Cesar je bil vsled tega zelo ginjen.
V sredo sprejme cesar v slovesni avdijenci deputacijo bosanskih španjolov (Judov) pod vodstvom Šaloma.
LISTEK.
Otok zakladov.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Dalje.)
Na najinem malem izprehodu po c brežju mi je bil zelo zanimiv družabnik; pripovedoval mi jc o raznih ladijah, mimo katerih sva prišla, o nosilni moči in narodnosti, tolmačil delo, ki se je na njih vršilo — kako je ena izlagala, druga nalagala blago in se tretja pripravljala na pot; vmes pa je vpletal majhne pripovedke o ladijah in mornarjih, ali pa ponavljal kak mornarski izraz toliko časa, dokler se ga nisem popolnoma naučil. Začel sem spoznavati, da je bil eden najboljših mornarjev.
Ko sva dospela do krčme, sta mirovni sodnik in dr. Livesey sedela skupaj in ravno z zdravico izpila svoje pivo, predno sta se namenila oditi ogledati si ladjo.
Dolgi John je povedal celo zgodbo od začetka do konca zelo duhovito in popolnoma resnično, »Tako se je zgodilo, ali ne, Jakec?« je dejal zopet in zopet in jaz sem vedno Ie pritrjeval..
tem edini, da se ničesar ne ukrene, iu potem ko sta onadva še čestitala Dolgemu Johnu, je ta vzel svoje berglje iu odšel.
»Vsi mornarji na krov danes popoldne ob štirih!« je zaklical sodnik za njim.
»Da, dobro, gospod,« ie zavpil kuhar
v hodniku.
»No. sodnik,« je dejal dr. L ivesey, »kakor navadno, jaz ne zaupam dosti vašim odkritjem; toliko pa rečem, +a-le John Silver mi ugaja.«
»Ta človek je pravi biser,« je rekel sodnik.
»Sedaj pa,« je pristavil zdravnik, »Jakec naj gre z nami na ladijo, kaj ne?«
»Gotovo, da,« odvrne sodnik. »Vzemi svoj klobuk, Havvkins, potem pojdemo pogledat ladijo.«
IX. poglavje.
Orožje in smodnik.
»Hispaniola« je ležala nekoliko bolj daleč zunaj in mi smo šli pod ladjinimi glavami in okoli zadnjega dela mnogo drugih ladij in njihove vrvi so včasih praskale globoko pod nami, včasih se pa zibale nad nami. Naposled smo dospeli do ladije. kjer nas je sprejel in pozdravil, ko smo stopili na krov, podčastnik Mr. Ar-ro\v, rujav, star mornar, z uhani v svojih ušesih in škilečih oči. On in mirovni sodnik sta bila velika prijatelja, vendar sem kmalu opazil, da ni bilo tako med Mr. Tre-lawneyem in kapitanom.
Poslednji je bil mož špičastega obraza, ki se je zdel, da je jezen na vsakogar na krovu, iu kmalu smo imeli priliko izvedeti zakaj; kajti komaj srno prišli doli v kabino, ko je za nami prišel nek mornar.
»Kapitan Smolett, gospod, želi z vami govoriti.«
»Kapitanu sem vedno na razpolago. Povej mu, naj vstopi,« je rekel mirovni sodnik.
Kapitan, ki je bil takoj za mornarjem, je nemudoma vstopil in zaprl vrata za seboj.
»No, kapitan Smolett, kaj mi imate povedati? Vse dobro, upam; vse v redu in pripravljeno?«
»Dovolite, gospod,« je rekel kapitan, »bolje je, da govorim odkrito, mislim, in tudi ako bi vas s tem razžalil. Meni ne ugaja to križarenje; meni ti možje niso všeč; meni ne ugaja moj podčastnik. To ie na kratko vse.«
»Morebiti, gospod, vam tudi ladija ue ugaja?« je vprašal sodnik zelo iezno, kakor sem opazil.
»O tem ne morem ničesar reči, gospod, ker je še nisem preskusil,« je rekel kapitan. »Zdi se pa, da je ladija dobra; več ne morem reči.«
»Morda vam tudi vaš gospodar ne ugaja,« pravi sodnik.
Toda tukaj mu je dr. Livesey prestri-gel besedo.
^ »Počakajte tnalo,« je dejal, »počakajte malo. S takimi vprašanji se ne doseže drugega kakor zlovoljnost. Kapitan je povedal preveč ali pa je povedal premalo, m iaz imam pravico, da zahtevam pojasnila njegovih besedi. Vam ne ugaja, pravite, to križarenje. No, zakaj pa ne?«
Sprejet sem bil v službo, gospod, z zapečatenimi povelji, kakor mi pravimo, da vodim to ladijo za te gospode, kamor mi ukažejo,« je rekel kapitan. »Do semkaj vse dobro. Sedaj sem se pa prepričal, da ve vsak preprost mornar več o tem kakor jaz. Kaj tacega vendar ne morem odobravati in vi tudi ne!«
»Ne,« je rekel dr. Livesey, »jaz tudi
ue.«
Dalje,« je rekel kapitan, >.zvedel sem, da gremo iskat zakladov — čul sem od svojih lastnih mornarjev, pomnite to. No, zaklad jc kočljiva stvar; meni potovanja za zakladi pod nobenimi pogoji niso po godu; ne ugajajo mi pa pred vsem, ako so skrivnostna in ako se je, prosim opro-ščenja, Mr. Trelawney, skrivnost povedala papigi.«
»Silver je papiga?« je vprašal sodnik.
»To se le tako pravi,« je rekel kapitan. »Žlobudra je. Moje mnenje je, da nobeden izmed vaju, gospoda, ne vč, kaj vaju čaka; toda jaz vama povem, kar jaz mislim o tem — življenje ali smrt, pa nevarna vožnja.«
Pretep na univerzi.
Dunaj, 10. nov. 1908.
Danes zjutraj so na vse zgodaj zasedli Judje rampo pred univerzo. Z nemškimi nacionatci imajo neke prepire, ki so pa samo povod, da je staro sovraštvo izbruhnilo. V soboto so menda pri »buinel-nu« Nemci in Judje psovali drug drugega — in danes se je »vojska« med obema sovražnima strankama začasno končala. Do 10. ure zjutraj so prezebali Judje na rampi pred univerzo, ker avla je bila od vseh strani zaprta. Edin razveseljiv dogodek pri tem čakanju na sovražnika, ki ga ni hotelo biti od nikoder, je bil ta, da jim je prinesel prodajalec klobasic in kruha. Ob 10. uri pridejo nemški nacionalci, prodro kordon policije in navale na rampo. kjer se vname srdit pretep. Po Judih so padale od ene strani palice, ne, gorja-če nemških nacionalcev, s ceste so pa metali nanje gruče snega in ledu. Boj je bil hitro odločen. Judje so leteli kar so mogli. Pri tem se je primerila nesreča, da se je vsled velikega drenja podrla rampa. 2 njo vred je padio na precej globoki tlak tudi precej dijakov, drug na drugega in na kamenje. Policija je mirila s sabljo v roki. Razume se, da so na to slavili Nemci hitro pridobljeno zmago s pravcatim koncertom nacionalnih pesmi in zasramovanjem premaganih.
Število onih, ki so »več dobili kot so iskali«, menda ni veliko. Stvar je imela sicer precej komičen značaj. Vsaj gledav-ci, katerih je mrgolelo pred univerzo, so spremljali ves dogodek z glasnim smehom.
Baje je bilo med Judi tudi nekaj Slovanov. Dejstvo je, da so Judje ponujali Slovanom svoje znake, da bi jih bilo več, ker njih korajža ni bila posebno velika, kakor se je pozneje pokazalo.
Slovenci smo stvar gledali le od daleč, ker je vsakdo prepričan, da se narodnostni, verski in drugi boji ne bodo rešili s palico pred univerzo. Dvignil se je pa zid med Judi in nacionalci, ki so bili lani v Wahrmundovi aferi še taki prijatelji. Nevarni so taki pretepi radi tega, ker jeza in strast lahko povzročita, da so žrtve hujše in občutljivejše, kot so bile danes. Predavanja se vrše še redno.
* * *
Z Dunaja smo prejeli, ko je bil gorenji dopis že stavljen, še drug dopis, ki pravi, da je povod zgoraj opisanim dogodkom dalo osebno žaljenje in kontrahaža nacionalca od strani nekega zionistov-skega akademika. Mimogrede bodi povedano, da so bili med Judi tudi nekateri Hrvati. Na kandelabru je pred pretepom stal zionist in pripovedoval nekaj svojim ljudem, ki so mu burno pritrjevali vihteč in grozeč s svojimi debelimi palicami po zraku. Občinstvo, ki se je nabralo pred univerzo, je govornika začelo obsipati s sneženimi kepami, kar je provzročilo ne malo smeha. Kmalu pa se prikaže na levi strani nacionalni sprevod, ki ga sprejmejo zionisti z burnimi psovkami in vilitenjern palic. Na desni strani rampe nastane naenkrat hud naval na policijo in v trenotku so se spustili nacionalci na rampo nad Jude. Policija je skušala ustaviti prodira-jočo maso in udrla za nekaj časa tudi na akademična tla, toda kmalu se je morala umakniti nazaj, deloma s krvavimi glavami. Začel se je grozen 'boj med obema nasprotnikoma. Culi so se kriki zadetih in kletve napadajočih. Nacionalec je splezal na kamenito ograjo in s svojo debelo palico neusmiljeno bil po judovskih glavah kakor s cepcem po slami, da so se Judje, krvavi in brez palic in klobukov, korakoma umikali pred njim in padali pod njegovimi udarci. Neštevilno občinstvo, ki je opazovalo s ceste ta boj, je z vidnim zadovoljstvom in veseljem sledilo temu prizoru in le redko se je čulo klic: Sramota! Zionisti pa, ki so bili ves čas v prvi vrsti, so deloma obnemogli obležali na rampi v krvi. Tu se je pokazal ves bestialen barbarizem nemških kulturonoscev: z nogami in palicami so bili še vedno po krvavih glavah, trgali klobuke in okrvavljene ovratnike in ovratnice in da ni posegla tu vmes policija z golimi sabljami, bi gotovo obležalo na mestu 10 mrtvih. Iz šumenja in ropota se je čulo tudi do pet strelov iz revolverja, a se še ne ve. od katere strani so streljali. Kmalu nato se oglasi »Die Wacht am Rhein«, Judje pa so se porazgubili med množico, medtem ko nekateri posebni predrzneži še vedno niso hoteli odnehati in zato dobili tudi svoje plačilo. Ring je bil blizu pol ure popolnoma zastavljen vsemu prometu — toliko občinstva se je nabralo. Da so zopet napravili red, je bilo treba 400 policajev, deloma tudi na konjih. Koliko je ranjenih, se še ne ve, a gotovo bo število veliko, saj so sanitetni odelki in rešilni vozovi bili neprestano na delu. Aretacij menda ni bilo nobenih. — Tako je praznoval danes »Deutschsinn« .svoje orgije. Nočemo jemati niti najmanj
v obrambo judovstva, ali to pa rečemo: ko bi si Slovenci enkrat privoščili Nemce kakor so si ti danes Jude, bi nas policija in vojaštvo postreljalo kakor pse. — Nehote pa se spominjamo ob tej priliki, kako so spomladi prirejali skupne napade Judi in nemški nacionalci na krščansko-social-no dijaštvo. Zvesto zavezništvo!
D Jeliitzb rske volitve v Istri.
Politično društvo za Hrvate in Slovence kandidira v treh slovanskih okrajih nest, trgov in obrtnih krajev za volitve 16. t. m. sledeče kandidate: v 3. odseku mesta Puij odvetnika dr. Matka Laginjo, državnega poslanca; v drugem volivnem okraju mest Volosko-Opatija, Kastav, Podgrad, Lovran, Moščenice in Klana ravno istega; v tretjem volivnem okraju mest Pazin, I3uzet, Plomin: Antona Zida-riča, župnika v Kršanu.
V tretjem odseku puljskem (Siana, Valmade, Serpo, Kastanjer, Polikarpo, Ve-ruda, Vinkuran, Jadreški, Škatari, Šikiči, Valdebek itd.), ki je po kompromisu med Slovani in Lahi bil namenjen Slovanom, so Lahi vseeno postavili svojega kandidata, in sicer v osebi Karla Franka, srditega janičarja, rodom Daimatinca. Upamo, da zmaga naš kandidat, pri ljudstvu izredno priljubljeni dr. Laginja.
Ostali italijanski kandidati v mestnih okrajih so sledeči: Pulj prvi odsek (staro mesto) dr. Rizzi, deželni glavar; Pulj, drugi odsek (Port' Aurea, Zaro, San Michele, San Martino), dr. Albanese; Rovinj: dr. Bartoli; Poreč - Motovun-Oprtalj-Vižina-da: drč Sbisa; Bulje-Cittanova-Humak: Ivan Festi; Piran: dr. Bubba; Koper: dr. Belli; Vodnjan-Pazin-Buzet (mesta): dr. Cleva; Cres-Labin-Plomin-Krk: dr. Cher-sich; Lošinj Mali-Lošinj Veliki: Aleksander Nicolich. Za industrijalni okraj Milje-Izola še ni postavljen kandidat. Vrše se še glede tega mandata pogajanja med liberalci in socialnimi demokrati.
Resni trenotRl.
Baron Bienerth je dobil od vladarja nalog, da do jutri zvečer sestavi novo koalicijsko vlado. Ako se mu to ne posreči, potem more v smislu najvišjega naročila sestaviti uradniško ministrstvo. To bi moralo od parlamenta dobiti začasni državni proračun in vsaj še odobrenje bosanske aneksije ter trgovinske pogodbe s Srbijo. In kaj potem? V skrajnem slučaju bil bi razpuščen državni zbor. In potem? Nova kravja kupčija.
Baron Bienerth pa je mož, ki dobro ve, da bi bila ta pot najslabša s parlamentarnega in državnega stališča. Zato pri pogajanjih s posameznimi strankami dobro premisli, kaj sme obljubiti raznim me-šetarjem za ministrske sedeže. On je avstrijski uradnik, ki hoče nepristransko 'služiti vsem opravičenim in stvarno mogočim zahtevam prebivalstva. Zato je njegova prva skrb, da sestavi novo koalicijsko vlado, ki odgovoraja narodnim, političnim in socialnim razmeram v državi. Zagotoviti si hoče zanesljivo večino, katera tudi prevzame odgovornost za velike nujne naloge, ki jih mora rešiti državni zbor.
To je jasno vsakomur, ki se ne čuti rojenega za ministra. Takih ministrskih kandidatov zlasti v nemških strankah pa je preveč, in zato ima baron Bienerth toliko ovir pri sestavi nove koalicijske vlade. Največje težave delajo nemške svobodomiselne stranke in razcepljenost v češkem taboru. V tem baron Bienerth ne posnema svojega prednika, da bi delal tudi obljube, katerih ne more takoj izpolniti. Nemški liberalci plavajo še vedno v toku praške kazine, ki odklanja vsako pošteno spravo s Čehi. Saj smo jih opazovali zadnji dve leti v parlamentu. V naj-resnejših trenotkih so puščali na cedilu svoje zastopnike v kabinetu. Cirablje imajo, vil pa ne. Naravnost predrzna pa je njihova zahteva, da bi v novem ministrstvu ostal še naučili minister dr. Marchet, kateri je svojemu prijatelju in šefu delal največje preglavice. Baron Bienerth podpiše sam sebi smrtno obsodbo, ako tega moža zopet pokliče v kabinet. Intrige stare Židinje imajo še vedno poslušna ušesa v taboru liberalnih Nemcev. Negacija je njih največja moralna sila, ki zanikuje vsako realno politiko. Utopije so jim smotri. v zvezde zijajo in se izpodtikajo ob vsaki bilki. In v tej kramarski politiki bi bili zadovoljni tudi z uradniškim ministrstvom.
Bila bi v isti n i zgodovinska satira, sramota za Avstrijo, ko bi dne 17. novembra zbornica splošne in enake volivne pravice morala stopiti pred uradniško vlado, ker baron Bienerth ni mogel izbrati ljudskih zastopnikov za svoj kabinet. V posmeh bi bil avstrijski parlament celi Evropi, ko bi uradniška vlada morala zakonito uveljaviti aneksijo Bosne in Hercegovine. Mažari bi se smejali v pest, ko bi se v takem slučaju politično težišče habs-
burške monarhije moralo naslanjati na Budimpešto. Ze ta edini moment bi moral s toliko silo vplivati na razne stranke, da pozabijo dnevna preporna vprašanja in se združijo za skupne koristi.
Dne 3. novembra je Beckova vlada zbornici predložila načrt ljudskega zavarovanja, ki je zakonodajsko delo največjega socialnega pomena. Na milijone najširših slojev prebivalstva upa, da si z državno pomočjo zagotovi podporo, odnosno rento v slučaju onemoglosti, bolezni in starosti. Kateri pošten in vesten politik si hoče nakopati jezo in kletev opeharjenega ljudstva, ako samo iz pretiranih strankarskih ali osebnih koristi pomaga zavlačevati delo usmiljenja in krščanske pravičnosti!
Naravnost otročje je, ako se resen ljudski zastopnik kuja v kotu, ker ni zmagala njegova trma. Mi ne grajamo posameznih strank, ki se drenjajo k vladni mizi. Politika je boj za moč. Vsaka tudi najmanjša stranka ima pravico, da sili v ospredje, ako njena politična moč korenini v ljudskih slojih. Toda vsaka pravica ima tudi sorazmerne dolžnosti. Portfelji pa.la-mentarne vlade se tehtajo po glasovih, s katerimi v svoji stranki razpolaga ime-j i te Ij ministrske časti in oblasti. Zato pa še vedno upamo, da baron Bienerth danes ali jutri pridobi stranke za znosno premirje in izbere prave može za koalicijsko vlado. Tudi najslabša parlamentarna vlada je boljša od uradniške, ki nima moralne za-slombe v zbornici in ljudstvu.
Socialistične demonstracije na Hrvaškem.
Vest, da je bil na Sušaku aretiran vodja socialistov Demetrovič, je razburila zagrebške sodruge. Lista »Slobodna Ri-jcč« in »Naše misli« sta bila konfiscirana. Odgovornega urednika »S. R.«, Stjepana Batta, so aretirali zaradi veleizdaje. Socialisti so demonstrirali po ulicah ter se pri tem opetovano spopadli s člani »narodne legije«. »Hrv. Pravo« piše, da so sodrugi brez vsakega povoda napadali posamezne legijce. Posamezni so se zbral j
v večjem številu in unela se je pravcata bitka med obema strankama. Lahko ranjenih je okolu 20 oseb. Delavec Sinkovič je bil tako tepen, da je omedlel. Nazadnje je prijezdila policija, pozdravljena z ab-cug-klici, ter razpršila bojevnike. Manjših spopadov je bilo več. Aretiranih je bilo precej oseb. Vojaštvo je bilo pripravlietio.
Delavstvo zahteva, da se proglasi generalni štrajk. Sklepa o tem še ni nobenega. »II Piccolo della Sera« poroča, da je na Sušaku generalni štrajk že proglašen in da so se reški socialisti izjavili za solidarne s sušaškimi tovariši.
NEMCIJA-FRANCOSKA-ANGLIJA. (Govora Biilowa in ministra Asquitha. — Casablanška afera poravnana. — Svetovni mir na trhlih nogah.)
10. t. m. je v nemškem državnem zboru kancler Biilovv odgovarjal na interpelacije vseh strank glede na objavo cesarjevega intervieva v »Daily Telegraphu«. Kancler je opletal nekaj fraz o dobrih namenih cesarjevih in o tem, da so se v »D. T.« cesarjeve besede pretiravale, potem pa priznal veliko napako, ki jo je storil s tem, da ni prebral rokopisa, katerega mu je cesar poslal, povdarjal, da je cesarjev interviev napravil v diplomatičnem oziru veliko škodo, opravičeval cesarja s tem, da je hotel angleško javno mnenje prepričati o svojih miroljubnih ciljih in zagotovil, da se bo cesar odslej tudi v privatnih pogovorih varoval prevelike tempe-ramentnosti in se tako vedel, kakor je potrebno za avtoriteto krone in enotno zunanjo politiko. Če cesar tega ne bi storil, bi ne mogel noben državni kancler prevzeti odgovornosti za vnanje posle.
Hud tobak! Biilow je tudi povdarjal, da želi z Anglijo živeti v prijateljskem razmerju. Isto je 9. t. m. v znamenitem govoru v Londonu povdaril angl. premier-minister Asquith. Nihče ne misli na to, da bi kako velevlast osamil. Anglija ne zasleduje sebičnih namenov. Po zraku je polno nezaupnosti, sumničenja in sovražnosti. Anglija je zaščitnica miru in civilizacije. Če ji bo kdo ponudil odkritosrčno roko, se je ne bo branila. Kar se tiče brodovja, bo Anglija slejkoprej prva na svetu. Angleško brodovje ne pomenja nevarnosti za evropski mir, marveč le obrambo za angleško industrijo in trgovino.
V obče je Asguithov govor zlasti kar se razmerja do Nemčije tiče. bil precej pesimističen.
Med Nemčijo in Francijo se je zaradi Casablance vendarle doseglo sporazum-ljenje. Podpisala sta tozadevno noto francoski poslanik v Berolinu Cambon in drž. tajnik Kiderlen. Obe vladi obžalujeta dogodek in se podvržeta sklepu haaškega razsodišča.
Angleško časopisje seveda pošteno udriha po Nemčiji. »Daily Ne\vs« predlaga celo. naj se proti Nemčiji osnuje med-
narodna mirovna liga. »Star« pa, ki drugače Nemčiji ni sovražen, poživlja V ma, naj se ne igra z ognjem, ker svetovni mir sloni na zelo trhlih nogah.
ORIENT.
Turčija zahteva od Bolgarije 23 milijonov turških funtov, ki jih je slednja dolžna Turčiji (tribut za kneževino in za Ru-melijo). Vsota je tako visoka, da se pogajanja utegnejo razbiti. — Ministrski svet v Carigradu je sklenil sestaviti veliko pre-iskovavno komisijo iz Turkov in kristjanov, da prouči armensko vprašanje, ki je zelo pereče in nevarno. — V Medini se upirajo beduini.
Znanost in umetnost.
*	Koroščeva Mira. Slovenci, številno tako mal narod, imamo tako obilno število odličnih gledaliških umetnikov, da bi se smeli naši odri ponašati z evropsko slavo, če bi bilo na naših odrih tudi kruha za naše umetnike-odličnjake. Tujina jim nudi boljši kruh, in naši umetniki poveličujejo slavo TaJijinih hramov na Dunaju, Varšavi, Curihu, Pragi itd. Letošnjo jesen je bila na češki narodni operi za dobo pet let a n g a ž e v a n a kot p r i in a d o n a S 1 o v e n k a M i r a Koroščeva »za sijajnih pogojev«, kakor se je sama izrazila. Koroščevo si prilastujejo bratje onkraj Sotle, kakor si jo prilaščujeino mi, njih »planinski Hrvati«. To nas ne moti: njihova je, kakor naša. Rodom je iz Siska na Savi. Roditelji so pristni Gorenjci, oče iz Št. Vi'da nad Ljubljano, mati iz Kranja. Pred 30 leti so se preselili v Sisek, kjer se pečajo z gostilniškim obrtom. 18letno dekle je prišlo po zaslugi gospe Crnavkove, odvet-nikove soproge, na dunajski konservato-rij, kjer je z odličnim uspehom dovršila študije Imenovana rodoljubka jo je tudi ves čas štiriletnega študija gmotno podpirala. Na konservatoriju jej je bil učitelj slavni profesor dr. Gensbacher. Prvič je nastopila na dvorni operi v Monakovem, kjer je pela Santuzzo (»Cavalleria rusti-cana«). Uspeh je bil sijajen; bila je anga-ževana kot mladostno-dramatična pevka, dasi si je sama bolj želela visokodrama-tičnih vlog. Iz Monakovega se je preselila v Vratislavo (mestno gledališče). V septembru tega leta je nastopila kot gost češke opere v Pragi v vlogi »Aide«. Prvemu nastopu je sledila takoj petletna pogodba s češkim »Nar. divadlom«. Kot gost je nastopila Mira Koroščeva letos spomladi v Zagrebu, kjer so jo sprejeli sijajno. Letošnjo zimo namerava gostovati v Krakovu in Lvovu. Napram piscu teh vrstic se je umetnica izrazila, da je pripravljena gostovati tudi v Ljubljani, kar bo za naš oder gotovo velikega pomena. — Na praški operi so letos angaževani trije Jugoslovani: primadona Mira Koroščeva, sopranistinja Gabrijela Horvatova, rodom Varaždinka, in Dalmatinec Marko Vuškovič, odličen baritonist.
Fr. Krašovec
*	Theorie der geistlichen Beredsam-keit. Jungmann S. J. 4. Auflage 1908. Izborno, občerazširjeno delo je izšlo v novi izdaji. Ni je knjige, ki bi se bolj temdljito bavila s teorijo govorništva. Pisatelj se ozira na čustveno, jezikovno, prednašalno in vsebinsko stran govorniške umetnosti in zlasti kar se zadnjega tiče, je knjiga nepojemajoči vir za duhovnika pridigarja. Splošni del pa služi tudi posvetnjaku, gotovo bolj kot slična dela te vrste. Knjiga stane 12 K. Dobi se v »K a t o I i š k i B u -k v a r n. i« v Ljubljani.
izpred sodlfta.
»Slovenski Narod« obtožen zaradi prehitrega raznašanja. Johann Kos, k. k. Polizei-Agenten-Inspektor, je ovadil »Slovenski Narod«, da je opazil 30. oktobra, da se je takoj po 4. uri popoldne zbralo več ljudi v »Narodni tiskarni«. Ob M> 5. do % na 5. je šlo 12 oseb iz tiskarne, ki so po njegovem mnenju pod obleko skrivaj nesle list. Ob 4. uri 46 min. sta odšla dva dečka z dolžnostnimi izvodi,, in sicer eden k c. kr. deželnemu predsedstvu, drugi pa k c. kr. državnemu pravdništvu. Od 4. ure 50 minut do 5. ure 6 minut je prišlo potem 22 oseb z večjimi množinami listov iz tiskarne in so se razšli v različne smeri mesta, da jih razširijo. Obtožen je faktor »Narodne tiskarne«, g. Verbajs, ki izjavi, da ni kriv. Pozvane priče prodajalke izjavijo, da so dobile list šele ob 5. uri. Upravitelj »Slovenskega Naroda«, Kopitar, izpove, da jc po demonstracijah na zahtevo vlade moral faktor podpisati pri vladi izjavo, da se mora počakati 7 minut, ko sc nese list na cenzuro. Tega so se tudi držali, rajše več ko manj; tudi 30. m. m. nikdo ni dobil pred 5. uro lista, dasi sta bila odposlana dolžnostna eksemplara ob "ij na 5. Dr. Tavčar predlaga, naj sc obtoženec oprosti. Od nekdaj velja načelo.
da ko gre sluga k državnemu pravdni-štvu, se prične list razpečavati. Sodnik Bulovec razglasi oprostilno razsodbo.
unevne novice.
4- Kanonik Jož. Hočevar t. Iz Novega mesta smo dobili žalostno vest, da je ponoči umrl tamošnji kanonik, dernant-nomašnik in starosta kranjske duhovščine preč. gospod Jožef Hočevar. Pokojnik jc bil rojen v Adlešičih dne 9. februarja leta 1822 ter bil v mašnika posvečen leta 1845. Služboval je potem kot kaplan v Krašnji in Stari Loki, bil naučili prefekt v deškem semenišču, nekaj časa namestni učitelj na ljubljanski gimnaziji, dalje časa lokalist na Homcu, nad pet let podvodja in ekonom v bogoslovnem semenišču in od leta 1868 dalje župnik na Igu. Globoko bogoslovsko in splošno naobražen župnik je dobil leta 1881 konolrikat kolegijatnega kajbitlja v Novem mestu, kjer je živel spoštovan in čislan ne samo od duhovnikov, ampak od vsakega, ki je imel priliko spoznati blagega duhovnika. Zadnja leta je preživel zbog bolezni na postelji in ko je leta 1905 obhajal demantno mašo, je dobil z Rima clovoljenje, da sme maševati sede, toda tega privilegija se je poSlužil le o priliki svojega jubileja. R. I. P. — Pogreb bo v petek ob 9. uri dopoldne
-f »Sind Sie ein Krainer?« Nemško-nacionalno pest čutimo Slovenci prav dobro tudi na dunajskem vseučilišču, ki bi sicer moralo biti jedriako pravično Slovencem in Nemcem. Če se zglasi Slovenec pri kakem podpornem društvu s prošnjo za podporo, če kolokvira Slovenec pri ži-dovsko-jnemškem profesorju, mora slišati najprej vprašanje, stavljeno iz gole nacionalne mržnje: »Sind Sie ein Krainer?« Neki slovenski dijak ie dobil še natančneje pojasnilo, kako se bo odslej postopalo s Slovenci: »Slovenci bodo imeli tukaj težko stališče. V domovini tepejo Nemce, tukaj pa vlagajo prošnje.« Zopet drugemu se je kratkomalo povedalo, da Slovencem na nekem zavodu sploh ne bodo dajali nobenih podpor. Zopet drugega se je ironično opozorilo na Kranjsko hranilnico. — Ne maramo naštevati vseh slučajev, kon-štatiramo le. da mora slovensko dijaštvo izgubiti zaupanje do takih nacionalnih profesorjev, ki najprej vprašajo po narodnosti in potem šele klasificirajo; trpeti mora slovensko dijaštvo v gmotnem oziru, ker mu odrekajo podporo institucije, ki so ustanovljene za vse slušatelje brez razlike narodnosti. Tu bo treba slovenskim poslancem odločno poseči vmes.
+ Shod v Tržiču. V nedeljo, 8. t. m.,-e je vršil v Tržiču dObro obiskan shod, ki a je sklicala slovenska krščanskosocial-ia delavska organizacija. Shodu je predsedoval in ga vodil državni in deželni poslanec Fr. Demšar. F. Ziller je pokazal socialno demokracijo v celi njeni nagoti. Deželni in državni poslanec Demšar poroča na to o delovanju državnega zbora. Končno razpravlja Moškerc o vladni predlogi glede na delavsko zavarovanje. Na shod je prišlo tudi kakih 20 socialnih demokratov,ki so brezuspešno poizkušali motiti shod. Po poročilih se je vnela razprava, ker so socialni demokrati prodajali svoje kunšti. Najbolj se je postavil v razpravi liberalec Rueh, ki je obsojal bojkot kranjske hranilnice.
-f- Sola v Koroški Beli se z dovoljenjem deželnega odbora razširi v štiriraz-rednico.
—	Simon Gregorčičev »Hrib« v židovskih rokah. Maja meseca leta 1903 je pesnik Gregorčič prodal svojo hišo in vse k njej spadajoče posestvo na gradiščan-skem Hribu nekemu Lahu za neznatno vsoto 8000 kron. Novi posestnfk je odstranil iz hiše hlev, senik in listnjak, zgradivši za to potrebno poslopje iu nedavno je zopet prodal ves Gregorčičev »Hrib« s pre-obnovljeno vilo vred za — 18.000 kron nekemu — horribile dictu — tržaškemu Židu! Tako bodo torej inorodci in drugo-verci uživali dobiček od dragocenega zaklada iz nagrad zlatih pesmi, ki ga je naš »kmet-poet« zakopal v soldansko zemljo svojega solnčnega »Hriba«. ______
—	Ogenj na Viču. Z Viča se nam poroča: Včeraj, 10. t. m., okoli 6. ure zvečer, je iz do sedaj še neznanega vzroka začelo goreti v skladišču g. Antona Škerlj. V njem nahajajoči se špirit in petrolej sta pripomogla, da je imel ogenj kmalu v svoji oblasti celo poslopje in da je plamen dosegel in uničil hlev iu pod soseda Pleš-kota. Ker so ljudje ravno prihajali iz tovarn in so od vseh strani pritisnili na razsajajoči ogenj, so ga z marljivim gašenjem viške požarne brambe omejili na bližnja gospodarska poslopja. Sreča v tej nesreči ie pa bil na strehah ležeči sneg, ki je s svojo mrzlo odejo prav trdovratno kljuboval plamenu. Neumorno sta mej drugimi branila Tomčcvo poslopje Franc Pavlič, načelnik telovadnega odseka in Franc Kristan. Prisrčna zahvala slavni

požarni brambi, ki je celo noč gasila in stražila ogenj, kakor tudi drugim, ki so z vso požrtvovalnostjo delali na kraju nesreče.
—	Odvetniški izpit je položil te dni v deželnem sodišču v Trstu dr. Jos. Wilfan, ki otvori prihodnji mesec odvetniško pisarno v Trstu.
—	Zopet eden. Tržaški italijanski so-drugi si prizadevajo na vso moč, da bi ne prišlo na dan veliko poneverjenje, ki ga je v upravništvu socialističnega glasila »11 Lavoratore« zakrivil sodrug žid Jesurum. Poštenjak je pobral precej naročnine in pristojbin za oglase ter izginil iz Trsta. Sedaj se baje sprehaja po Milanu. Uprava lista se ga ne upa zasledovati, ker se boji, da bi potem ne izdal gotovih skrivnosti, ki se tičejo vprašanja: »Kam romajo prispevki, ki jih v podobi »fiik« nosijo ne-dolžno-preprosti delavci na tržaški združeni sedež takozvanih socialistov?«
—	»Siidmarka« je najnevarnejše bojno društvo, kar jih imajo Nemci. To društvo dela že mnogo let na gospodarsko uničenje slovenskega naroda in čim več bo imelo sredstev, toliko laglje bo vodilo boj zoper nas. Zdaj je to društvo izdalo bloke, s katerimi si pridobiva novih sredstev. Med nemškim dijaštvom na dunajskih visokih šolah se prodajajo listki teh blokov z največjo živahnostjo, a tudi meščanstvo sega pridno po njih. »20 Heller fiir die »Siidmark« anlasslich der Laiba-clier Ereignisse«, je tiskano na teh listkih. Kaj je naša dolžnost — je jasno.
—	Litijska predilnica Schvvarz Zub-lin & Co. jc ustavila plačevanje. — »Ljubljanska kreditna banka« je, kakor poroča »Oesterr. Volksvvirt«, pri tvrdki Schvvarz, Zublin & Co. v Litiji angažirana s 673.000 kronami.
—	Deutsche Mittelschule fiir Krain und Kiistenland je imela pretekli mesec svoje letno zborovanje v Divači. Iz poročila o tem zborovanju v graških listih izvemo, da šteje to društvo ogromno število 81 (!) nemških profesorjev na Kranjskem in Primorskem. Nemci gledajo na vsako izpraznjeno mesto, kako bi je zasedli z nemškim profesorjem in spravijo za to, če potrebno, vse, kar ima le količkaj vpliva, pokoncu.
—	Umrl je v Gorici dr. Aron Luz-zatto, bivši mestni protofizik in znan zdravnik, star 69 let.
—	Umrla je v Ribnici gospa Matilda Rudeš, rojena Kants, v starosti 63 let.
—	K praškim demonstracijam. Vest, da je bil jurist Kreč Ob priliki praških demonstracij aretiran in zopet izpuščen, je izmišljena. Prakticiral je že pri ljubljanski sodniji v preiskovalnem zaporu, kar rnu pa zadošča.
—	Novo vino na Goriškem se odslej naprej ne bo smelo točiti po gostilnah do novega leta. Pripravljena je taka odredba politične oblasti, da se more na ta način prodati staro lansko vino.
—	Umrla je soproga poštarja v Pore-čali gospa Antonija Rapac.
—	Poroke. Poročil se je danes gospod Viktor Kavčič, c. kr. davčni uradnik, v Tolminu, z gdčno. Flizo Hrastovo. — Danes sc jc poročil g. Franc Fatur, vodja orožniške postaje v Kanalu, z gdčno. To-nico Batističevo iz Vrtojbe. — Poročil se je v Gružu g. Viljem Baebler, c. kr. re-darstveni okrožni nadzornik policijskega ravnateljstva v Trstu, z gdčno. Fani Ra-gusin. — Poročil se je g. Demeter Dracli-sler z gdčno. Liborijo Pavlina na Lopudu pri Dubrovniku.
Poročil se je na Dunaju uradnik Ley-kamove družbe Hans Kastner z gdčno. Fr. Griiirvvald. — Poročil se je posestnik Julij Ogrizek v Rogatcu z gdčno. Rozo Gorišek v Štoreli.
—	»Reichspost« tožijo hrvaški delegati dr. Edo Lukinič, S. Pribičevič in Fran Supilo.
—	Umor blizu Matulj. V nedeljo zjutraj so našli ljudje ob železniški progi bli'zu Matulj mrtvo truplo neznanega človeka kakih tridesetih let. Izmed petega in šestega rebra je gledal držaj noža, zbo-denega v prsi. Na mesto došla komisija je dognala, da je bil sunek smrten; drugih ooškodb se ni našlo na truplu. V žepih mrtveca sc it i našlo niti najmanjšega denarja ali drugih stvari. Spodnja obleka nosi črki R. S. Za storilcem še ni nikakega sledu.
—	Opozarjamo na inserat tvrdke Golob & Polak v Ljubljani, ki je pričela izdelovati droži. Tvrdka je solidna in vsled tega prav priporočljiva._
JtaiersKe novice.
š Patrijotični Nemci. »Marburger Zeitung« poroča, da je na slavnostnem večeru »Siidmarke«, ki so ga 10. nov. priredili mariborski Nemci, poslanec Wastian govoril, da se bo v poznejših časih Avstrijo kazalo le kot geologično formacijo.
š Proti priči Nemcu v Mariboru bo sedaj, kakor poročajo nemški listi, ven-
darle obravnava. Tožen je baje tudi po § 85 drž. zak., ker nemški demonstrantje trdijo, da je tudi on metal kamenje. Znani Krois je bil te dni obsojen v trimesečno težko ječo, ker je ukradel neki brilantni prstan.
š 3000 kron so nabrali mariborski Nemci »Schillerjevega narodnega dneva« za »zatirane spodnještajerske in kranjske Nemce«.
š Ženo umoril — pred porotniki oproščen. Graški porotniki so soglasno oprostili kavarnarja Ignacija Gollera, ki je nedavno ustrelil svojo ženo, ki je imela razna razmerja z drugimi.
Ljubljanske novice.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi k Martinovi veselici, ka-> tero priredi v svojem domu, Komenskega ulice št. 12, v nedeljo, 15. novembra 1908. Spored: J. Kocijančič: »Oblačku«, zbor s tenor- in bariton-solo; V. Klaič: »Svra-čanje«, zbor; Lisinsky: »Mrak tihotni«, osmerospev; Al. Sachs: Rekrut »Drva«, kuplet, poje g. J. Ložar; »Dva nočna čuvaja«, burka v dveh dejanjih; prosta zabava. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Vstopnina 60 vin. za osebo. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Ij Predavanje v S. K. S. Z. je bilo sinoči zopet izredno dobro obiskano. Dr. V. Pegan je včeraj otvoril ciklus predavanj: »Iz življenja hudodelcev«. Opredelivši pojem »hudodelstva^ je razmotrival razne teorije o kazni ter se podrobno 'bavil s preiskavami Lombrosa glede »rojenega hudodelca«. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili govorniku, ki je vpletel v svoja izvajanja mnogo zanimivosti iz lastne prakse. Nadaljeval bo prihodnji torek ob pol osmih.
lj Društvo »Abstinent« priredi v četrtek ob 6. uri zvečer v prostorih S. K. S. Z. svoj tedenski shod s predavanjem. Predaval bo č. g. župnik Janez Kalan.
lj Poročeni so bili: Rudolf Treo, stav-binski mojster, z gospodično Klaro Rau-ber; Julij Sikutrič, brivec, z gospodično Jos. Halešek; Ivan Bugenigg, sodarski mojster, z gospodično Ido Outschar; Jožef Terdina, strojni ključar, z gospodično Marijo Sever; Andrej Černe, stavbni risar, z gospodično Antonijo Zupan. — Jutri bo poročen Friderik Wodlak. sprevodnik južne železnice, z gospodično Eleonoro Fuchs. — 'Poročen bo Franc Tratnik, akad. slikar iz Monakovega. z gospodično Frančiško Medic.
l.i Danes zvečer je Martinov koncert v kleti hotela »Union«. Svira »Slovenska Filharmonija«. Začetek ob 8. uri zvečer.
Ij Godowsky v Ljubljani. »Glasbena Matica« priredi dne 20. novembra koncert slavnega ruskega pijanista Leopolda Go-dovvskega.
IjGospa Lili Nordgartova je svoj honorar pri zadnjem dobrodelnem koncertu »Glasbene Matice« ^naklonila dobrodelni akciji »za Otroka«.
Ij Iz gledališke pisarne. V petek se uprizori prvič Janeza Straussa opereta »Netopir«. — V nedeljo popoldne ob treh narodna drama »Divji lovec«, zvečer zadnjič opera »Madama Butterfly«.
Ij Fr. Pavšnar, sluga veteranskega društva, o katerem se je govorilo, da je iz Ljubljane izginil, leži v bolnišnici, bolan na neki notranji bolezni.
Ij Samoneinške pečatnike ima »najbolj« slovenska II. državna gimnazija.
lj Prestavljen je g. dr. Robert Ker-mavner iz Kočevja k davčni administraciji v Ljubljani.
lj Koncert seksteta se vrši danes ob 9. zvečer v kavarni »Austria«.
lj Ne bode prav. Ko sta včeraj dvid slugi nemškega gledališča nekaj peljala v mesto in je hotel mitniški paznik na Marije Terezije cesti na mitnici pogledati, ako imata kaj davku podvrženega blaga, stopi eden k njemu in ga sune v prsa ter mu s tem prepreči, da ni mogel izvršiti svoje službe. Zadeva pride pred sodišče.
lj Voz in konja odpeljal. Varnostnim oblastvom dobro znani bivši žrebčar Anton Poznik je služil v Kamniku za hlapca. Ker mu ta posel ni posebno ugajal, je postal samostojen v toliko, da je sedaj gospodar konja in voza, ki sta bila preje last njegovega gospodarja. Poznik je včeraj zapregel in se neznano kam odpeljal. Sledili so ga do Mengša, potem se je pa sled izgubila. Ker bode skušal voz in konja kje prodati, se pred nakupom svari.
Ij Slovensko gledališče v Ljubljani bo 22. in 23. t. m. gostovalo v Gorici. Igrali bodo igrokaz »Maškerada« in »Niobe«.
Telefonska In brzojavna poročila
POLOŽAJ ZA BIENERTHA UGODNEJŠI. — NOVO MINISTRSTVO. Dunaj, 11. novembra. Baronu Bie-nerthu sc jc posrečilo, vsaj v najaktuel-
nejših spornih točkah med Čehi in Nemci doseči zbiižanje, t. j. v zadevi jezikovnega vprašanja pri sodiščih in delovanja češkega deželnega z'bora. Zato so šanse barona Bienertha ugodnejše. Misija barona Bie-nertha bo imela uspeli, ako še nekaj ne-sporazumljenj med Čehi in Nemci ublaži, posebno ako doseže med Čehi in Nemci sporazumljenje glede imenovanja sodnij-skili uradnikov. Ako se Bienerthu to posreči, tedaj bo jutri parlamentarično ministrstvo gotova stvar.
Dunaj, 11. nov. Danes se govori, da bo novo ministrstvo sestavljeno tako-le: ministrski predsednik: baron Bienerth; notranji minister: sekcijski šef baron Hcin, bivši kranjski deželni predsednik, ali sekcijski šef Haerdtel ali dr. Fuchs (kršč. soc.); trgovinski minister: Weis-kirehner (kršč. soc.); naučili minister: grof Sttirgkh ali kak drug član gosposke zbornice; železniški minister: dr. Der-schatta (nemška ljudska stranka); nemški minister-rojak: dr. Pergelt (nemški liberalec); češki minister-rojak: dr. Hruban (češka kat. nar. stranka)] poljedelski minister: Prašek (češki agrarec); delavski minister: dr. Fiedler (Mladočeh); finančni minister: dr. Bilinski (konservativni Poljak); poljski minister-rojak: Glombinski (Staropoljak) ali Stapinski (poljska ljudska stranka); domobranski minister: baron Georgi.
Dunaj, 11. nov. Danes zvečer bo Bienerth poročal cesarju.
OGRSKA VOLIVNA REFORMA PREDLOŽENA.
Budimpešta, 11. novembra. Danes jc v ogrskem državnem zboru grof Julij An-drassy predložil volrvno reformo. Volivno pravico ima vsak ogrski državljan, ki je star 24 let in katerega javna služba ne izključuje od volivne pravice. Vsak volivec mora najmanj eno leto stanovati v dotič-netn kraju. Volivci, ki znajo pisati in brati, izvršujejo volivno pravico direktno, tisti, ki pa tega ne znajo, pa indirektno po vo-livnili možeh. Ko je grof Andrassy vstal, začul se je' iz centruma klic: »Mož beseda!« Ta klic je poslance silno razdražil. Nastal je velik škandal. Poslanci so klicali: »Vun s šuftom!« Nihče ni vedel, kdo je zaklical. Predsednik je miril in pozval tistega, ki je zaklical »Mož beseda!«, naj se sam javi. Vstal je slovaški poslanec Milan Ivanka. Predsednik mu jc dal ukor.
LAŽNJIVE VESTI IZ BOSNE.
Sarajevo, 11. novembra. Vest, da so v Gačkem zaprli nekega srbskega pop;:, ker je razširjal proglase za vstajo, je neresnična. _
GENERALNI ŠTRAJK NA REKI.
Reka, 11 .novembra. Na Reki je proglašen generalni štrajk. Štrajka 11.000 delavcev. Štrajkujoči izkušajo ustaviti promet, pa dozdaj niso uspeli. Na trgu Zichy se je zbralo 2000 socialistov, ki so pa mirni. Trgovine so zaprte, tudi v izdeloval-nici torpedov in v ladjedelnici »Danubius« je delo ustavljeno. Zaprli so dozdaj deset hrvaških delavcev.
Reka, II. novembra. Včeraj so socialni demokrati hoteli imeti shod, a oblast je shod prepovedala. Stavkujoči so napadli namestnika policijskega šefa.
Odtok vode pospeiulofo. kisline raz-redčujofe.
lithion vrelec proti vodni kislini, trganju, diabotes, želodi nemu in črevesnemu kitaru, boleznm v mehurju In ledvicah Itd. Dobiva se povsod, v Ljubljani 2543 12-6 pri Mih. Kastnerju.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 11. novembra. Pšenica za april . . .... 12 62 Pšenica za oktober I. 1909 . . . 10 75
Rž za april I. 1909.......U-46
Oves za april .	...	8 49
Koruza za maj 1. 1909 . ... 7 43 Efektiv: 5 ceneje.

Zahtevajte povsod le
drože
iz jugoslovanske tvomice drož:
Fran Golob & Jos. Polak
= Ljubljana. =
Postrežba točna in solidna.
2969 2-1
ČUDEŽ! m*r
ČUDEŽ!
Posebni oddelek poln jesenskih in zimskih jopic, paletotov in pelerin za dame in ■■■M————	deklice po K 4' — . BiBHMMMMMMMHMIlIM
Angleško skladišče oblek, 0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.

2974 1-1
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, oziroma mati, tašča in stara mati gospa
Matilda Rudesch roj. Kant
danes po kratki bolezni, previdena s svetotajstvi, v starosti 68, let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb vrši se v četrtek 12. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Hrovači. Sv. maše za-dušnice se bodo brale v farni cerkvi in Novi Štifti.
Pokojnico priporočamo v blag spomin.
Ribnica, 11. novembra 1908.
Dr. Teodor Rudesch, soprog, ■ — Anton Rudesch, sin, Elsa Petro«anroj Rudesch, Šteta« nija Schiffrer roj. Rudesch, hčeri,— Olga Rudesch roj. ftos-ler, snaha, — Jurij Petrovan, c. kr. podpolkovnik, — dr. Anton Schiffrer, zeta, — Dora, Tila, Je.a Petrovan, — Olgica, Tonček, Marko Rudesch, — Tončka, Lenka Schiffrer, unuki in
Meteorologično poročilo.
Višina n. mor|em 306'2 m. urea. zračni tlak 736 0 mm
s t. Q	Čaa opazovanja	Slanic barometra » mm	Temperatura po Celil|u	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah » mm
10	9. zveč.	7397	04	sl. jug	oblačno	
11	7. zjutr.	395	2-3	sl. jjvzh.		41
	2. pop	391	08	sl. jzah	dež	
Zahvala.
Za tako izredno častno udeležbo pri pogrebu ljubega moža oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Antona Albert
za tolažljivo izkazano sočutje ob dolgi neizprosni bolezni in prerani njegovi smrti, za podarjene mu krasne vence, za vsa obilna sožalja in ves trud izrekamo tem potom vsem iskreno zahvalo.
Imenoma se zahvaljujemo častiti duhovščini, osobito go:podu dekanu, gospodom uradnikom vseh tukajšnjih uradov, gospodom častnikom 7. lovskega bataljona, slavni čitalnici, tukajšnjemu pevskemu društvu za ganljivo petje, slavnemu občinstvu, ki se je udeležilo v tako ogromnem številu sprevoda, in v obče vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč ter tako dejansko pokazali svojo ljubezen in spoštovanje nepozabnemu. Bog poplačaj vsem stotero I
Kanal, 10. novembra 1908.
Žalujoči ostali.
Srednja včerajšnja temp. 0 2°, norm. 4 9'.
Zahvala.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za sočutje v bolezni in smrti nepozabnega predobrega očeta, soproga gospoda
Matija Smolnikar
trgovca in meSčana v Kamniku.
Dalje se zahvaljujemo za spremstvo k zadnjemu počitku prečastiti duhovščini farne cerkve in oo. frančiškanom, posebno gospodu dekanu Ivanu Lavrenčič za mnoge obiske in tolažila v bolezni rajnega ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav iskreno se zahvaljujemo gg. pevcem društva .Kamnik" za ginljivo v srce segajoče petje: pred hišo, v cerkvi in na grobu. Zahvaljujemo se tudi gg. trgovcem in meščanom ter sploh vsem, ki so se udeležili pogreba rajnega.
Kamnik, 9. novembra 1908.
Žalujoči ostali.

8 SODE
Debeli
urani
P
se dobe v
Linhartovih ulicah štev. 4 pri Sv. Krištofu. »»
Hiša s trgovino
se takoj proda. Vprašanja na g. L. Tomažič a Spodnja Šiška.	2964 2—1
Slivovko
6 let staro razpošilja franko 2 litra za 5 kron; vinsko žganje 2 litra za K 560; 12 let stari konjak za K 8'—. Graščinsko oskrbništvo grad Golič pošta Konjice Štajersko.	2853 io 3
Oddati je pritlično
STANOVANJE
obstoječe iz dveh sob, kabineta in pritiklin za februar v Cerkvenih ul. Št. I. 2962 3—1
Globoko izpod cene
prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina
Pred Altofijo štev. 19.
2811 11
^	tfunc,
Ljubljana, Dvorni trg št 3
priporoča velikansko pber zimskih sukenj,, ko^hov (kratkih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., za gospode in dečke.
Strogo solidna, strokovnjaka postrežba.
stare In note, velike ln mailine
ima na prodaj
I. BUGGENIG, Ljubljana
Cesta na Rudolfovo železnico št. 5.
2779 3-3
Stanovanje
z eno veliko, eno malo sobo, kuhinjo, drvarnico in kletjo se odda takoj ali za februarjev termin mirnistranki. Več se poizve Marije Terezije cesta št. 16. 2966 3-1
Gostilniška koncesija
Trgovec
s kavcijo išče službe kot sotrudnik alt potovaleo, korespondent (slovenščine, hrvaščine, nemščine, laščine, ali kaj sličnega. Ponudbe pod »Trgovec« upravništvu tega lista.	2938 3-J
odda takoj. Več se poizve na Martinovi cesti št. 38. 2967 6-1
izvežban manufakturist, dobi stalno službo v neki tukajšnji trgovini. Ponudbe z referencami in fotografijo, ki se vrne, do (incl.) 14. novembra na upravo tega lista pod »Sotrudnik I. januar«. 2'49 6—3:
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri prodaji vina svojih udov. Cena je nizka Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovos izborna.	2818 10—5
Vino za butelje
iz posušenega grozdja najfinejših vrst, kakor: mu&kat, maraskin, posip, brajda, ružica, kobilara izvanredno dobro, čisto naravno
--prodaja po 80 h (40 novčičev) liter ■■
Uprava biskupskih dobara: KOflOjt, P. PUQQt, (M Krh, (l/eglfo)
2947 i6-i	Petar Galzigna, upravitelj.
Posoda za naročeno vino naj se pošlje na špediterja G. Campacci, --- Rijeka, kateri jo bo naprej poslal po parobrodu.	—
MikMnist)
se i&6e za parno opekarno v Ilirski Bistrici. Vstop v nekaj tednih, plsča po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo do dne 15. t. m. pisarni dr. Danilo Majarona, odvetnika v Ljubljani.
Podružnica - v Spljetu -	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2	Podružnica
	priporoča promese na og. premljske srečke (cele a K 12-—, polovice a K 7--, žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 300.000 K, - promese na og. hlpotečne srečke a K 4-—, žrebanje 14. novembra, glavni dobitek 70.000 K, — promese na 3% zemaljske srečke a K 5*-, žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 90.000 K, sprejema vloge na knjižice in na tekoči 1/ 0/ !: račun ter |e obrestuje po čistih :: rJmi /2 /g	- v Celovcu -
- Delniška glavnica -K 2,000.000.		Rezervni fond K 200.000.
Priloga 260. fttev. „SR«»vevicaiC dn6 II. novembra 1908.
SLOVENCI!
Kupujte
trsoulnuh
in zohtevojte po vseh nojboljše čistilo za čevlje in usnje
edlnole Ivun Kebrouo v prid družbi sv. Cirila n Metoda.
Za žrtue.
24. IZKAZ
prispevkov za spomenik in žrtve 20. septembra 1908.
R. Perušek, c. kr. profesor v Ljubljani, za bedne rodovine zaprtih 10 K. — V. Borštner v Ljubljani za žrtve 10 K. — Tainburaško društvo »Triglav« v Ljubljani namesto venca svojemu članu Rudolfu Lundru prispevek za spomenik 10 K. — Za žrtve darovali župnik Janez Rihar
2	K,župnik Fran Oartner 5 K, učitelj Emil Križman 1 K in nadučitelj J. Bračič 3 K, vsi skupaj 11 K. — Janez Resinan, župan v Mošnjah na Gorenjskem: a) pri izvan-redni občinski seji dne 25. oktobra 1908 od občinskih odbornikov, katerih imena se objavijo o priliki, za uboge rodbine zaprtih in za žrtve v obče nabranih 61 K; b) pri isti izvanredni občinski seji sklenjeni prispevek občine Mošnje za spomenik in žrtve 30 K; skupaj 91 K. — »Narodna čitalnica« v Kranju za žrtve 20 K. — Mizarska organizacija v Ljubljani za oskrbo žrtev po upravništvu »Rdečega Praporja« v Ljubljani v tem listu že izkazanih 30 K. — Odbor »Zadruge sobo-, črko-slikarjev in pleskarjev« v Ljubljani nabral za žrtve po okrožnici pri svojih zadružnih članih, katerih imena se objavijo ob priliki, 56 K, in po odbitku stroškov za slugo izročil 52 K. — Upravništvo »Slovenca« v Ljubljani v «Slovencu« že izkazani prispevki za uboge družine zaprtih 8 K. — Ivan Mit-teregger, posestnikov sin v Spodnji Šiški št. 121 nabral med prijatelji za žrtve brez razlike 3 K. — Strelski klub »Jednota« v Ljubljani, Konjušne ulice št. 2, za bedne rodbine zaprtih 3 K 30 h. — Elza Prem-rov, trgovka v Mostah pri Ljubljani, 2 K, in Urli Pip iz Vodinata 1 K, oba za žrtve
3	K. — Upravništvo »Slovenca« v Ljubljani v»Slovencu« že izkazani prispevki za uboge družine zaprtih 18 iK. skupaj 269 K 30 h. — Ponavljaje svojo prošnjo 269 K 30 h.
25. izkaz.
Dne 4., 5. in 6. novembra došli prispevki: Slovensko omizje v Beljaku za narodne žrtve 20 K; Fran Černevšek iz Nove Štifte pri Gornjemgradu nabral za žrtve pri svojih znancih z geslom: »Nesrečna kri združi slovenkse .stranke k skupnemu složnemu delu, ker le v složnem delu je rešitev naroda; opustiti moramo to, kar nas razdružuje in oprijeti se tega, kar nas druži«, 7 K 40 v.; županstvo v Vipavi na Kranjskem za spomenik in žrtve 50 K; Antonija Legat, šivilja v Ljubljani, ker ji njen zagovornik ni nič računal za kazenski zagovor radi razžaljenja vojaštva, za uboge rodbine zaprtih 2 K; zbirka za žrtve iz Loke pri Zidanem mostu 38 K 60 v. (darovali so: gospa Jakša 10 K, Ivan Bobera 5 K, po 3 K gospa Smole, Marija Vavpotič in rodbina Zupančič, po
2	K Fran Jenčič, Vinko Fon in Josip Kisel, po 1 K Kari Jenčič, Andrej Jurgl, Fran Raček, gospa Zorn, gospod Zorn, Veko-slav Močilski in neimenovan, po 50 vin. Ivan Prebovšek in Anton Stopinšek, Jakob Vrtačnik 40 v. in Mici Jenčič 20 v.): Ivan Hribar, kaplan na Bizeijskem za žrtve dar Mohorjanov na Bizeijskem 5 K in izgubljena stava v bizeijskem župnišču
3	K, skupaj 8 K. — Skupni znesek tega izkaza 126 K. — Proseč nujno nadaljnih prispevkov, posebno prispevkov za žrtve brez razlike, izrekam tem potom v imenu »Združenega narodnega odbora« vsem darovalcem najsrčnejšo zahvalo. — V Ljubljani, dne 7. novembra 1908. Dr. Al. Kokalj, blagajnik.
Dne 7., 8. in 9. novembra 1908. došli prispevki: Dr. Jurij Pucko, c. kr. notar v Krškem, namesto venca na krsto svojemu sošolcu dr. Ivanu Dečko v Celji za žrtve brez razločka 25 K; Engelbert Skušek, trgovec v Ljubljani, za žrtve 25 K; zbirka iz Beljaka in okolice za spomenik in žrtve brez razlike 10 K (darovali so: Anton Makše 3 K, po 2 K gospa Lapusch in Anton Gastraun, po 1 K Andrej Erman, M. S. in Ivan Hochmtiller); A. L.ukič, konfekcija za dame in gospode v Ljubljani, za žrtve 5 K; učiteljski zbor II. državne gimnazije v Ljubljani za žrtve na povoljno razpolago odboru 64 K (prispevali so po 10 K dr. Pečjak, dr. Tertnik in Virbnik,
po 5 K dr. Bezjak, Jeraj in NVester, Peter-lin 4 K in ostali člani 15 K); Alojzij Ciuha, mestni inženir v Ljubljani, za žrtve brez razlike 10 K; gostilna Činkole v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 4 za žrtve 5 K; Valči Skušek nabrala ob godovanju svojega brata Engelberta Skušeka, trgovca v Ljubljani, za žrtve 3 K 52 v. — Skupaj 147 K 52 vin.
*	Nove tiskovine za župne urade. Da
zadosti župni urad, pred katerim se.je izvršila poroka, novemu dekretu »Ne te-mere«, mora obvestiti o poroki župni urad, v čegar področju je bil rojen kateri izmed poročencev; v svrho tega naznanila je izdala »Katoliška Bukvar-n a « ravnokar dopisnico z latinsko-slo-venskim besedilom, da je porabna tudi v občevanju s tujimi župnijami (tiskovina št. 17). Cena za vsak izvod 5 vinarjev, 50 izvodov 1 K 80 vin. Pri naročilu zadostuje, da se navede številka tiskovine.
»Katoliška Bukvama« je tudi izdala formular za pobotnico pri mesečnem dvignenju kongrue in petletnice. Tiskovina ima številko 106 in velja lega 60 vin.
*	Nov zemljevid Balkanskega polotoka (F. Haudtke) je ravnokar izšel v merilu 1 : 1.750,000. Ta krasen zemljevid je 15. natis in velja 1 K 80 h; dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
*	Praktisches Geschaftsbuch fiir den Kurat-KIerus Osterreiclis (P. W. Danner-bauer; izdal »Korrespondenzblatt f. d. katli. Klerus Osterr.«), je izšel v 3. izdaji
in je zadnji (35.) zvezek ravnokar izšel. (1908.) Opozoriti na važnost tega dela je nepotrebno, ker je itak postalo že za vsak župni urad neobhodna potreba. Saj dru- j gega obsežnega in sistematičnega poslovnika za dušno pastirstvo ni kot je ravno tale. Vse cerkveno pravo in teoretiška pastorala je v tem delu praktiško izvedena vedno z ozirom na avstrijske razmere, avstrijsko pravo in upravno prakso. Ker je zdaj večinoma v rabi izdaja od 1896., je pač potrebno, da si vsak nabavi čimpreje sedanjo (1907/1908), ker se je v teku 12 let silno veliko izpremenilo, tako glede na državna upravna določila ter zakonodajo, kakor tudi na cerkvena, zlasti v zakonskih, jurisdikcijskih in drugih zadevah. Cena celotnemu delu je 30 K. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
* Janežič - Hnbadov »Slovensko -nemški slovar« je izšel ravnokar v četrtem pomnoženem natisu. Cena je ostala kakor pri prejšnjih natisih 6 kron za broširan, in 7 K 20 v za vezan izvod. Dobi se v »Katoliški Bukvami v Ljubljani«, kjer je tudi nemško - slovenski del za isto ceno na razpolago.
Takoj se odda v najem 2877 3—2
prodajalna
z vso opravo v Šlepanji vasi št. 50.
r
Ljubljana ::
sv. Petra cesta Stev. 21
I. fflanek,
:: ijufiliana ::
sv. Petra cesta itev. 21
krznar in izdelovatelj čepic
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko izbrano zalogo najfinejših kožuhovin, raznovrstnih kož, klobukov, čepic lastnega izdelka vseh vrst. Velecenjenim damam priporoča vsakovrstne kolirje, mule in druge tovrstne predmete po najnižjih cenah. — ti Tu se tudi kupujejo raznovrstne kože od divjačine || po najvišjih dnevnih cenah.	2876 18 3
Odvetniška pisarna

••• •••
v
se nahaja odslej
novem domu
2932 4 3
099 999
,Ljudske posojilnice'
na Miklošičevi cesti
tik za frančiškansko cerkvijo
nasproti hotela „Union".
Uradne ure: od 8.-12. dopoldne in od 3.-7. popoldne.

Ceniki zastonj in poštnine prosto.
t
Največja zaloga zlatih in srebrnih ur, verižic, uhanov, prstanov bri-:: ljantnih in diamantnih. ::
Dobiva se blago samo prve vrste, slabega in nič vrednega blaga nimam
2643 24-8 V zalogi.
Za obilna naročila se priporoča
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
Dobe se tudi ure od 5 kron naprej.
MoJa trgovina obstoji že nad 30 let In Je obče ■:	znana na najboljiem glasu.	:i
2238 24
/tnt on Sarc
Ljubljana, ^v. Petra cesta št. 8
priporoča v lastni šivalnici izdelano
— perilo —
£o otrobe, gospe in gospode. 2a ijde-ajvanjs perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in }ifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prie in prtiče, brisalke i. t. d.
tfakor znano le dobro blago in selo primerne cene.
Naročila za venkaj točno in zanesljivo.
Velika zaloga raznih
2267
slouensKlii plošč in gramofonov
ceniki od gramofonov In plošč na razpolago.
Fr. P. Zajec
urar In optlkar
Ljubljana, Stari trg, Stv. 26.
V južne - nemški predilnici
lep dobro katoliški kraj, dobi dela
iflr vec rodbin
moških in ženskih. Nahajajo se lepa stanovanja z električno razsvetljavo, vodovodom in vrtom. Stroški za selitev se pošiljajo naprej. Pismene prijave pod šifro S. K. 52*30 na Rudolf Moas«, Augsburg, Bavarsko.	2906 3-2
Stanovanje
s 3 sobami, kuhinjo in vsemi pritiklinami se ortda mirni stranki v Florijanskih ulicah za februar. Ponudbe na upravo „Slovencau pod šifro ,Stanovanje* 40. 2955 3-2
Proda se lepa
2870 3—2
hišica z vrtom
pod jako ugodnimi pogoji. Rožna dolina 154.
I! Pno slovensko !!
c. kL oblastvene potrto 1» 82
uči lis c q za Rrojno risanje
branja c7esi/i
UuKJsna, Stari tri it. 28.
8 Dobi se tudi krol po žlvotni merL ©
HaBMOB
BMWW83BBMBM—MMiifrfiiiT iamrffllrtr-HM
Podružnice:
?r»ga z menjalnicami: Graben 15, Mala stran, Mest. ulica 17, Baden, Brno, eika Lipa, CeSka Kamnlca, Moravski Zumberg, Modllng, Novi Jlčln, ,	Plzen, Zvltava ln Liberce.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzelle 10, Taborstrasse 4, III. Ungargasse 77 (vogal Rennvvega), III. L8-wenqasse 27, IV. Wledner Hnnptstrasse 12, V. SchSnbrunnerstrasse 88 a, VI. Gumpendorfcrstrasse 22, VII. Moriahllferslrasse 70, VIII. Lcrchenfelder-strasse 132, IX. Alserstrnsse 32, XVIII. Wiihrlnqerstrasse 82, XIX. Dflbllnger Hauptstrasse 83, XIX. tlaiiptštrnsse 32.
IT
Mcnfalnična delniška družba
MERCUR
* DUNAJ, I., Wollzeile 1.
ii
Akc. kapital K 20,000.000. Bes. zaklad K 8,000.000.
• • • •
Piij';ii!antiic|il
nakup in prodala :
vseli vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet,
:: zastavnlc, srečk, deviz, valut ln denarja. ::
Zamenjava In eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
i
IJelniška droižba, združenih pivovaren Žalec in Laško
___«9»	__V	_	_.
Špecialiteta: „Salir«$tor" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
===== PoSiljatve na dom sprejema restavrater »Narodnega doma" fl. Kržlšnlk. (Telefon št. 82.) =====
i
Prvi Kinematograf Patiie.
Prej „EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti
Kaucrne Mm" ®saKo soboto In sredo m program! Predstave ob delavnikih: ob 4.,5„ 6,7. in 8. url.
Predstave ob nedeljah in praznikih: ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5 , 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Cene prostorom! ItnScMo v1,KrMS^trocn" iVsak četrtek in s°bot° °d 3- d° 6-°re pred-1Slike se dobivaio samo iz p,vesvet-par,sketvor-pathe Fržres-
vojaki do narednika 20 v. ° r°C' | stave po znižani ceni. I. prostor 20 v., II. 10 v. |	RaUtlDtSljStVO kinCUlIltOgraffl ..PflthG".
2613
I
Gramofoni!
„,., Milko KropeS
uror. Ljubljani, Jurčičev trg itev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineškega srebra orodje.
navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 9
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Služba organista in cerkvenika
je izpraznjena, prednost ima samec in rokodelec. Kje? pove uprava „Slovenca'. — Plačilo po dogovoru.	2935 3-2
Hiša v Ljubljani
se proda. Tista je enonadstropna z več stanovanji in ograjenim vrtom. Več pove M. V. posestnica, Privoz št. 17• j ali Ppule Št. 4.	2882 3 -2
I
Ivan Jax in S!
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
mm ■	28112 52-1
IVOleSa >z prvih tovarn Avstrije: Diirkopp, Styria (Puch), Waffenrad.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
: Afllerjeri :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko


Gostilna s koncesijo KRAMAR
v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 5.
Se odda v najem (zakup) s 1. februarjem 1909, ali pa tudi takoj.
Poizvedbe v odvetniški pisarni dr. FRANA POČEK,
Ljubljana, Stari trg št. 30 .	2883 8 -3
Dež. lekarna priMariji pomagaj"
Leustek
Ljubljana, Resljeva c. I
zraven cesarja Franc Jožefovega jnbil. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje ffipSv.'
Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
Tanno = chinin tinktura za lase,
katera okrepčuje Iasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K.	2700
Slovita Melusine ustna in zobna
Vnd/I deluje izborno proti zobobolu in gnji-VUuu lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
= Službo prod, jalke s
išče v papirni ter trgovini z mešanim blagom dobro izurjena gospodična. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Prodajalka« na upravništvo Slovenca.	2917 3-2
(lil

■nnncgnnnnnn
i*"* najboljša In najsfgurnejsa prilika za sledenje.
Denarni promet L 1907 čez 64 milijonov kron.
Lastna glavnica K 354 645*85.
Stanje vlog 30. jun.1908 čez 14 milijonov kron.
MT Sedaj: Miklošičeva cesta št. 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkwijo
prej na Kongresnem trgu št. 2, I.
LJUDSKA POSOJILNICA
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po — —
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 h. na leto.
Stanje vlog dne 30. junija 1908: K 14,225,902*59. — Denarni promet u letu 1907: K 64,812.60392.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nala-
= ganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. —	—
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
2633 15
Dr. Ivan Šušteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, stolni kanonik
podpredsednik.
Anton Beleo, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Fran Povše, vodja, graščak, deželni odbornik, državni in deželni poslanec itd. - Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. — Karol Kausohegg, veleposestnik v Ljubljani. - Matija Koiar, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. - Frančišek Leskovic, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.