151 številka,
Ljubljana, v sredo 6. julija 1904
XXXVII. leto.
€1
Iriiaja vsak dan zvečer, isimSi nedeije in prazniku, ter velja po pošti fcrejeman za avstro-ogrske deSele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na đom za vse ieto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K, Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje idežele toliko ?oC, kolikor znafia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če so trikrat ali večkrat tiska.   —   Dopisi naj se izvole" trankovati.   —  Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih olicah £t. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropja, npravnifitvo pa v pritličju. —
UpravniStvn naj se blagovo ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
J!
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Narodna tiskarna" telefon it. 85.
Ricmanjsko cerkveno vprašanje.
XII
Začetkom septembra 1901. je prišel v Trat škof D r o h o -b e c k i, da se v smislu r. »vodil, prejetih od sv. Stolice, s trža š k i m škofom ustmeno pogovori o ureditvi ricmanjsko cerkvene zadeve, ali našel je na smrtni postelji škofa Andreja Šterka, ki je maio dni potem tudi z&tianil svoje trudne oči.
Škof Drobobecki je glede Ric-m?n; konferiral s tržaško vSado in dne 15. septembra 1901 ge prišel v Ricmanje, kjer je pozval v cerkev vse hišne gospodarje ter vzel njihove izjave in želje na zapisnik.
T?m povodom je imel tudi V ricmanjski cerkvi peto mašo po grško-katoliškem obredu na staroslovenskem jeziku. Pevalo je pri masi rcnisnjsko pevsko društvo »Slavec«. Kdor je bil pri tej službi božji navzoč gotovo nikdar ne pozabi globokega vtisa, ki ga je nani napravila.
Vsak si je moral reči s to je naše. Strah tržaške vlade, da se oni dan utegne zrušiti vsaj del sveta radi unijatske staroslovenske maše v Ricmanjih, se, hvala Bogu, ni uresniči! In onega večera se je menda oddahnil tudi grof Marenzi, ki je ves teden za Časa bivanja škofa križev-skega v Trstu letal po mestu, kakor brez glave. Vzlic ogromnemu številu naroda v Ricmanjih se je vsa slavnost izvršita v popolnem miru, čeravno sta biia tam samo dva orožnika!
Po smrti škofa Šterka poslal je v tržaški škofiji kapitularni vikar prost Petronio, ki je vodil ekcfiio ieto dni.
Ž njim so prišli na vlado znani italijanski duhovniki-reforj-m a t o r j i. Omenili smo že gori, da je hodi' prost Petronio zelo previdno okolo riomanjske cerkvene zadeve in direktno ni dira! v jurisdikcijo kri-ževsKega škofa. Toda česar si ni upa! direktno, to je skušal doseči z zvijačo.
Seveda gospodom pri tržaškem ordinarijatu in c. kr. namestništvu je bila trn v peti zlasti staroslo-venska služba božja v Ric« manjih, katero sta vpeljala po navodilih sv. Stolice škofa ŠterK in Drohobecki, Kakor tmo že omenili
Kolikor nam je znano, je dal bivši kapitularni vikar Petronio nekoliko tednov po svojem službenem nastopu poklicati k sebi bivšega ricmanjskega kaplana dr. Po zarja. O njunem pogovoru je prišlo le toliko v javnost, da s« je prost Petronio glede Ricmanj in drugih kaplan i j, spadajočih pod dolinsko župnijo, izjavil, da vlada ne privoli v ustanovitev novih župnij.
Nekako koncem novembra 1901 je šel po Ricmanjih glas, ci a preiskuje c. kr. finančna prokuratura v Trstu, čigav je farovž v Ricmanjih. Stvar je ta-!e:
Dolinski župnik, že večkrat hvaljeni č. g. Jožef Zupan, j« prejel od c. k r. finančne prokurature v Trstu preko tržaškega škofijskega ordinarij ta ukaz, naj v svojem arhivu preišče, se li ne nahajajo tam listine, ki bi dokazale, da je ricmanjski farovž lastnina tržaške škofijsko mize. Ako ne bi on nič tozadevnega našel, naj pa po-praša ricmaniski kaplanijski urad, se li morda tam ne nahajajo take tozadevne listine. C. k r. finančna  prokuratura je
trdila, da je bil v starih zemljiških knjigah ricmanjski farovž vpisan kakor lastnina tržaške Škofijske mize, a Šele pri sestavljanju nove gruntovnice da je bilfarovžprepi-san na katastralno občino ricmanjsko.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Z mandžurskega bojišča.
Vesti z bojišča so polna nasprot-stev. Kar so danes z vso gotovostjo zatrjuje, temu so jutri že odločno oporeka. Vsled tega je silno težko, si napraviti jasno sliko o vojnih dogodkih. Po najnovejših poročilih iz Petrograda vendarle prodirajo Japonci proti Li£Ojangu in sodi se da se tamkaj v najkrajšem času vname velika bitka, ako ne bo tega vreme še v zadnjem hipu preprečilo.
Iz Liaojanga je došlo poročilo, da so Japonci v bojih na Da-linskem gorskem prelazu izgubili 8000 mož, v boju z generalom MišČenkom pa 1500 mož. Značilno je, da so se Japonci to pot prvič spustili v borbo l bajoneti, toda bajoneti ruskih strelcev so jim napravili strahovite izgube. Japonski ujetniki pripovedujejo, da v japonskem taboru siir.o primankuje Živil. Japonski vojaki ne dobe včasih dva dni in še delj nobene hrane, kar potrjujejo tudi Kitajci. Ves proviant dobiva armada z Japonskega in ker je torej transport živil po morju odvisen od raznih okolnostij, ae često-krat prigodi, da armada ne dobi v določenem času provianta in mora stradati.
Kakor se poroča iz Dačičava, je po prvem dežju vsa Mandžurija preplavljen* z vodo. Pokrajina je enaka velikemu jezeru, iz katerega štrle kot otoki posamezni holmci in griči in na vzvišenejših mestih se nahajajoča selišča. Poleg železniške proge teko deroči potoki. Ruski vojaki spe na vodi. Med Japonci se je pojavila ko-
lera. Z ozirom na to se japonski voji zbirajo na hribih in se neČejo utaboriti v dolini, ker so mnenja, da bi se tamkaj med vojaki še huje širile razne bolezni.
General Saharov poroča, da so se 2. t. m. japonske Čete umaknile od Kajčova proti jugu in se utaborile 14 km severnovzhodno od SjuneČena. Postajo Sjunečen je zasedel oddelek sovražne pehote in v okolici tega mesta se nahaja najmanj ena sovražna divizija. Po poročilih, ki smo jih dobili iz povsem zanesljivih virov, stoji pri Siujanu 50.000 mož japonske armade. Sovražnik ima sicer še vedno v rokah Dalinski prelaz,, vendar pa ni opaziti, da bi nameraval prodirati dalje proti Hajčengu.
»Novoje Vremja« poroča iz Liao janga, da je 20.000 Japoncev obšlo levo rusko krilo in da se nahaja ta armada že v bližini Liaojanga. Spopad sovražnih armad je neizogiben; edino skrajno slabo vreme bi moglo to preprečiti.
Ako je ta vest resničaa, se je čuditi, da bi bil general Kuroki tako važno operacijo izvršil z neznatno armadico 20 000 moŽt ki bi se absolutno ne mogli upirati ruski premoči. Ako je Kuroki poslal proti Liaojangu zsres samo 20000 mož, jih je poslal v gotovo pogubo! Upoštevati je treba, da so v Liaojangu samem nahajate dv? ruski diviziji, na cesti proti gorskemu prelazu Motien stojita dve sibirski strelski diviziji, na skrajnem levem krilu pa se nahaja še devizija prekobcvikalskih kozakov. Japonce bi v tem slučaju objela ruska armada najmanj 50.000 mož, kateri bi pač maloštevilni japonski voj moral podlcČi
Boji pred Port Arturjem.
»Daily Express« je dobil tole poročilo iz Tokija: Na suhem in na morju se vrši že od 26. rožnika pred Port Arturjem neprestano i jut boj. Ko so Japonci napadli zunanje fore, so ruske ladje vdrle iz pristanišča in povzročile Jjponccm velike izgube.
Rusko brodovje je napadlo Japonce, ki so se v obližju forov izkrcali in jih bombardiralo z granatami. Štirideset Japoncev je bilo ubitih. Japonska eskadra je hotela ruskim ladjam zastopiti pot in vrnitev v pristanišče, toda plavajoče ruske mine so jo cvi-rale, da ni mogla izvršiti svojega načrta. Med sovražnimi torpedovkami se je vnel ljut boj, v katerem se je potopilo več torpednih ladij
»Standardu« se brzojavlja iz Ti-encina: Japonsko brodovje Že od 27. rožnika neprestano izkrcava nove vojaške oddelke pred Port Arturjem in Ge pripravlja na odločilen napad na trdnjavo. Ko se je izvedelo, da je vladivostoška eskadra zopet odplula iz pristanišča, je admiral Vitheft poslal iz Port Arturja več malih ladij, da bi vznemirjale japonsko brodovje.
»Berliner Tagblatt« je dobil iz Tokija tole brzojavko: Po semkaj došlih poročilih se je zadnji napad admirala Toga na Port Artur završil b polnim uspehom. Rusko brodovje se je vrnilo v luko brezdvomno s hudimi poškodbami. Večina ladij je najbrže tako hudo poškodovanih, da bodo več tednov nesposobne za boj.
V tem poročiiu se nič ne omenja, da bi se bilo več ruskih ladij potopilo, kakor je poročal Togo, kar dokazuje, da niti Japonci sami ne ver-jame|0 več Togcvim poročilom. A celo o poškodb>h ruskih ladij govore iako problematično.
Koliko imajo Rusi vojakov v Mandžuriji ?
»Morning Post« je dobila iz Šang-haja poročilo, da imajo Rusi v Har-binu 75.000 mož, v Mukdenu 25.000 mož, v Liaojangu 28000 mož, v Hajčengu 35000 mož, v Dačičavu pa 40.000 mož; potemtakem šteje ruska armada na bojišču skupaj 203000 mož, pri tem pa ni všteta ptrtsrtur-ška posadka in ruska vojska, ki se nahaja v Primorju pri Vladivostoku in v severni Koreji. Po teh podatkih je torej  ruska armada v Mandiur ji
Dve blagi duši.
Humoreska. Spisal X. (Konec.)
Na mostu sta Vrčtk in Piščalka postala, in Vrček je tako-le govoril Pišč&iki:
*Boš videl, Piščalka«, je govoril s tužnim glasom, ki je tako donel, kakor done ponoči vsi glasovi, »boš videl, Piščalka, da jaz kmalu umr-jem. Vsi veliki talenti umrejo kmalu. H«, kakšen velik talent sem jaz — ženij. Piščalka, sem jaz, zato pa sem tako nesrečen!«
Ob, siromak je res tako nesrečen!« so zdihnili pod mostom oče Volek, že hudo ginjeni.
Skoz špranie mostnic se je hkrati pobliskavalo nekaj, iz česar so spoznali oče Volek takoj, da si Vrček prižiga pipo.
Zopet se je razlegnil glas Vrčkov:
»Poglej mesec, Piščalka, le poglej ga: sveti, pa je le čiBto mrtev. Vidiš, tako je tudi z menoj: svetim, ker sem takšen talent, vidiš; duh moj sveti, a je le mrtev, tako. —
Razumeš, Piščalka? mrtev je!« je vpil VrČek, Piščalka pa je le čudno nekaj mrmral, ko so si oče Volek zdelaj v vodi od ginjenja brisali oči, pa so imeli le še bolj mokre.
»In jaz sem nesrečen Človek, nesrečen človek!« je kričal Vrček in bil s pestjo in nogo ob most, da so smeti frčale na vodo. »In jaz bom umr! — umrl —«.
Tedaj pa so oče Volek milo zaklicali iz vode: »Vrček!«
Tiho kakor v grobu je bilo nekaj časa gori na mostu, potem pa je zadrhtel slabi glas Vrčkov:
»Piščalka! Ali si slišal, kako me je poklicalo?«
»VrČak!« so ponovili oče Volek polahko, bolj zamolklo, da se ni preveč razlegalo.
»Joj, že zopet!« je viknil Vrček. »Ali nisi slišal, nisi slišal, Piščalka, kako me je poklicalo?«
»NiČ nisem slišal! Kaj me tre-seš ?« je krokal Vrček z glasom stare vrane.
»U, poklicalo me je!« pa je v bridkem joku tulil Vrček. »Smrt me je poklicala, vidiš Piščalka, smrt! In zdaj bom moral umreti, danes morda že bom moral umreti, ujuj, ujuj!«
Ker je zaškripalo na mostu, so sklepali oče Volek, da se je zgrudil VrČek na tramove, ki so ležali tam. Tudi so slišali oče Volek, kako je Piščalka nevoljno mrmraje šel naprej; njegove krevsajoče stopinje so se razgubile, in postalo je zopet vse mirno naokoli, le ihtenje Vrčkovo je alulo v tiho noč . ..
»Vrček!« so zaprosili oče Volek pod mostom — rahlo, nežno, da bi ga ne prestrašili. »Ne jokaj, Vrček! Jaz sem, oče župan, ki te kličem. Pomagal mi!«
Slišali so oče Volek, kako je poskočilo na mostu, in naslednji kip že je zaplavala nad njimi Vrčkova mršava glava.
»Ali so res Oni, gospod župan!« je vzkliknil začuden in razveseljen Vrček. »Joj, kaj pa delajo tu zdolaj?«
»Nesreča, Vrček! Padel sem. Veš, nesreča pač ... In ne morem ven, pa ne morem. Tako blato, veš, kakor lim ... do grla! Pomagaj mi — tonem, pogrezam se, vodo požiram, VrČek!« so stokali oče Volek, da bi bolj hudo izgledalo.
»O seveda jih potegnemo ven, seveda jih potegnemo, gospod Župan!«
je zagotavljal Vrček in iztegnil roko proti luni, kakor za prisego. »Takoj hitim po čoln.«
»Pst, Vrček'« so posvarili c-Če Volek. »Nihče ne sme zvedeti! Mords bi šlo tudi z drogom, z dolgim drogom?«
»Nič, to gre samo s čolnom«, je odloČil Vrček. »Zakaj pa imamo čoln, občinski čoln?«
»Pa to bi šlo prepočasi! Kresnica zna priti in Kresnica je čenča«, so se bali oče Volek.
»Kresnica spi kakor polh na klopi pri Norši«, jih je pomiril Vrček.
»Blaga duša!« so zdihnili oče Volek v svojem srcu, na čast vrlega čuvaja Kresnice, in potem so zaprosili:
»Torej hiti, VrČek! Jaz tonem, pogrezam se!«
»Samo majhen časek naj se še drže, gospod župan, prav majhen časek še, in Njih sveti patron naj jim stoji na strani. Jaz hitim kakor strela —« jih je spodbujal Vrček in Že so ga oče Volek Čuli zdirjati z mostu in potem so ga videli teči ob reki navzgor.
S hvaležnim očesom so zrli oče Volek za ni>m.
»Oh, da!« so zdihnili. »On, Vrček, je rea moj dobri prijatelj, to kar se mora reči: presrčen prijatelj. In o.i je blaga duša, kakor angel je! Sčoril sem mu hudo nocoj, on pa gre in me reši iz velike nevarnosti. Oova-roval me bo sramote in bo molčal kakor grob «
O, Vrček molči vedno in o vsem kakor grob! so premišljali oče Volek. Ker tudi oni, oče Volek, molče vednr* in o vsem kakor grob . . . Ho, tam v občinskem uradu marsikaj ni . . Pst! (Oče Volek so se prijeli za usta.) To so uradne tajnost«, in oče župan in pisar Vrček znata čuvati uradne tajnosti — vsa čast!
»Pa tudi sploh je Vrček blaga duša,« so se dušeslovno poglobili oče Volek. — Kako lepo se vedo zmeraj proti njim, očetu županu! Zmeraj samo, kakor j« prav in kakor se spodobi proti predstojniku, proti častiti glavi . . .
V istem hipu pa ao prišli ode Volek malo v zadrego: spomnili so se nocojšnjega škandala pri Urhu! A glej, ie jih je tudi obsenčilo očeta Volka, enako  duhu Salomonovemu,
mnogo številnejša, kakcr se je doslej mislilo.
Admiral Skridlov.
Iz Tokija se poroča »Daily Ex-pressu« da je dognano, da poskuša admiral Skridlov pritivPort Artur. V to svrho je admiral Vitheft poslal tcrpedovko »Poročoik Burjakov« iz Port Arturja, ki je, kakor je znano, dospela v NiuČvang. Torpedovka je že zopet odplula in navzlic prikrivanju se zatrjuje, da se nahaja na njenem krovu admiral Skridlov. Najbrže bo rusko brodovje, čim dospe »Poročnik Burjakov« v bližino Port Arturja, vdrlo iz pristanišča, da bi admirala sprejelo na krov kake oklopnice, ali pa ščitilo torpedovko, da bi brez nevarnosti priplula v luko.
Vladivostoška eskadra na pohodu.
Po najnovejših poročilih se vla-divostoško brodovje še ni vrnilo v svoje pristanišče, ampak še vedno križari v japonskem vodovju. Te dni so ru3ke ladje baje videli pri Nagasaki, ki leži na najjužnejšem japonskem otoku Kiušiu, južno od Saseba. Ako je ta vest resnična, se nahajajo ruske križarke že zunaj korejske morske ožine, kar bi kazalo na to, da se ne mislijo več vrniti v Vladivostok, marveč se nameravajo združiti s portar-turškim brodovjem. Na japonskem se boje, da so ruske ladje zopet uničile več japonskih parnikov. Več parobro-dov se pogreša. Najbolj so Japonci vznemirjeni radi angleškega parnika »Commonwealth«, ki bi že pred več dnevi imel dospeti v Saseho. Sklepa se, da so ga zajeli Rusi.
Napad  ruskih torpedovk pri Kajčovu  na japonske transporte.
Iz Petrogrsda se hrzojavlja, d a so r u s a: e torpedo vke 3. t. m-pri Kajčovu napadle več japonskih transportnih ladij. Uspeh tega napada še ni popolnoma znan, vendar pa se zatrjuje, da se je torpedovkam posrečilo potopiti več japonskih transportnih parnikov.
Kitajska ladja — žrtev min.
Londonskemu listu »Central Ne\vs« je došlo poročilo iz Inkova, da je v tamkajšnjem pristanišču 2 t. m. neki veliki kitajski parnik zadel ob mino in bo potopil. Več nego dvaj-Bet Kitajcev se je potopilo.
Na pomoč Port Arturju!
V London je došla iz C fua senzacionalna vest, da je biia v zadnjih dneh ruska posadka v Port Arturju pomnožena za najmanj dva polk-. Zatrjuje se, da so ponoči pripiuie ruske ladje v zaliv Pigeon in tam kaj izkrcale več vojaštva, ki se je nemudoma odpravilo v Port Artur in tudi brez ovir dospeio v trdnjavo.
Češka politika.
Igla v a, 5. julija. Tnkaj se je vršil danes shod moravskih Mladočehov. Posl. dr. S t r a u s k y je govoril o političnem položaju ter je naglašal, da Mladočehi ne smejo opustiti obstrukcije. Obstrucija se mora z vso odločnostjo nadaljevati, vkljub temu, da nalaga Češkemu narodu velike žrtve. Dokler si ne pribore Češkega notranjega uradnega jezika in češkega vseučilišča na Moravskom, ne smejo odnehati. Nadalje je govoril o potovanju dr. Korberja v Galicijo ter izjavil, da to potovanje ne sme Čehov motiti. Neprijetno pri vsem tem je le, da se bo dr. Korber zopet vrnil na Dunaj. S seboj v Galicijo bo vzel gotovo cel tovorni vlak obljub. Napram Čehom ima to potovanje pomen grožnje, ki pa nas ne razgreje. Edini pozitivni namen potovanja je, omogočiti poljskemu klubu popolni prehod v Korberjev tabor. Poljaki namreč zadnji Čas niso imeli tako proste roke kot poprej. Galicija postaja politično močna ter je začela klub kontrolirati. Dr. Korber hoče tedaj vse kritične duhove pridobiti s svojo prikaznijo in s svojimi obljubami ter poljski klub pripraviti, da mu slepo sledi na vseh potih. Nadalje je govornik priznal, da v politični organizaciji celega češkega naroda ostoji neka kriza, ki ima glavni vzrok v tem, ker mladočeške stranka dandanes nc deluje več s tisto lahkočo in s tistimi uspehi, kakor je lahko delovala nekdaj. Dorasla je genaracija, ki prečenja moči Mladočehov. — Shod je končno s posebno resolucijo odobril taktiko Mladočehov.
Ogrski državni zbor.
Budapešta, 5. julija. Iz vče rajšnje seje je še dodati konec B a o f fvjevega govora, v katerem je napadal Hrvaško in Hrvate. Rekel je: »Vlada mora skrbeti, da se v okvirju hrvaške avtonomne vlade ne izdajo odredbe, ki ne odgovarjajo državni skupnosti«. Govoreč o finančnih razmerah Hrvtske je skušal dokazati, da so finančne zahteve Hrvaške pretirane, in da ni Času primerno, da bi se za Hrvaško doprin^šale večje žrtve. Uverjen je, da onih 20 let, ki jih je grof Khuen-Hedarvary preživel na Hrvaškem in v Slavoniji, pomeni dobro šolo za to, kako jo treba zasiopati enotno madjarsko narodno državo, madj*rske šovinistične interese. Po BanffvjeTih na zorih bi bilo potrebno, tudi v neposredni okolici vladarjevi zastopati krepki madjarski duh. Javno je izrekel svoje prepričanje, da je bodočnost ogrske države spojena z interesi dinastije, in da bi sporazumno z dinastijo I bilo moaroč, ustanoviti ogrsko državo, kakršno si misli madjarski šovinize n>. Taka država se tudi mora ust novi t i. Našel je tudi že pot. da ugodi avoječasno narodnostnim ziht^am v sporazumnemu ■ vlado. Nagodbeni zakon iz leta 1867. govori za popolno enakoveljavnost   Ogrske  i Avstr io.
To vprašanje pa se v tistih težavnih časih ni rešilo tako, kakor bi morda odgovarjalo narodovi volji. Tako se je takrat armad ni službeni in poveljni jezik pustil v temi. To pa je bilo tudi popolnoma prav, ker drugače bi se najbrže uredbe od leta 1867. sploh ne biia dognale, in bog znaj, kako bi sicer Madjari dandanes bili. Narod se je moral najprej ojaSiti, da je razvil to vprašanje. O pravici naroda v tem vprašanju ni dvoma. Vlada pa je v tem oziru s programom, ki ga je izdelal odsek devetorioe, ustvarila naj-nesrečnejši položaj. Ako bodo na Ogrskem trpeli na vojašnicah zraven madjarskih napisov tudi nemške, uvrstijo b6 Madjari sami med narodnosti, kakor so na pr. Čehi, Poljaki itd. ter ne pride madjarski državni jezik do veljave. Tako je v tem oziru tudi pri dipl -mletji. Ministrski predsednik je v zbornici izjavil, da je jezik našo diplomacije in konzulatov bil nemški in tudi ostane. To pa ni res. Jezik evropske diplomacije je francoski. Pritrdim tudi temu, da diplomacna z našimi oblastnijami dopisuje francosko, nemščine pa v tej stvari ne sprejmem. — Potem je prešel govornik na gospodarska vprašanja, se izjavil proti trgovinskim pogajanjem z Nemčijo in Italijo, dokler ni urejena carinska zveza z Avstrijo z avtonomnim carinskim tarifom. Ogrska ni zadovoljna. Končno se je izrekel za gospodarsko samostojnost Ogrske.
Budapešta, 5. julija. V današ nji seji se je nadaljevala proračunska debata. Poslanec Mol nar (ljudska strank- j je proslavljal lansko obstruk-cijo; nadalje je razpravljal o gospodarskem položaju ter dokazovat, da so pod vlado grofa Tisze gospodarska bremena zelo narasla. Končno je govoril o cerkvenih zakonih ter zahteval, da se iz njih črta točka brezvercev. — Miniter a latere grof Khuen-Hedervarv je nato po-lemizoval proti včerajšnjim izvajanjem barona Banffvja. Zavračal je Banffvjevo očitanje, da je kot ban podpiral interesom ogrske države nasprotujoče tendence, posebno, da je pomagal spraviti do veljave s ti-tulaturo posebno kraljestvo. Naslov »rex Groatiae« se nahaja tudi v ogrskem zakoniku. Govornikovo načelo je bilo vedno, da se izkaže dobrega Madjara in da spoji to s svojimi dolžnostmi kot ban. — Baron B a n f f y je odgovarjal, da ga je poslanec izzval h govoru, a ponoviti mora, da obstoje pač dežele Hrvaška, Slavonija in Dalmacija, da pa hrvaško-sla-vonsko-dalmatinskega kraljestva ni. Dokazano je nadalje dejstvo, da delovanje grofa Knuena Hedervarvja kot bana ni zadostno zagotovilo skupnosti z Ogrsko državo. Grof Khuen Hedervarv je še enkrat odgovarjal, na kar se je sprejel predlog posl. P o d m a n i c z k e g a, da se seje za eno uro podaljšajo.
Dogodki na Balkanu.
Carigrad, 5. julija. Vesti o naraščajoče lakoti v okraja Ohrida niso resnični ali pa so vsaj zelo pretirane. Res pa je, da vlada v nekaterih pokrajinah okraja monastirskega pomanjkanje, vsled Česar napravita civilna agenta v dotične kraje še te dni inšpekcijsko potovanje ter odredita vse potrebno, da se bedi odpomore.
B e 1 g r a d, 5. julija. Odkar je prišla iz Srbije Četa na turška tla ter bila pri Kumanovu uničena, obrača Turčija na mejo vso pozornost. V okraju Priština je zgradila štiri mejne stražnice ter napravlja tudi nove komunikacije do tja.
Francoski zbornici.
Pariz, 5. julija. Zbornica je dognala zadnje točke vojaškega zakona, ki pride v veljavo z dveletno vojaško službo 1. januarja prihodnjega leta. — Senat je odobril prva dva člena zakonskega načrta glede odprave samostanskega pouka.
Kartuzijanska afera,
Pariz, 5. julija. Preiskovalna komisija je zaslišala zaupnika kartuzijan-skega prijorja, nekega Cendreja, ki je povedal, da je z inkriminovano ponudbo v kartuzijanski samostan prišel M a-s c u r a u d, predsednik republikanskega odbora za trgovino in industrijo. Te izpovedi noče nihče verjeti, ker zašli šanec ni napravil vtisa, da bi se mu smelo kaj verovati. Kartuzijanci hočejo z ovaduštvom vreči tako vplivnega moža, kakor je Mascuraud. Zaradi te afere je že odstopil državni pravdnik Cottignies, a afera bo zahtevala brez-dvomno še več žrtev.
Volitev predsednika v Zedi-njenih državah.
London, 5. julija. Zastopniki demokratične konvencije za celo Pensil-vanijo so sklenili, da bodo podpirali kandidaturo Paskersa za predsednika.
Novi predsednik v Kolumbiji.
L o n d o n, 5. julija. General R e y e s je skoraj enoglasno izbran za predsednika republike Kolumbija.
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 5. julija
Predsedoval je župan Ivan Hribar. Za overovatelja zapisnika je naprosil občinskega svetnika pl. Trnkoczyja in Turka. Nadalje se je spominjal v prav toplih besedah ravno umrlega Frana Ravnihar j a, ki je bil celih 15 let Član občinskega sveta ter je v raznih odsekih opravljal važne referate z veliko gorečnostjo v prid in blagor mestne občine. Pozval je občinske svetnike naj se v znak sožalja vzdignejo s sedežev. Se je zgodilo.
Nove cene mesa. Nadalje je govoril župan  o zadnjem posvetovanju mesarjev glede cen govejemu mesu. Posledica tega posve tovanja je dopis, ki ga je poslal načelnik mesarske zadiuge, in v katerem se naznanja, da se s 1. julijem nekoliko znižajo cene mesu, dasi se cene goveji I živini niso spremenile. Mesarji  so to j storili, da si pridobe naklonjenost občinstva in da se preprečijo zagrožene
in videli in spoznah so oče Vulek, da je hudobni duh bil to, ki je izku-šai nocoj njih in Vrčka!
*Da, hudobni doh je izkušal nocoj najino prijateljstvo,« so si priznali oče Volek s slovesnim glasom in čutili so, kako gre nekaj skrivnostnega in vzvišenega skoz njih dušo; oizkušal je je z izkušnjo t- žao in veliko, ono na je prestalo to iz-kušno prav izborno In zdaj« tako bo vzkliknili oče Vol* k v pijanem navdušenju, »zdaj ne more ioČiti najinega prjateljstva nobena moč na svetu več!«
Tako pijani navdušenja o&e Volek niti zapazili niso, da čaW*jo Se kaj l*-p čas na Vrčka, a ga vedno se ni... Še-le ura v zvoniku, ki je zdaj bila tri, jih je opozorila na to in pa mraz, ki je očeta Volka na enkrat prič. I tr^stJ, meni nič teb« nič, kbknr da bi biti oče Volek kaka tenka bilka in ne bi tehtali svojih 250 funtov!
Željno so se torej začeli ozirati oče Volek gor po reki, kdaj da za gledajo čoln z Vrčkom Slednjič, po dolgem, mukotrpnem čakanju, in ko so petelini že v tret.ič peli, je zašu-melo in izza  grmovja je priplaval
široki čoin občine Kravjesedio, i.a čigar sred* se je dvigala sloka postava Vrčkova, kakor visok tai-:rbor. Dolgi drogovi so moleli na vs« strani iz čolna, da je bil videti, kakor bojna iadja z mračnimi topovi.
Počasi je pr<plul ailm brod pod most
»Dolgo te ni bilo, Vrček!« so sprejeli oče Volek prijatelja z milim očitkom. »Vts trd sem že, in vodo sem požrl, VrČek, vodo!«
»Ob. v t»rce se mi smilijo, a ni-kari naj ne zamerijo, gospod župan,« se |e opravičeval VrČOfc. »Na vse krtplje sem hitri, kakor Biro j sem det&l, a ni bilo mogoče preje, naj verjamejo. Preden se tako veliko poijetje pripravi! Čoln je bil po>n vod-, vedo, ko je tako lilo podnevi, in sem moral i sega izprazniti preje, posode nisem ime)t vidijo, pa sem moral zajemati s *i hu>. o, z mo jim lepim, novim klobukom; vidijo, zdaj je ves proč . . .«
oO, kar novega si kupi, Vrček, kar na < bČinake stroške, Jimš praven za to,« so rekii oče Vo.ek.
•Lrpo gahvalim, gospod župan!« se je priklonil Vrček in blaženo se smthlja;e, privezal čoln k m stu.
Rešitev očeta Volka se je iz borno posrečila. A ker so bili oče Volek župan in ne kakšen profesor, so v trenutku, ko je Vrček zopet zastavil svoj drog in se je čoln za-gugal izpjd mostu, zakrilili z rokami in vzkliknili prestrašeno:
»Moja marela, Vrček!«
»Ali so imeli tudi marelo?«
»On, in moj klobuk! Oboje je šlo po vodil«
»O, kar nova naj si kupijo, gospod župan, marelo in klobuk, kar na občinske stroške, saj imajo pravico za to,« je svetoval Vrček. »Ker je in st poškodovan, vidijo, zato so oni ponesrečili m so izgubili marelo in klobuk, jaz pa sem si pokvaril pri tej stvari mojega — most pa je občinski, torej gre to vse na občino. Se bo kar zapisalo potlej v bukva: »skupni stroški za popravo občinskega mostu«, pa bo tako vse v redu, kakor zmeraj. Red mora biti zmeraj.«
»R-d mora biti zmeraj,« so po trdili oče Volek in se stisnili v čolnu, hudo jih je zeblo.
Počasi se je pomikal čoln med vrbami navzgor, zvezde so ugašale.
»Ali gre težko, Vrček?« so po-
vprašali oče Volek, šklepetajo z zobmi.
»O, zavest, da vozim N|ih, mi daje moč leva!« je odvrnil VrČek, sukaje drog, in njegova dolga brada je vihrala v jutranji sapi.
Oče Volek niso rekli ničesar. A ko je zaplul čoln v varno zatišje njih vrta, ki ga je obdajalo visoko drevje, in so stah zopet na varnih, trdnih tleh, tedaj so prijeli oče Volek Vrčkovo roko.
»Vrček!« so rekli in glas jim je bil ginjen »Vrček! ti si me rešil nocoj iz smrtne nevarnosti — ti si blaga duša, Vrček!« Več oče Volek niso mogli govoriti, jokaje so se zgrudili na Vrčkove prsi.
»Oh«, je zajokal tudi Vrček. »Oni, oni, gospod župan, so blaya duša! J t pa sem nesrečen človek — o kakšen nesrečen človek sem jaz!«
Tedaj pa so oče Volek mehko ovili 8?ojo roko okoli Vrčkove in peljali so ga v svojo hišo, v tisto tiho in prijazno kamrico, s tistim svetlimi steklenicami na belih poli c.ih, kjer sta očeta Volka in njih prijatelja Vrčka bl<*gi duši už«li že toliko sladkih, preblaženh uiic.
posebne odredbe magistrata. Nove cene govejemu mesu so: I. vrste 1 K 48 h, II. vrste 1 K 28 h, III. vrste 1 K 20 h! Te cene so se določile h pripombo, da se cene še takoj znižajo, ko padejo cene živini. Po zadnji seji je dobil župan še poročila glede cen mesa iz B rna in Linča. Ako primerjamo nove cene v Ljubljani, je meso I. vrste le v Gradcu za 4 h ceneje, v vseh drugih mestih pa je deloma enake cene ali pa še dražje. Pri tem je treba upoštevati, da so Celovec, Maribor, Ptuj, Dunajsko Novo mesto in Steyr odprta mesta, kjer se ne plačuje od mesa nikaka užitnina. Vkljub temu je meso II. vrste skoraj povsod dražje kot v Ljubljani, ponekod celo za celih 20 h. V vseh teh mestih pa se je poklalo mnogo več krav in bikov kot pitanih volov. Župan je rekel, da se mora našim mesarjem dati spričevalo, da na svojo obrt veliko drže. Celovec je užituine prosto mesto, a cena mesa I. vrste je bila ista kot v Ljubljani, meso druge vrste pa je za 4 h. dražje. Da so se cene za občinstvo tako ugodno regulirale, se mora izreči zahvala mesarjem, pred vsem pa načelniku Kozaku. Pitani voli so v Ljubljani dražji kot povsod drugod. Župan je vsled tega na-s veto val, naj se opusti nameravan u naprava mesarskih stojišč. Poročilo se je vzelo na znanje.
Obč. svetnik Kozak je dokazoval neugodnosti, ako bi se stojišča ujieljala. Včeraj je bil v Ljubljani največji živin ski semenj celega leta. Tujci so odpeljali 15 vagonov volov. naročenih so imeli 25 vagonov, a cene živine so bile previsoke, da bi bili toliko živine nakupili. Župan je govornika ukoril, ker je rekel, da si je v zadnji seji neki Član občinskega sveta predrznil na-svetovati stojišča za mesarje na raznih krajih mesta.
Zapisnik zadnje seje se je prečita! in odobril.
Nujni predlog.
ObČ. svetnik dr. Stare je stavil nujni predlog, naj mestna občina proda dve stavbišČi Josipini Kosovi ob Eli-zabetni cesti nasproti farovžu jezuitov. Zadeva je nujna, ker bi ponuilnica rada postavila hišo v dobi, ko ima davčna prostost še veljavo. Obč. svet je pr votno določil ceno doticnemu svetu po 10 K za m-; ker pa ponudnica kupuje dve stavbišČi skupaj, naj se ji proda svet po 8 K za m-. Sprejeto,
Sercitutne zadeve.
Isti poročevalec je poročal o prošnji Ludovika Slaka, posestnika na Opekarski cesti, za izknjižbo služnosti mestne občine glede kopanja ilovice za ondotno bivšo opekarno. Se je dovolilo.
Nadalje je poročal isti poročevalec o prošnji A. Treotovih dedičev za od-pisno dovoljenje služnosti kopanja ilovice na njihovih parcelah. Prošnja se je odklonila, ker ne gre stare j>ravice lončarjem jemati.
Prošnja nadućitelja I. Šege.
Nadučitelj I. Šega je prosil za podporo, da bi mogel obiskovati trgovinski tečaj za učitelje na „Češkem muzeju", da bi proučil ob enem Češko šolstvo ter izpopolnil svoje znanje v Češčini. Na županov predlog se je prošnja odklonila, ker občinski svet nima takega fonda.
Tedenski   živinsSti   sejmi v Ljubljani.
O tej zadevi je poročal podžupan dr. vitez Bleivveis. To poročilo se deloma glasi:
Po tržnem redu za letne in tedenske sejme za deželno stolno mesto Ljubljano vrši se dosedaj poleg običajnih dveh tržnih dni v teduu petero letnih sejmov in sicer: l.i Tretji ponedeljek po sv. Treh kraljih, 2.i j>m ponedeljek meseca maja, 3.) prvi ponedeljek po sv. Petru in Pavlu, 4. ponedeljek po Malem Šmarnu in prvi ponedeljek po Sv. Leopoldu. Ti semuji trajajo po ukazu c. kr. dež. vlade z dne 29. januvarja 1858 vselej od ponedeljka — ki velja vedno za glavni semanji dan — do vštete prihodnje sobote. Poleg tega je v Ljubljani 17 živinskih sejmov, ki se vrše 8. dne vsakega meseca in pa ob ponedeljkih peterih letnih sejmov. Že leta 1901. obrnilo se je 35 večjih ljubljauskih trgovcev do „Trgovske in obrtniške zbornice* v Ljubljani s prošnjo, naj bi ista izposlovala pri c. kr. dež. vladi, da bi se po ves teden trajajoči letni sejmi skrčili na le en dan. Svojo proš njo utemeljevali so s tem, da prihaja na te sejme veliko Število tujih trgovvcv. ki tukaj ne plačujejo uikakega davka iu jim je vsled sejmov dovoljeno j>et tednov na leto prodajati na javnem tr^u, iio hotelih ter krošujanti po hišah z večinoma slabim blagom, vsled česar zadeue domače trgovce občutna škoda, ter je tudi oškodovano kupujoče občin stvo. Trgovska in obrtua zbornica obrnila se je najprvo v tem vprašanju na gre mij ljubljanskih trgovcev, ki je izdal svoje mnenje v tem smislu, tla so letni sejmi za večja mesta daudanes povsem nepotrebni iu da bi kazalo iste popol-
dalje v prilogi. TJJSfi
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 151, dne 6. julija 1904.
noma   opustiti.   Trgovska   in obrtna zbornica, ki je  na  to razpravljala o tem vprašanju, tudi pritrjuje gori uave denemu mnenju trgovskega gremija in smatra letne sejme za sedanji Čas nepotrebne. Pred več  desetletji  bili so blagovni sejmi še velike važnosti za trgovca in za konsumenta.  Takrat se je  po   sejmih   razpecavalo   tudi res dobro blago. Na sejme so postavili veliki trgovci   velike množine  blaga in konkurenca med prodajalci obvarovala je   konsumenta   Škode. Ob današnjem razvoju prometnih sredstev  in trgovine ni se bati nezadostne konkurence med stalnimi trgovci  v škodo konsumenta. Večinoma ljudje dobro vedo, da boljše kot na sejmu, kupujejo pri stalnih tr ^ovcih, s katerimi^ imajo lahko trajne zveze, katerih pretrgati ni v interesu trgovca, vsled  Česar se bode potrudil postreci z dobrim blagom in pošteno ceno. Le o deželah z nezadostnimi prometnimi sredstvi in redkim naseljenjem, kjer ni zadostne konkurence med stalno nastanjenimi trgovci in obrtniki, so taki splošni blagovni sejmi še potrebni. V vseh evropskih državah pojema od leta do leta števito sejmov za blago in se kaže tendenca odpraviti ta zastareli naein oskrbovanja potrebščin.  Iz teh glavnih razlogov je „Trgovska obrtDa zbornica14 bila mnenja, da so za naše razmere važni edinole živinski sejmi; da pa ni prav nobene potrebe za blagovne sejme in bi popolnoma zadostovalo, če bi se isti skrčili le na en dan. Proti   tej  akciji, skrčiti   ali odpraviti letne sejme, se je takoj vzbudila silna protiakcija  med   malimi   domačimi trgovci in kramarji, ki večinoma zalagajo ljubljanske letne sejme s svojim blagom iu pa med gostilničarji, ki so bili pre pričanja,  da bi jih  z odpravo letnih sejmov   zadela   silno   občutna škoda. Osobito zadruga gostilničarjev je vložila peticije na e. kr. dež. vlado in pa na  obč.  svet  ter  poudarjala,   da bi skrajšanje letnih sejmov bilo za gostilničarje, kavarnarje in izkuharje občuten materijalen udarec, katerega  bi brez zlih posledic ne mogli preboleti. Mestni magistrat, ki je zadnja leta zasledoval promet na letnih sejmih, je prišel do prepričanja,  da so  ti sejmi od sejma do sejma neznatneji, in da je večjega pomena le 1. dan vsakega sejma, ko se  obenem  vrši  tudi  živinski sejem. Torek, četrtek in petek sejma skoro ni čutiti in imajo svoje blago razpoloženo skoro izključno le domaČi prodajalci; v I sredo in še bolj v soboto se promet zopet malo oživi, ker je v zvezi s tem, da sta to tržna dneva in pride nekaj I več ljudstva iz okolice v mesto. j
Ker je tedaj razvidno, da se letni sejmi v Ljubljani vrše v precej ozkih mejah, ne bi zadela nikogar občutna I škoda, ko bi se isti popolnoma opustili, nasprotno pa izdatno zvišalo število živinskih semnjev. Potem odpade tudi bojazen gostiln, zadruge, ker imajo gostilničarji gotovo le prvi dan, ki je obenem živinski sejem, večji zaslužek in bi se isti le zvišati mogel, ko bi se I število živinskih sejmov tudi zvišalo. I Za povišanje števila živinskih sejmov I pa govori v prvi vrsti potreba bolje I aprovizacije mesta; vsaj je istina, da I je našim mesarjem težko dobiti po- I trebno število živine in je to vsekakor I eden glavnih vzrokov sedanjih neprimerno visokih cen govejega mesa. Me-sto sedanjih sedemnajst živinskih sejmov nasvetuje mestni magistrat uvesti tedenske živinske sejme in sicer vsako sredo. Tedenske živinske sejme imajo, kolikor je mestnemu magistratu znano, v Celovcu, Zagrebu, Brnu in Lvovu; v Gorici sta 2 živinska semnja na me- I sec; v Pragi je živinski sejem 2 krat I na teden, na Dunaju in v Budimpešti pa vsak dan. Že po analogiji teh mest in glede še posebej na velik eksport mesa, ki ga imajo ljubljanski mesarji pozimi v Opatijo, poleti pa v razna letovišča nele na Kranjsko, temveč tudi na Koroško in Tirolsko, je gotovo naravno, da se skuša privesti na ljubljanski trg kolikor mogoče mnogo ži vine in v to svrho je najbolje sredstvo pomnožitev živinskih sejmov. S pomno-žitvijo živinskih sejmov otežkočeno bi pa bilo tudi delovanje zunanjih preku-povalcev, ki ob sedaj obstoječih peterih velikih živinskih sejmih ob Času letnih sejmov, ko pride naenkrat na trg neprimerno mnogo živine, isto pokupijo za češka in moravska pitališča in za inozemstvo, domačim mesarjem pa komaj preostaja živine za vsakdanjo potrebo. Z odstranitvijo letnih sejmov in ustanovitvijo tedenskih živinskih sejmov premenili bi se tudi konjski sejmi. Združevati konjske sejme s tedenskimi živinskimi sejmi, bi pač ne kazalo in vsled tega nasvetuje mestni magistrat, da se določi prva sreda vsakega meseca za konjski sejem. V slučajih, da pade na eno teh sred v letu, ob katerih se vrši živinski ali konjski sejem, praznik, vrši naj se sejem dan poprej.
Podpisani mestni magistrat torej nasvetuje: Tržni red za dež. stol. mesto Ljubljano z dne 15« maja 1891 je v toliko premeniti, da odpadeta § 3. in § 4. sedanjega tržnega reda, na nju mesto pa stopita: § 3. Ob živinskih sejmih, kateri se vrše v Ljubljani vsako sredo, se sme poleg v §. 1. in §. 2.
. navedenega blaga prodajati: a govejo živino, to je bike, vole, krave junce, telice in teleta; b kozle, koze in koz-
I lice; c ovne, skopce (koštrune), ovce in janjce in d prešiče. — Ako je v
I sredo praznik, je sejem dan pred praznikom. Posamezne določbe tem sejmom določa posebni tržni red za živinske sejme. § 4. Ob konjskih sejmih, katerih
I je v letu 12, in sicer vsako prvo sredo v mesecu, je dovoljeno prodajati konje. Obenem premeniti je tržni red Živin skim semnjem v deželnem stolnem mestu Ljubljani v toliko, da na mesto sedanjih § 1. in § 2. stopita sledeča:
I .§ 1. V deželnem stolnem mestu Ljubljani se vrši vsako sredo živinski semenj. Prvo sredo vsacega meseca je poleg živinskega semnja tudi konjski semenj. Ako je v sredo praznik, vrši se semenj dan pred praznikom. § 2. Na te tedenske živinske semnje je do pusčeno prignali naslednja živinska plemena: a) govejo živino in sicer: bike, vole, krave, junice, teleta in telice; b) kozle, koze in kozliče; c) ovne, skopce (koštrune), ovce in jance; d) prašiče. Prvo sredo vsacega meseca je dopuščeno poleg gori navedene živine priguati na trg tudi kouje.
K posvetovanju v tej zadevi naj se blagovolijo povabiti tudi člani v seji občinskega sveta dne 7. t. m. voljenega draginjskega odseka in pa mestni župan.
Obč. svetnik Pre do vic je hvalil predlog, grajal pa je visoko pristojbino.
V Ljubljani se plača na sejmu za vsako glavo živine 80 h pristojbiue. Tako visoke pristojbine ni drugje v celi Avstriji. Prečital je vec brzojavk, v katerih mu razna mesta naznanjajo, koliko je pristojbina pri njih, in sicer Dunaj
00 h, Gradec 0*0 h, Maribor 20 h, Ptuj 20 h, Solnograd 30 h, Kufstein 30 h, Bregenc 60 h. Predlagal je, naj se pristojbina zniža od 80 na 40 h.
Zupan je odgovarjal, da pristojbina ne odločuje, temuč obisk. Sežana ima višjo pristojbino kot Ljubljana, a njeni sejmi so vendar zelo dobro obiskovani.
V tej zadevi se naj pozneje kaj ukrene, ako se pokaže potreba.
ObČ. svetnik dr. Tavčar želi, da bi tozadevna reforma uspela, a bati se je, da bodo tuji interesi tangirani. O Predovićevem predlogu bo še čas razmišljati, ko bo vlada izrekla, ali pritrdi izpremembi. Rad bi tudi vedel, koliko ima občina izdatkov pri sejmih, ko bo mesto dosedanjih 17 celih T>2 sejmov. Nasvetoval je resolucijo, naj se magistratu naroči, da proučuje tudi vprašanje pristojbin, ko bo vlada spremembo tržnega reda potrdila. Tega mnenja je tudi podžupan. Poročevalčeva predloga sta bila sprejeta, dočim se je Predovićev predlog za sedaj odklonil.
Razsvetljava novih ulic. O tej zadevi je poročal občinski svetnik Subic. Novo cestno razsvetljavo je treba vpeljati v novih ulicah na nekdanjem škofovem in Del Cottovem svelu. Proračunjeno je za Del Cottov svet lb'00 K, za škofov svet pa 3100 K. Predlagal je, naj se dovoli 5000 K iz mestne blagajne. Sprejeto.
Eiektpična železnica v LJubljani.
Isti poročevalec je poročal o dopisu „Splošne avstrijske družbe za male železnice" kot naslednice tvrdke Siemens
1 llalske o uspehu cestne železnice ljubljanske v letu PJ03. Družba je imela investovan kapital 1,036.718 K, od katerih pride na račun mestne občine 39.662 K. Dohodkov je bilo 110.872 K 16 h, izdatkov pa 113.166 K 19 h, potemtakem je bilo primanjkljaja 2294 K. Nadalje pove poročilo, da je imela dru žba 14 voz in 50—60 mož v službi. Vozilo se je 860.895 odraslih in 59.193 otrok. Najslabši promet je bil v mesecu februarju. — Poročilo se je vzelo na znanje.
Ostale točke dnevnega reda so se rešile nato v tajni seji.
Vsesokolski zlet.
III. Slavnostni izprevod
se bo pomikal z zbirališča v dvoredu ob levi strani dirkališča po Blei\veisovi cesti, Franca Jožefa cesti, Selenburgovih ulicah, Kongresnem trgu (okoli Zvezde), Gosposkih ulicah, Turjaškem trgu, Bregu, Sv. Jakoba mostu, Trubarjevih ulicah, Sv. Jakoba trgu, Starem trgu, Mestnem trgu pred mestno hišo, kjer Sokolstvo pozdravi slovensko stolico Ljubljano. Vrne se pa izprevod: Pred škofijo, po Vodnikovem trgu, Cesarja Jožefa trgu, Kopitarjevih ulicah, jubi-lejskera mostu, Sv. Petra cesti, Marijinem trgu, Prešernovih ulicah, Franca Jožefa cesti pred „Narodni dom".
Slavnostni izprevod otvori in zaključi Četa* jezdecev pod vodstvom marljivega načelnika jezdnega odseka brata dr. Josip Kušarja. V odborih skoro vseh slovenskih sokolskih društev je bilo sklenjeno, da se pripuste k slavnostnemu izprevodu samo oni bratje Sokoli, ki so redno posečali redovne vaje in se izurili v sokolskom koraku. Ta naredba se nam zdi jako umestna, kajti tudi izprevodi sokolski spadajo v področje sokolske telovadbe in ravno v njih ima Sokolatvo sredstvo za svoj
vpliv za najširje kroge, ravno pri njih pa se mora zategadelj pokazati v polni meri strogi sokolski red in železna sokolska disciplina v dobro izurjenih sokolskih Četah. Vsaka hiba, vsaka malenkost, vsak napačen korak se opazi in vse to vpliva neugodno na gledalca. Zato pa, bratje Sokoli, kateri se nameravate udeležiti v kroju slavnostnega izprevoda, zadnji Čas je, marljivo v telovadnico k redovnim vajam, da se bo tudi tu, pri ne malo pomembnem izprevodu izkazalo slovensko Sokolstvo pred slovenskim občinstvom, pred gosti slovanskimi!
Poleg slovenskega Sokolstva se udeleže izprevoda tudi češki in hrvatski Sokoli. V odličnem Številu bo zastopano hrvaško Sokolstvo, v naravnost ogromnem številu pa bodo v izprevodu češki Sokoli. Doslej je priglašenih Čeških Sokolov 730 v društveni opravi. Y vsem skupaj pa je do danes za izprevod oglašenih IIOO So-kolov v opravi. To število se pa gotovo še pomnoži.
Pred mestno hišo se Sokolstvo pokloni naši stolici, beli Ljubljani, ki je zavedajoč se dalekosežnega pomena vsesokolskega zleta, prevzela pokroviteljstvo slavnosti.
Po pozdravu je defile vseh Sokolov pred mestno hišo, nakar se sokolske čete vrnejo po že označenem potu pred „Narodni dom" kjer se raz-idejo.
Nepregledne čete Sokolov slovenskih in slovanskih bodo korakale ta dan po lepih tvojih ulicah, prerojena naša stolica, bela Ljubljana. Tisoč ponosnih Sokolov se ti bo klanjalo ta dan in sto in sto gostov slovanskih bo občudovalo tvojo miČnost in tvojo rast. Ljubljana, središče malega a Čilega naroda slovenskega, bodi ponosna! Sokol slovenski in slovanski te bo pozdravljal, sami tvoji sinovi in prijatelji. Bodi pripravljena na ta velepomembni trenotek, okrasi se, obleci praznično obleko, redki so taki dnevi!
Meščani na noge! Ponos naše metropole je Vaš ponos!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 6. julija
— Po ,mladeniskem' shodu na Brezjah. Klerikalci imajo veliko rutino v varanja preprostega ljudstva. To so pokazali s uhodom na Brezjah. Nagnali so tja več tisoč ljudi, zlasti s S;ajT3kega. Slovensko jav nost so skušali premotiti s tem, da so ta shod predstavljali kot vseslovenski m 1 a d c n i š k i shod — dasi to v resnici ni bilo nič kakor navadno romanje, pri katerem so premeteni klerikalci izkoriščali verska in narodna čustva dotične množice za svoje umazane namene. Ko smo včeraj videli te romarje, se nam je kar milo storilo in obšlo nas je srčno usmi ljenje s temi reveži, ki jih nekaj prekanjenih trotov ima za — norca. Kle rikalci se silno bahajo z udeležbo pri tem shodu. Prava reč, ta udeležba. Na božjo pot je preprosta ljudi prav lahko spraviti, posebno na tako božjo pot, ki je še niso obiskali, če pripravijo duhovniki lahko 600 ljudi, da se peljejo v Rim, je pač igrača, spraviti 6000 ljudi na Brezje, posebno če se jim zagotove najizdatnejši žegni in se jim obljubi de zabava. Udeležba na tem shoda je pokazala, katere sloje imajo klerikalci v oblasti. Zastonj smo iskali mladeničev; videli smo skoro same starčke in otroke. Zastonj smo iskali boljših kmetov; videli smo le ljudi, ki so gospodarsko in duševno na prav nizki stopnji. Ti ljudje pa nikakor ne zaslužijo preziranja, nego le pomilovanja. Ubožci so, zapuščeni in prepuščeni samim stbi in zato jih duhovniki tako lahko vlove v svoje zanjke. Nič Čudnega, da so duhovniki te svoje ljudi spravili na Brezje in napravili ž njimi izvrstno kupčijo. Vsakdo si je kupi) običajnih svetinjic, ki so dražje kot suho zlato, in vsakdo je dal za kake maše; ostali so torej lepi tisočaki na Brezjah, povrh pa so bili ljudje še krepkeje privezani na klerikalno galejo. Klerikalci imajo torej svojo ko rist od shoda Toda klerikalci vedo, kako slovenska javnost sodi o njihovih prizadevanjih in da bito javnost premotili, predstavljajo svoj shod kot narodno priredbo. Kak« r obesi časih Žtd nad svojo kramarijo križ in postavi v izložbo podobo Matere božje, tako razobešajo klerikalci nad svojo kramarijo slovensko trobojnico. Ali se more slovenska narodna ideja grje zasmehovati, kakor da sme nastopati kot njen zagovornik dr.Ivan Su-
eter-* č, mož, ki je nemškutar, kolikor ga je, ki slovensko nai j nest zaničuje,  kakor  kaže  vsa njego preteklost, vse njegovo javno in zasebno življenje, mož, kateremu sta slovenska   narodnost   in katoliška vera le molzna krava. Ali se da slovenska narodna ideja grje zasmehovati, kakor če se sklicujejo na slovanska bi govestnika C rila in Me toda tisti ljudje, ki z brezprimernim sovraštvom onemogočajo, da bi Slovenci dobili svojo narodno pravico v cerkvi in z vsemi silami  in  celo z najpodlejšim obrekovanjem podpirajo novodobne Vibinge,  ko  z bajoneti iiganjajo Ciril-Metodovo bogoslužje in   ropajo   Slovencem   in Hrvatom tisočletne pravice? Človeka kar daSi smeh,   ko   bere   plitve   in trivijalne fraze, ki so jih stresali binavski klerikalci na tem shodu.   Is usmiljenja do ljudi, ki so se kot nedolžne žrtve spekulativnih   duhovnikov udeležili tega   romanja,   se   vzdržujemo vsacega popisa,   kajti tudi v najboljšem slučaju bi bili ti ubogi ljudje krvavo osmešeni. Niš namen pa ni, jih smešiti in poniževati, saj niso sami krivi svoje zaostalosti in saj jih je dr. Krek že dovolj smešil, ko  jih je proglasil za   —   cvet   slov.   naroda,   za slov. plemstvo.   Romanje na Brezje nam je pokazalo, kako silno mnogo dela nas še čaka med kmetskim proletarijatom, da ga dvignemo  duševno   in gospodarsko.
— Idila z mladeniškega
shoda. Sinoči je bilo to, na restavracijskem vrtu južnega kolodvora. Prihajali so tje štajerski „ vseslovenski mladeniči", po večini v starosti od 50 do 70 let; nekaj jih je bilo tudi mlajših, vsi pa so nosili v velikanskih cekarjih domov podbreške „žegne". Utrujeni in izmučeni so sedeli ob praznih mizah in težko so čakali svojega vlaka. Toda naenkrat so se zdramili in zravnali, kakor da jih je zadel električni tok. Med vrati salona se je pokazala tolsta podoba elegantnega mladega farja z zlatim šČipalnikom na rdečem nosu. Štajerski mladeniči so ga pozdravili za »Gospodarjevega" urednika Korošca ter so ponižno dvignili raz stolov njemu na čast svojih trudnih teles trudne kosti; in sedaj se je zgodilo nekaj, kar je Želodec obračalo vsakemu treznemu očividcu. Tolsti mariborski prefekt (ali kar je že) je pristopil k prvi mizi, pomolil svojim rojakom, okinčanim s svobodno slovensko trobojnico, pod nos svojo okroglo, ta dan očividno še neumito roko in ponosni Štajerci so ga začeli drug za drugim lizati, kakor liže mlad psiček roko svojega gospodarja. Tonzuriranemu j buditelju naroda pa se je same radosti raztezalo široko lice, ponosno se je oziral po vrtu — ja so ein Kuss, das ist ein Kuss ! A tedaj je bilo preveč napredni družbi, sedeči pri sosedni mizi, predse je poklicala naduto popče in neki naš somišljenik mu je na ves glas povedal, kar mu je šlo. Korošec pa se je od zadrege rdeč kot kuhan rak, jecljaje jel izgovarjati, da je roko „umi-kalu lizanju svojih ovČic, ki so strme poslušale, da se drzne slovenski Človek javno in očitno slovenskemu farju v lice povedati — resnico. In zabliskalo se je tačas ubogim romarskim trpinom v očeh, kakor se zabliska ponižnemu sužnju, kadar vidi pretepati brezsrčnega gospodarja. Štajerski rodoljubi, na dan! Ta rod še ni izgubljen svobodi; samo vašim Korošcem izvijte iz rok v naše trobojne barve spleteni rimski bič. Fiat!
— Zgled dr. Susteršiča.
Prijatelj našega lista nam piše: Z osirom na notico »Južna železnica« z dne 4. julija t 1, kjer se poživljajo gg. poslanoi, naj se pobrigajo za južno železnico, da ne bode delala propagande za nemško »Gemeine-Bilrgschaft« na slovenskih tleh, iz* javljam, da se niste obrnili na pravo adreso, ker ravno gg. poslanoi delajo propagando za nemško »Gemeine-Burgaohaft«. Sledeči dokaz: Dne 14. junija t. 1. ob 3/47. uri dospel sem z vlakom na Zidani most. Z istim vlakom pr peljal se je tudi državni in deželni poslanec ter vodja katol.ške •narodne« stranke dr. SusterŠič. Ta voditelj katoliških Slovencev govoril je (sam tudi nagovoril) na Zidanem
in- itu z vratarjem nemško. Ker sem ,el z ravnoistim vratarjtm tudi sam opravka, sem se prepričal, da govori vratar popolnoma slovenski, mogoče da bolje kakor nemško Ako se torej naši potlanci tako obnašajo, potem ne moremo upit*, da bi se obrniio na bolje.
— Birma v Idriji. Poroča se nam iz Idrije: V nedeljo smo imeli v našem mestu birmo.  Škof pa nas je osrečil s  svojim prihodom  že v peb k popoldne.   Sprejem je bil prav kilav. Ljudskošolska mladina, Štirje uradniki, nadsvetnik Schruidt,   sodnik šturm in sodni adjunkt Zupančič  ein Druck von oben?) ter neki laški klerikalec, ki je tu  menda za oskrbnika in ki občuje samo z duhovniki,  domača in okoliška duhovščina in   Marijine device  so pričakale   „njegovo prevzvišenostu   in jo spremile v cerkev, kjer se je vršilo sprejemanje  novih članic  v Marijino družbo.  Pravijo, da obljuba, ki so jo storile te najnovejše device,  nobeni ne bo  delala preglavic,  otrokom, ker ne vedo, kaj so obljubili, ostale so pa baje že vse v srpanu in se jim ni več treba bati devištva tatov, ki so že odnesli, kar se je dalo.  Pre vzvišeni se najbrže niti   takega   vsprejema   niso nadejali, zato  so bili videti prav zidane volje. Kimali so z glavo in blagoslavljali na vse strani, kjer je le hotel kdo poklekniti. „0b, kako so to prijazen gospod!* so vzklikale tercijalke, nek brezverski liberalec pa se je izrazil, da ga Škofovo vedenje spominja na „Kasperltheatei Po cerkveni slavnosti so „njegova pre vzvišenost" poselili Marijine device v društvenih  prostorih  in   istotako tiuli kat. del. družbi ponesli svoj blagoslov. Mesto je bilo navzlic temu, da so klerikalni rudn. pisarji  na  vse pretege (tudi med uradnimi urami) letali okoli in naganjali hišne gospodinje,  naj izobesijo zastave, in  da je bilo v katol. družbi dobiti zastave zastonj, vendar slabo okrašeno, slavoloka nobenega, zastav bi pa bilo še dosti manj, da jih niso   izobesili   tudi   nekateri liberalci. Vdovam, ki nimajo moške opore, tega skoro ni šteti v zlo, da so se zbale peklenskega ognja, v tem čudnejšo luč pa so se postavili možje-„gospodarji ki so se zdaj izdali, da pri njih pravzaprav žene nosijo hlače, ali pa da so sami Še slabši kot  marsikatera žena. Nase pomilovanje!   Škofu,  ki zlorablja zakrament sv. birme v politične namene, da z njo agitira za ožlindrano kleri-kalno stranko, bi ne smel okrasiti hi^e noben liberalec ! V soboto dopoldne je Škof nadzoroval ljudsko Šolo, popoldne pa realko. Kaj so si neki mislili realci, ko jim je delil sv. podobice vodja one stranke, ki je na najnesramnejši način ruvala proti tako krasno uspevajočemu zavodu V  Ko bi se dala realka zama-ševati, bi še sedaj nekega topega laf izginila s pozorišča. Zatem pa je škof po privatnih klerikalnih hišah binnal nekaj bolnih otrok, češ, da ga sedaj 5 let ne bo v Idrijo. Za zvečer so klerikalci najeli domačo godbo, da je visokemu gostu napravila podoknico. Člani katol. del. družbe so pa peli. Med drugimi je igrala godba tudi ono: »Wu in grussten Nothen, hab' den Piarrer g'beteu, dart ichs Dirndlein nchmn .. .u Vsekakor značilno. V nedeljo pa se je vršila birma, ki se je z „ofrom- vred prav dobro obnesla. Ni slab „kšetr*, ki ga dela škot pri potovanju zaradi sv. birme! Popoldne so tercijalke vjele Še zaduje blagoslove in  škot Anton Bonaventura je odšel proti Vojskem. Tik pred birmo sta se dvema domačima duhovnikoma primerili nesreči, da bi skoro ne bila mogla poveličavati s svojo prisotnostjo škofovega bivanja v Idriji. Za enega so trdili, da ga je zadela kap  (g. Druškovič je baje pravil, da ga je zadela kazen božja na jezik in pa na tiste prste MM roke, s katerimi piše v „Slovenca"1, pozneje pa se je zvedelo, da se je bil mož preveč najedel črešenj,  nato pa preveč napil piva,  da ga je hotelo razguati. Drugi je pa menda moral prestati hudo vojno z dekanovo kuharico, a je izšel iz nje kot zmagovalec. Zato pa kuharica od tedaj  ne spoštuje več  njega, ampak samo njegove Žegne.  Tako se je govorilo, ako se ni vse ravno tako izvršilo, pa naj „Slovenec" popravi. G.
- ĆI ovekoljubnoat dekana  Erjavca.   C kr. okr. gla-
varstvo v Postojini naprosilo je vsa društva postojnskega okraja, da bi prirejala veselice, kojih čisti dohodek naj bi bil namenjen nesrečnim po-gorelcem v Smihelu na Pivki. Temu pozivu se je z radostjo odzvalo »Vipavsko pevsko društvo« ter priredilo preteklo ntdeljo v prid 2goraj omenjenim pogorelcem veselico na dvorišču g. Petrovčiča v Vipavi. Program veselice je bil jako obširen in posamezne točke zelo vabljive, po-scbno pa — za Vipavce — povsem nova igra »Legijonarji«. Z ozirom na to in pi na namen veselice, pr ča-kovati je bilo vsestranske udeležbe. — Kar naenkrit se pa oglasi v nedeljo zjulraj — t. j. dan veselice — s prižnice človekoljubni dekan Erjavec in začne ruvati proti ve selici »Pevskega društvaa, češ, da priredi to neko pohujšljivo igro in grozi vsakattrcmu, ki se bo udeležil te vesel ce, s peklom in h u d i Čem. Na dekanov ukaz — najbrže — repenčii se je kaplan pri »deseti maši« še mnogo hujše, rotil je tinte in dektets, može in žene, staro in mlado, da bo vsak pogubljen, kdor se bo udeležil ali kakorkoli podpiral prireditev tako pohujšljive igre, kakor so »Le-gijonarji«. Da je to škandalozno hujskanje naše duhovščine proti omenjeni veselici mnogo tržsnov odvrnilo od veselice in s tem osko dovalo nesrečne Smihelce, za najmanj 100 kron tako potrebne podpore, menda vsak lahko uvidi, kdor pozna tukajšnje razmere. Kakor se sliši, pa to še ni bilo dovolj prt sitemu dekanu! Zaukazal je tudi vsem, njemu podložnim župnikom po okolici, naj pridi g u j e j o i n sv a r i j o ljudi pred veselico »Pevskega društva«. Da je s tem, ako je ta govorica resnična, zopet oškodoval nesrečne pogore'cd za druzih 100 K, ni treba poudarjati. Koje župan II rovati n zvedel o tem podlem početju dekana Erjavca in njegovega kaplana, dal je takoj javno razglasiti poziv na vse tržane, sklicuje sa na prošnjo c. kr. okr. glavarstva, da se polnoštevilno udeležijo veselice »Pevskega društva« ter tako pomagajo nesrečnikom, ki so brez strehe in hrane. Koliko je imelo »Pevsko društvo« čistega dobička mi ni znano, a če bedo cd te veselice dobili nesrečni šmibelski pogorelci le pri meroma mali znesek, vedo naj, da je to krivda brezčutnega dekana vipavskega in njegovega srboritega kaplana. Taka so krščanska dela usmiljenja naših dušnih pastirjev!!
— Župana Hribarja zaprisega« Za vstop v veliko dvo rano »Mestnega doma« povodom za-priseganja županovega se bodo izdajale posebne izkaznice, katere bo dobiti v pisurni m?g. preds. tajnika.
— Znorela je slaboglasna ci-gararica Mirija M a n f r e d o. Ko je prišel sinoči naš raznašalec v Prečne ulice št. 47 da odda nekemu naših naročnikov »Slov. Naroda, se je Mariji Manfredo zmešalo. Kakor furija je planila k vratom in jih tiščala ter kričala: »V to hišo ne bo »Slovenskega Naroda««. Babnico so seveda kmalu ukrotili. Pozneje je norela za štajerskimi mladeniči A in jim ponujale šopke.
— Občni zbor Glasbene Matice11 se vrši — kafcor že naznanjeno — v soboto 9. t. m. ob 8. uri zvečer, na kar p. n. dru&tvenike še enkrat opozarjamo. Društveni računi leže od danes nadalje v vodstveni sobi na pogled.
— Pevski zbor Glasbene Malice". Za koncert povodom vse-sokolske slavnosti ima moški zbor važno pevsko vajo jutri, četrtek, dne 7. julija, zvečer ob osmih v »Glasbeni Matici«. Redne skupne vaje so še prihodnji petek in torek v »Mestnem domu«.
— Pri občnem zboru Št. Jakobsko - Trnovske moške podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 4. julija je bil izid volitve, kakor sledi: Prvo-mestnik: Dr. Fran Papež, odvetnik. Njega namestnik: Vinko Viz-jak, dež. računski svetnik. Blagajnik: Ivan Vrhovnik, iup.uk Zapisnikar: Josip Pichler, umir. 0. kr. okrajni tajnik.   Zastopnika k
veliki skupščini: Ivan Vrhovnik, župnik; Mavrilij Šara-b o n , katehet. Pregledovaloa računov: Fran Trtnik deželni bla gajnik in Jernej Kilar, o. kr. računski revident.
— Veselica šentpeterske ženske in moške podružnice Ciril-Metodijeve, vršeča se prošlo nedeljo na z zastavami in latnpijoni krasno okinČanam vrtu bivše Hafnerjeve pivnice na Sv. Petra cesti, je uspela imenitno. Kosmatega dohodka je celih 1008 K 26 v! Ni čudo, saj se je naroda kar trlo! Počastili so nas s svojim posetom najbolji narodni krogi ljubljanski in naše dične dame so im«*le posla polne roke z razptfčavanjt m cvetj*, kit, razglednic, loterijskih listkov in okusnega pe civa. Neumorno je svirala godba, a iz zlatih grl našega vrlega »Slavca«, — n< m«n — omen, — ki je bil ta dan disponiran posebno dobro, kipele so nepresledno navdušene pesmi tja v tiho noč. Ob 9 uri vžgal se je efekten umetalni ogenj. Mnogo smeha in humorja je vzbudil komičen prizor. Ponižen dolgouhi sivec ves v cvetju je privlekel voziček s kopo šolske dece, a spremljevalci, bur leskno kostimirani »mužiki«, svira joči na »fermonko« in gitaro, so pridno p«, birali darov v korist druž bini. Omeniti mi je še drastične licitacije pit&nega purana, ki je tudi vrgla lepo vsotioo. Ko smo se po slavljali v pozni uri, je bilo vse polno hvale glede zabave in lepih dobit kov in počil je le en glas: Imenitno so se postavili Šentpeterčani! Pa tudi mi z glavno družbo vred se radujemo lepega uspeha, kličoč p. n. po-setnikom: Bog Vas živi, mili gostje! Na veselo svidenje k letu o enaki priliki!
— Češki akademični krožek »Slov. planinskega društva« priredi v dneh 7. do 14 avgusta t. 1. izlet na Slovensko. Izleiniki se udeleže otvoritve Aljaževega doma v Vratih dne 7. avgusta in odidejo potem preko Mojstrane v Kranjsko goro, čez Mojstrsko sedlo v Trento in od tam v Bovec. 14 avgusta bo v Bovcu velika ljudska veselica na korist planinski koči, kater> namerava Češki akademični krožek zgraditi v Ko-ritnici.
— Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo. Ker je c. kr. deželna vlada z razpisom z dne 3. junija 1904, štev. 2150, pravila novega ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva potrdila, vršil se je sinoči v veliki dvorani „Mestnega doma" prvi občni zbor tega društva ter se je obenem izvršila volitev društvenih iunkci-jonarjev. Občnemu zboru predsedoval je g. Josip Turk. Navzoča sta bila tudi g. župan Hribar in magistratni tajnik g. dr. Zamik kot zastopnik nadzorovalne oblasti. Kakor povzamemo iz poročila gos. Bar leta, sklenil je osnovalni odbor, sestoječ iz gg. Fran Čuden, Anton Dinter in J. Žorž z likvi-dujoČim odborom razpuŠČenega gasilnega društva pogodbo, s katero je prevzel vse pravice, a tudi vse obveznosti starega društva; tej pogodbi pritrdil je občinski svet in bo novo društvo prevzelo tudi premoženje prejšnjega gasilnega društva. Vsi člani bivšega gasilnega društva pristopili so novemu gasilnemu in reševalnemu društvu. Načelnikom je bil per acclamatioitem izvoljen g. Ludovik Š t r i c e 1 j, podnačel-nikom pa g. Josip Turk. Za četovodje je občni zbor soglasno izvolil gospode Antona D i n t e r j a, Jakoba P o r e n t o in Frana Lipo v ž a, v odbor pa naslednje gg.: Anton Dinter, Jakob Po-renta, Fran Lipovž, Anton Leutgeb, Ivan Vole, Ivan Perme, Ivan Andlovec in Avgust Zornič. Računski pregledniki so gg.: Fran Kalinus, Fran Stare in Anton Kadunc. Novoizvoljeni načelnik je imenoval g. Frana Čudna svojim pobočnikom. Ko se je po nasvetu g. Vol ca odobril še proračun za letošnje in prihodnje leto, pozdravil je g. župan Hribar novoustanovljeno društvo, želeč mu najboljšega uspeha ter opominjajoč društvenike k slogi, ki je predpogoj uspešnemu delovanju. Načelnik Š trice lj zahvalil se je končno g. županu za blagohotno naklonjenost ter obenem izrazil željo, naj bi občinski svet novemu društvu, ki si je zastavilo širši delokrog, naklonil isto blagohotnost, kakor jo je uživalo prejšnje gasilno društvo. Potem je predsednik ob devetih zvečer zaključil občni zbor. Slovesno zapriseganje novih članov vršilo se bo prihodnjo nedeljo ob devetih dopoldne v dvorani „Mestnega doma".
— Tamburaški in pevski klub „Siska" priredi v nedeljo dne 9 t. m vrtno veselico z godbo, koriandoli korzom, šaljivo pošto itd. na vrtu gostilne pri Petru Burja (pri Ančniku) v Spodnji Šiški. Vstop prost. Začetek ob pol 4 popoldne. Cisti dobiček je namenjen »skladu« II. vseaokolskega zleta v Ljubljano. Z ozirom na namen te veselice se prosti darovi hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje
odbor.
— Umrla Svetovnoznani čebelar gospod Miha Ambrožič v Mojstrani, je dne 5. julija t. I. opoldne umrl, star 58 let. S svojim umetnim čebelarjenjem si je pridobil nad 120 odi kovanj. B dehal je že vso pomlad. Trdnega zdravja pa ni bil Že več let. Revežem in popotnikom bil je jako dober. Blag mu s omin!
— Toda na Dolenjskem. Toča, kakršne ne pomnijo najstarejši ljud.rt. je razgrajala v ponedeljek okoli pol 8 ure po novomeškem okraju. Kolikor je mogoče do danes kou'ti tirati, je najhujše prizadeta šmiheiska in preČenska občina. Bti> ha z op*-ko krite kužejo gola rebra. Toča j« b la debela kot kurja jajaa. Pvmaaonoia j* tehtal najtežjo in dobil 4-0 dkg teže, torej približno pol kg. Oina h š proti severu so vsi razbita in razsuta. Drevje v Bučni vasi, Brslinu, o mihelu in Podgono je golo popolnoma opustošeno. Zidnja t^k huda ura je bila tu leta 1873 D bro je to, da je žito večinoma p< žat•:>; pšenica se bo morala pokositi, ?rno se bo dobilo, a skope ne bo. V Trški gori, kolikor se dosedaj določiti da, ni prevelike škode v vinogradih. S ni helski devičarci bi bili imeli ta dan na polju več dela kot na Brezjah! morda je Bog postal točo prav zato, da kaznuje tr sv^t- h '»n -»h-- »romarje«.
— Toča v Mirni peči. Po
zelo hudi vročini se je 4 t. m. zvečer z velikim grmenjem pripodila toča in padala tako debela, da je pobila nekaj šip po hišah in ponekod razbila opeko po strehah. Zrna so bila debtla celo kot kurja jajca Toča je napravila mnogo škode, pobila sadje in žito, na nekaterih krajev žita še kositi ne bo, in ubila mnogo ptičev.
— Iz Brusnic.   Dae 4 t. m.
ob 8 uri zvečer začela je kot kurja jajca debela toča padati. Vsi poijski pridelki in vse Badj6 je uničeno. Sadje niti perja nima. Vinogradi kažejo samo kole. G )Spod župnik na Brezjah z devičarji. Take toče ne pomni nihče najstarejših ljudi. Na dvoriščih je nad eden meter vi soko toče.
— Tatvina. Jožefu Livriču iz Suhora pri Luknji »Luegg« Prečna, je ukradel neznan tat v mlinu trans misijski jermen v vrednosti  140 K. Tatvina izvršena je bila iz hudobije.
— Morilec Kaučič blazen,
K*kor znano je v Lipi pri Komna 40letni kmet Avgust Ktuč.č vrgel svojo taščo v vodnjak, da je utonila. S daj so zdravniki izrekli, da je Kauč č umobvlen ter je bil prepeljan iz zapora v bolnišnico.
— Desetleten ubijalec. Na
Hunnu, oddelku občine Kojsfco na Goriškem, živita družini Kumar in Pre8olja druera blizu druge. Te dni se je igral 10 letni A.nton Kumar s 3 letnim Francetom Persoljo in mu nekaj nagajal, vsled česar je Franca začel jokati. Prihitela m~ t je \ntona prisilila, da je Francetu prepustil neko igračo. To je Antona tako raz kaČilo, da je Franceta zvabil na stran in ga tako tolkel po glavi, da je fantek vsled dobljenih poškodb umrl.
— Trojni   samomor. V
Umaku se je odpuščeni graščinski oskrbnik Amigoni s svojo ženo in 17:etno hčerko zastrupil z ogijenčevo kislino.
— Požari. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo je b»lo predvčerajšnjim trikrat sklicano. Naj prvo se je cb 1/a2. uri popoldne odpeljal en oddelek v Črno vas. Drugič se ie signaliziral v Rudniku ogenj ob l/29. uri zvečer, ravno, ko je imelo društvo občni zbor; odpeljal se je takoj 10 mož broječi oddelek, toda stopil ni v akcijo, ker ni bil nevaren ogenj, ampak se je le nekaj požigalo. Tretjič se je signaliziral cgenj v smeri proti Igu in oddelek vračujoČ se iz Rudnika, je krenil prett pogo rišču. Pogorelo je v bližini Iga po slopje, v katero |e treščilo, in pogorelo je preden je prišlo ljubljansko gasilstvo na pozorišČe, tako da tudi tukaj ni stopilo v akrjo, ker se je že na potu vrnilo.
— Preprečena nesreča.
Ko so včeraj popoldne korakali katoliški mladeniči po Cesti na južno železnico, bi se bila kmalu pripetila velika nesreča. Ivan Mirtič, 13 let st3r, stanujoč na Hranilnični cesti št 4, je bil t*ko zamaknjen v sprevod in godbo, da ni slikal tramvajskega zvonoa, t*ki dolgo, da mu je prišel za hrbat. DcČ^k je hotel eko Cit: na desno stran ceste, a se je takoj zopet obrnil, nakar ga je električni voz zadel in cd bi. Ko bi bil sprevodnik vozil tako n gio, kakor vozi po navadi po tej cesti in ko bi ne bil sorevodnik v istem trenotku ustavil voza, bi bilo dečka gotovo zmečkalo.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega   kolodvora odpeljali v Amer:ko 34 Slovencev in 4 Mi cedonci, nazaj pa se je pripeljalo 70 Hrvatov.
— Kolo ukradeno. Sinoči med 9. in 10. uro je popustil Franc Histnik, hišnik na K»rlovaki cesti štev. 1 na Koslerjevem vrtu blok ij tvrdke Puh vreden 180 K. Med tem, ko se je H istnik z drugimi gosti za baval, mu je neznan tat odpeljal kolo.
— Neprevidna vožnja Včeraj popoldne je peljal izvoAdek l7an Zupančič v trenotku čez ž-lezniški prelaz na Dunajski cesti, ko ce čuvaj zapiral prečnice. Pri tem je Zupančič zadel z vozom v preČnico in jo zlomil. Šk ,de je 16 K.
— Izgubila  je  neka d ima na Motnem ir^u, ko je kupovala k u *e tino,  s jlnčnik  modre   in bele bt»rve. Nijditelj  naj  ga odda v uiravnišlvu našega lista.
— Brzoparnik „Lo Lop-raine", francoske prekmorske d-u žne, (zaatnp potovalna pisarna F I Štuarda v L ubijan) je odp ul \c H »vri 25. junija in tsr^čno rto^oel v N w York 1 julija Vozil je G lai in G ur
— Društvena godba pr redi jutri zvečer društvenikon c e r t v prostorih restavracije pri »Avstrijskem ceearjuv, Sv. Petra cesta. Vstopnin* za člane prosta, nečlani plaČijo 40 h Z?ččtek ob 8 uri zvečer.
— Hrvačke novice. Društvo h r v a s k i h učiteljic se je ustanovilo v Zagrebu. Društvo si n* merava tudi zgraditi dom za uči teljice. Na ustanovnem shodu se |e razpravljalo tudi o možitvi učiteljic. — Štrajk? Uslužbenci pri zagrebškem »rfamzaju so urcČ.li vodstvu celo vrsto zahtev ter baje osttvi;0 delo, ako se jim zahteve ne lipo*-nijo. — Društvo hrvaških časnikarjev sd ustanovi na jutranjem shodu v Zagrebu —Zaradi hrva ške zastave, ki jo je razobesila neba ladjica v Zidru, je italijanska fakinaža naskočila dejansko kapitana in p Inike. — Hrvaščina pri po štab v Dalmaciji. Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se morajo vae knjige v poštnem prometu v DalmbC |i prevesti v hrvaščino. Ta naloga s« je poverila pjštnemu tajniku L Klane ću.
*   Najnovejše   novice. —
Ljudožrci. V pokrajini Kongo (Afrika) so domačini plemena Bandja naskočili 15 mož hroječo belgijsko stražo. Štiri vojake so ubili, med njimi tudi častnika, jih razkosali ter pojedli. Eden vojak jim je ušel ter pribežal povedat grozno vest v bližnjo postajo, od koder je takoj odšlo 200 vojakov, da kanibale kaznujejo.
— Oskrumba mrliče v. V Meidenhu pri Berolinu so zaprli grobarja in njegova sinova, ker so vse boljše krste zopet izkopavali ter jih prodajali nazaj založnikom, mrtvece pa brez krste zagrebli
— Svojega očeta je ubil v Vratislavi posestnik Fiedler, da mu ne bi bilo treba več plačevati prevžitka.
— Zaljubljen dominikanee. Dominikauec Jarzvnski je zbežal z Lvova s svojo ljubico v Ameriko. Seboj pa je tudi vzel 80.000 K samostanskega denarja.
— Umrl je v Bieloliradu na Ce škem  dr. baron Troskov,  rojen princ Turn-Taxis. Svojemu rodnemu imenu iu stanu pa se je odpovedal ter dobil pozneje baronstvo Troškova.
— Izgredi v jetnišnici. V Kališu (Rusko-Poljsko) so se spuntali kaznjenci zaradi slabe brane. Ravnatelj je poklical vojake in policaje, ki so šli nad puntarje v celice ter jih strašno trpinčili. Nad 70 oseb je v bolnišnici, ki imajo zlomljene roke, noge, rebra ali iztaknjene oči. Tako poročajo — nemški listi.
— 0 nesreči parnika ,Norgei Parnik je vozil izseluike iz Kodanja v Ne\v-York. Vseh potnikov je bilo 6\)47 med njimi 236 Rusov. Rešilo pa se je samo 27 oseb.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 6. julija. Vojni minister razglaša, da je neosnovana vest, da je bil v Pešti zaradi novega brarnbnega zakona in vojaškega kazensko pravdnega reda.
Gradec 6. julija. Gospa Her vay je v bolnici spisala svoje memoare, ki sav kratkem obelodanijo.
Madrid, G julija. Ministrski predsednik M aura je zahteval dovoljenja za sodno preganjanje poslanca B a n o n a. Prezident zbornice Rom ero je izjavil, da toga predloga ne pripusti in je zaključil sejo, ker je večina uprizorila vol i k škandal.
London 6« julija. Neki parnik je na morju našel čoln, v
katerem je bilo 17 oseb, vse ponesrečenega  parnika ..Nor«;,
Rusko-japonska vojna.
Petrograd <; julija. Rusko vladivostoško brodovje je severno od Gensana trčilo ob japonsko brodovje. Vnela se jo bitka ki je imela za Ruse ugoden uspeh
Petrograd r> julija. Armada ^onerala Oku se umika pre-J 1 »asi, očividno z namenom, da se koncentriia pri Po rt-Arturju
London 6 julija. Ruska tor pedovka »Poročnik Burja-kov" je v soboto zapustila Njučvang in se vrnila v Port Artur.
London <>. julija. Japonci zojirt dve diviziji rojajftn Nagasaki}* odprariU na boji-
London G julija. „Dai!y Newsu javljajo, da rabi Kuro-patkin 132.000 mož za varovanje železnice in dru gih komunikacijskih sredstev, vsled če.sar še nikakor ne more začeti ofenzive Železnica je za Ruse veliko važnejša kakor Port Artur.
Bratje Sokoli!
s$ 11 S
^'■^^ Stanovanjski odso«
ljubljanskega „Sokola" in,u v četrtek, dne 7. t. m. a| 9. uri zvečer redno svojo scj° i.Pri roži".
Člani tega odseka so naprošeni tem potom, da se polnoštevilno udeleže te važne seje.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se da tako mnoge stransko porabiti, nego ,.Mollo-v« framo* Z£>irij<* in sni", ki je takisto bolesti uteBj-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da ao priliva kopelim. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji puftilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. HOLI*, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchiauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M O L L-»»v preparat, zaznamovan z varnostno nan-ko in ped-pisom. 6 8-9
K3T yrm^i odvafal-
m« kapljica, krogljice in grenčice delujejo drastično in s tem škodujejo organizmu. Nasprotno pa ctfinli na tinktura te k ti 1'iHMi'JtM i*, i-folija f Mjjutttjum tuš Mtunajski resti krepi organizem tudi po neprestani porabi. Zunanja naročila po 5 povzetju. 1^64—7
strjeno in ich^eče
na previja J^pžo
belo in nežno.
Dobi se povsod.
Ogljikove kisline in zdravje pospe-šujocih snovi
«i»J !M»£-u£ej      ni dni iftMUtt votltt
je dokazano
a a
i
,£e Griffoti'
najboljši cigaretni papir.
18
Uobivu Me pomoli.
671
C !
' 1.1.ion okm ...» Jo »rtu • jMif^ani.n
Br/jr Videne žitne kave
?o»tna 6 »t pomitjk« A K tO ti Ir.nuđ.
DOMAČI PRIJATELJ"
—*m adjMMfeM iMttMM »uMi«* «■.».»>
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje iftiftjboljtse urlziianti
Taauc-chiaiii Mtnra
katera okrenrtijr I Mula*«*, odstranjuje luelte in prr|»r«?ruj» • danjr I m m.
1 rtteltlt-nlett x navodom I 14.
Razpošilja se z obratno poato De manj kot dve steklenici
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, špecijali' tet, najfinejših parfumov, kirurgičniti obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Resljaia cesta it. 1
poleg novozgrajenega Pran Jožetevega jabiL moata. 37—2i
Otroke odvaditi od prsi je poleti težje nego v kakem drugem letnem času, ker otroci pogosto po kravjem mleku obole na želodcu ali črevih. Zato dajejo otrokom izpočetka rajši kravje mleko, pomešano z re:ko juho Kufekejeve moke za otroke, ki postane po njej kravjo mleko bolj pre-fcavno in bolj redilno. S tem dosežejo pravilno probavljanje,1 najboljše varstvo proti poletnim obolelostim.
Darila.
U^c^vmfctvu našega lista so posi.. : Za družbo sv. Cirila In Metoda: Ženska podružnica C. M. v Krškem udnino pro 1904 v znesku 72 K. — Gosp. Jožef Tratar, učitelj v Mokronogu. 16 kron 6*5 vin., nabrala gospa Matilda Starič ob priliki „fer-derbanega" kresa kot skupiček za potico in cigarete. — Skupaj 88 kron 66 vin. — Živeh!
Za Prešernov spomenik: Gosp. Makso Pirnat, profesor v Idrji, 5^ kron, kot polovico čistega prebitka od koncerta čitalnice dce 21. junija 1901 prirejenega v ta namen.
— Živeli!
Za Vegov spomenik: Gospod Makso Pirnat, profesor v Idriji, 50 kron, kot polovico čistega prebitka od koncerta čitalnice dne 21. junija 1904 prirejenega v ta namen.
— Živeli!
Zahvala.
Odbor ,,Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem** si šteje v prijetno dolžnost, izreči tem potom vsem, ki so pripomogli, da je društvena veselica na r0sojah** dne 29. junija t. 1. tako lepo uspela, svojo najprisrčnejso zahvalo. V prvi vrsti se zahvaljuje slav. del. pevskemu društvu rSlavecu za prijazno sodelovanje ter vsem čast. darovalcem lepih dobitkov; dalje vsem cenjenim gospicam za trudolju-bivo razpečavanje srečk, razglednic in ko-riandolija, kakor tudi slav. občinstvu sploh, ki je aašo veselico posetiti blagovolilo ! — Srčna hvala vsem!
Odbor.
Borzna poročila.
LjubSjjansKa
..Kreditna banka" v	Ljubljani.	
Dradni kurzi duna). borze 5. julija		1904.
		filfkffO
i 8* c majeva renta    .   . .	89 35	9955
: , srebrna renta   .   . ,	^9 25	9945
avstr. kronska renta	9&*30	99-50
4L j     „     zlata „	1 8 35	i 18 5-,
4 o ogrska kr^ns^a „	97 15	G7'36
4L o          zlaLa „		118-50
. , posojilo dežele Kranjske V ,°'o posojilo mesta Spljet	lOCr—	H.*0*75
	100-25	101*25
■ ° c      m Zad^r	| 100*-	10f> -
'V  bos.-herc. žel. pos. 1902	ki :.65	101-85
čeSka dež. banka k. o. .	^9 m	100* -
4%     m     ■•      *»    2-°- '	99 60	99*90
-i1 j; o zst. pisina      d. hip b. V ,•/, pe§t.  kom.   k.  o. z	101-70	102-20
		10760
10\, pr.	10660	
41 a'.czast. pisma Innerst. hr.	lul —	108.-
***/,•/•    m     n  odrske cen.		
dež. hr. ...	] icxrWJ	101 -
a1 i° c ■  pi&- Ogr. nip. ban.	! 100-	101 —
4' /0 obl. ogr. lokalnih že-		
leznic d. dr. . .	100-	iui* -
-     o obi. češko ind. banke	99*75	;oo --
prior. Trst-Poreč lok. žel. 1	9hb:	
prior. dol. žei.     .   . .	99*-	UXr—
9      „    iuž. žel. kup. 1 »Vi	3* 0 15	302*16
1» 3° j avst. pos. za žel. p. o. .	»•0 70	101 70
•»rečfce		
Srečke od 1. 1854 ....	—	—*—
„ „ lSBOVi    •   ■ .	181 50	183 50
„ „1864	267 -	61 —
„ tizske......	161 50	16360
zeru. kred. I. emisije !	! 296	306
i,     „    „   a t,	290	297 50
,    ogr. hip. banke	268 -	273 - !
srbske a trs. 100"—	9(1	93 80 i
..    turške .      .      . .	129 35	'30 35
Basilika        jrečke .	S»90	21 90
Kreditne „	4 8 —	.68-
Inomoške	78- -	82 ČO
Krakovske „	78 -	81 80
Ljubljanske .,	66-	70 —
Avst. rud. križa,,	— -—	—•—
Ogr.    „      M „	29	30-
R jioifove	98	72-
Salcburskt „	75 -	795')
Dunajske kom. ,,      .   . .	E08 —	518
		I
Južne železnice	79 50	80 50 1
Državne železnice	-134 75	3576 i
Avstr.-ogrske bančne delnice	1623 —	1633 - !
Avstr. kreditne banke	642 2	34326
Ogrske     „         „       . .	750* 0	761*60 !
Živnostenske „	249 5« i	250*50 i
Premogokop v Mostu Briis	616	6J6
Aipinske montan	4vH 2* 2147	4 826 j
Praftke žel indr. dr.		2157 -
Rima-Maranvi.....	m bo	A92R0 j
Trbovljskt prem. družbe .	30	307 -
Avstr. orožne tovr. dnižbe	83	487 - j
Češke sladkorne družbe , ,	1&2 —	?53
Valut«		|
G. kr. cekin	u-aa	u-36 ;
20 franki    . .	1901	1903 '
SO irarke ....	;i>	?3 54
Sovereigns .	2 PO	23-88 f
Marke     . .	11727	1J750 :
Laški bankovci             , .	9510	9ft*3o :
Kublji        ... -	253	-54— 1
Dofanjl..... ,J	4-841	5-
Žitne cene v Budimpešti.
lne 6. julija 1904. TVf»utln.
PSeraica za oktober    . .
Rž „ oktober 1904 . Koruza „  julij 1904  . .
n   avgust  .   . . „  maj   .   . . Oves        oktober .   . .
KfVliUv. 5 vin. višje.
50 kg K 8-88
50 50 50 50 BO
6 6 5* 18 5 31
5 5'-)
6 19
ieteorologjićao poročilo
55 Ca* a ooazo ^ j vama	Stanje baro-metre v mm,	5 8		
5 & zv.	736 6	17*	A szahod	pol.oblač.
6 i7. 6\	737 2	160	sl sever	oblačno
^ 1*3. pop	738 U	182	al. sszah.	oblačno
Sprejema zavarovanja človeškega živ-ljeuia po najraziiourrttnejših k{»mbiua-cijah pod tako ugodnimi pogoii, ko n»fcena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje in smrt z zmanjšuiočimi se vplačili.
Vtak čian ima po pretoku petih let pravico do dividenda.
9T
**or *3^1 m rxi x\ Bu z, w% ""aro"7c*.ina t> a. n ^ e*. ^ F ra-^i. Rez. fondi: 29,217.694*46 K. Izplačano odškodnine in kapitalije: 78,324.623*17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a i««»i4ozl bIo%aiiflio - narodno uprn%ro. 3-76
Via pojMUil« d»je.
Generalni za&top v Liubfljani), &*'#ar pisnrn** w* v i^stn^i banAa^j bi5i
■
Zavaruje poslopja in premičnino proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne
namene.
*»*-,l4*SSl£Si^^
za trgovino z mešanim blagom, po-
popolnoma izurjeno, ki je že službovala v enaki trgovini, sprejme takoj tvrdka
M. Elsner v Litiji. i
IriBvsH poči
železninske stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika, z lepo ročno pisavo, vojaščine prost, se sprejme.
Ponudbe  na  upravništvo „Slov. Naroda** pod „Zvest". 1854-2
Iščem za takojšnji nastop
kleparskega pomočnika
m
iz dobre hiše. 1876 — 2
Leopold Lebar
kleparski mojster na Bledu.
Za prihodnje šolsko leto se sprejmeta na 1871- 2
hrano in stanovanje
eden ale dva dijaška.
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Muhe so zopet sitne!
Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrliČev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo človeka in žival.
Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh
Janglefoot".
Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—151
Glavna zaloga za Kranjsko:
Edmund Kavčič
z= v Ljubljani. =
to
Vsaka dama
dobi trajnega dela kamorkoli na dom. — Pojasnila daje zastonj J« FKLHL \T Kralj rte m C-rndcu na Češkem št. 917.
Odda se v drugo roko
,, Ne je Freie Presse" in „Reichswehr"
v kavarni Marzollini
sv. Jakoba trg (Virant).  1890 1
Mesečna soba
za enega ali dva gospoda se takoj odda.
Poizve se pri 1903—1
FR. IGLIC, Mestni trg 11.
Jurist
slovenske in nemške stenografije popolnoma zmožen, išče trajne službe v odvetniški ali kaki drugi pisarni.
Ponudbe pod „Trajno" na upravništvo nSlov. Narodau. 1861 I
v v t
%    H?    M,   #   iS   # *P ^iP t/V:
1874 2
Slovenci in Slovenke
fsv v prid družbe
sy. Cirila in Metoda
ki je najboljše sedanjih kakovosti. ====
i
Dovoljujem si vsem slavnim c. kr. uradom, županstvom in častitemu občinstvu vljudno  naznaniti,   da   »odem tiskarsko obrt svojega  pokojnega  soproga  gospoda « Adolfa Kleina, tvrdk
EIN & KOMP.
v nespremenjenej obliki vodila naprej
Zahvaljujoč se za cenjeno zaupanje, katero ste skazali mojemu pokojnemu soprogu, prosim taisto tudi meni ohraniti, ker se bodem v vsakem oziru potrudila zadovoljiti p. n. naročnike s solidno in točno postrežbo.
S spoštovanjem
pp" Popravila
šivalnih strojev vseh sistemov se pre vzemljejo in prav ceno in dobro izvršujejo*   prodajajo  se tudi različni deli strojev,  šivanke  in  olje  za mazanje.
SINGER Gte.
šiv. strojev del. družba v Ljubljani Sv. Petra cesta »tev. 4.
Lepo meblovana
mesečna soba
se odda s 1. avgustom na Miklošičevi cesti blizu justične palače. 1^9—3 Več se izve v trgovini M. Žargi.
Bolniški strežniki.
V bolnici v Tolminu dobe dela
izurjeni bolniški strežniki.
Prepisi izpričeval naj se pošiljajo „stavbni bolniški blagajni11 v Tolminu.
Poleg nemščine se tudi želi znanje slovenščine in italijanščine 1877—3
Premnogo priznanj in diplom.
Hugo Vit Jung
Uvoz Trst. Izvoz
Razpošilja  6e carine prosto in popo nema brez vsakih struSkuv.
Najboljša kava 5 t:
1 kg po K 4*90, 6 —, 8 —, 10    , 12 —.
Caj Nai Olje
Namizno olje
.£5 kg. po okoli :so K)
, za cerkvene svetilke
(sodček okoli 30 litrov (2o kg.) po okoli 2.^ K O      <s viček priirerorra '6'  Jitr v ■ iUn dalmatinska, istrijanska, italijanska Brundizij) rdeča (krvna ah beia, pnstno prirodna, najfinejše kakovosti lw do 2u K
Za pristnost blaga jamčim
Skrbna postrežb*.        1011 13 Cenik zastonj in poštnine prosto
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t dr v vsakorsm izpeljavi Že 30 )et so najbolje priznana Priznana tudi kot na.bolj&i in naj-frpežne:,ši i^delc*^ Največja prihranitev <oriva Specijaliteta: Stadilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kevarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Gl?vni katalog frank o proti u\ »poslani naroki. MS—M
Tofarna za štedilna ognjišča „Triumph"
13,    3-orea*« ^-r-stri'tko.
Zgodovinska povest
n   n nI n m I«
p
(ponatis iz „Slov. Naroda**)
W*W je izšla!
Ta povest je; izhajaje v nSiov. Narodu**, vzbudila muogo p«»zt>rnosti in Živo zanimanje po vsej deželi ter hm jo morali ua mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Schwentnerju v Ljubljani.
Iztis po K la60, po pošti K I-80.
Dobra kuharica
je izšla je izšla
v založništvu Lavoslava Schv/entner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
01>se?a na 576 straneh več nego l^UU receptov za pripravljanje najokusiejsih jedi domače in tuje Kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjažkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-harskih knjigah nenavadne opreme, m k..n : vaična go8oodinja zaradi njene cene, ker ni nič <lra*ia. MM znane nemške kuharske kmige. 282—dO
i.* vCbr&jsnja t«Taperat ni a: 10*6, t   19 4    Edoknna v «4 arah : 0*8 .
JQ
06
40
26
Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega
ovina z mešanim blagom
v zvezi z gostilno
0
na -Oo i^^> ir* j »lx «3*xx se odda za dobo več let v najem.
Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi pro stori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d.
Naslov za ponudbe pove upravništvo „Slov. Naroda".
1482-14
Ljubljana
G\
Ljubljana
IVAN TERDAN
slikar in pleskar 1H01-9
Ljubljana, Vegove ulice št, 8
se priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za izvršitev vseh v svojo stroko spadajočih del po najnižjih cenah.
Po visoki kralj, deže-nu vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo alkallško — inut-iati^ka
^—r in B B
O
Pariška svetovna razstava 1900.
-j
ni samo najboljša in najzdravejša ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
zdravilna ^rodLa ^
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočeua in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), ste*lih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
■v«
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
„Upravitelstvo vrelca Apatovack e kiselice"
Zagreb, Ilica št. 17. 487-41
Dobiva se po vseh iekarnah, drogerijah, restavra^ cijah in gostilnah.
V £ENTIFRlcE
4 ■- .•-»-••i*
Sveta« nastavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 972—27
priporoča za blago- i voljni poizkus
ANTON STACUL
v Ljubljani.
K 120!
co
gr
co co
S)
Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4.9—27
Franc Čuden
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure .Union1 v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji
£jubljana, Prešernove ulice
nasproti frančiškanskega samostana.
Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža.
Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pende I) ure
z dcneČim bitjem v krasno izrezljanih omaricah.
Največja zaloga briljantov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (faconah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega.
MT „Cene niso pretirane".
Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in druge, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari.
Jako primerna in porabljiva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
m
m m $ m m m
m
i« i®
m m m m m *
*
$
*
m *
m
Da omogoCim ta prijetni (in koristni sport v vseh krogih,   dobavljam za samo K 120 novo kolo pismeno garancijo vštevši acetilenovo svetilko, zvonec in orodje. S prostim tekom in zavoro zadaj 24 K več Nova kolesa: orožna, HelikalPremier, Gre-ger po izvirnih tvorniških cenah.
!!! Rabljena kolesa!!!
samo kvalitetne znamke po K 75 in 8°, skoro nova K 86 do 95 Mična damska kolesa posebno ceno. Zunanji gumijevi ovoji K 7, 8 in 9; zračne cevi K 4 do 5; ve«h dimenzij Reithofer- Kontinental. „Dunlop-plašči 12 K. cevi 6 K; acetilenove svetilke K 8, 4 in 5, zvonci 80 vin., avtomatski zvonci K 220. sedla K 5. 4ueine teleskopske sesalke K 2, nožce sesalKe K 3 do 4. lonček emajlnega laka v vseh barvah po K 1. Citonicel za brzo ponikljanje lonček K 2. Razpošiljam samo proti povzetja, za gotov denar ali Če se znesek pošlje naprej Cenovnik zastonj   Biciklji in šivalni stroji.
M. Rrtindbakin, Dimaj, 9.
Liechtensteinstrasse 23.   1691 4
Jranc Stupica
Ljubljana Marije Terezije cesta f.
i Ančnikov. hiši zraven ,Figovcak
priporoča slamoreznice, mlatilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnice, pluge
in brane najboljšega izdelka; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, »vinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvijake žage in kotle za klajo In žganje-
Hortlttiicfl in Konmniriin-Hl železniške šine in traverze, poljski mavec. 1109—12
lll/ncNko   1,'NftmLo in It I Ju-rH% nic-MrK.lto «»r«»dj«
ter vse druge, v železno stroko spadajoče predmete.
Vedno velika zaloga
špecerijskega blaga.
♦OvvOv40(vO(vOW^^
Stedilno voščilo za pod
? za mehka kakor za trda tla, neprekosljive kakovosti
g prlporora 4 1353 -2
i Henrik VVibbe. izdelovalec barv in lakov
i ■
I     v Ljubljani, Sv. Pet a cesta štev. 2.
Jvv^vVAvs^vsJfrKA AAvwvvWCv^tv^4Xv^^
Gorica«      ffHtnaiigno zdravižče. Q
JCotel „Siidbahn"
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. Hotel prvega reda. V hotelu in dependa? ci nad 70 sob in salonov. Lastna električna razsvetljava. Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom m po potreb;. Velik park, pretežno z eksotičnimi rast hrami. Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. .......... V hctelu je obsežna knjižnica..........
1815 3
Ces. «r. avstrijske    ^    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnico v Beljaku.
Ivrcid im ^osa^eg* rod.a*.
veljaven od dne L junija 1904. leta. ODHOD IZ TjJUBLJANE iuž. kol. P'nOGA CBZ TRBIŽ Ob 12. uri %Hm\ r Viak v Trbiž, Beljak, Celovec. Pranzen.-l 3te, I/j m at, Monako*, o, Ljubno, čez Solatna! v Aussee, Solnograd, čez K^in-Reiflin,   v Steyr,  v Lcc, na Dunaj via Amatettan I 6 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. jun'ja do 18 septembra ob nedeljah in praa mkih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vkk v Trbiž. Pontabe*. Beljak, Ceiovec, Frani teste, Ljubno. Dunaj, čez Selzthal v GolttOgfd,  toOOM st, čez Kiein-Reiflmg v  Line, Bu dejevice, Plzen, Marijine vare,  Heb, Frtncove vare.  Karlove vare- I Amstetten na Dunaj. — Ob 11. un b4 ro dopoldne osobni vla& v Tnkk.     n tabel, Bc Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldn m vlak v Pod&art
Kropo le ob nedeljah in praznikm od 2 junoa naprej. — Ob 6 uri m j.t popoMM os via*w v Trbiž, Beljak, Puntabelj, Cei<»v^c, Fran*ensitN« c  Monakovo, Ljubno, čez Btlsth v   Solnograd. Utrt CiMtain,  Zeli ob  jezeru, Inomost, Bregonc, Čarih, Genevo, Pariz, čez Klein-lUjining v btejr. Line, Budjevce, P\z< rijine vero   Her»: Fran.- w« v
Karlove vare, Praj:0 (Ljubljana Lmc-Praga direKtni voz L in II. razr    Lipsko, na D. a čez Amstetten. — Ob 10. u^i ponoči osobni vlak v Trbi?. Beljak, Franzeroleste. Inom « Monakovo »Ljubljana Monakovo dirofcrni voz 1. m II. razreda). — PROGA V NOVO M£^ IN  V KOČEVJE.  Osobni vlaki   Ob 7. uri 17 m zjutraj  v Ncvomesto, Stražo T^ Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne: idtotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne os-.bni vlak v Gvosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. ari H m ..večer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. koi. PROGA IZ TRBIŽA. Oo 3 ari 26 m zjutraj  osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo    Monakovo-Ljubijana d rektni voz I. in II, razr.; lnomoat Franzensfeatc. Solnograd, Lir.'. c?ieyr, AOMM, Lc| •_elovec, Beljak.   —   Ob 7. ari 1^ n: zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob U. ur  10 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez iimt Umi, Lipsko, Karlove vare, Heb, Maniinc Prago   Praga-Linc Ljubljana direktni voz 1 in II. razr),   Pizen, Budejeviee, Bolnogr; Line, Stevr, Pariz, Gcoevo. Curih, Bregenc, lnomost, 2iell i>b jezeru. Lend-U&titein. Lj -Celov*c. Šmohor, Pod tabel.   -    Ob 4. uri 44 m popoidJM osobni viak z Dunaja. Ljnbna Belzibaia. BeljaRa, Cesovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfenia, Pon*abla. — Ob 8. ur* oO ni zvečer z Lese-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej   —  Ob b. uri 44 m zvečer oe<.bm viak z Dunaja,   Lipskega,  Prage,  Franzensfeste,  Kari -«nh fl Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljuonega. Beljaka. Celovca, Pt.:jtabla, otiz S«izthal l mosta in Suinograda.   —   Ob 10. uri fU m ponoči osobni viak s Trbiža l»d 2. junija I 18. septembra ob nedeljah in praznikih.  --  PROGA IZ   NOVEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni viaki: Oo 8. uri 44 m zjutraj iz Novega m-.ata in Kočevja, ob 2. uri  H db | poidne iz Straže, Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob H. uri oo m zvečer istotak. Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega cd 2. junija do 18. septembra o) deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE d-:, k:-!. V KAMNIK  Mešani viak 7. uri 28 m zjutraj,  ob 2 ur: 5 ra popoldne,  ob 7. uri 10 rr zvtčer.      Ob 10. nr> -5 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih.   - PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA Mešani viaki: Ob 6. un 49 m zjurrHJ, ob 10, uri .r>9 m ^opoludne, ob 6. nn U na zvč. OL 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeijah in praznikih. — Oas prihoda in odnoda je ozn po 8rednjeevr*. pejakon času ki je za M min pred krajevnim časom v Ljubljani
- 3^
ris:
Cunard Line
Vozna cena
1887--'
3(100
LJUBLJANA-NEW-YORK
8 prosto hrano in pijačo ter 100 Itg proste prtljage —————— že od Ljubljane
Prihodnji odhod a. julija 1904 zvečer in pozneje vsakih štirinajst dni —————   Pojasnila in vozne karte pri —————
F. N0WY, Ljubljana, Marijin trg št. 1
^ v.
trti
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan io čro.
Sočnost in dobri kus pridobivata temu izdelku priznanje fMga občinstva.
gflp" Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočneje izvršujajo.
Velika zaloga najfinejšega nasiadnega peciva,
biškotov in suhorja. mm
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 .6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic.
Higieniski transportni vo/ovi /a kruh in perivo.
-J
■
J i
-i-
Audaiateii iu odgovorni urednik: Ur. Ivan 'Pav t ar.
i«atftniua in tisk „Narodne iiakarne*.
9J