Po&tnina Dlačana v sotovfrtf Len 1x111. štev. 28 v torek 4. februarja 1930. Cena Din r— IMENSKI Izhaja vsak dan rx>poIdine, izvzemši nedelj« tn praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. večji inserati netit vrsta Din 4.—. Popust po po dogovoru. Inscratni davek posebej. »Slovenski Narod« vetja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. GROZNA BILANCA SOVJETSKE ČEKE V 14 dneh je bilo umorjenih okrog $00 pomorskih oficirjev, prej pa 31 škofov, 1560 duhovnikov in 7000 menihov — 48 škofov, 3700 duhovnikov in 8000 nun čaka enaka usoda Riga, 4. februarja. Kakor poročajo, .ie sovjetska čeka pomorila v zadnjih 14 dneh 400 do 500 pomorskih častnikov, ki so bili obtoženi protirevolucijo-narne propagande. Pokolj se ie izvršil na povelje šefa ruske čeke komisarja Men ju skesa. Zadnje čase je ruska policija aretirala vse bivše častnike carskega vojnega brodovja, ki niso bili sprejeti v sovjetsko službo. Aretiranci so bili razmeščeni v raznih zaporih in deloma odposlani na Solovecki otok v Belem morju in v Sibirijo. Pred nekaj dnevi je policija prekinila nenadoma vse zveze med aretiranci in njihovimi sorodniki. S tem je bHa usoda nesreč -nežev zapečatena. Sorodniki žrtev se ne upaio izdati imen ustreljenih, ker se Komunistični kravali v praškem občinskem svetu Komunistična ofenziva v praškem zaključek kraval Praga, 4. februarja. Na sinoćnji seji praškega občinskega sveta je prišlo do burnih kravalov, ki so jih inscenirali komunistični občinski svetniki. Ker so se na zadnjih dveh sejah brezposelni z galerije vmešavali v razprave, so bili danes izdani obširni varnostni ukrepi. Vsak posetnik galerije je moral dokazati, da izvršuje kak poklic. V poslopju magistrata je bilo mnogo policistov, eden celo v razpravni dvorani. Ko je župan otvoril sejo, so komunistom občinski svetniki pričeli tolči s spisi na pulte ter delali neprestano medklice. Zahtevali so, naj se prične razprava o ukrepih proti brezposelnosti. Zupan je dal nato po uradnikih ugotoviti imena vseh občinskih svetnikov, ki so delali kravale. Zapisani so bili vsi komunistični občinski svetniki, proti katerim se bo postopalo po zakonu. Vsi komunistični občinski svetniki so bili med sejo trikrat poklicani k redu. Ko so začel? govoriti, jih je moral župan vsakega že po nekaj minutah prekiniti. Na koncu seje pa so komuni- občinskem svetu — Presenetljiv 3v za komuniste sti doživeli presenečenje. Komunistični občinski svetnik dr. Pollak, ki je bil znan kot eden najradikalr.eiših komunistov, je povzel besedo k principijelni izjavi, v kateri je dejal: »Nemiri na današnii seji so me prepričali o tem, da je opOrtunisMčna politika stranke napačna. Delavstvo ne sme biti odvisno od obljub in šarla'pn-stva komunistične stranke v občinskem svetu. Delavstvo zahteva pozitivno dek). Politika komunistov je škodljiva ter sluz! le ojačanju fašizma v Češkoslovaški. Zaradi tega prijavljam svoj izstop iz komunistične stranke.« Izvajanja svetnika dr. Pollaka so komunisti sprejeli z viharnimi »fuj«-vzkliki, socijalnimi demokrati in narodnimi socijalisti pa s ploskanjem. Dr. Pollak1 bo kot »divjak« ostal v občinskem svetu. Zaradi izjave dr. Pollaka ie pršlo ponovno do ljutih spopadov med komunisti in socijalnimi demokrati, tako da je moral župan sejo prekiniti. Ofenziva angleških lordov nroti dclavsk? vladi Lo*"*^'- 7*-ornica hoče z demonta o brezposelnih podpor Izrvoti krizo vlade in strmoglaviti sedanji režim London, 4. februarja. Med lordsko zbornico in SRpdnjo zbornico je izbruhnil nenadoma hud spor. Pred kratkim je lordska zbornica sprejela dva spre-minjevalna predloga k vladnemu načrtu za zavarovanje brezposelnosti. V spodnji zbornici so bili ti spreminieval-ni predlogi odklonjeni. Snoči je prišla zadeva ponovno pred lordsko zbornico, ki je sklenila, da vztraja pri svojih spreminjevalnih predlogih. Glasovanje se je vršilo ob splošnem razburjenju. Maloštevilni liberalci so glasovali s socijalisti. Kljub temu je bila resolucija spre;eta s 156 glasovi proti 42. Parlamentarna skupina delavske stranke je sklicala nujno sejo, da prouči položaj in paralizira afront lordske zbornice proti delavski vladi in interesom delavskega razreda. Ti dogodki so vzbudili v angleški javnosti silno senzacijo. Konflikt med spodnjo in gornjo zbornico je povz-ročil veliko politično napetost, ki bo v veliki meri vplivala na nadaljno usodo delavske vlade. Lordska zbornica je izzvala spodnjo zbornico in povzročila konflikt, ki zna imeti v a.ngleškem ustavnem življenju nedogledne posledice. Vlada pa sedaj zaradi razorožitvene konference ne bo izvajala posledic, da se v sedanjem trenutku izogne krizi. London. 4. februarja. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je bivši minister de:a Steelmarrland izjjavfl, da število brezposelnih stalno narašča ter je zahteval od sedanjega ministra za brezposelnost Thoma-sa, naj obrazloži akcijo sedanje vlade za rešitev tega perečega problema. Minister Thornas ie prizna'1, da je število brezpo sernih zadnje čase naraslo. Pretiravanje števila brezposelnih pa v veliki meri škoduje angleškemu ugledu v inozemstvu. Thornas je zakliucil, da je probtem brezposelnosti prekompHd ran, da bi se rešil na enkrat. Vse države na svetu trpe še vedno na posledicah minule svetovne vojne in brezposelnost je splošen pojav, ki ne bo izginil tako kmalu. Edina pot do rešitve je, da se industrija postavi na solidne temelje in da pridobd trgovina zopet zaupanje inozemstva Nesreče in tragedije Ljubljana, 4. februarja. V tovarni »Sa turnus« se je včeraj pripetila težka nesreča. Stroj je odtrgal desno roko 26-letni delavki Vihar Mariji iz Ljubljane. Težika nesreča se je pripetila tudi pri Cerknici, kjer je Andrej Pupic ustrelil z lovsko puško 16-Ietno služkinjo Ljudmilo Kuržič v glavo. Neznan zločinec je pa suni! Hermana Rakovca, tehničnega delavca v Narolnem gledališču, z nožem v levo roko. V bolnico so prepeljali tudi dva samomorilca in sicer Hočevarja Ivana, 25 1-et starega posestnikovega sina, ki se je v samomorilnem namenu z nožem v prsa težko poškodoval. Tragično je končala življenje lo-letna Marija Pope Iz Hotača, ki je v samomorilnem namenu piJa Hzol in v bolnici takoj po prevozu umrla. Vzrok samomora so baje družinske razmere. Dekle je staTi oče v prepiru hotel udariti s sekiro po glavi, kar je Marijo tako razburilo, da je izpila večjo količino fizoia. Ko so jo odpeljali v bolnico, so ji morali v voz položiti velik šopek rdečih rož z zlatim fcra-kcm. Smrt Ljubljančana v Pragi Praga, 3. februarja s. V noči od nedelje na ponedeljek je umrl tukaj redni profesor nemškega narodopisja, jezika in slovstva na filozofski fakulteti nemške univerze dr. Adolf Hauffen. Dr. Hatrffen je M rojen leta 1863. v Ljubljani ter je dovršil vseuciliške študije na Dunaju, kjer je 1886. promovira!. Sprisail je mnogo znanstven* det boje. da tudi njih zadene enaka usoda. &kof iz Chehnsforda naznanja v nekem pismu od predsednika ruskega sin<>dat da so ruski boljševiki ubili od pričet k a revolucije brez razprave 31 škofov, 1560 duhovnikov in nad 7000 menihov. V zaporih ječi se 48 škofov, 3700 duhovnikov in 8000 nun in menihov. „Italija in mi" Značilne ugotovitve beograjske »Pravde« o postopanju Italije z našimi drž nljani ČOS in Sakoi kraljevine Jugoslavija Beograd, 4. februarja. »Agencija AvaJa-< poroča iz Prage, da se te vršila včeraj v prostorih ČOS konferenca med predstavniki češkoslovaškega Sokola in delegatom Sokola kraljevine Jugoslavije konferenca, na kateri se je razpravljalo o odnešajih med obema organizacijama. Sklenjeno je bik), da se poveri po:e'jni komisiji sestava deMa-raciJe o stališču ČOS do Sokola kralje-\ ine Jugoslavije in o udeležbi češkega ^okofsiva na vseeokolskem zletu, ki se bo vršil letos v Beogradu. T&di pravoslavna cerkev proti sežiganju mrličev Beograd, 4. februarja. V Sremskh Kar-lovcih se je vršila danes seja arhijerejoke-ga sabora srbske pravoslavne cerkve. Glavna točka razprav današnje seje je bilo načelno vprašanje krematorija, ker se je kakor znano arh jerejskemu saboru predlagalo, da bi pravoslavna cerkev odobrila sežgan je mrličev. Arhijerejski sabor pa se je postavil na stališče oziroma je ugotovil, da cerkev ne dovoljuje sežiganja mrličev in da odreka cerkev svoj blagoslov, če se truplo sežramo ugotoviti, da naši državljani v Italiji dobesedno izginejo. Opozarjamo samo na slučaj uglednih črnogorskih trgovcev, predsednika podgoriške trgovske 7-born'cc Stijovča in ug'cdnega črnogorskemu trgovca Lainovića, čijih sled je na njunem poslovnem potovanju v Italijo v Bariju izginila. Fašistični novinarji 2a'ijtav-Ua celo naše lastne interese in daleko pre-^e:r kmalu ponesrečil. F"5J1 rra i* narnik sCareetn-ra< 3 milje od San Yacinta. Pariz, 4. febr. s. Na obali Francije in na severni obali pirenejskega polotoka divjajo hudi viharji. V bližini La Rochelle je morje poruš lo nasip ter popolnoma poplavilo naselbino ob morju. Tudi iz Lisbone javljajo o viharjih, ki so napravili veliko škodo. Na Portugalskem močno sneži ter so nekateri kraji poplavljeni. Zaradi viharjev in mraza je na Portugalskem umrlo nekaj oseb. Vinska kriza v Dalmaciji SpHt, 4. februarja n. Trgovina z vinom ?o poslednji mesec v Dalmaciji zelo nazadovala. Eksport v inozemstvo je znašal vsesa <=kuoaj tisoč hektolitrov, večinoma v CSR. Zaradi slabe prodaje so cene vinu silno padle ter se dobi v Šibeniku liter vina za 3.50 Din do 4 Din. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.795. Berfcn !3.55 — 1338 (13.565), Brus«]j 7.9102. Buolencu. zastopnikom Zveze obrtnih zadrug, gen. tajniku ZTOI g. dr. VVindischerju, Gostilničarske in Slaščičarske zadruge ter vsem predstavnikom državnih in mestnih uradov in korpo-racii. Z razstavo hočejo ljubljanski kuharji in natakarji pokazati svoje delo, kaj znajo in kaj /morejo. Plodovi njih znanja naj javnost prepričajo, da ne zaostajamo za inozemstvom in da bo njih delo v korist našega tujskega prometa. Vsak gost naj se preveri, da je gostoljubnost še vedno od Slovenije nedeljiv pojem in da je ta gostoljubnost tudi na višku modernega razvoja. Prireditelji hočejo s svojim delom pomagati, da. bo kraljevina Jugoslavija tudi na kulinaričnem polju na častnem mestu. Nato je govornik prečital udanostne brzojavke kralju in predsedniku vlade ter naprosil pokroviteljico razstave, g. banico Gabrijelo Sernec, naj proglasi razstavo za Abonma C Zadnjič smo opisali dve abonentki, ki se hodita v dramo zabavat tako burno, da je bila vznemirjena vsa njuna okolica, ki seže prav do zadnje galerije. Hvaležni so jima vsi obiskovalci gledišča, da sta si našo zafrkacijo vzeli k srcu. zakaj včeraj sta bili res »golant«. Rekli smo, da se njuni zanimivi pomen-ki čujejo prav na zadnjo galerijo, kjer človek komodno steno^rafira vsako besedico razgovora, zato pa našega poročevalca ni treba iskati med sosedi. Zlasti nedolžen je pa mladi gospod profesor za njima, ki niti stenografirati ne zna, p-a tudi gospodična Slavka in Manica Romanova jima pri iskanju poredneža ne moreta pomagati. Kar se pa grabna tiče. jima moramo povedati, da v našem listu ni prostora zanj in ga prepuščamo njima, ker druge publike ne zanima tako zelo kakor naši prijateljici. Hrano po 13 Din na dan. ki sta se sinoči pomenile o njej. in z muko vračunale, da za ves mesec stane le 390 Din, jima pa prav privoščimo, ker sta se res poboljšale in smo zo|>et najboljši prijatelji. J- Brivnice ob nedeljah Pod tem naslovom sem bral članek v »Slov. Narodu«. Ker spadam med čitatelje in sem tudi zainteresiran na nedeljskem počitku ali delu in ker se ni na članek nihče oglasil, da bi ime! kaj proti ali pa, da bi ga podkrepil, si dovoljujem omeniti par besed. Res je, da so v Ljubljani večji in manjši brivski obrati. Večji obrati zaposlujejo več pomožnega osobja, zato imajo interese, da je nedeljski počitek, ker je to že uvedeno in so že tudi stranke tesa vajene. Obenem so tudi na tem zainteresirani, ker bi morali v primeru nedeljskega dela dati pomožnemu osobju med tednom predpisano prostost, kar bi se jim pa ne izplačalo, ker imajo vsak dan v tednu več dela kot bi ga pa bilo ob nedeljah. So pa tudi majhni obrati, ki ne zaposlujejo pomožnega osobja. Ti so pa močno odvisni od nedelje, ker med tednom imajo malo dela, v soboto pa ne morejo sami toliko napraviti, da bi lahko krili stroške za ves teden. Pomočnikov pa samo za soboto tudi ne morejo vedno dobiti. Stranka pa, ker ne more čakati tam, kjer striže samo eden, gre pa tja, kjer jih več dela, ali pa če že noče iz morebitne simpatije ali slično do enega, se doma sama obrije. Ce bi se pa ob nedeljah delalo, bi se to delo razvrstilo, kar bi bik) po godu stranki in brivcu z malim obratom. Za zadrugo je to precej kočljiva zadeva. Če ugoda enim, pa drugim ne more. Zato tudi ne bo mogoče priti do sporazuma v brivskih vrstah. Sle so že deputacije h g. banu od ene in druge strani. Kaj se bo v tem ukrenilo, se še ne ve. Vsi ti koraki, ki so se storili v zadnjih dneh za nedeljski počitek ali nedeljsko de4o, so se nanašali le otvorjeno, ter zaključil svoj £0vor s trikratnim »Živio« kralju. Vzkliku so se pridružiti vsi navzoči z navdušenjem. Ko so se polegle ovacije kralju, je spregovorila pokroviteljica razstave, soproga g. bana in poželela s prisrčnimi besedami prirediteljem največ uspeha ter sprejela od male predsednikove hčerke krasen šopek. Ko so se odprla vrata v svečano razsvetljeno dvorano, je sodba dravske div. oblasti zaigrala državno himno, pozneje je pa godba še čez poldne zabavala ogromno množico, ki je napolnila vse tri dvorane, da je povsod vladala največja gneča. Častna predsednika ga. P*ja Rist, re-stavraterka >Uniona«, predsednik Babinek in blagajnik Vospernik so spremljali gospo pokroviteljico po razstavi in ji predstavili vse razstavljalce. Ko so si ovabljeni gostje ogledali vsaj površno razstavo, ki visoko presega vse pričakovanje, jih je odbor pogostil z Bou-vierovim slovitim šampanjcem, njegovimi najizbranejčimi vini in pikantnimi rezinami. Tvrdka Bolaffio in sinovi je obiskovalcem nudila svojo plemenito kapljico, firma Sla-mk: klobasice, Vrhniška mlekarna izboren sir, tvrdka Meinl kavo, čaj in delikatne likerje, Maggi vročo juho, sploh vse firme so se kosale, kako naj svoje goste sprejmejo čim gostoljubnejše. .Med tujimi gosti smo opazili tudi ravnatelja velesejma v Poznanju g. Krzvzan-kiewicza, ki je izjavil, da ni pričakoval, da bi kaj tako popolnega in modernega mogla prirediti mala Ljubljana. Kakor ta tuji strokovnjak, so izložbo pohvalili utdi vsi skrajno prijetno presenečeni ni očarani gostje. Razstavljala so s svojim delom in trudom dosegli uspeh in priznanje, ki ga popolnoma zaslužijo. Zanimivo razstavo bomo še podrobno opisali. ua notranjo Ljubljano. Je pa zadnje čase na periferiji mnogo novih brivcev, ki nimajo nobene zveze s centrom, a kljub temu jim je zabranjeno nedeljsko delo. To je seveda še iz tistih časov, ko je bil lažji kruh, zato je bil vsak vesel, da je ob nedeljah počival. Danes pa, ko so nastopili težji časi, se pa vsak vpraša: *Kje bom vzel, da bom plačal najemnino, stanovanje, davek in tudi pomočnika, ki ga drži stalno samo radi sobote? In kje so še drugi stroški, ki se morajo kriti? In stranke? Periferije i smo odvisni samo od bližnje okolice, mi nimamo tujcev, kakor jih imajo večji obrati v centru. Na periferiji stanuje po večini delavstvo, ki ne prihaja v briv-nico med tednom. Vsak delavec dela od jutra do večera. V nedeljo je pa prost, takrat, ko se preobleče, bi šel v brivnjco. Kam pa naj gre, če je povsrod zaprto? Ali naj se pelje z vlakom na deželo k brivcu? Ne preostaja mu drugega, nego da se sam obrije, ostriže ga pa prijatelj ali kdo drugi, saj ni natančen, glavno, da ima krajše lase. In kdo trpi pri tem škodo? Periferijski brivec! Zadruga brivcev, frizerjev in lasmčar-jev v Ljubljani bi se morala malo bolj ozirati na periferijo. Časi so vedno resnejši, zato pojdimo s časom. Če že ima v Ljubljani v centru večina interes, da so brivnice ob nedeljah zaprte, naj zadruga poskrbi na merodajnem mestu, da se bo novi zakon o odpiranju in zapiranju brivskih in frizerskih obratov nana-al samo na Ljubljano centrum za nedeljski počitek. Periferiji Vič-Glince. Rožna dolina, Zgornja Šiška, Bežigrad, Vodmat. Moste pa naj se dovoli nedeljsko delo. Vsak periferijski brivec bo rad dal pomočniku predpisani nadomestni počitek med tednom. Pomočniki bodo pa tudi zadovoljni s tem ker če dela v nedeljo, vsaj nekaj zasluži, med tednom pa. če mora sedeti v brivnici od jutra do večera brez dela, nhna nič od tega. Strankam bo pa še najbolj ustreženo, ker imajo ob nedeljah dovolj časa. Mislim, da sem s tem povedal stremljenje vseh periferijskih brivcev, ki bi radi delali takrat, ko bi bilo kaj dela, a ne med tednom, ko mora kuriti in žgati luč samo zato, da je pač lokal odprt. Periferijski brivec. — Godba k: »Za ljubezen so zdravila«. Včeraj sem si že v drugič ogledal izvrstno komedijo »Za ljubezen so zdravila«: zelo mi je ugajala. Bila bi lahko še boijša, ako bi imela boljše glasbene točke. Ker je g. Svetel najbrže samouk, mu ne zamerim, da je vse tako diletantsko uglasbeno. Glasbene točke gg. Sancina in SmerkoJja. kakor tudi najbrže po g. Sveteiu aranžirana pesem ge. Jnvanove, so nemogoče. Odkrito pod kritiko! In ako godba drav. divizije skrajno slabo igra. je to vzrok baš v tej slabi godbi, ki je po vrhu tše zek) slabo inštrumentirana. AH ne bi glasbenih točk prevzel kak strokovnjak morda kak kons. profesor afi kak konservatorist ali celo sam g. dr. Čerin? Saj jih je dosti, ki bi to hitro in dobro napravili. Uprava pač ne bi imela težkega dela poiskati takega moža. V imenu vseh onih, ki se zgražajo nad tako slabo sodbo. B., stalni gledališki obiskovalec. Ljubljana 4. februarja. Banski izseljeniški urad, ki je deloval pred upravno razdelitvijo države na banovine pod okriljem ljubljanskega oblastnega odbora, je pričel poslovati dne 15. maja 1. 1928. Imel je poleg drugih nalog skrbeti pred vsem, da so dobili oni izseljenci, ki so bili radi pomanjkanja zaslužka prisiljeni odpotovati v inozemstvo, potrebna pojasnila, oni rojaki, ki so se že izselili, pa da so bili v inozemstvu deležni vseh ondotnih socijalnih naprav, n. pr. socijamega zavarovanja. Pregled delovanja banske g a izseljenskega urada v letu \929 izkazuje: 1. Po vložnem zapisniku se je obravnavalo .520 izseljeraških zadev. Odposlanih je bilo okoli 1200 pisem, med njimi 150 v inozemstvo. 2. V odškodninskih zadevah za ponesrečence se je interveniralo v 7 primerih. Uspeh je bil naslednji: a) Uršula Bale z Mirne je prejela po v Kanada smrtno ponesrečenem možu Francetu Bulcu zavarovalnine 500 dolarjev, odškodnine 1000 dolarjev. b) Marija Sever z Boianega vrha pri Muljavi je prejela po v Kanadi smrtno ponesrečenem možu Alojziju Sever ju zavarovalnine 2500 dolarjev, za otroke še posebej 600 dolarjev in odškodnine 15O0 dolarjev: c) Anton Lunder iz Gor. Zabukovja Pri Trebelnem je prejel za pokvarjeno oko 1049 dolarjev odškodnine: d) Ana Markellc iz ^kocjana dobi po v Holandiji smrtno ponesrečenem sinu dnevno 9.50 Din rente. Nerešene so še nezgodne zadeve: e) Ivana Končka, posestnika iz Urfnih sel. i) Jurija Klemenca iz Vrhpolja pri Kamniku in g) Pavla Kosca iz Dobenega Pri Mengšu. 3. V zapuščinskih zadevah se je interveniralo za posestnika Josipa Tonila iz Škofljice, sorodnika Martina Tonija, umrlega v Zedmjemh državah, da je prejel 814 dolarjev. V teku so še zapuščinske zadeve: Marija Vidic iz Nevelj po sinu Josipu Novaku. Maritja Adlcr iz Rovt po očetu Francu Adierja in Anton Bučar iz Škofljice po materi Tina Pelin. 4. Za polovične vožnje v Zagreb in nazaj ob prilikj^ribave vizumov se je izstavilo 141 priporočal. 5. Zbirka popisnic naših izseljencev znaša okroglo 30.000 komadov. KaTtotekmi register 20.000 komadov. V evidenci je okroglo 1000 društev naših rojakov v inozemstvu. Ljubljana, 4. februarja. Slovenci imamo raezn priznanih in slav-ivh umetnikov v tujini tudi več znanstvenikov, učenjakov, ki so jih razmere prisilile, da se ne tidejstvujejo na domačih znanstvenih institucijah. Zanimivo bi bilo zbrati podatke o teh naših sinovih in proučiti njih znanstveno delo ter pokazati njih uspehe tudi doma. Na umetniškem področju ustvarjajoče Slovence v tujini kolikor toliko poznamo m jih imamo v evidenci, d očim so naši ustvarjajoči znanstveniki nekam pozabljeni. Večina jih ni več niti v naši narodni zavesti, kaj šele. da bi mislili na to, da jih pokličemo domov in jim damo priliko in možnost za delo na svojih znanstvenih zavodih. Med slovenskimi znanstveniki v tujini so nekateri visokošolski profesorji, največ je pa inženjerjev, ki zavzemajo v svetovnih tehničnih podjetjih važna in odlična mesta ter so priznani praktični in znanstveno -teoretični pionirji na polju tehnike. Presenetljivo je tudi število naše najmlajše znanstvene generacije, ki si je z novimi znanstvenimi izsledki, metodami in uspehi priborila odlična mesta na univerzah v tujini. Naj omenimo samo komaj 271etnega doktorja inženierja Vladimirja Praznika. ki je asistent na politehniki v Čikagu in je spisal že več znanstvenih razprav v ameriških strokovnih listih za elektrotehniko. Te naše ljudi moramo imeti v vidu. oni predstavljajo velik naroden kapital, ki je sedaj naložen še v tujini in obresti katerega so za nas, upajmo vsaj začasno, izgubljene. V »Slov. Naroda« bomo odslej posvečali posebno poarvmost tem našim stvariteljem in bomo skušali zbrati podatke o njih delti in uspehih in informirali našo javnrst o tem, da jih tako obdržimo vsaj v zavesti, dokler se ne vrnejo v domovino. Dr. Ivan Žmavc V češkem znanstvenem svetu, pa tudi v Francijn. Angliji in Nemčiji že dolgo priznavajo avtorja tako zvane »sociotehnike«, Slovenca dr. Ivana Žmavea. ki živi in dela v Prati kot ravnatelj praške univerzitetne knjižnice. Je član znane Masarvkove akademije deta, katera tudi izdaja njegove pu- Mlada gospodinja. — Kaj je pa to. dušica? V krompirjevi salati so rozine. — O jej, r>utcm takem sem *>a zi-peWa kapre v potico. 6. Zaupnike ima banski izseljeniški urad v Zedinjenih državah, v Kanadi, Sao Paolu. Argentiniji. Chile, Franciji, Belgiji. Holandiji. Nemčiji, Avstraliji in Uruguayu. 7. Ustnih informacij je bilo dnevno povprečno 10, to ie skupaj 3600. 8. Izseljeniški nadzornik je bil navzoč pri odpotovanju 10(28 izseljencev v prekomorske kraje, 59 v Francijo. 39 v Nemčijo in 29 na HoJandsko. Vsem tem je dal potrebne nasvete, onim v Nemčijo in Holan-dijo pa je tudi poskrbel delo po naših zaupnikih. 9. Izsledilo se je izseljence neznanega bivališča: Josipa Papeža v Avstraliji. Mi-klo";a Žitka v Kanadi in Jerneja Oblaka v Franciji. 10. Interveniralo se je, da se vrne vozarina izseljencem, ki so jih poslali nazaj v domovino: Matevža Šušteršiču iz Mavčič pri Kranju 9257 Din! nekaj takih zadev ^e ni rešenih. 11. Interveniralo se je. da so prejeli potne liste oz. vizume: Ana Kučem b Vmice z otroki Francetom, Nikolajem in Jožefo, da so se preselili k možu oz. očetu v Ameriki: Anton Rigler, Ivan Rigler in Jože Nanut iz Obtok pri Logatcu, Frida Kropf iz Kočevja, Ciril in Josip Zlate iz Žužemberka ter Fra?ic Ojsteršeh iz Trbovelj. 12. Interveniralo se je, da je odpotoval kaplan Drago Oberžan iz Hrastnika v Evs-den v Belgijo kot duhovnik k našim izseljencem. Izseljeniški* urad je nadalje zbral na vzpodbudo bana inž. Serneca lepo število slovenskih knjig, ki se pravkar pošiljajo našim izseljencem v Francijo, Belgijo, Holau-dijo in Nemčrjo. Knjige so darovali: prosvetno ministrstvo. Slovenska Matica, Narodna knjigarna. Nova založba, Jugoslovanska knjigarna. Oblastna zaloga šolskih knjig, Kieinmaver Bamberg, Družba sv. Mohorja in župnijski urad Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Knjige sprejema Še nadalje izseljeniški nadzornik v Delavski zbornici. Te dni je prejel izseljeniški urad obvestilo, da je umrla L 1924 v Gladvinu, Mi-chigan v Zedinjenih državah, Ana Pobašnik, roj. na Golici, občina Sevce. Oče je bil Tomaž Jeram, mati Neža, rojena Kešar. Pobašnikova je zapustila za sorodnike s svoje strani 3000 dolarjev. Ker dediči niso znani, naj vsakdo, kdor kaj ve o njih, sporoči svoje informacije Banskemu izseljeniš-ketnu uradu v Ljubljani. blikacije. Dr. Žmavc je zbral rezultate svojega dolgoletnega Študija problema družabnega in gospodarskega življenja v knjigi »Energetične osnove sociotehnike«, ki je iz*la v založbi Masarvkove akademije dela 1. 1923. V teku stoletij so si evropski in ameriški narodi z velikim trudom ustvarili, večkrat tudi v ostrem nasprotju z načeli staro-azijske in grško rimske civilizacije, svojo lastno znanost ki umetnost, kakor nas uči kulturna zgodovina. Po velikih astronomskih, fizikalnih, kemičnih in fizioloških odkritih in zaradi epohalnih tehničnih iznajdb je prišel končno v 19. stoletju čas, ko je bilo treba te velikanske duhovne pridobitve, s katerimi so se indoevropski narodi povzpeli od suženjstva na visoko stopnjo kulture, urediti po enotnih vidikih. Najobsežnejši m najgloblji princip reda je pa nauk o energiji. Fnergetične zakone so številčno dokazali najprvo v mrtvi prirodi. Toda že pred 60 leti je slovrti angleški fizik John Tyu-dall (1820 — 1893) opozoril na univerzalni pomen nauka o energiji za ves svet. Ob priliki svetovne razstave v Londonu leta 1862 je Tvndall predaval o energiji in njenem preoblikovanju v Rova I Institutipn pred mednarodno učenjaško publiko in dokazal, da velja načelo o ohranitvi energije za vso prirodo in da je ženijalni Robert Mayer (1814 — 1878) odkril ta princip z znanstvenim proučevanjem fizioloških procesov v človeškem telesu. S tem odkritjem je Maver daleč prehitel šolsko znanost, ki rada proučuje življenje še vedno z mističnimi primesi. Toda kljub temu si znanost danes ne more kal, da ne bi priznala energetičnega principa tudi za vso živečo organsko prirodo. Na zakonih o energiji slonečo znanstveno metodo imenujemo energetiko. Lahko torej rečemo, da je danes »energetična« vsa znanost o življenju, kakor biologija, fino-Iojrija. antropologija in sociologija: te principe moremo in moramo torej uporabiti tudi pri proučevanju oblikovanja človeškega individualnega in socijalnega življenja, torej v biotehniki in sociotehniki. Raziskovalci individualnega in socialne- ga življenja doslej n^o uporabljati s posebnim pogumom v svojem delu prirodoslovnih metod in mišljenja. Omenimo naj sarm razen najstarejšega Aristotela francoskega fizika Avgusta Cormea (1798 — 1857), ■sta-novttelia sociologije, Herberti >pencer* (IflaO — 1903). H je z uspehom uporabljal cnerfet>5no metodo pri analizi socijalne*a rvtjen;a in ameriškega narodnega gospodarja M Cfc. Corey-a. S tehnično - energeucnim mišljenjem sa je približal socijalnim problemom tadi-nemški mženier Max Kraft (1844 — 1918). Najdrznejše je vsaj teoretično jzgradari sistem socijalne organizacije na podlagi energetike Belgijec Ernest Soivay (1***— 19Z2K k+ «a lahko imenujemo Kopernika v sociologiji. Avtor knjige »Energetične osnove vxw-tebnikec Slovenec djr. I. Zmavc je že dolge delal na tem, da uporabi efczaktno prirodoslovno metodo mišljenja tudi v labirirmi socijalnih procesov. Svetovnozuani nemški znanstvenik VViHielm OstwaId je objavil tozadevne razprave dr. 2mavca v ovojih znanstvenih revijah -Amialen der Natur-Phrlosophie« (1905 — 1910) in v reviii »Mo-mstično stoletje. (1912). Osttvald je sam prispeval h graditvi energetičnega nauka e kulturi i svojim delom o energetičnih osnovah duhovnih ved. Osnovne misli soctjalnoenergeučrih raziskovanj prof. dr. Žmavea so pribMžno bedeče: Prirodoslovna teJmika je dala človeštvu z iznajdbo parnega m dmamičnega stroja dragocena sredstva za pretvariane surovrh PTirodn*i energv v koristne ku!-turr.e energije. Osnovna načela v pretvarjanju enensij je doJočAl francoski č^stn* Sadi Carnot. Ta je odkril drug; rfavrnj zakon o energij«, po katerem se energua pretvarja v delo le pri prehajanju od višje nv tenzitete k niž^i (pri toploti od v«je temperature k riržji). Pri parnem stroi«u, ki potnem pravcato revolucijo v napredku človeštva, le njena uporabnost ali učinkovitost proporcionauia toplotni raztoki med kottom ki Madiinikom. Ti termodrinamičm preudarek je osnova za vsa raziskovan«a Pozne*e odkriti prvi energe*ičm zakon a ekvivalenci energij nam pove o IcotfčMf! procesov v prirodi, drugi zakon o pretvarjanju energij nam pa pove, kakšen je efekt Prirodnih procesov. Vsi rmrodni pojavi, tudi procesi organskega življenja, so pretvarjanja eneraM. Cfovefc si prilasci vrt pridobi pri rodne ener-g*je z delom. Prisvaja si pa te energije kot misleče bitje po načrtu in zavestno no načehh ekonomije, po katerih je misleče delaven človek enak transformator energc Sekula, Danilo, Rus in drugi. Dirigent g. H. Svetel; režiser g. Povhe. Predstava ae vr*i za abonma C. Otvoritev kuharske razstave Danes dopoldne je bila svečano otvorjena prva kulinarična razstava v Jugoslaviji Iščejo se dediči bogate Ane Pobašnikove Delovanje banskega izseljeni škega urada v preteklem letu Simfonija sadizma! Krik krvi m čtove- Df AVllA'iltft H Dat 10 škega trpljenja! De4o krati* režiserjev Dl VaVllUaVlIU UCIllC Cee« B. de MHlea prjde v EHtm kino Matica Naši znanstveniki v tujini V tujini deluje mnogo slovenskih znanstvenikov — Dr. Ivan 2mavc in njegova sociotehnika Gigantsko, inon umen talno veledelo v stflu grandHOznega vetefiuna »Krali kraljev* Brezbožno oekie Pride v Elitni kino Matica Dnevne vesti — Spomenik k ral ki Petru v Zagrebu. Zagrebški odbor za postavitev spomenika kralju Petru je nabral 461.230 l>mcmk kralju Petru v Ljubljani? Odbor bo sicer nadaljeval z nabiralno akcijo, obenem bo pa pripravil vse potrebno za uresničenje načrta tako, da bo spomerrFk kmalu postavljen. Stal bo na Kralja Petra trgu in bo eden fw i lepši h v Zajebu. — Strossmarerjev praznik na šolah. Da-nes so vse šole proslavile obletnico rojstnega dneva (4. It. 1815) največjega Jugoslovana, biskupa Josipa Jurja 5»trossmayer-3a š predavanji, petjem in deklamacija:rri. Zoisih pouk je pa odpadel. — Poštnlnska prostost hebrejskih vero-Ir povednih občin. Uradno se razglaša: Službena korespondenca m pa denarne r*>-šfilike hebredskih veroi7»povedn-ih obom i^ trtih zveze oziroma zedinjenja, kakor tudi rabinskih oblaste v m vrhovnega raibfinaia so oproščene poštnih in brzojavnih pristojbin. — Frankiranje poštnih spremnk s fran-kiratntmi stroji. Po ministrski odredbi se smejo tudi poštne spremnice frankirati 3 franfclralnimi stroji, a to le tedaj, če pri" stojbina ne znaša za posamezno pošiljko več kakor 60 Din. — Dostava na dom pri poštah sarajevske oblastne p. t. uprave. S 1. januarjem 1930 so začele vse državne pošte v področji sarajevske oblastne p. t. uprave dostavljati na dom pošiljke, kaikor: priporočena pisma, vrednostna pisma, poštne in bruojavne nakaznice z denarjem vred, vrednostne in navadne pakete do 3 kg. ekspresne pakete do 5 k* ln vse dru»ge ekspresne pošJijkc. — Nalezljive bolezni v dravski bane vbri. Od 1. do 7. januarja je bilo v dravski banovini 20 primerov rifuznrh bolezni. 172 škrlatinke. 113 ošpic, 50 duMjivcga kašlja. 6 šena, SS davice, 2 vrartičnega prisada in 1 smrkavosti. — Iz ■ Uradnega lista«. HJradni l-ist kr. banske uprave dravske banovine« št. 27 z dne 1. t. m. objavlja odločbo o prodajanju etra, uredbo o izvrševanju zakona o državnom sodišču za zaščito države in od-!očfbo slede droži. — Dostava na dom pri pošti Smedere-vo. Pošta Smedcrevo je začela pretekli mesec dostavljata" na dom prcporočene po-vzetne (odkupne) pošiljke, vrecnike In pa vrednostna pisma ter izplačevati na domu poštne i« čekovne nakaznice do 5000 Din. — Raziskavanja v Križni jami pri Ložu. Društvo za raziskavanje jan '->o v prihod-nfrh dneh raaiskovato K r i z j 1 > jamo pri Ložu. Razisikavanje je v zvezi s projektom gradnje vodovoda za celo Loško dohno. Mi izJdtučeno. da bi se dal potok v jami »ajeti za vodovod. Dela bodo trajala kakih deset dni. Ker so se društvu javili interesen:}, ki bi si pri tej priliki radi ogledali lepote Križne jame, ene izmed najlepših jam v dravski banovini, bo društvo priredbo v petek, dne 7. t. m., ogled starega dela jame. Prijatelji društva, ki žele izkoristiti to priirko, naj se javijo v četrtek »večer v oostUni A. /Inidaršač v Ložu. Odhod hz Ljubljane jc mogoč v četrtek ob 14.05 ali 18.30. Oba vlska imata na Rakeku avtobtrsino zve«o do Loža. Povratek v Ljubljano v soboto dopoldne. V četrtek zjutraj bomo po dnevnifciiu sporočili, ali so sedanje prftflce v jami za obisk u-godne. Oprema planinska z nepreniočljivinv; čevlji. — Tajnik. — Smrt zaslužnega poštnega uradnika. Pretekli teden ie v Trstu umrl poštni uradnik 2. Danito Sbri z a j. brat inženjeria g. Ivana Sbrizaja. Pokojni je služboval dolgo vrsto let pred vojno tudi v LjinrHiani in je imel po vsei Sloveniji mnoso prijateljev m Tjnancev. Boda mu lav*ka zemlja! — Smučarji — ^Planica« 1108 m. Smučarski klub »LtuHflana« nasnanla. da je koča v Planici stalno oskrbovana in kurjena. Priporočamo posebno obiskovalcem, kateri so fotoamater ji. ako žele imeni nekaj kras-rjh posnetkov z nadvse veličastni m Jalovcem. Mojstrovko itd. Vsak ponedeljek se prične Smučarski tečaj za začetnike. Prijavi se v koS. Prijavnima je celatedenska Din 60.—. Opozarjamo, da se bo vršila 9 nedeHo 0. t. m. alpska tekma tik ob Kota« vem sedlu pod Jalovcem v višini 2800 m. Obiskovalcem koče se bo nudil krasen p»»-gted na tekmo od starta do cflja, ki bo pri koa v Planici. — Smučarski klub ^juo-Hana«. — Smučarski klub »Ljubljana«. Karma-r.iamo. da je zapadlo v P1an4oi od sobote na nedeljo 50 oni novega, suhega snega, na podlasjo. Smuka idealna. — Smučarski klub - Ljuibiian a <. — Slaba trfovma z vino« v Dal maci h. Vinska kupčija je bila pretekli mesec v Dalmaciji zelo slaba. V inozemstvo ie šlo samo 1000 hektolitrov vina fn to večinoma na Češkoslovaško. Radi slabu: kupčij cene vinu štabno padajo. V Šfbcrriku se prodaja vino po 3 do 4 Din li-ter, d očim se viško vino plačuje po 26 do 27 Din liter. Ze4o slaba je tudi prodaja žiganja, kaleTega cene stalno padajo. /Vanje se prodaja po 1*5 do T« r*n liter. — Razstava dekorativne umetnosti v Lje-cu (Belrija). V Lie#u se bo vrJHa letos vetffea razstava dekorativne uinetnos«, na katero se opozarjalo zlasti izdelovalci čUpk. Svečana otvoritev razstave bo 3. maja t. k Ministrstvo trgovine in industrije Želi, da se mu naznanijo tvrdke, ki bi boteie poslati na razstavo svojce v dravski banovini vložili do tega dne do 11. ure pni monopolske m inspektorat v Zagrebu. Pogoji se dobe tudi pri glavnem skladišču tobačnih izdelkov v Ljubljani za ceno 10 Din in se pošTjejo r.a pismeno naroobo rudi po poŠti. — Slovenci v Ameriki. V Indanapolisu ie umrl V januarju Jože Zore. — Težka ne sreča je zadela Cojn-ikovo družino v La Sallu, država HHnois. Dne 16. decembra .;c preminula Aga-ta Cojnik v starosti 5$ let-tri tedne po njeni smrti pa jc umrl hčer-;: mož Stanislav ŽclinSki v starost. 33 let Umrl je 6. januarja. V ist;m kraju je umna 3. januarja Acnez Toma.Triova v starost? 62 let. — Dne 7. januarja jc v Pueblu, država Colorado, umrl Franc Princ, sin vdove Ane Princ v 22. letu starost!. Pokojni je bil priden dijak ter izvrslen športnik. Istotam je podlegel v jaiuarr: pljučnici Matija Glavič. Pokojni ie bil brivec in trgovec ter Si je s pri d nos to pt'dobil lepe premoženje. Zapustil jc 3;m> in pet otrok. Glavič je bil doma z Rudnika pri Ljubljani. — Dne 11. januarja so pokopali v Pueblu Alojzija Kerta. Pokojni jc bil star oi let, doma je bil iz Kamiii'-ii. — V Jo1>etu država Illinois, je 9. januarja prenfnul v bolnici 72-lemi Janez Kramar;:. — iO. januarja je v tisti bolnici umrl Janez Kra.i v starosti 42 let. — Hud udarce je za Je. tudi Vičičevo rodbino iz Mesa kraja, kateri je umrla l:Čerkica Šflva. V kraju O .-l>ert. država Minnesotta, je 3, januarja umrla v starosti 52 let Jera Dole. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta po megla lepo vreme. Ze včeraj se je vreme v naši državi obrnilo na bolic. V nekaterih krajih jc Irilo zvečer že Jasno. Najvišja tempera tura je znašala v Skopiju 14, v Splitu 11, v Zagrebu in v Beogradu 10, v Sarajevu 9. v Mariboru S- v Ijublja-ni 4.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.9 mm. temperatura je znašala —1.4. — Ledowski je igral 85 ur! Poročali smp že, da je začel v četrtek opoldne igrati znani dunajski pianist Lcdowski ;;u klavirju, da doseže nov vztrajnosti«i rekord. To se mu je tudi posrečilo. Zagrebški listi poročajo, da ie Lcdowski nehal igrati včeraj zjutraj ob 5. Ura I jc K5 ur, torej dve uri več kot je znašal dosedanji njegov svetovni rekord, ki ga jc dosegel lani v Pratf. Ledowski je igral neprestano. Dovoljen mu je bil le vsako peto uro dvenrimrtni odmor. Ve? čas ga jc poslušalo mnogo občinstva, v noči od nedelje na ponedeljek pa je bil naval na Novo Pivano rekorden. V ne d eliti je bil Ledowski že utrujen, kl'jirb temu pa je iicral dalje. Zdravnik dr. šalefc, ki ga je preiska!. jc ugntovil. da ie ntrlpa-rje srca normalno. Med igTanjem jc Lc-dowski pokadil 135 cigaret in popil 5 skodelic turške ka\e dnevno. V ponedeljek ob 3. zjutraj jc njegov metiažer rarzg}asfl. da je praški rekord potolčen. StevUno občinstvo ie priredilo Lcdinvskeirfti navdušene ovacije. Ob 5. zjutraj ie bil dosežen nov svetovni rekord. — Ledo\vski namerava odpotovati v Ameriko, kjer hoče doseči nov rekord. Pravi, da bo igral nepretrgoma 100 ur. — Dva samomora. Včeraj opoldne se je v Zasrcbu usirelil v stanovanju V Jan-kovački ulici 34-letni železniški uradnik Ivan Mihajlovic. Bil je takoj mrtev. Pokojni je bil oženjen in cče treh nepreskrb-Ijeniri otrok. V smrt sa je gnala neozdravljiva bolezen. FfrH je namreč tuberkulozen. — Včeraj ponoči se je v Osijeku ustrelil v glavo 38-4erni uradnik Agrarne banke Ojuro Paulovič. Pred samomorom je napisal več poslovilnih pisem, po tem je pa legel k počitku. 2ena strela ni črna, pač pa jo jc zbud*ro moževo ječanje. Težko ra njenega Paulovića so prepeljali v bolnice, Mer je pa kmalu umrl. I.z poslovimih pisem je razvidno, da si je končal življenje radi obupni h grn o tnih r a zme r. — Drzen vlom v Oslfeku. Včeraj ponoči ie biJo vlomljeno v trgovino juveKrja Feliksa Ka*za na Jelačičevcm trgu v Osijeku. Vlomile« so vdrli skozi nodstreSje hiše v trgovino. Prebili so strop in zlezli v lokal. Odnesli so 7 zlatm moških ur, 1 zlato dam-sko uro, 37 parov poročnih prstanov, več briljantov. zlatih zapestnic itd. v skupni vrednosti 40.000 Din. Vlom je lastnik opazi* šele v ponedeljek zjutraj. Obvestil je tako» poticfjo, ki poirveduje za premetenimi vlomilci. — Dijak ubil dijaka. V seki Cafftič pri Pakracu sta se v šoli med odmorom sprla in srtepla dva učenca. Po pouku sta se n* cesti ponovno sprla. Prvi je med prepirom nenadoma potegnfl nož in sunil tovariša v prsa. Nesrečnež je trli takoj mrtev. Mladega ufaialca so zaprli. Moderno. — Gospod sodnik, šena mi jc ušla. Kaj naj storim, da preprečim njen povratek? I Iz Ljubljane —lj Seja občinske oprave. V četrtek ob 17. se *bo vriNla v mestni dvorani redna javna seja ljubljanske občinske uprave, na kateri bodo zapriseženi novi čiaui in izpopolnjeni odsek: občinske uprave. Občinska uprava bo razpravljala med drugim o preimenovanju in novcimenovanju uiic ter o regulaciji Ljubljanice in zvišanju prispevka občine za regulacijo. —II Ljubljana pride v prvi dravinjski razred. Po zadnjih vesteh iz Beograda se bo tudi slovenska prestolnica uvrstila meo mesta prvega draginjskega razreda. Spričo današnje stanovanjske draginje to s povišanjem dravinjske doklade državnim nameščencem vendar nekobko pomagano. Želeti je Ie, da se zvišan: prispevki za stanarino državnim uslužbencem začno 6tm-preje izplačevati, zakaj dvakrat da. kdor to:tro da —H Iz Šiške. V soboto zvečer je ime! Sokol v Šiški svojo prireditev, ki jc prav lepo uspela. V nedeljo zvečer pa sta priredili moška in ženska CM podružnica zabavni večer v restavraciji Reminghaus. ObisK je bil zelo velik, mladi pari so se vrte! ob zvokih domaČe godbe in narodne dame so pridno prodajale jestvine. Večer je počastil s svojo navzočnostjo predsednik CM družbe g. notar A. rludovernik. Op? žili pa smo tudi več s??, profesorjev, uradnikov, učiteljev in uglednih obrtirkov. Na tako lepo uspeli prireditvi moramo podružnicama le čestitari. —}) Zdravstveno predavanje. V sredo 5. t. m. se nadaljuje ciklus predavanj v vc 1'ki dvorani Delavske zbornice. Predavateljica spreciialistka zn ženske bolezni 'n porodništvo dr. Mira Finkova bo govorila o vzrokih neplodnosti. Pričetek točno 00 20. uri. Vstopnine ni. —Ij Slovensko planinsko društvo opozarja tia svoj planinski ples, ki bo v soboto 8. t. m. V vseh prostorih sokoKkega o* > ma na Taboru. Posebna vabila se ne izdajajo — vabljeni so vsi člani in prijatelji planinstva Tuđi letošn.i: planinski ples bo s svojo neprisiljeno"" zabavo nudil najlepša razvedrilo v krogu veselih planincev. Siahtoni juho dobi vsaHdo, hdor poseti kulinarično razstavo. Z nfo postreie tvrđka Fran Ksav. Lešnik, glavni razpečevalec Maggl'Jevih izdelkov za kraljevino Jugoslavijo v Mari* boru. Maggi-jevi izdelki slo-ve ie nad 40 let po vsem sve' tu in so odlikovani na vseh razstavah s prvimi nagradami* —Ij Veliko presenečenje pripravlja Jadranska Siraža v Ljubljani za svojo prireditev »Ples v slovanskih narodnih nošah«, k" se bo vršila letos dne 22. februarja v uuionski dvorani. Ob zvokih polnošteviinega priznanega Merkurjevega orkestra bocjj nastopile slikovite skupine pestrih narodnia noš iz raznih krajev naše države in dru-aih slovanskih držav. Skupine bodo izvajale nacionalne piese kot posebnost dotičnih krajev. Ob six c-ightu, vačkov in drugih raznovrstnih plesnih tvorbah pa bodo pomešane narodne noše s plesnimi toaletami, temnimi oblekami in unHbrrrrami. Tej bujni pestrosti primerno bo dekorirana dvorana in nje stranski prostori. Kdor želi so-delovari v skupinah v narodni noši, naj s» izvoli obrnif pravočasno na tajništvo Jadranske Si raže. Ljubljana, banska palača, kjer bo dobil vse informacije glede prireditve. —li Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva* v Ljubljani vabi na predavanje, ki bo v šentjakobski šoli v sredo, 5 t. m. ob 20. uri. Predaval bo g. Franro Kapol. tajnic kmetijske družbe o zatiranju živalskih škodl.f:vcev na vrtu. Ker je to z? vrtnarje velevažen predmet, naj se udeleže vsi podružnični člani in prijatelji vrtnarstva predavanja. V boljše spoznavanje škodljivcev bo predavanje spremljano s skioptičn:-mi sltfkami. Vstop prost. —lj Šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Stari trg 11. je izposodila pretekli mesec januar 4498 strankam 16.4U6 knj.z. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 4. pop. do pol 8. zvečer — do 1. aprila tudi ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dop. — in izposoja najlepše slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig. Opozarjamo zlasti na novitete v nemščini, francoščini in italijanščini. bG-n —lj Vrtnarski tečaj. Ljubljansko vrtnarstvo uživa dober sloves, vendar nobena stvar ni stalna in popolna, zato ie treba opustiti, kar je slabšega in le tu ln tam oprijeti novih smernic, ki nam kažejo boljši način pridelovanja ali nove sorte vrtnih rastlin. Kakor napredujejo vse druge kmetijske stroke, napreduje tudi vrtnarstvo* m v škodo bi nam bik), ako bi se ne zanimali za nove pojave v tej stroki. Zavedajoč se te važnosti je »dDor podružnice »Sadjarskega in vrtrarskega druStva v Ljublj^.i'.« sklenil prirediti več vrtnarskih tečajev, na katerih naj bi se obdelalo vse vrtnarska stroke, upoštevajoč zlasti novosti in napredek v zadnjih letih. Nemogoče bi bilo na enem kratkoročnem tečaju prebaviti vse vrtnarstvo, zato se je odbor odločil, da bo nriredil za vrtnarsko stroko po en tečaj. Prvi Sdnevni tečaj bo za zelen j a da rs tvo od 24. do 28. februarja t. 1. od 19. do 21. ure v šentjakobski loH. 2 uri sta določeni za splošni del. ostalih 8 ur pa za obravnavanje posameznih vrtnih ra«tHn. Vstop Je brezplačen, vendar naj se interesenti pri- javijo do 16. t .m. po dopisnici na podružnico "Sadjarskega in vrtnarskega dru tva v Ljubljani^, Zvonarska ulica 11. —ij Društvo >Treznost« v Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje na članski sestanek, ki bo jutri 5. t. nt ob 20. na moškem učiteljišču v Ljubljani. ObičifBO predavanje. — Odbor. —lj O praži valih bo dre vi cb 20. P c* daval pri ZKD prof. g. Dolžan. Predavanje priljubljenega predavatelja zasluži z uz.-rom na zanimivo temo najlepši obisk. Zane^liivo znamenje. — Gospa hišnica, ali ne veste, če sta zakonca Ropotajeva doma? — Mislim, da ne. ker le nisem šišala ropota in razbijanja posode. Odkritosrčnost. — Milostiva, isr"s.,)oiJ :n dama sta bila tu. pa sem dejala, Ja vas ni doma, kakor ^te mi naročili. — Dobro, a kaj sta dejala? — Oospod se |e oarl na damo. o:u je pa rekla: Tem boI)c, Rdeči Napoleon V bodoči vojni bo vodil /olto armido Karahan Kazanski kralj zbeži z dvorom v VVashington Angleški Originalen napad na angleškega prestolonaslednika so si dovolili v Ameriki z romanom »Rdeči Napoleon«. Roman naj bi bil napoved odnosno slika bodoče vojne in izšel je kot na-'ašč v času, ko razpravljajo diplomat; v Londonu o pomorski razorožitvi. N t-nisal ga je ameriški vojni poročevalec Royd (iibbons. Avtor opisuje strah te bodočega svetovnega klanja. Dejanje sc sodi sicer v bodočnosti, vendar pa nastopajo nekateri zdai živeči ljudje. Med drugimi opisuje Oibbons tatarsko-m o n ko 1 s ko- lx > 1 jš e v i š k e z a vojskovodjo Karahana Kazanskeza kot rdečega Napoleona, ki divja po Evropi z veliko armado žoltili vojakov in osvoji malone ves svet. Končno ga pa premaga ameriško brodovje. P red no pa Amerika zopet reši stari svet ne ostane od njega skoro nič. Rdeči Napoleon }e zasedel vso Evropo, podjarmil je Anslivo, navalil na Kanado in zanetil nemire celo v ameriških mestih. Ton knjise je za angi-esko mentali-teto nesprejemljiv in žaljiv. Avtor opisuje angleškega kralja Edvarda VIII., prejšnjega popularnega princa \Vale-skega. ki je nastopil prestol po smrti kralja .luriia V., kot begunca, ki je prenesel svoj dvor v NVashington, kjer se je pridružil drugim kraljevskim beguncem-, predstaviia.Hxim vse evropske prestole, ki so se sesuli pod pritiskom golte armade. Sledi poglavje, ki ga bodo Angleži t***Vo prebavili. »Popularno- sti kralja Edvarda je bil zadan v wa-shingtonški družbi hud udarec, ko ..e sovražnik po raditi ra/ghsil tajne sta« tc angleške vlade, k; so ma pnsie v ruke,' piše t iibbons. »Oficijelni rdeči radio te oananjal stoHsodem pjsluša'-oem v Ameriki tole presenetljivo vest: Govor bivšega" angleškega kralja in bivšega japonskega oesarja, ki sta po radiu vzpodbujala svoje podložnike, nal se brabno bore proti rdeči uniji, ie po-sebno zanimiv v luči dokumentov, najdenih nedavno v kraljevskem in cesarskem vojnem ministrstvu v Londonu in Tokio. V obeh javnih mest:h so bili najdeni duplikati vojnih načrtov, s katerimi se Anglija in Japonska medsebojno zavezujeta iz/vati konflikt enega obeh narodov t Zedinjenim; državami. Ta tajni angleško-japonski vojni načrt jc določa! angleški vpad v Ameriko preko MontreaJa in jezera Champlamo-vo in dve japonski ofenzivi na oh.i,: Tihega oceana.« V Gibbsonovem romanu je šc marsikaj, kar pojde Angležem na živce. Zanimivo ie, da je izšel ta roman izpod peresa ameriškega novinarja ;n da omenja kočljivo p litično zadevo, za katero so i Angleži i Američani zelo občutljivi. Gre namreč, za atikrleško-ia-pnnsko zvezo, katero so diplomati obeh držav nekoč žc opustili in sicer samo pod pritiskom ameriškega lavnega mnenja. Alkohol — spol — značaj Strasne posledice svetovne vojne — Pokvarjeno mladino ima na vesti starejša generacija Pretežna večina pedagogov, psihologov in psihi jat rov sc strinja v tem. da prestane značaj človeka, ki dobi giavne poteze že v zgodnji mladosti do sedmega leta, najtežjo preizkušnjo v času spolnega dozorevanja. Vsi vplivi, dobri in slabi, katerim je človek podvržen v Času pubertete, se pokažejo pozneje na njegovem značaju bodisi kot zunanji znak ali pa v obliki notranjih nagnjeni Značaj moških in žensk je torej močno odvisen od razmer, v kakršnih žive v času pubertete. Da je to Baziranje pravilno, sc lahko prepričamo na vsakem koraku. Naj-kočljivejši in najaktualnejši problem naše dobe, problem zločinstva, nam jasno priča, da je doba pubertete izredno važna in merodajna za poznejše življenje. Povojne zločince lahko razdelimo v tri glavne kategorije. V prvi so zločinci po naključju, katerih zločini se dajo opravičiti in pojasniti s težkim duševnim pretresljajem ali pa s trenutno duševno zmedenostjo. V prvo kategorijo spadajo še zločinci, katere požene v zločin beda. V drugo kategorijo spadajo zločinci, ki so izgubili na bojiščih pojem o dobrem Ln zlu ali pa so se naučili Človeško družbo sovražiti. Teh pataloških pojavov sicer ne moremo opravičiti, vendar se pa tudi tu vsiljuje vprašanje, ali ne nosi družba odgovornosti za te žrtve svetovnega klania. V tretjo kategorijo spadajo mladi zločinci, ki sc v polni meri zavedajo ztočinov in posledic. To so m'adeniči, ki so preživljali med vojno pubertetno dobo in bili izpostavljni vsem pogubnim vplivom vojne vihre. To so najtež- je posledice in najbolj žalostne žrt\ c svetovne vojne. Milijoni so sicer obležali na bojiščih, potoki človeške krvi so bili preliti, toda vse to ni nič v primeri z živimi žrtvami, katere nam je zapustila svetovna vojna. Značaju milijonov mladih ljudi je daia vojna zločinsko smer tako. da so za človeško družbo za vedno izgubljeni. Nedvomno vzbuja tudi alkohol vse najnižje človeške strasti m nagone. Cii je izpostavljen alkoholu mlad človek, katerega značaj se šc ni izoblikoval, zapusti ta strup v njegovi duši in značaju tem pogubnejše sledove, čim več strasti in slabih nagnjenj je spoznal v času pubertete. Ker so pa skoro vsa nagnjenja tesno zvezana s spolnim nagonom, je velika nevarnost, da bo Človek, ki vživa v času pubertete alkohol, spolno in po značaju pokvarjen. In v tem tiči največja nevarnost alkohola, ki uničuje vse. kar zgradi dobra vzgoja. Težke posledice zapusti tudj nikotin, če pride v organizem v cisu pubertete. Vsiljuje se pa vprašanje, kdo jc V: i v. da mladina tako rada sega p.* alkoholu in nikotinu. Kdo je dal mladini bare in razna druga sredstva za vzbujanje strasti in nagonov? Kdo je vzel mladini ideale? Odgovor jc za starejšo generacijo porazen, kajti odgovornost za pokvarjeno mladino nosi ona. Ne zadostuje namreč obsojati zlo, treba se Je proti njemu boriti in ga preprečiti. Ne smemo vtikati glave v pesek, češ, vse to je prinesla moderna doba. Doba ne dela ljudi, temveč ljudje dobo. Ce bi bilo narobe, bi človeštvo ne bilo vredno, da živi na zemlji in izpodriva živali. Iz Celja —c Mesto Celje ima s svojo okolico izredno ugodne železniške zveze. Vlaki od Zidanega mosta, jz Savinjske doline in južno od Maribora prihajajo v Celje- v prvih popoldanskih urah ter proti večeru z«~>pet odhajajo. Te zveze omogočajo prebivalcem iz celjske okorce, da bodo lahko poselili enega najlepših pevskih koncertov kar jih je bilo v Celju, v nedeljo, ine '.3. t. in., ko nastopi v veliki unionski dvorani slavni pevski zbor G'asbeiie Matice ljubljanske, ki je ponesel slovensko pesem z največjim uspehom v tujino ter jo predstavil prijateljskim in zveznim narodom. Zanimanje za ta koneert je v Celju in okolici zelo veliko, zato pridno segajte po vstopnicah, ki se dobe v knjigarni Gorićar in Leskovšefk. Začetek koncerta je >b lo. uri, konec od 18. uri. —c Gostovanje Mariborčanov v Celju. Jutri zvečer ob 20. gostujejo v celjskem Mestnem gledališču Mariborčani z veleza-bavno. prkantno franc. 3dejansko komedijo »Lepa pustolovščina*. Režira g. Vlado Skrbinšek. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar 6t Leskovšek. Pohitite, dokler je še nekaj vstopnic na razpolago. Mladini pod 16. letom vstop ni dovoljen. —c Novi obrati. Novo gostilno otvori v Prožinski vasi 4, obč. Sv. Lovrenc pod Prežinom, gostilničarka Marija Gajšek. Ko- misijska obravnava bo v četrtek 6. t. in. ob t5.30. — Za dovoljenje za postavitev nove loknmobilc z novim dimnikom na pariti žagi v St. Juriju ob juž. žel. je zapro-ii štetan Borlak. Komisijski ogled bo v petek 7. t. m. ob 15.30. — Novo trgovino z mešanim blagom želita otvoriti Matko T31aŽ v Dobrtečivasi 50, obč. Sv. eter v Sav. đoL, in Albert Gril v Socki 57. obč. Nova cerkev. Komisijska obravnava bo pri prvem 11. t m. ob 15. uri, pri drugem pa 1?. t. m. ob 12.30. —c Kolavdaciia v okoliški osnovni šoli. V celjski okoliški osnovni šoli se bo vršila kolavdacija strojno - tehničnega dela v soboto 15. t. m. ob 8.30 na licu mesta, —c Najdba. V Gospocki ulici je bila v Petek najdena skoro polna naročilna knjiga Jugomlina za panriko v Martonošu »Bačka«, ki jo je najbrže izgubil kak trgovski potniV. r>obi se na eel'ski policiji. —c C i, -ki kralevni šol«ki svet. Na zadnji občinski seji so bilj izvoljeni v kra-iervfri šoNki odbor \z ob^r'n^keua sveta gg. dr. Hrašovec dr. Vre^o, dr. Voršič, dr. Skoberne in Miloš Cepin. Odmev. Vodnik tuicev: ...a tu. cenjene dame in gosoodje. >e oni najslavnejši odmev, o katerem sem vam govoril. Lju-Hie. stanuk>či v tei h,;£i. zakličejo zvečer skozi okno in drugo jutro jih ta odmev zbudi. 50 AH bo mogla sama kljubovati krpo-\om? Ko banditi spoznajo, da so ji nasedli, se bodo kruto maščevafi. Nesrečna žena bo zaman klicala na pomoč seržanta Diavola. Seržanta ne bo od nikoder. Ta misel pognala Maxwmi d« Friieuse vso kri v glavo. — Gospod polkovnik, dovolite, da vam pojasnim... Polkovnik ga je zaničljrvo pogledal. Ta vojak, ki se je izneveril najsvetejši dolžnosti, v njegovih očeh ni bil vreden sočutja. Vendar je pa polkovnik vprašal: . — Kai? Kaj mi hočeš pojasniti.J Maxime de Frileuse ie povesil oči m za jecljal: _Nič ... Vse sem vam že ^povedal. Ni se hotel opravičevati. Ce bi bil povedal vse po pravici, bi bil izdal tajno grofice de Royalio:c. Vedel je, da te pravice nima. Zavedal se jc, da -preti grofici de Rovaljoie velika nevarnost. Toda poznal jo je tako dobro, da ie vedel, da bi raje pretrpela muke in smrt. kakor sramoto. Ker ie bila žrtev doprinesena, se je Maximc obrnil k redarjema in jima zapovedal kar sam: — Gospoda, storita svojo dolžnost! — Da, odvedita ga! — je pritrdil polkovnik z drhtečim glasom. — Odvedita izdajalca k poveljniku mesta in povejta. kaj se je zgodilo. — Jaz pa napišem ovadbo. Po tem bo odločalo vojno sodišče. iWaxnne de Prileusc se je zdrznil in molčal. Nastavil je roke in redarja sta ga uklenila. Dal se je odvesti brez najmanjšega odpora. Mimoidoči so se zanimljivo ozirali za njim, češ glejte ga, dezerterja. ^ XV. Dober advokat Polkovnik dc Royaljoie je stal ponosno vzravnan in gledal, kako vodita redarja uklenjenega seržanta k poveljniku mesta. — To je neprijetno. — je zamnnral. Pomislil je. da mu je bil seržant Dia-vok) enak takrat, ko je še nastopal pod pravim imenom Maxima de Frileuse. Nehote jc pomislil, kako globoko je padci ta mož. Nekoč ponos francoske aristokracije, ljubljenec pariških lepotic, zdaj pa dezerter. Polkovnik je globoko vzdihnil. Ker je opazil, da ga mimoidoči radovedno ogledujejo, je dvignil glavo, kakor da prevzema vso odgovornost za aretacijo seržanta Diavola, in krenil je proti hotelu. Bfl je eden onih značajnih mož, ki poznao v življenju samo eno vero -— čast in samo eno pot — pot dolžnosti. Bil je vzor poštenjaka. Čast in dolžnost sia ga vodili, ko je pred štirinajstimi dnevi prevzel poveljstvo polka na ta način, da je odšel s patruljo na (poizvedovanje kot navaden podčastnik. Toda to junaštvo je drago plačal. Preklinjal je kroglo, ki mu je prebila roko. Da ga štabni zdravnik vsaj ne bi bi) prisilil zapustiti polk in odpotovati na kratek dopust v Francijo. Po tej fizični rani mu je pa seržant Diavolo prizadejal še hujšo moralno rano. O tem je razmišljal polkovnik de Rovaljoie, ko se je bližal hotelu »Impe- ria«, kjer se je bil pred redni poslovil od dveh bitij, kateri je ljubil bolj ko vse drugo na svetu, od svoje žee prišel v salon. Ker ni bilo nikogar v njem, je zateptal z nogo, da bi opozoril ženo nase. Ozrl se je na vrata ženine spalnice. Odprla so se vrata Yvetine sobe. Yveta, kateri se je poznalo na obrazu razburjenje zadnjih dni. je obstala na pragu kakor vkopana. Prebledela je in lovila sapo. Bila jc tako presenečena, da še spregovoriti ni mogla. Polkovnikov prihod je bil zadnje, kar je mogla pričakovati. V hipu, ko se je odločala Monikina usoda, je pomenilo to največjo nevarnost. Grof de Royaljoie je bfl sicer presenečen, toda mislil je. da je Yveti veselje zaprlo sapo. Toda Yvetino presenečenje je bilo preveliko, da bi se ne zdelo sumljivo. Polkovnik ie začudeno pogledal Yveto in vprašal: — To je torej vse, kar si mi pripravila za sprejem? Saj niso sanje. Jaz sem, draga Yve-ta! Zakaj me ne objameš? Dekle je avtomatično ubogalo, ne da bi se zavedalo, kaj dela. Ko je objela polkovnika, je drhtela pq vsem telesu. Solze so ji zalile oči, ko je poljubila botra na čelo. — Ne tako močno, pazi na mojo roko! — je dejal polkovnik smeje. — Bože moj, kaj ste ranjeni, botr-ček? — Kaj si sede zdaj opazila, da imam obvezano roko? — Oprostite ... Bila sem presenečena ... Vaš nenadni prihod — Še na misel mi ni prišlo, da se vrnete tako kmalu. — Si se me ustrašila, a? — Da ... to se pravi ne.,. bas nasprotno... Dragi botrček... vi ste... ranjeni. Povejte mi hitro.... — Saj ni nič hudega, drago dete. Rifski streici so prave nerode. Oni. ki me je krstil s svincem, je bil oddaljen od mene komaj deset korakov. Ce bi bil moj vojak, bi ga strogo kaznoval, da je tako s^abo streljal. In namesto da bi ustrelil po meni še drugič, kakor bi bil storil ludi največji strahopetnež mo-cga polka, je pobegnil. Seveda ni zbežal daleč. Eno roko sem imel še zdravo. Jaz tega črnega dečka nisem zgrešil. — Šalite se dragi botrček, čeprav ste zrli smrti v oči? — Prav praviš. Vse to je postranskega pomena. A kje je tvoja botra? Darujte za slepe! Kje je general Kutjepov? Kratek življenjepis predsednika ruske vojaške zveze generala Kutjepova, ki je brez sledu izginil Že 10 dni je minilo, odkar je brez sledu izginil predsednik ruske vojaške zveze v emigraciji general Aleksander Pavlovič Kutjepov, ki jc bival v Pa* rizu, kjer je vodil svoj urad. Pariška policija je napela vse sile, da ga najde, toda o generalu ni duha nc sluha. Ka* kor znano je zapustil svoje stanovanje v uKci Rousselet v nedeljo 26. januar* ja točno ob pol. 11. dopoldne in na* menjen je bil v rusko cerkvico v ulici Mademoiselles. Ta pot, vodeča po naj* prometnejših ulicah, je trajala navad* no 20 minut. V nedeljo so generala zadnjič videli, ko je krenil na desno v ulico Sevres. Do ruske cerkvice pa ni prišel, kar je ruske emigrante pre* senetilo. Mislili so, da so ga zadržali izredni opravki. Toda general sc tudi domov ni vrnil. Ruski emigranti so ta* kaj obvestili francoske oblasti in pa= riška policija je brzojavila v vsa pri* stanišča, obenem je pa obvestila po radiu vse francoske vojaške atašeje v inozemstvu, da je general Kutjepov brez sledu izginil. Generalove fotogra* fije so poslali na vse strani. Pariz je razburjen, kajti zdaj je že jasno, da je zagonetna usoda generala Kutjepova v tesni zvezi s komunistič* nim rovarenjem po navodilih iz Moskve. Vsaj ruski emigranti so trd* no prepričani o tem. V Parizu izhaja* joči emigrantski list »Vozroždenjc« piše, da so Kutjepova odvedli boljše* viki in da ga skrivajo v Parizu samem ali pa v predmestju. Boljševiki so ho* teli baje na ta način pripraviti rusko vojaško zvezo v emigraciji ob vodjo, ki je bil zelo nevaren protivnik sovjet* ske vlade. Omenjeni list izraža tudi domnevo, da so se v Moskvi morda odločili za provokacijo. Generala so morda odstranili, a zanj izdajajo svo* jega agenta, proti kateremu bi odre* diH v Moskvi sodno obravnavo, češ, da se je vodja belih gardistov skesal in vrnil v Rusijo. Vse to so seveda samo domneve in šele preiskava bo pokazala, kakšna usoda je doletela ge* nerala Kutjepova. General Aleksander Paviovič Kut* jepov je bil rojen 16. septembra 1882. Leta 1904 je dovršil študije na vladi* mirski vojaški šoli v Petrogradu in kot častnik se je udeležil s pešpolkom ru* skosjaponske vojne. Tu se je kmalu odlikoval kot hraber častnik, bil je ra* njen in dobil je več odlikovanj. Leta 1906 je bil premeščen h gardi preobra* ženskega polka. Svetovne vojne se je udeležil v omenjenem polku. Bil je trikrat ranjen in odlikovan z največ* jim vojaškim odlikovanjem za častni; kc, z georgijevskim križcem 4. stop* nje. Leta 1917 sc je udeležit proboja avstrijske fronte pri Tarnopolu, za kar je bil odlikovan z georgijevskim križ* cem 3. stopnje. Ko so prišli na krmilo boljševiki, ki so se začeli pogajati z Nemci o pre* mirju na ruskem bojišču, je Kutjepov rešil prapor svojega polka in odšel s peščico zvestih vojakov v consko oblast, kjer sta zbirala generala Alek* sejev in Kornilov dobrovoljsko arma* do proti boljševikom. Pozneje se je general Kutjepov boril proti boljševi* kom v južni Rusiji. V dobrovoljski armadi je služil najprej kot poveljnik stotnije. Pri prvi ofenzivi je njegova stotnija prebrodila reko in premagala boljševike. Leta 1918 je postal polkov* nik Kutjepov pomočnik poveljnika častniškega polka, pozneje pa povelj* nik Kornilovskega polka, v katerem so služili sami mladi fantje. V juniju 1918, po smrti generala Markova, je prevzel general Kutjepov poveljstvo 1. pehotne divizije in po izgonu boljše? vikov iz Novorosijska je postal kon* cem 1. 1919 crnomorski vojaški guber* nator in generalmajor. Začetkom leta 1919 je postal poveljnik I. armadnega zbora in celih 10 mesecev je vodil bor* bo proti boljševikom v smeri od Ko* stova proti Moskvi. Ko je zavzel Har* kov, je postal general*poročnik. Dobrovoljska armada je zapustila Kavkaz in prešla na Krim v marcu 1920. Generalu Denikinu je sledil kot vrhovni poveljnik general Vrangel. Po izpraznitvi Krima v novembru 1920 je bil general Kutjepov vrhovni poveljnik dobrovoljske armade na otoku Galli* poli. Leta 1921 je potoval v Bolgarijo, kjer je organiziral delavske zadruge iz ostankov podrejene mu armade. Ko jc bilo to delo končano, se je preselil v Jugoslavijo, poznej pa v Francijo. Ko se je general Vrangel kot vrhovni po* veljnik dobrovoljske armade I. 1923 podredil velikemu knezu Nikolaju Ni* kolajeviču, je postal general Kutjepov najožji sotrudnik velikega kneza v njegovem prizadevanju glede zedinje* nja vseh pripadnikov bivše ruske ar* made. živečih v emigraciji. Po smrti velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča je postal general Kutjepov predsednik ruske vojaške zveze v inozemstvu. Kdor oglašuje, ta napreduie! Po 15 letih odkrita tragedija Trije angleški trgovci so zapustili 11. oktobra 1914 hotel »Bristol« v Varšavi, vstopili so v ruski vojaški avtomobil in se odpeljali. Vsi trije so brez sledu izginili in šele koncem lanskega leta so našli njihove okostnjake v kleti neke varšavske hiše. Trije Angleži, Herbert Oeorge. Sidnev Piel in Ruth James so odpotovali kot angleški vojaški vohuni v Varšavo, da ugotove, od kod dobivajo Nemci važne vesti o ruski armadi. Posrečilo se jim je ugotoviti, da pomaga Nemcem vohuniti pravoslavni svečenik Hahlakov, ki je bil v tesnih stikih z rusko armado in je pogosto potoval na bojišče. K popu je večkrat zahajal ruski kapitan Mjasoje-dov. Angleški vohuni so poslali svoje informacije v Petrograd in rusko vojno ministrstvo jih je pozvalo, naj na-p -točno poročilo. Iz ruskega genera'Štaba v Varšavi so jim telefonirali, naj sedejo v pripravljeni avtomobil in se pripeljejo s posebnim vlakom v Petrograd, potem so pa vsi trije brez sledu izginili. Kapitan Mjasojedov jc vedel, da je kot vohun razkrinkan. Zato je brzoja-vil varšavski policiji, da stanujejo v hotelu »Bristol« trije nemški vohuni pod krinko angleških trgovcev. Drtsci dan je prispel sam v Varšavo, telefoniral je Angležem, poslal rx> n.tj vojaški a v • -mobil in jih ustrelil na kolodvorskem dvorišču kot nemške vohune. Trupla jc spravil v klet. Policijsko poročilo c omenjalo, da so bili tajno ustreljeni trije nemški vohuni, da bi usmrtitev ne vzbujala pozornosti. Cez nekaj mesecev je bil kapitan Mjasojedov kol vohun v Rusiji ustreljen. Pop Hahlahov je pa odnesel pete in postal je vohun v sovjetski armadi. L. 1928 jc bil v Varšavi aretiran in te dni ga bodo kot vo-trnda sodili. NOGAVICE i Ž.I60M Najboljše, MJtrafnejše. zato 13 najcenejše! Naznanilo Svojim cenj. odjemalcem in p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da bom mesnico v Prešernovi ulici št. 16 preselil v četrtek, dne 6. t. m. v KRESI JO (Šolski drevored). Obenem izrekam zahvalo za dosedanjo naklonjenost ter prosim, da mi jo cenj. odjemalci in p. n. občinstvo tudi v bodoče ohranijo ter zagotavljam, da si bom kot doslej še naprej prizadeval vse odjemalce zadovoljiti z najboljšim blagom, točno in solidno postrežbo ter se vdano priporočam ANDREJ MARCAN, mesar. > mM al i ogla si < Vsaka beseda 50 ptr. Plača m* lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko I ~ Na vprašanja brez znamk* nm - Najmanjši ogla* Ot» Knjigovodjo (injo) popolnoma zmo-žmega skpvenšcine in ine.TnŠ6rae v beseda in pisavi, dobrega in samostojnega korespon-denta ter strojepisca, vestnega m zanesljivega sprejmem takoj. FH-5-m-cn€ T>on n-dfoe T>a na«tov: Frk: ZemeKič, Ljutomer. 767 i it f C C t C C C i i 2o p/es *» rnašfeerado Svile* — cifpŠec medni tto£tt / NK0VFC WluiL LJUEUAMA, Železnato vino le kn mm Ha dr G. PtccoH-h n UttbUan: krepca osiabete. tnalo krvne, odrasle ia otroke. 87-L Učenca za sobosl&aTsk« obrt, stere«a H— 17 let, z oskrbo v hiši, sprejme Kovačič Ivan* sobostokar in pte-slc*r v MetMcL 776 Opremljeno sobo odoam takoj. Sbrefcška nt. 10./I. Vpraša se od 12.—44. 780 Večje posestvo v tepč m solnčiri tegfi, obstoječe \z travnikov, tijdv, sa-dovn-ik-a, vinogradov in šum, gospodarskega po-sflonja, vse v dobrem stanju, 20 mimrt od velike ceste, rattt!*RA I O C »V PFTTP* NAA 9« l^gfgg Joak> 7nmfgr — 2e »NanodBO Msktrao«: Fcac IcactiBki — Za upjavo in mseraaii del Usta: Oton Christoi. — Vsi v LjttbJdaud-