Uredništvo m uprava: Ljubljana, Knafljeva ul. 5, telet 55-22 do 55-28, za oglasni odd. 38-36, za ljubljanske naročnike 24-63, za zunanje naročnike 38-32. — Poštni predal 29, — Tekoči račun Narodne banke 601-90321-t).
LETO L, ŠTEV. 5
Iijubljana, ponedeljek 4. februarja 1952
„POPOLNO SOGLASJE“
med Edenom in Sc human oni
V poučenih političnih krogih v Parizu se je dsnes zvedelo, da so fian-coski držaivniki zadovoljni z Edenovirr obiskom, ki je že tretji, od kar je postal zunanji minister Velike Britanije. Sedanja francoska vlada je- prišla v zaaato spričo težkega problema Nemčije in nemške udeležbe v evropski obrambi, kar bi utegnilo hkrati z gospodarskimi vprašanji in neprijetnim položajem v parlamen'u vsak čas privesti do ponovnega izbruha krize. Podoba je, da si britanski konservativci spričo izkušenj v prejšnjih mesecih prizadevajo, da bi Churchill vodil politiko tesnejšega sodelovanja s Francijo. Kafer.i tukaj tr.dij >. p dpir

pr?*
* ’ ^S||p'
L	.
I
>	- - *
Robert Schuman, francoski zunanji minister
Razstava naš© iis'štet'š'sšsks fotografije v Strassfcoinrgy
Strassbourg, 2. febr. (AFP) V prisotnosti jugoslovanskega konzula v Metzu Staneta Kolmana in ravnatelja jugoslovanske agencije za informacije v Parizu Voje Rakoviča je bila danes na, strassbourški univerz: odprta razstava jugoslovanske umetniške fotografije. Otvoritvi razstave, ki je pod patronatom rektorja Akademije Reneja Huberta, so prisostvovali dekani fakultet in številne visoke vojaške in civilne osebnosti.
Poučeni krogi napov edujejo tesnejše sodelovanje med Veliko Britanijo in Francijo Tudi Angleži proti takojšnji vključitvi Nemčije v Atlantski pakt
Pariz, 3. februarja.
VČERAJ SO SE V PARIZU ZAKLJUČILI DVODNEVNI RAZGOVORI MED ZUNANJIMA MINISTROMA VELIKE BRITANIJE IN FRANCIJE. SPRIČO TEGA JE RILO OBJAVLJENO SAMO KRATKO SPOROČILO. KJ GOVORI O »POPOLNEM SOGLASJU« GLEDIŠČ OBEH VLAD.
Eden francosko tezo. da za sedaj še ni primreno pustiti Nemčijo v Atlantski pakt. Prav tako je sprejel tudi zahtevo francoske vlade, naj na sestanku v Lizboni ne bi obravnavali vprašanja nemške udeležbe v evropski obrambi. S tem bi bilo to delikatno vprašanje vsaj za nekaj časa odloženo, nova francoska vlada pa bi poskušala, da bi do neke mere utrdila svoj politični položaj.
Bližnja londonska konferenca naj bi vsekakor odgovorila na vprašanje, do kakšne mere bi radi konservativci obnovili britansko-francosko povoza-
nost, da bi le ta imela vidnejšo vlogo v mednarodnem dogajanju. Medtem se Francija pripravlja za trojno konferenco v Londonu in na sestanek severnoatlantske organizacije v Lizboni. Quai d’ Orsay si bo prizadeval, da Se ne bi Adenauer udeležil londonskega sestanka treh ministrov vsaj toliko časa ne, dokler ne bodo skušale zahodne velesile izgladiti svoja nesoglasja, Na drugi strani sodijo v Franciji. da bo lizbonski sestanek precej važen, kar potrjuje tudi odločitev, da bo francosko delegacijo vodil novi predsednik vlade Edgar Faure.
PRED ZAČETKOM POGAJANJ
med Anglijo in
Britansko poslaništvo v Tiairu je že prejelo potrebna navodila — Prva seja nove egiptovske vlade — Zahteva vlade ZDA
Kairo, 3. feb. (Un. Pr.): Nova egiptovska vlada je imela sinoči prvo sejo pod predsedstvom Aii Maher paše. Obravnavali so vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z možnostjo, da bi prišlo do pogajanj med Egiptom in Veliko Britanijo, ter predio? ZDA Velike Britanije, Francije in Turčije o ustanovitvi poveljstva za Srednji Vzhod-
Uradno sporočilo o sestanku prav,, da je vlada razpravljala o notranjih zunanjepolitičnih in gospedarskin vprašanjih.
Kljub izredni rezerviranosti krogov se je zvedelo iz dobro poučenih virov, da je britansko veleposlaništvo v Kairu dobilo navodila, katere ukrepe naj predlaga egiptovski vladi kot prvi pogoj za začetek pogajanj. Vel. Britanija med drugim zahteva, naj bi
Evropskei vojska brez
vrhovnega poveljnika
Eisenhower ne bo skoraj vrnil v ZDA — General Gruenther njegov naslednik?
Pariz. 3. febr. (AFP) Izjava kanadskega ministra za zunanje zadeve Lastera Fearsona. predsednika Sveta ministrov Organizacije Severnoatlantskega pakta, da se bo general Eisenhower skoraj vrni’ v ZDA. je očitno presenetila obveščene kroge v vrhovnem poveljstvu Atlantskega pakta v Evropi. Take izjave namreč niso pričakovali tako kmalu, menijo pa. da je vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi verjetno osebno zahteval vrnitev v ZDA in s tem v zvezi spominjajo na Trumanovo izjavo 11. januarja t. 1-, ko je preztdent ZDA dejal, »da bi general Eisenhower mogel dobiti investituro republikanske stranke za bodoče predsedniške volitve, bi ga morali osvoboditi nje-
Češki graničarji vdirajo čss snejo rss Bavarsko
Hoff, 3, feb. (AFP): Po sporočilu nemške obmejne policije je pretekli torek na bavarsko čehoslovaški meji 7 čehoslovaških graničarjev prodrlo v bližino mesta Hoff na bavarskem ozemlju, kmalu nato pa so se sami umaknili.
Nemška policija poudarja v svojem sporočilu, da so čehoslovaški oboroženi graničarji v zadnjem času večkrat kršili bavarsko ozemlje.
Reuter poroča, da je belgijska vlada zahtevala danes cd čehoslovaške vlade, naj odpokliče svojega vojaškega odposlanca v Bruslju. Po uradnem sporočilu belgijske vlade je čehoslovaški vojaški odposlanec Miroslav Chopek zbiral vojaške in gospodarske informacije na način, ki ni dovoljen v diplomatski praksi.
govih vojnih obveznosti.. • Eisenhower ne bo zamenjan, dokler tega ne bo sam izrecno zahteval.«
Bodoči naslednik na položaju vrhovnega poveljnika za Evropo pa bo, tako vsaj menijo obveščeni krogi v vrhovnem poveljstvu, general Alfred Gruenther, dosedanji načelen ik generalnega štaba Evropske vojske.
egiptovska vlada zavrnila zakonski predlog o oborožitvi prebivalstva, ki ga egiptovski parlament še ni sprejel: dalje zahteva naj bi odpravili odredbe o kaznovanju ceeb, ki sodelujejo z Angleži, ter ukrepe proti »osvobodilnim bataljonom«.
Politični krogi v Lontbnu sodijo, da je tudi ameriško zunanje ministrstvo zahtevalo, naj Vel. Britanija nemudoma začne pogajanja . z eaipotovskc vlado. Ti krogi izjavljajo, da je ameriški zunanji minister Acheso.ii mnenja, da bi se morala ta pogajanja začeti na temelju predloga štirih vele. sil o ustanovitvi poveljstva za Srednji vzhod v skladu z razgovori, ki jih je imel pred kratkim o tem vprašanju z britanskim zunanjim ministrom Edenom.
Egiptovska nacionalna fronta. g!e de katere se je smatralo, da je dokončno ustanovljena, je postala, kol kaže, dvomljiva zaradi stališča opo-/.icionalnih strank. Samo vafdisiičnu -traiika, ki ima večino v parlamentu, je privolila v formulo, ki jr re predlagal predsednik vlade Ali Maher paša. Predstavniki opozicio-nalnih strank — ustavni liberalci madisti, nacionalisti in pristaš -tränke Kotla — postavljajo sedaj pogoje predsedniku vlade in zahle vajo, da se mora uvesti preiskave ■■) odgovornosti za nerede, ki so s< pred osmimi dnevi pripetili v Kairu Nadalje zahtevajo, da se mora ugo toviti, ali je kaka politična strank; sodelovala pri teh dogodkih oziro ma ali je zanje odgovorna.
VREME
VKL.liL.N3AU rUaUULU
HIDaOMETfcOKOLOSKE SLUŽBE
Stanje 3. februarja: Med tem ko se nad
Alpam: še nadai.je vzdržuje sekundarno področje visokega zračnega pritiska, prihajajo iz zahoda nove frontalne motnje, ki bodo povzročile prehodno poilaošanje vremena. Danes je v Sloveniji pretežno lepo vreme z meglo po kot.inan. Najlažja temperatura je bila v Mariboru in Slovenjem Gradcu —22P
Snežne razmere 3. februarja ob 7. uri: Planica 130 cm. pršič. temp. —17°, Jezersko 110 cm pršič. temp. —15". Celje 53 cm. temp. —16°. Maribor 80 cm, temperatura —21’. Postojna 27 crn. temp. —140. Novo mesto 42 cm. temp. —5'’.
Napov#ü za ponedeljek. Ponoči nekaj snežnih padavin, čez dan pretežno lepo vreme z menjajočo oblačnostjo. Temperatura ponoči do —15°. čez dan do 5<>. — Prevladovali bodo zahodni vetrovi.
Wesslselos o a obisku v Turčifi
Menderes, predsednik turške vlade
Ankara, 3. feb (AFP): Sinoči so se končala pogajanja med podpredsednikom grške vlade Venizelösom in tur-
ČSR in revizija italijanske mirovne posrodbe
Pariz, 2. febr. Češkoslovaška vlada je danes izročila italijanskemu poslaništvu v Pragi noto v odgovor na italijansko noto glede revizije mirovne pogodbe z Italijo.
Češkoslovaška vlada navija v svoji noti iste argumente proti reviziji, kakor so jih navedle Sovjetska zveza in njeni sateliti.
25 milijonov Indijcev brez
posla
New Delhi, 3. febr. (Tanjug) Število registriranih brezposelnih delavcev v indijskih mestih se je lani povečalo za 14 odstotkov in doseglo doslej najvišjo številko —- več kot poldrugi milijon brezposelnih. V to število so vračunani samo tisti brezposelni delavci, ki so bili lani po odpustitvi registrirani pri državnih oblasteh. Ta statistika ne podaja celotne slike brezposelnosti v Indiji, saj je sedaj po neuradnih podatkih v Indiji nekaj več kot 25 milijonov brezposelnih.
škimi državniki. Sklenjeno je bilo, da bodo ustanovili mešano turško-grško komisijo s sedežem v Ankari, ki na; bj imela nalogo urediti več vprašanj ki zanimajo obe državi, n. pr. vprašanje ribolova v turških vodah, trgovinske bilance itd. Po poročilih iz neuradnih virov so se predstavniki Grčije in Turčije sporazumeli, da borL zahtevali preložitev zasedanja Sveta atlantskega pakta, ki naj bi se začelo 18. februarja v Lizboni. Preložitev zahtevajo zato. ker posamezne države članice do tedaj ne bodo utegnile ratificirati odločitve, da sta Grčija in Turčija sprejeti v atlantski pakt.
Turški zunanji minister Fuad Ke prulu je sprejel povabilo grške vlade, naj obišče Atene.
Ameriške pomoč Perziji
New York, 3. febr. (Tanjug.) V proračunskem letu 1951/1952 bo Perzija v okviru Trumanovega programa pomoči nerazvitim državam dobila od ZDA 23.450.000 dolarjev V prejšnjem proračunskem letu, je Perziji dodeljena pomoč znašala 1,460.383 dolarjev. Kakor meni United Press, veliko število siromašnih Perzijcev še ni moglo zapaziti velike spremembe, vendar je upanje da se bodo njihove življenjske razmere zboljšale. Prav tako trdijo da doslej še ni bilo izboljšanja zato, ker je Perzija izgubila dohodke od petroleja.
Od približno 25.000.000 dolarjet ameriške pomoči bo Perzija pora bila za dvig kmetijstva 13,000.00f dolarjev.
Poleg ZDA podpirajo Perzijo tudi Združeni narodi ter ji dajejo na razpolago strokovnjake za gozdarstvo, civilno letalstvo in vodno gospodarstvo. Razen tega izkazujejo pomoč tudi številne zasebne organizacije.
Napredek v Pan Hun domu Ka boj išču razmeroma mirno
Pan Mun Jem, 3. febr. Pri današnjih pogajanjih za premirje je ki-tajsko-severnokorejska delegacija v več točkah znatno popustila. Predvsem so Kitajci in Severni Korejci sprejeli zavezniški predlog, da začne poseben pododbor takoj proučevati vprašanje umika vseh tujih čet po sklenitvi premirja. Nadalje so Kitajci in Severni Korejci pristali, da ostanejo nekateri otoki ob zahodni obali Severne Koreje, ki so sedaj v zavezniških rokah, tudi po sklenitvi premirja zasedeni po zaveznikih.
V odboru za izmenjavo vojnih ujetnikov pa so Kitajci in Severni Korejci predložili nove predloge, ki obsegajo devet točk. Pristali so na zavezniško zahtevo, da se vojni ujetniki po svoji vrnitvi ne smejo več uporabiti na bojišču. Niso pa pristali, da bi bila izpuščenim ujetnikom prepuščena svoboda, da sami izberejo, kam se hočejo vrniti.
United Press poroča, da je bilo danes na vsem korejskem bojišču razmeroma mirno. Zaznamovali so samo patruljno dejavnost tankovskih enot Združenega poveljstva. Nad severozahodno Korejo je prišlo do letalske bitke med 18 ameriškimi letali na reakcijski pogon in 55 letali »Mig-15«. Pri tem so bila poškodovana tri severnokorejska letala. Severnokorejsko poročilo trdi, da je bilo na vzhodno in zahodno korejsko obalo sestreljenih 5 letal Združenega poveljstva.
Južnokorejska vlada je danes 'rsglasila v južnovzhodni Koreji ‘bsedno stanje zaradi udejstvovanja gverilcev v tem delu Koreje V tistih predelih Južne Koreje, kjer so že operacije proti gveril-em. je bilo obsedno stanje uvedeno že pred nekoliko meseci. Obredno stanje, ni bilo uvedeno samo v treh področjih zaradi volitev v iužnokorejski parlament, ki bodo te dni.
Prof. Piccard s Trst«
Trst, 3. febr. Sem je včeraj dopoldne prispel belgijski strokovnjak za raziskovanje morskih globin in stratosfere prof. Piccard v spremstvu svojega sina. Njegov prihod v Trst spravljajo v zvezo z graditvijo novega batiskafa (jeklene oble za raziskovanje velikih morskih globin), ki jo Jacques Piccard namerava zgraditi v Združenih jadranskih ladjedelnicah (CRDA).
V italijanski vladi se obetajo spremembe
Rim, 3. febr. (Tanjug) Glasilo desnega krila italijanske socialdemokratske stranke »La Giustizia« predvideva po sestanku Sveta atlantskega pakta v Lizboni spremembe v italijanski vladi. Časopis sodi, da je v demokrščan-ski stranki nastalo začasno zatišje, ki bo trajalo samo do vrnitve predsednika vlade De Gasperija iz Lizbone. Tedaj bodo posamezne struje v stranki zahtevale, naj bi bile izvedene spremembe v vladi, predvsem pa v gospo-darskih resorih.
Rimski politični krogi razlagajo pisanje »Giustizza« kot znak, da desno krilo stranke znova teži za tem, da bi sodelovalo v italijanski vladi.
Predsednik italijanske vlade De lasperi je poveril ministrstvo dr-avne blagajne ministru za prora-un Pelli. Doslej je to ministrstvo vodil finančni minister Vanoni. Po ^ellinem imenovanju je izjavil novinarjem, da mu je bilo vodstvo 'oslov ministrstva državne blagajne poverjeno samo za kratko dobo.
...	i .... i	i ....
^ ’di
i jmmm * t
Bela Ljubljana

Poročilo OZN o težavah
v evropskem gospodarstvu
Ženeva, 3. febr. (Tanjug) Drugi del letn. poročila gospodarske kom. OZN za Evropo, ki je bil danes objavljen v Ženevi, se ukvarja v glavnem s stanjem v evropski industriji in kmetijstvu, ter z vprašanjem borbe proti inflaciji.
Nesorazmerje med industrijsko in kmetijsko proizvodnjo v Evropi se še naprej povečuje. Medtem ko je sedaj kmetijska proizvodnja nekaj odstotkov večja od predvojne, je industrijska proizvodnja presegla predvojno raven za okrog 40 odstotkov. To nesorazmerje je znatno večje v Vzhodni kot v Zahodni Evropi, zaradi česar je nastalo v večini držav sovjetskega bloka občutno pomanjkanje mesa. Istočasno so se v tej skupini držav pojavile težave tudi na industrijskem področju, zlasti na Češkoslovaškem, ker se proizvodnja premoga in jekla ni mogla prilagoditi potrebam ostalih panog.
V Evropi kot celoti je bila žetev žitaric v minulem letu boljša kot leta 1950. Pridelek krušnih žil se je dvignil za okrog 2 milijona ton. proizvodnja krmilnih žit pa za 5 milijonov ton. Pridelek krompirja je padel za 10 milijonov ton. Glede na zmanjšanje izvoznih presežkov v Argentini in Avstraliji je Zahodna Evropa v večji meri odvisna od uvoza kmetijskih proizvodov iz dolarskega območja.
Tako v Zahodni kakor v Vzhodni Evropi je lani prišlo do velikega primanjkljaja premoga. Nazadovanje češkoslovaške proizvodnje premoga je povzročilo posledice v gospodarskem življenju ne samo te države, temveč vsega sovjetskega bloka. V Zahodni
2edis|e vesti
Kairo, 3. febr. (Tanjug) Tuje agencije poročajo, da so bile v Egiptu znižane cene nekaterim živilom in da se bo policijska ura odslej pričela ob desetih, namesto ob devetih zvečer, in da bo trajala do šestih zjutraj. Znižane so bile cene sladkorju in parafinu po odločbi egiptovske vlade, da se vsi petrolejski proizvodi in sladkor oproste carin in drugih taks. Poročajo tudi, da vlada pripravlja ukrepe za znižanje cen moki, rižu, mesu, žitu in transportu.
Zvedelo se je. da je bil sinoči aretiran Ahmed Husein, vodi a egiptovske socialistične stranke. Ni znano, kakšni razlogi so bili za njegovo aretacijo.
Evropi so bile razne posledice pomanjkanja premoga odpravljene z uvozom iz ZDA. To dejstvo pa je znatno pripomoglo k poslabšanju evropske plačilne bilance, ker je treba ta premog, pa tudi večino prevoznih stroškov, plačati v dolarjih.
V poglavju o borbi proti inflaciji, poudarja gospodarska komisija OZN, da so inflacijske tendence prišle v gospodarstvu posameznih evropskih držav ne ie od zunaj kot posledica skoka cen na mednarodnih tržiščih, temveč da so k njihovi krepitvi pripomogli •udi notranji činitelji. Pri tem zlasti poudarja, da so bili v vseh odborih državni izdatki za oboroževanje znatno večji- kot prejšnja leta. To v enaki meri velja za Vzhodno in Zahodno Evropo,
Zaradi takega razvoi'a so naraščali življenjski stroški povsod v Evropi do lanskega oktobra. Nadzorstvo nad inflacijskimi činitelji je vzpostavljeno samo na Danskem, v Holandski in Švici. 'V ostalih zahodnoevropskih državah ni bilo znakov, da inflacija popušča- Inflacija je najbolj prizadela široke množice potrošnikov, ker so se najbolj podražile cene obleki in raznim potrebam za gospodinjstvo. V vzhodnoevropskih državah je povprečna realna mezda industrijskih delavcev nedvomno padla, ker je bilo povišanje plač in mezd manjše od skoka cen. Na Madžarskem se je povečal zaslužek industrijskih delavcev v razdobju med pomladjo leta 1950 in konec leta 1950 za 28’/». V istem časovnem razdobju so se cene sladkorja, premoga ter svinjske masti in mleka skoro podvojile1, d-očim so se cene kruha, surovega masla in govejega mesa skoro potrojile. Na Poljskem je bil zabeležen posebno velik skok cene mesa. Nazadovanje življenjskega standarda industrijskega delavstva v državah sovjetskega bloka je v zadnjem času potencirano zaradi tekme v oboroževanju.
Veleposlanik Mrazovie odpotoval v Mehiko
Beograd. 3. feb. Novi izredni in pooblaščeni veleposlanik FLRJ v Mehiki Karlo Mraizović je odpotoval sinoči na novo dolžnost. Veleposlanika Mxa-zoviča so spremili na železniško postajo pooblaščeni minister dr. Sloven Smodlaka, načelnik protokola in pooblaščeni minister Jakša Petrič, načelnik oddelka ministrstva za zunanje zadeve. Pri slovesu je bil navzoč tudi odpravnik poslov g. dr. Oskar Crespo de la Serna.
¥ Oslo moramo poslati
Olimpijski odbor Jugoslavije s sedežem v Beogradu sestavljajo priznani in zaslužni predstavniki kulturnih, telesno-vzgojnih in športnih organizacij ter ustanov iz vse države. Njemu je zaupana naloga, da skrbi in odloča o udeležbi športnikov iz Jugoslavije na zimskih olimpijskih igrah v Oslu in v Helsinkih. Svoječasno objavljena načela za delo tega odbora smo z razumevanjem sprejeli in se z njimi tudi danes v celoti strinjamo. Zato smo se z veseljem in veliko odgovornostjo lotili pripravljati olimpijsko smučarsko ekipo. To delo smo opravili kljub mlačnemu odnosu Smučarske zveze Jugoslavije kar moči dosiedno, zato smo sedaj upravičeno presenečeni nad odločitvijo, da poide v Oslo vsega samo šest tekmovalcev.
Ce ne bi stali tako blizu dogodkom in pripravam pred odhodom, bi bili morda mani začudeni. Tako pa vidimo v odločitvi Olimpijskega odbora le rezultat enostranskega Iti nestrokovnega dojemanja uspehov naših rep rez e n tan tot* na poslednjih tekmah v inozemstvu. V dnevnem tisku so se vrstili komentarji k tem tekmam s predlogi za izbiro olimpijcev od raznih bolj ali manj kvalificiranih ljudi. In kar je najbolj značilno. pridružil se jim je tudi predstavni^ Smučarske zveze Jugoslavije, ne da bi se kdorkoli od zveze prei posvetoval z olimpijsko komisijo v Ljubljani ali Tim-jm a J za potek zaključnih priprav. Vse kaze. da je bilo število že v naprej do’očeno in da je hilo tako pisanje potrebno predvsem tistim, ki so želeli čim manjše zastopstvo v Oslu. Vprašujemo se, komu naj koristi tako zavajanje Olimpijskega odbora in koliko časa se bodo še razvijale ozke tendence v Smučarski zvezi Jugoslavije, ki dosežejo vsako leto skoraj ob istem času svoj višek.
Le pod takimi predpostavkami lahko razumemo izločitev vseh tekačev iz olimpijske ekipe, čeprav so v zadnjem času pokazali največji napredek in visoko-Vredne rezultate, ne glede na dejstvo, da se prav po tekačih, posebno še pri Severnjakih, meri raven smučarskega športa posamezne države. In ali dežela slavne Planice res ne premore več kot
ve© imuisrpi?
samo dva kvalitetna skakača? Kje so se skrili pisci tistih bombastičnih člankov v beograjskih in drugih časopisih o sijajnih vrlinah nadarjenega Langusa, ko je bil lani drugi v Garmischu? Povedati jim hočemo, da je letos mnogo boljši, da pa je šci na isto skakalnico z visoko temperaturo zgolj iz športne discipline! Pa predlagana Zidar in Zalokar? Obadva predstavljata vrh dolge vrste mladih nadarjenih skakalcev, od katerih edino moremo pričakovati, če že hočete, tako zaželenih kolajn. Ne bosta pa nič manj vredna, če» jih že letos ne bosta osvojila, ker bo še marsikateri elitni skakač svetovnega slovesa ostal v Oslu brez uje. Izločena sta tudi alpska vozača Slavko Lukane in Cvenkclj. prvi morda naš najrutiniranejši vozač, drugi naš up in predstavnik nove generacije.
V smučarskem športu ni olimpijskih norm kot v drugih panogah, temveč gre za prosti prpudarek pri izbiranju kvalitetnih tekmovalcev. Tn če se pri preudarku uporabijo le poslednji rezultati je treba tudi vedeti, kaj vse je vplivalo na uspeh. O tem bodo ve* lahko povedali in morajo povedati o-Mnrnijski trenerji, kajti z odločitvijo Olimpijskega odhora je bila tudi njim izrečena ve-lika nezaupnica! Kaj ni imel zavlače-vani odhod alpskih vozačev na tropin" v Avstrijo (pri nas n,i hilo snega!) vse značilnosti že omenjenih odnosov in vrednotenja naših smučarjev? Kako je uspelo skakalcem v ppsiednjom trenutku vendarle oditi na tekme v Innsbruck. je dogodek s vole vrste. Kie so specialne alpske in tekaške smuči, da so morali tekmovalci na vseh letošnjih tekmah in treningih nastopati brez njih in jih menda še danes pred samim odhodom nimaio? Vsa ta dejstva bi morali omenjeni pisci in tvorci negativnega ozračia upoštevati, zlasti na predstavnik Smučarske zveze Jugoslavije pr* svoji kritiki o kvaliteti za Oslo predvidenih reprezentantov.
Se pred tekmami v inozemstvu je SZJ sporočila, da so specialne smuči za vse
tekmovalce na potu in da je večji del ostale opreme že pripravljen in prva sredstva zanjo v višini 400.000 din zagotovljena. Nedavno je olimpijska komisija pri Smučarski zvezi Slovenije» reci in piši prejela vsega 5 parov skakalnih smuči, podlogo za 12 oblek in .5.5 m balonske svile, denarja za ostalo opremo pa nič! Smučarska zveza Slovenije je v tem položaju samoiniciativno pokrenila akcijo in pričela zbirati sredstva za pripravo olimpijske reprezentance. Naša podjetja ir, gospodarske ustanove, delavski kolektivi in njih sindikalne podružnice so se pozivu odzvali in v kratkem času prispevali nad en milijon dinarjev, bodisi v materialu za opremo ali v denarju! S tem so našim reprezentantom dali njihovi f a briški tovariši kar so mogli in je predvsem vse pozornosti vredna mirih moralna podpora, ki «=e še ni tako strnjeno ir» močno odrazila kot v tem trenutku. Naši delavci ?n v njih vedno gle-dak^ svoje predstavnike, sai reprezentanti tudi res izhajajo iz njihovih vrst. Na to dejstvo so bili tudi vedno ponosni!
Zato ne smemo pustiti, da bomo štiri leta obračali pogine na tričlansko zastopstvo Jugos’avile (na otvoritev bodo prisu el i no sedanji odločitvi samo Mulej in Stefe ter vodja Gregor Klančnik) v olimpijski ^paradi i?-»2 med državami, ki so v smučarskem športu breznomem-hne. To bi bil tudi udarec v obraz vsem našim dosedanjim naporom in -»ekčml množičnega smučarstva v Jugoslaviji.
Upravičeno tedaj pričakujemo, da bo Olimpijski odbor Jugoslavije suremenil svojo prvotno odločitev in prijavil za Oslo kompletno ekipo, posebno še, ko mu Je bil s prispevki naših delavcev odvzet precejšen izdatek v d-m.‘irski vabiti. Ourema je sedai tu in dostopa 9n-č1a:nski olimpijski ekioi, da jo sprejme in _ z njo ponese našo zastavo miru na največ jo manifestacijo miroljubnosti — na olimpijske igre. Dr. Ernest Nagy.
N	EDE]	L J	IŠKA KRON	1	K A
Na novinarskem plesu je bilo prav prijetno
Novinarski ples, ki je bil letos drugič po vojni prirejen predsmočnjim v vseh prostorih hotela »Union« v Ljubljani, je spet pokazal, da se uvršča med naše najbolj privlačne prireditve, ki jim dajemo tradicionalen značaj. Minile so mrzlične priprave in skrbi pripravljalnega o-dbora Novinarskega društva, razpošiljanje vabil in prodaja vstopnic, minile so reklamacije vseh tistih, ki sn bili željni plesa in vabil niso prejeli, minilo neprestano zvonenie telefona v pisarni Kluba novinarjev. Prav tako So minila nervozno pripravljanje večernih oblek in pričesk mladih in starejših Ljubljančank in velika pričakovanja prijetnega doživetja. Videli smo, da v teh pričakovanjih niso bili razočarani niti gostje niti Novinarsko društvo. Vsi sc, prišli na svoj račun. Sicer je bilo ta večer v Ljubljani precej predpustnih plesnih prireditev, tako tradicionalni »'Valčkov večer« na Taboru, plesna zabava grafiearjev, mnogi zabavni večeri raznih športnih društev, vendar je bilo prav o novinarskem plesu ves zadnji teden največ govorjenja.
Splošno mnenje vseh plesalcev je bilo. da je biia dvorana zelo okusno urejena in okrašena Dekoraterji so Svoje originalne zamisli zelo posrečeno uresničili, prav tako je v popolnosti uspela zamisel prireditvenega odbora, zagotoviti vsem povabljenim mize in stole in v tem pogledu ni bilo pritožb. Morda je bilo le nekaj izjemnih primerov, da so se gostje pritoževali nad neugodnimi mesti, kjer so sedeli. Morda je biia glavna pomanjkljivost le v tem. da so bili prostori v začetku še hladni, kar so občutile predvsem ženske v lahkih večernih oblekah, vendar ie z začetkom plesa tudi ta . nevšečnost minila, saj sta oba orkestra ki sta igrala živahne in počasne moderne in starinske plese, lahko vsakomur ustregla
Skrb za rastline tudi pozimi
Ko so nam jeseni odcvele rože v lončkih, smo jih postavili v klet ali drugam. Ali mislimo nanje? Poglejmo, če je zemlja v lončkih presuha, poleni lončke postavimo — razen kaktej in čebulic za nekaj časa v vodo, topio kakor zrak v sobi. Voda naj stoji do roba lončka. Pozimi tudi ne pozabimo na škodljivce- ki nam lahko uničijo do spomladi rastline. Ce imamo rastline v kleti, jo od časa do česa prezračimo.
-e ega še ne veste...
Polarni raziskevalec Byrd je raz iskoval posledice mraza. Pri 45 stopinjah mraza mu je v roki ugasnila žepna svetilka. Pri 48 stopinjah pod ničlo je zmrznil petrolej, ogenj prt stenju je ugasnil in pri 50 stopinjah je postal gumi krhek.
* » *
Ce mravlje na lovu za listnimi ušmt lezejo po deblu navzgor in nalete na lepljiv kolobar, navlačijo prsti in peščenih zrn ter iz tega napravijo most čez oviro.
* * *
Od kdaj imamo štiri letne čase? Najprej so delili leto na poletje in zimo. Pozneje so dodali pomlad. Najmlajši letni čas pa je jesen. Grk Hip-pokrates, ki je živel v 5. stoletju pred našim štetjem, prvi omenja v neki razpravi štiri letne čase in med njimi jesep.
• * •
Pred stoletji je bilo železo dragocenejše kakor zlato in srebro, ker je bilo zelo redka kovina. V starem Rimu so si naročali železne poročne prstane. Železne posode so v marsikateri državi še pred 700 leti prištevali med dragocenosti in so jih hranili v zakladnicah.
OREHI
Kako tekne »zimska južina«, kadar sedimo v topli sobi, zunaj je mraz. slaba pota. človeku pa ni treba nikamor. Kos kruha, jabolko in orehi. Da, orehi, 'V njih je dovolj beljakovin in maščobe, mineralnih snovi, zlasti kalija, fosforja in magnezija. Orehi dajejo beljakovine mesu, krvi, možganom, živcem in žlezastim organom jetrom, vranici in ščit ni žlezi. Or^hi odlično nadomeščajo meso. Poleg orehov uživajmo dobro pečen kruh in zelenjavo ali sadje.
PIVO V KOCKAH
Angleški institut za raziskovanje pi vovarstva je iznašel postopek, po katerem lahko pivo zmrzne v ledeno ploščo. Po tem postopku predstavlja liter piva le majhen košćeh ledu. Ta iznajdba s* posebno obnese pri prevozu večjih .'»ošiljk piva.
Prvi gostje so začeli prihajati nekako okrog osmih zvečer, vendar jc slavni dotok trajal zlasti v naslednjih, dveh urah. Letos je bilo na splošno precej dolgih večernih oblek, modernih in okusnih in je le malokatera malce čudno izpadla v zastareli, nemoderni in načičkani obleki, ioeveda so bile tudi plesalke v kratkih večernih oblekah prav mične. Pestrost barv in oblek različnih krojev in tkanin je prav lepo dopolnjevalo nekaj slovenskih in drugih narodnih noš.
S kratkimi pozdravnimi besedami predsednika Društva novinarjev Ceneta Kranjca, se je okrog devetih ples začel. Vodil ga je kakor lani plesni mojster Jenko, ki je sproti napovedoval posamezne plese, dajal navodila in svetoval. Oba plesna orkestra Radia Ljubljane, prvi pod vodstvom Mihe Gunzka in drugi pod vodstvom Srečka Dražila, sta igrala izmenoma in ie bilo med sporedom le nekaj kratkih odmorov. Vsi so prišli na svoj račun — ljubitelji modernih plesov, rumb in samb. kakor starejši- ki se še vedno najraje zavrte ob polki in valčku. Kavalirji so se to pot res izredno lepo izkazali. Svoje plesalke so okitili s cvetjem, vijolicami in ht-iacintami in so v tem kar tekmovali-še bolj pa poz.neje z nageljeki vseh barv. s katerimi so plesali v cvetličnem valčku in opolnočni četvorki. Tudi kotiljoni so šli hitro v promet, orav tako srca iz lecta in konfeti. Smo pač v predpustu, ki terja takih stvari. Sicer pa letos niso bili niti cvetje in niti drugi predmeti pretirano dragi in si jih je vsak lahko privoščil.
Okusno pripravljena in aranžirana ledila in več vrst dobre kapljice je prodajala v svoji režiji restavracija hotela »Union« in je treba priznati, da se je vse strežno osebje v pripravah in ureditvah miz, kakor tudi v postrežbi resnično potrudilo in s 'em prispevalo, da je novinarski ples uspel, kakor je bilo zamišljeno.
Razpoloženje je bilo ves večer izredno prijetno in veselo, plesalci in vsi drugi sami niso vedeli, kdaj se je noč nagnila proti jutru in se nikomur ni mudilo domov še v zgodnjih jutranjih urah. Vse to dokazuje, da je bilo na novinarskem plesu res prijetno in da priznanje mnogih razgretih in nasmejanih obrazov: »Res je zelo. zelo lepo., .« ni bilo izrečeno tjavdan. Gostje So odnesli zjutraj po meglenih in zasneženih ulicah prijetno zavest o lepo preživelem večeru in kopico lepih spominov.
NEDELJSKE VESTI IZ MARIBORA
Na mariborski železniški postaji se je danes promet nemoteno odvijal. Velik sneg, ki je predvčerajšnjim zapadel, so požrtvovalni železničarji obvladali. Celo na koroški progi pri Holmcu, kjer je zapadlo 1.60 m snega, včeraj ni bilo več zamud.
V minulem tednu se je rodilo v Mariboru 41 otrok, od tega 26 dečkov.
Reševalna postaja v Mariboru včeraj po dolgem času ni imela nobenega poziva. Tudi v zadnjem tednu ni bile večjih nesreč. Kljub precejšnji nevarnosti, ker je na električnem omrežju v mestu težak sneg potrgal mnogo žic, jii bilo nesreč. Petnajst monterjev je fteprestano popravljalo pretrgane vode in odstranjevalo nevarne žice.
V petefk zvečer je v popolnoma razprodani dvorani »Partizan« koncertiral violinist Igor Ozim, ki je to pol že drugič nastopil v Mariboru. Umetnik je ob spremljavi pianistke Hilde Horakove predvajal izbran spored domačih in tujih avtorjev, kateremu je ob koncu zaradi navdušenega aplavza občinstva dodal še eno skladbico. Za nastop mladega umetnika so pokazali Mariborčani veliko zanimanje, ki presega običajno zanimanje mariborske ;koncertne publike.	-jp.
Pred 100 leti
Pisali so leto 1852. Februar je imel I gnije. Vrh tega pa je še zima pre-
kär pet nedelj; to se v enem stoletju le trikrat primeri. Proti sredini januarja so odšli odposlanci Kranjske dežele in ljubljanskega mesta k cesarju z zahvalami za darove poplavljencem in s prošnjami, da še naprej dopusti deželno glavarstvo v Ljubljani V teh dneh je oče Bleiweis pisal v svojih »Novicah«, ki jih je izdajal ob sredah in sobotah, poleg »Premišljevanj kako se prihodnjič povodnjim ubraniti« še dobre nasvete, kako se zdravijo koze in garje. Nekaj uvodnikov ie napisal tudi o novi ustavi, ki so jo »presvitli« cesar ravno v tem času dali svojim podložniiikom ter o »mertvašnicah — enih narpotrebnišiih naprav . •. shrambam mertviga trupla, ki ima na parah ležati...« O novostih po svetu pa zvemo iz »Novic«: Na Ogrskem je v tem času razsajala kuga, še bolj pa roparstvo. Ludevik Napoleon Bonaparte je delal mnogo preglavic Francozom in jih naposled le spravil na kolena ter se razglasil za njihovega cesarja. Na Kitajskem se je vžgal punt in jo je moral cesar pobrisati. 'V Rimu je papež leto 1852 za sveto proglasil. V Madridu na Španskem pa so v veselo praznovanje novorojene kraljične pojedli po stari navadi 5.000 puranov.
Z Dunaja prinašajo »Novice«, da prede slaba ozimini v vseh krajih cesarstva- ker skoraj povsod manjka snega. Na Kra-j-skem in Štajerskem pa se zaradi tega v tem letu r.iso mogli pritožiti, To pove tudi dopisnik iz Ljutomera, ki pravi, da se vinska trgatev pri njih komaj po vseh svetih dobro začela, ker so ljudje čakali, da grozdje dobro dozori Do 8. novembra so komaj končali s trgatvijo, tedaj pa je mahoma zapadel sneg in pobelil polja, na katerih je ostala še v januarju marsikatera zein.t glava pod snegom
Iz Zreč na Štajerskem pa pišejo, da je bilo lani (1, 1851) malo žita. Tudi krompir je bil slab in v kleteh močno
PUST SE BLIŽA, PUST...
Vsako leto skoraj ob istem času se ponavlja: stikamo in pregledujemo po omarah, skrinjah in predalih za pisanimi ostanki blaga in starimi oblekami, odkrijemo zmeraj nekaj novega, letos šal stare matere, ki smo ga lani prezrli, kos krzna ali kožuhovine bog-ve odkod, čipke in trakove iz zbirk in ostankov za petdeset in več let nazaj. Lep kup se je nabral, čim večji je, večja in lažja je izbira in vse prav pride od krpe brokata do pisanega traku, od očal brez stekla do ožgane kuhalnice. Predpust je in marsikdo začne iskati z vso iznajdljivostjo in oblikovati krinko, s katero se bo na pustni večer zakril znancem in neznancem.
To je samo en način naših predpustnih priprav. Drugi si nariše načrt za masko in obleko, išče nasvete pri umetniku, ga celo poprosi, da mu pomaga masko preslikati. Ko je maska napravljena, si poišče kos blaga, ga preluknja, natakne čez glavo, da je videti kakor mala pelerina, ki jo lahko po srednjeveški navadi vržemo čez obraz. Kdor jo spretno pobarva od zunaj in znotraj, lahko z nekaj gibi spremeni svojo zunanjo podobo. Ce naj bo obleka hkrati že maska, za katero se hočemo skriti, je igra skri-
vanja za menjajočo se barvo obleke še bolj mikavna.
Na staro temno obleko iz tafta na-šijemo krpe iz različnih vzorcev blaga. Ne prevelike krpe lahko prebarvamo, s čopičem narišemo, moderne črte in taka maska zelo učinkuje: preprosta je, enostavna, pa vendar zelo posrečena in pozornost vzbujajoča. Ne gre, da obleki dajemo posebno ime; odločilna je izvirna zamisel, da obleko in masko napravimo tako, da takoj pritegne.
Kaj in kako se obleči, pri tem nam lahko veliko »svetujeta« gledališče in film. Koliko burk in veselih filmov smo že videli in v njih nič manj »burčno« oblečene igralce in igralke Pri enem in pri drugem lahko dobimo dovolj posrečenih spodbud. Seveda ne smemo tako daleč, da bi posnemali tega ali onega igralca iz filma ah od drugod. Posnemanja se sploh izogibajmo Ze malenkostna posebnost obleke, iz gledališča ali filma
rano nastopila in je padlo snega na debelo Dopis iz goriških hribov pa hvali letino 1851, pritožuje pa se, da so povodnji po dolinah napravile precej škode. Vzdihuje tudi nad sečnj gozdov in pravi: »Mnogo gojzdov se vsako leto poseka in derv na tisoč sežnjev po potokih in Soči čez leto plava. Kjer je bilo še pred leti močno drevje, je zdaj večidel strma in skalnata planina. Zgodnjega .snega, ki je Po nekaterih krajih sirk, repo in korenje zakopal, pa je še sedaj (konec januarja) dovolj. Proti Gorici pa ga skoraj ni videti!« Naprej pa se pritožuje dopisnik, da je pri njih narodno napredovanje počasno. »Sol ni. domorodcev nam manjkuje in sploh med nemščino in italijanščino hiramo« Dopisnik iz Istre pa sporoča bralcem »Novic«: »Pri nas okoli Buj ni bila ravno slaba lema Lini Vsega bomo imeli, le krompir nam mučno gnije, pšenice je bilo letos srednje mere, vina ' pa imamo prav dobrega in tudi še veliko za predati, ie to je škoda, da Kranjci naše kraje premalo poznajo in se bojijo dolge poti k nam.«
Iz kočevskih hribov se ljudje pritožujejo, da jih je večina v hudi stiski in pišejo: »Ce pa letošnja letina fali, bodo ljudje glada merli. Do spomladi ne bodo več semena hranili, vse bodo pojedli Dnarjev ni, zadolženi pa so ljudje, da je groza (prejšnje letr, je bila namreč v teh krajih zelo slaba letina in je toča uničila mnogo pri. del kov.)«
Zima v naših krajih se je pred sto leti začela zelo zgodaj. V začetku februarja pa so se na sončnih rebrih okrog Ljubljane že pokazali beli zvončki in teloh ter rumene trobentice V Prekmurju pa so v tem času celo zorele že jagode, kmetje so pasli živino in orali praho. Tudi na Mokriškem je rani sneg napravil mnogo škode, toda po goricah je hitre izginil, tako da so že za novo leto trobentice in zvončke nabirali Potem pa je nastopilo lepo vreme in so imeli 6. februarja popoldan v senci 13 stopinj gorkote V začetku februarja so ljudjc-na veliko orali in sejali ter pridno rezali trto, ki jo je rani visoki sneg hudo polomil. V Ilirski Bistrici pa je v tem času divjala tako močna burja. da je podirala hiše in odnašala težko naložene vozove
nam daje dovolj možnosti, da sprostimo lastno domišljijo in si sami napravimo nekaj izvirnega. Potrebna pa je dobra volja in seveda — brez iznajdljivosti tudi ne bo šlo.
Ali si že naročnik ponedeljske izdaje »Slovenskega poročevalca» ?
Mevečna naročnina samo 20 din
Vstopnice brez čakanja v vrstah
Pred nekaj dnevi se je v beograjskem listu »20. oktober« pojavil oglas: »Zakaj bi čakali v vrstah? Čemu bi izgubljali dragoceni čas? Zakaj bi sami skrbeli? »Turist« vam preskrbi vstopnice za tekme, kinematografe, gledališče, koncerte, fizkulturne prireditve ...«
Res, nekoliko čuden oglas! Vendar »Turist« resnično preskrbuje vse to, kar obljublja.
Doslej je bilo treba v Beogradu — še vse bolj kakor pri nas v Ljubljani — vsako vstopnico za kinematograf, gledališče, vsako potovanje z vlakom ali letalom, vsako vstopnico za nogometno tekmo plačati ne samo z denarjem, temveč tudi s Čakanjem. »Turist« rešuje Beograjčane te druge čeme, seveda za protiuslugo, ki ima spet svojo ceno.
Ustanovljen je tako imenovani »Turistov kurir«, na katerega se lahko naroči vsak Beograjčan. S ceno 80 dinarjev in poleg 20 dinarjev vpisnine dobiva vsakdo pravico na naročilo vstopnic. Ce želi naročnik na primer jutri obiskati kinematograf, poslušati koncert, če hoče potovati ali obiskati kako razstavo ali prireditev, mora to samo javiti osebno ali po telefonu »Turistovemu kurirju«, ki mu dostavi vstopnice ali vozovnice tja. kamor želi, točno ob času, kakor je želel.
V »Turistu« nekako verjamejo, da bodo na ta način polagoma prenehale gneče pred kinematografi, gledališči nogometnimi stadioni . .. Sicer ima’o tudi pravico verjeti, ker »Turistov kurir« Beograjčanom omogoča, da samo zavrtijo telefonsko številko in že imajo, kar so želeli.
Ali se ne bi neka) podobnega dalo uvesti tudi v Ljubljani?
KOLEBA
Ponedeljek, 4. febr.: Bojana, Andrej. Torek, 5. febr:. Agata, Jagoda.
SPOMINSKI DNEVI
4. II. 1797. — Kojen v Železnikih na
Gorenjskem mecen in politik Blaž Crobath, o če pesnice Lujize Pesja-ko-.-r Crobath je b:i kot odvetnik šef pesnika dr. Prešerna in se je zbirala pri njem literarna dražba Cop, Kastelic, Korytko i. cir.
4. II. 1813. — Rojen v Osijeku Josip Juraj Strossmayer.
4. II. 1864. — Potrjena pravila Slovenske Matice v Ljubljani.
Kaj je na sporedu:
v gledališču
DRAMA
Torek, 5-, ob 20.: Lope de Vega: Fuen-teovejuna. Red G.
Sreda, 6.. ob 20.: Kanin: Cez noč ro* jena. ZaKlj učena predstava za sindikat TVS in IviVS.
OPERA
Sreda, 6., ob 20.: Polič: Deseti brat. Zaključena predstava za LAIS.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
(bivša Frančiškanska pasaža)
Sreda, 6., ob 23.: Lepe de Vega: Premeteno dekle. Premiera.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke — Resljeva 28. Torek, 5. febr.: Karsch-Pengov: »Težave Peteršiljčkove mame«.
Marionete — Šentjakobski trg
Torek 5. febr. Pocci: »Čarobne gosli«. Prodaja vstopnic od 11» eto 12.JU v Frančiškanski pasaži.
v kinu
KINO UNION: amer. film: »NAŠLI SO SE«. Tednik. Predstave oo 16.. 13. in 20. uri.
KINO MOSKVA: 2ngl. film: »LADY HAMILTON«. Predstave od 16., 16.15 in 20.30 uri.
KINO SLOGA: nemški film: »DEKLETA ZA REŠETKAMI«. predstave ob 16-, IS. in 20. uri. Tednik.
KINO TRIGLAV: nemški film: »DEKLETA ZA REŠETKAMI«. Tedn.k. Predstave ob 13. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje.
v radiu
SPORED ZA PONEDELJEK Poročila ob 5.45, 6.30, 12.30, 15.00, 19.30 in 22.00
12.00: Slovenski zbori in samospevi; 14.00: Športno predavanje; 14.10: Po jo sopranistka Elisabeth Rcthberg, tenorist Giacomo Lauri - Vol pi in basist Tancredi Pasero; 15.30: Šolska ura za nižjo stopnjo — Ivo Zor: Povest o možicu vstajaču: 16.: Skladbe Antona Dobroniča, Ferda Juvanca in Matijo Bravničarja. Izvajajo: Julij Beie.-O, Oton Bajde in Marijan Lipovšek; 17.: Diskusija o osnutku družoenega -a za leto 1952: 17.15: Ponovitev 4. lekcije tečaja francoskega jezika: 17.30: Narodne pesmi poje Planinski oktet (prenos iz Maribora); li.50: Sinclair Lewis: Elmer Gantry (literarna oddaja); 18.10: Jerome Kern: Vlačilec, scenario za orkester; 18.80:	Notranje-
politična oddaja. — Razgovor nagega sodeiavca s predstavnikom glavnega odbora Zveze študentov Jugoslavije o vlogi in namenu zveze ter o nekaterih študentskih prebičanih. 20.: Dr. Mnrko Rurei: Jezikovni pogovori; 20.iü: Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Jakov Cipci, solistka Jelka Suhadolnik-Zalokarjeva (Prenos iz velike unionske dvorane).
OGLASU
IZGUBLJENA je biia siva volnena jopica po Tvrševi cesti. Oddati pioti nagradi v oglasnem oddelku.	4o-10
PRODAM 2 ročna voda, nosilnost 80u «.g, eden 136 kg. Oba sta nova. — N asm v: Zgornji Kašelj 33.
GLOBOK VOZIČEK	1Tud-,
bone). Zupančič, Tržaška 69 0.	»9-4
2ELEZOSTRUGAR bi delal na dan po 4 ure pri manjšem podjetju. Fonuc.a pod »Strugar« na ogi. odd.
LEPO NAGRADO dob;. Kdor mi preskrbi sobo v centru. Ponudbe pod »Medicinka« na ogl. odd.	33-9
CENTER. — Zamenjam stanovanje (S-voa, kabinet, kuhinja) za dvosobno stanovanje v mestu. Poizvedbe: Lohiar, Alik:o— šiceva 7. od 13. do 23.	41-9
UPOKOJENEC
s primerno trgovsko prakso (event, bivši trgovski zastopnik), ne starejši od 56 let, s stanovanjem v Ljubljani, dobi primerno honorarno zaposMev kot akviziter za območje Ljubljane. — Pismene ponudbe pod »Spreten akviziter« na oglasni oddelek.
r
Thomas Robert Malthus, angleški narodni gospodar, je učil, da se prebi, valstvo zemlje hitreje množi, kakor pa sredstva za prehrano in da je zato treba porode umetno omejevati. V naši zadnji ponedeljski izdaji smo poročali, da ima Evropa danes tri-
Tehnika v kmeti jstva
ključ do naših jedilnih shramb
be ljudi po hrani
govern spreminjanju zmerom bolj prisluhniti bistvu narave. Samo različna, diferencirana tehnizacija kmetijstva daje možnosti, da pretrgamo z napačnim načinom monokultur. Navaden plug ne prmaga več, pri ripdelavi
,	.	,	-	---- --------,i rastejo obenem z line in sadeže Samo tehnika je lahko zemlje moramo misliti na dodelanost,
krat vee prebivalcev kot 1. 1800, torej njihovim številom in z dvigom nji- rešila vprašanje umetnega dežja in zrelost in na lastnosti prsti. Navaden v času pred 150 leti, ko «e Malthus hove življenjske ravni.	namakanja, nadomestila človekovo in način sejanja je premalo, vsako vse-
napovedoval, da bo zmanjkalo hrane	mora	2 živalsko delovno silo. Tehnika prevo- )ano seme mora imeti lastnosti, da
in je treba poskrbeti, da 00 na svetu manjš,m žtevilom ljudi poskrbeti za za je spet omogočila, da lahko sejemo. P^ene. vzkali m mora imeti svoj po
več hrane. Alj pa imamo sredstva, orjemo in žanjemo na samotnih in od- seben prostor. Stari način čiščenja da te nasprotuječe se zahteve spra- daljenih krajih in da hitro lahko oskr- semenskega zrnja ne ustreza vec m vimo v sklad in da proizvodnja hranil bimo s hrano kraje, ki bi jih ogrožala *uril ne več slan stro^- Nobeno vse-ostane v primernem razmerju z rastjo lakota.	Jano zrno ne sme, v Izgubo “ stan
števila prebivalstva’	nacln zetve' Dn katerem -ie sl° d
,	..	Človek je začel s sajenjem, s setvijo 10% zrna v izgubo, ni več uporab-
Nase prvotne kmetije so bile za- jn žetvijo na malih površinah, danes 1 jjv. Stari načini, nekdanja hitrost prte vase, v svoj krog in kar so pri- pa ^je, sadi in žanje na ogromnih dela ne ustrezajo več. Hitrejši tempo, delale živeža, so porabile zase, za p]antažah in prideluje ogromne koli- načrtno delo, za katero je potrebno svojo delovno silo, za človeka in ži- gjne žita, krompirja zelenjave, sadja manj časa, dajeta tudi v kmetijski vino. Ko pa se je človek odtrgal od jt(j g g;mer je globoko segel v bistvo proizvodnji boljše uspehe, zemlje, so kmetije oddajele prebitek narave jn še dalje išče in razmišlja, 'Vsevprek terja zmeraj bolj nara-hrane mestom. Danes morajo kmečka kako bi jzk(ll:iäeal prvobitno moč ščaioče prebivalstvo povečano proiz-gosipodarstva porabiti zase čim manj
Motorna kosilnica za travo
zmeraj manj ljudi. Prav teh zadnjih na' s poje en konj toliko ‘kot 8~do S°nCa’	ta ^	P.H VOdnj° hJa"e'	pr,ed lakoto
icn »..*	; i»____zx_. ,	.	JJanes poje en *onj iqiiko Kot ö oo tem	Zmeraj bolj oddaljuje od iz- ganja v tehmzaciji kmetijstva zmerom
150 let pa je človeštvo doseglo uspe-
šen dvig prehrambene proizvodnje in življenjsko raven. Vsak konj, ki ga tero ne' more vplivati. Za zravnava- stvu.
pozabilo na MaLhusove skrbi Danes počimo s kmetije poveča zalogo živi docela poznamo vprašanje kmetijstva. „ kmečkem gosp^arstvu in zmanjša D\ lg proizvodnje, h kateremu je zlasti ]astno potrošnjo. Elektrika (naj jo Amerika veliko pripomogla, je plod pndnbivamo u vode aJi premoga) in intenzivnejše obdelave zemlje in go. pogon3ka sila 5ta močno zmanjšali jitve najboljših kultur, s čimer smo 3tevilo konj v innetij-stvu.
zaceli pred 100 leti Hitra rast šte- ^ .........................
vila prebivalcev pa terja ustrezajoč Tehnizacija kmetijstva }e potemta-dvig potrošnih in prehrambenih pred- kem, ključ k dvigu prehrambenih po metov. Vse. kar potrebujemo, si- pre- Herein,
skrbimo z delom. Delež tega člove- Samo s pomočjo tehnike lahko pri-
kovega dela uporabimo za to, da sl dobivamo velike količine umetnih
16 ljudi, seveda z ozirom na njihovo ravnavajočega bistva narave, na ka* nove cvetove. Brez tehnike v kmetij-
brez tehnike v pridobivanju

iSöi®*
stro.) za obdelovanje sadišča
pridobimo nove in p-otrebne stroje, gnojil, s katerimi povečamo rodnost. nje tega so mu potrebna zmeraj nova hrane In razdelitve med ljudi osta-cpremo in orodje. Povpraševanje pa Samo tehnizacija omogoča hitrejšo sredstva. Dokler ne spremeni ravna- nejo pereča vprašanja nerešena. Zato je tukaj večje kakor so ponudbe, po- rast, tehnizacija omogoča boj proti nia in tehničnih pogojev, ostane v bi morali dati tehniki vso znanstveno treb je več kakor zalog in zato gre raznim rastlinskim škodljivcem. Teh« mejah prejšnjih zakonov. Zaradi tega kakor tudi gospodarsko pomoč Teh-zelo veliko ljudi iz - kmetijske pro- nika je odkrila način uničevanja mora človek nenehno spreminjati nika ima ključ do jedilnih shramb izvodnje y industrijsko. Pa tudi potre, plevela brez škode za koristne rast- svop tehnični postopek in pri nje- človeštva.
Nekaj zdravstvenih nasvetov za odrasle, stare nad let
Ali izgubite vszko leto nx teži zeč kjkor «mo neka; dekagramov?
Ce ne, se pravi, da se redite. Uživajte manj močne hrane in če izgu. bite prehitro na teži, pojdite k zdravniku.
Ali lahko v zadnji minuti ujamete voz cestne železnice, ne da bi pri tem čutili zbadanje in lovili sapo?
Ce tega ne morete, pojdite k zdravniku na pregled; dokler pa tega ne opravite, ne delajte ničesar takega, da bi se upehali.
Ah je vaše spanje mimo, brez hudih sanji
Ce ni, potem je čas, da spregledate, da Vaša življenjska modrost ne velja dosti. Gotovo imate prijatelje, ki odtehtajo Vaše potrpljenje.
Ali se lahko navadite na obroke hrane, čeprav Vašemu teku ne zadoščajo in jih pospravite brez kakršnih koli motenj v prebavi?
Ce ne gre, se navadite na drugega konjička in ne mislite samo na jed, želodec pa si dajte rentgensko preiskati.
Ali lahko greste po stopnv.cah gori in doli, ne da bi se morali trdo oprijemati ograje?
Ce ne morete, pomeni, da Vaše žile niso več prožne. Opozorilo za Vas: preložite del odgovornosti na druge.
Ali lahko se z veseljem ribarite, kegljate, delate v vrtu, ne da bi se po vsem tem kesali?
Ce ne, zakaj ne? Kje je vzrok? So Vam opešale oči ali vas nadleguje revmatičnost? Ne obotavljajte se predolgo in pojdite k zdravniku.
MA KAPITALSKI LADJI
Birokracija Je močno razširjena bolezen modeme družbe, kakor se tudi ni manjkalo spodobnih birokratov v stari. Najbolj se Je vsekakor razbohotila v Sovjetski zvezi, kjer Je sedla na vrat ljudstvu, ki je tako uspešno izvedlo veliko Oktobrsko revolucijo, pa Leninovih naukov o nevarnostih, ki
mu prete od lastne birokracije, ni hotelo ali ni moglo upoštevati. Za primer, * Ivam pridemo, da glede tega tudi v kapitalistični Franciji ni vse prav, objavljamo zam- fcivši	vlad
mivo napisan članek i gornjim naslovom, ki ga je objavil francoski novinar	. .*
pretežko, ne glede na njegovo mladost
in dinamičnost. Preveč je državnih ministrov in podpredsednikov vlade.
ce hodo to postali vsi
K 6 m y Roure v dnevniku »Le M o n d e« ob sestavi vlade radik. socialista Edgara Faura. Iz Č.anka je razvidno, da se v Franciji zavedajo neučinkovitosti okorelega sistema, da pa se reševanja tega vprašanja še niso resno lotili. Platonične izjave in protesti niso dovolj. Pri nas smo z zakonom o upravljanju gospodarstva po delovnih kolektivih in z zmanjšanjem državnega aparata na tretjino, spodrezali to zlo pri koreninah.	J
Nek ameriški list je karikiral francoske politične razmere tako, da je glavne strankarske osebnosti upodobil kot plesaike v pariškem kabaretu
Eitrideset ministrov In državnih tajnikov ja precej, je preveč. Kje so časi, ko Raymond de Poincare ni hote! več kot dvanajst ministrov in štiri drža vre podtajnike.
Dabro vemo, da je bil *. Faure Edgar prisiljen vdati se tej poplavi listnic. Urez dvoma so zadeve, s katerimi je država preobložena, bolj zapletene, širše in česio tragičnejše kot za Tretje republike. Tudi nesmiselnost investi-turnega sistema sili k nepremišljenim obljubam. Listnice bi bile morale biti razdeljene šele potem, v resnici pa so prej in zeio širokogrudno. Sama Ustava je tako popolnoma potvorjena in sestavljanje ministrstva postane kočljivejše. imamo Ekscelenc v izobilju, državni tajniki pa so le še načelniki uradov. Ugled države pri tem nič ne pridobi. Prav tako ne duh gospodarnosti.
Kako s tako težko glavo vladati ter
voditi skladno in odločno politiko? Na kapitanski ladji bi moralo štirideset veslačev složno manevrirati. To pa
Ali veste, da...
—	lahko prehodijo kamele v puščavi okoli 100 km na dan, in da se njihove nozdrvi v peščenem viharju popolnoma
Za pr of
—	so v Ameriki izdelali prve britvice
iz stekla, ki so ostrejše in dalj časa uporabne kot jeklene?
—	je nastarejsa zgradba, katero so postavila belci na ameriškem kontinentu, delo sina Krištofa Kolumba Diega, in stoji v mestu San Domingo od leta 1509?
—	je malo manjkalo, pa bi se Napoleon rodil kot italijanski državljan? Dva meseca pred njegovim rojstvom je namreč Korzika sete prišla v posest Francije.
—	je v kavini žlički 32 kapljic vode?
—	spi ena tretjina človeštva na tleh,
dve tretjini pa v postelji?
—	pridejo povzročitelji več kot 50 bolezni skozi nos in grlo?
—	kača klopotača lahko dve leti živi brez hr.zne?
'3Ffi	LMslce9a
1 Ml	Mil» st etn
»GRENKI RIŽ«
Italijanski iiim »Grenki riž« (»Riso amarot) je imel v Italiji med vsemi domačimi filmi največ uspeha in je hkrati tudi lastnikom kinodvoran prinesel največ zaslužka. Na žalost pa ie treba ugotoviti, da so k temu uspehu pripomogle najbolj negativne strani filma.
»Grenki riž« je drugi film mladega režiserja Giuseppa De ga prvi film »Tragič-smo tudi pri nas že videli, svojim drugim filmom nas De Sanc-popelje v svet, ki nam je tuj. v svet riževih polj, na katerih se dvakrat letno zbirajo sezonske delavke, imenovane »mondine«. ki prihajam za torno plačilo — izplačano delno v den^riu. delno v rižu - tudi oo 300
“iad .rt .1 ii Milo m V!llO".o
maan v lilmu »Grenki riž«
do 400 km daleč. Z vsakim letom se obnavlja na riževih poljih tudi boj za izboljšanje težkih razmer, v katerih delajo »mondine«, in njihovega bednega zaslužka. De Sanctisovi politični prijatelji — kominformovski sindikalisti — so mu očitali, da v filmu ni prikazal »mondin« takih, kakršne so v resnici, češ da se resnične »mondine« ne zabavajo s plesanjem »boogie-V.'oo»ie« in ljubimkanjem na vse strani, kakor prikazuje film. Ne glede na na te pripombe. Ki bi bile umestne, če bi De Sanctis snemal dokumentarni film. je osebnost glavne junakinje Silvane (v filmu jo igra Silvana Man-gar.o. nam že znane iz filma »Volk z gore Siiaio prikazana v dokaj nerealni luči. toda De Sanctis je v njej hotel pokazati poleg delavke na riževih poljih tudi dekle, ki živi pod vplivom branja osladnih ljubezenskih zgodb, ki izhajajo v obliki stripov v odlomkih v vrsti časopisov, med katerimi je najbolj razširjen »Grand Hotel« (Baje ga tiskajo v več kot milijon izvodih D. V več prizorih vidimo namreč Silvano z »Grand Hotelom« v roki. Proti te vrste tisku, ki ima zelo kvaren vpliv, zlasti na mladino, se italijanski napredni krogi že dolgo brezuspešno borijo.
Poleg erotike m seksualnosti nekaterih scen. — na katere je vezah »uspeh« filma v Italiji. — ima film nedvomno tudi vrsto krasnih prizorov. Naj omenimo samo končno sceno, kjer delavke, ko so že končale delo in dobile vrečico riža. druga za drugo spuščajo po cest svojega grenko prisluženega riža na truplo nesrečne Silvane, ki si je sama končala Življenje.
postane skoraj nemogoče. Tudi tu je Raymond Poincare mislil ra »ministrstvo za kordinacijo«, ki pa ga v sedanjem seznamu ni. Toda to bi bila enainštirideseta listnica — enain-štirideseti naslanjač v tej akademiji znanosti in umetnosti nove vrste. (Op. Francoska akademija znanosti in umetnosti šteje 40 »nesmrtnikov«.) Po bi pravzaprav morala biti naloga predsednika vlade. I.e-ta pa je tudi finančni minister. Dvojuo opravilo je
Imamo ministrstvo za gospodarska vprašanja, ministrstvo za proračun, ministrstvo za javna dela, ministrstvo za industrijo in za energetiko, trgovinsko ministrstvo. Državnih tajnikov niti ne štejemo. Mape bodo kražiie — oziroma bolje — po-asi se bodo z vsemi podpisi, ki jih bodo zahtevali, plazile cd enih k drugim. Kaže pa, da bi zadoščale preproste direkcije z enim ali dvema ministroma, ki bi opravljala svoj posel.
Moraa najhujša neugodnost pri tej ministrski razširitvi je »režim Skupščine«, ki se vedno bolj razvija. Vsi voditelji skupine zelo zmedene večine so na oblasti. Vlada je samo še odsev. Razumljivo je, da so se v takšnem položaju odrekli »okvirnim zakonom«, z-meua med izvršilnim ia zakonodajnim se samo povečuje. O spletkah, ki se v tej preštevilni družini lahko samo razbohotijo, niti ne govorimo.
Edina prednost bi mogla biti le stanovitnost in bolj zagotovljeno trajanje vlade. Štirideset načelno zvestih glasovalcev v nevarnih glasovanjih ni dim. Toda zakaj pa potem ne sto? Šestintrideset glasov Rene Plevenove-ga kabineta ni moglo preprečiti njegovega, padca in štirje glasovi več ali manj ne bi pri izidu ničesar spremenili. Toda kakšna vlada bi bila to, če bi svoj obstoj dolgovala le sama sebi?
Preobložena kapitanska ladja zapušča pristan. Plove na odprto, na razburkano morje, kjer se ne manjka nasprotnih vetrov. Vožnja tudi to pot ne bo lahka.
Za tujca, ki prvič vidi vstajati na obzorju egiptovsko obalo, je ta tisočletna dežela še vedno dežela faraonov, okamenela v popolni tišini puščav in kobaltnega neba, dežela plodne reke in slavnih spomenikov, skratka dežela, ki ji ne bi nikoli prisodil intenzivnega nemirnega življenja, ki se skriva za tipično orientalsko pokrajino. Egipčani so mlad narod, čigar kulturni, gospodarski in politični razvoj se naglo spreminja. Aleksandrija lahko s svojimi najmodernejšimi zgradbami razočara evropskega popotnika, ki išče eksotične senzacije. Zato pa Kairo, ki je očuval stare četrti s pestrimi lokalnimi barvami in pečat musliman-
Egipt je v bistvu dežela bombaža (ne samo v doslednem pomenu, ampak tudi v finančnem pogledu) in ima dandanes najmodernejše tovarne za predelavo te surovine; njihova podjetja z bolnicami, kinematografi, stadioni, šolami in stanovanji zavzemajo ogromen prostor v neposredni bližini Kaira in so lep primer domačega gradbeništva pri egipčanskih arhitektih. Toda bombaž ni edini proizvod, ki ga Egipt hoče izdelovati brez vsake tuje pomoči ali nadzorstva. Danes imajo tu cvetoče industrije sintetičnih proizvodov, dobro steklarsko industrijo, dobro opremljene tovarne za konzerviranje živil in celo vrsto manj-
Telefoni — dezi n lektorji
Znano Je, da se preko telefonskih
slušalk in mikrofonov prenašajo nalezljive bolezni in epidemije. Mnogi ljudje so dobili običajen nahod, ker je pred njimi nekdo, ki je bil prehlajen, telefoniral z istim aparatom. Tehnika je sedaj tudi tu priskočila na pomoč. Neka ameriška tovarna že izdeluje telefonske aparate, ki imajo pod vilicami, kamor postavljajo slušalko, dve majhni ultravioletni žarnici. Cim slušalko obesite, vklopi kontakt in ultravioletna svetloba sije nekaj časa na slušalko in govorilno školjko, s čimer ubije škodljive bakterije.
Elektronska sonda za rečno plovbo
Rendite Aviatin Corporation Je izdelan elektronsko sondo z s merjenje globine rečne struge. Ta aparat oddaja signale,-ki beležijo na grafikonu globino reke, ter takoj signalizira nevarne plitvine ali pa zapreke v rečni strugi. Prvo tako napravo so preskusili na ladji, ki je plula po reki Mis-sissipi od New Orleansa do Saint Louisa. Naprava te delovala brezliXbno in točno. OdpatSa so vsa ročna merjenja globine, pri katerih so prej zgubljali čas, ker se je zaradi raevar-r.ih mest ladja morala ustavljati, merjenja sama pa tudi niso bila vedno točna. Na tej dolgi poti je ladja, opremljena z elektronsko sondo, pri-, hranila 35 ur.
Pitanje prašičev z vitaminom B 12
Na nekaterih farmah v ZDA so začeli pitati prašiče »po naglem postopku«. Navadnemu krmilu dodajajo vitamin B 12. Pri dosedanjem poskusnem pitanju so ugotovili, da se prašiči nenavadno naglo redijo. Dnevni prirast v teži se ob dodatku vitamina B 12 poveča povprečno za 30"/i.
obrnfeme
Sredi puščave stojijo prastare piramide. Svoje dni so obiskovalci Egipta prišli k njim le na hrbtu kamel, danes se vozijo večinoma z avtomobili
ske zgodovine, preseneti zapadnjaka zaradi živahnega prestolniškega življenja.
Tradicije in modernizem
Egipčanska prestolnica je po zadnji vojni resnično dosegla tak razvoj, ki bi ga človek težko pričakoval. Gradbena industrija še vedno veča širna predmestja, tako da je z mestnimi stavbami prekrila površino pol Pariza. Kdor si je zamišljal Egipt v slikovitosti in pravljičnih vizijah, mu la na- J predek XX. stoletja ni po volji, — vendar pomeni za humanista nedvomno bogastvo posebnosti v stilu, nošnji, navadah, tradicijah in modernizmu, ki se v Orientu stapljajo v skladno celoto. Prodajalec osvežujočih pijač, ki gre mimo najmodernejšega bara in zvončklja s svojimi bakrenimi cimbalami, kot so delali njegovi predniki iz tisoč izumrlih generacij: stari dremajoči kočijaž, ki vozi vštric drvečih avtomobilov zadnjega tipa; palača hladnih in geometričnih linij poleg starih mošej, ki iz slehernega njihovega kamna veje duh antike in občutek mistike — vse to je le zunanji videz Kaira — to lahko vidi vsak potnik, čam zapusti hrupno železniško postajo ali novo mednarodno letališče v Heliopolisu.
ših podjetij. Naglo osamosvojitev v egipčanski industriji pa je treba še Dolj občudovati, če pomislimo na podedovano težnjo tega ljudstva do poljedelstva, ki se ie presenetljivo hitro prilagodilo uporabljanju strojev in tehnično-mehaničnih orodij moderne industrije. Mlada, toda enako cvetoča je filmska industrija, ki se je začela
pred 21. leti. Po nekaterih začetnih neuspehih je ustvarila veiikanski napredek v proizvodnji barvnih filmov in tehniško dovršenih dolgometražnih filmih. Egipčanska narodna in tradicionalna glasba se okusu zapadnjaka brez dvoma kaj kmalu zazdi enolična in dolgočasna, toda zaradi tega še ni mogoče zavračati vsako vzhodnjaško muzikalno ustvaritev. V Egiptu se vedno bolj uveljavlja v glasbi klasični stil in zanimanje za velike skladatelje z zahoda kakor so Beethoven, Čajkovski, Rimski-Korsakov in Mozart, je opaziti skoraj v vseh intelektualnih krogih v Kairu. Klasicizem in romanticizem se pojavljata kot naravno nasprotje v deželi, ki združuje klasično čistost v linijah svoje pokrajine z romantično eksotično vizijo svojih palm in tropskega rastlinstva.
Avtomobilska cesta k piramidam
Svoj čas si iz Kaira k piramidam jahal na hrbtu mule ali kamele, mimo neurejenih polj in redko raztresenega grmovja po puščavskih planjavah. Danes pa do grobnic faraona Kefrena in Micerimsa pelje dvojna avtomobilska cesta mimo vrtov in razkošnih vil. Po njej vozijo neprestano noč in dan tisoči elegantnih avtomobilov. Večji del nočnih lokalov v Kairu stoji tudi ob cesti k piramidam in njihove mnogo-barvne luči, neonske reklame, eleganca in izbrana postrežba ne zaostajajo za drugimi lokali Evrope in Amerike.
Kairo pa je prvi v Afriki še po številu svojih muzejev, najvažnejši iz antične zgodovine z najdragocenejšimi primerki, ki so jih odkrili egiptologi vsega sveta v teku dveh stoletij. Ce le znaš gledati okoli sebe, naletiš v Egiptu na vsakem cestnem vogalu na priče mnogih starodavnih spominov, istočasno pa na dokaze sproščene sile.
G. A.
DNEVNIK ameriškega politika
Zelo razširjeni ameriški zabavni časopis America's Humor« Je objavil kratko črtico. ki osvetljuje razmere v ameriškem političnem življenju in pove več, kot če bi prebrali vrsto člankov o »škandalih*, ki se dan na dan vrstijo v »višjih krogih* ZDA.
Marec:
I. V stari obleki našel 5000 dolarjev.
Zares prijetno presenečenje.
5. Priporočeno pismo s 1900 dolarji. Vprašujem se, kdo ga je odposlal. 11. Neki moški mi je v dvigalu stisnil v roko več čekov po 100 dolarjev. Tu je morala biti neka pomota.
14.	Moja banka mi sporoča, da je biI na moje ime odprt konto za 27.490 dolarjev.
17.	Ko sem danes zjutraj odpiral blagajno, sem na“sel v njej zavitek
»previdnost je mati varnosti«, so si mislili tisti kmetje v Ameriki, ki so na trebuhe svojih krav z velikimi črkami napisali »Cow«, kar Je po naše »krava«, da bi nedeljskim lovcem nazorno pokazali, da domače živali niso nobena — divjačina.
jeklarskih delnic. Zdi se mi kakor v
sanjah.
21. Dva gradbena podjetnika sta mi pripravljena posoditi 150.000 dolarjev. V načrtu imam potovanje v Mehiko.
27. Vrnivši se iz Mehike, sem našel v svojem vrtu nov plavalni bazen. Kakšno lepo presenečenje!
April:
4. V minulih petih dneh sta pred mojo hišo parkirala dva nova Cadillaca. Danes pa sem dobil po pošti za vsakega posebej ključ. Zanima me, če sta vozili že zavarovani.
10. Neznanec me je s svojima prijateljema povabil na partijo pokra. Dobil sem 250.000 dolarjev. Moja soigralca sta pri vsej izgubi ostala dobre volje.
15. Mestu sem poklonil 50.000 dolarjev, da mi postavi spomenik.
19. Nekdo mi je poslal za ženo popolnoma nov televizijski sprejemnik z vabilom, naj 27. aprila popoldne gledam oddajo. Radoveden sem, kaj to pomeni.
25. Zdaj že vem. Pozvali so me, naj bom 27. aprila za pričo pred parlamentarnim odborom, ki preiskuje
podkupovanje ...
V&e lepo po vrsti
Ko je v angleških časopisih spet in spet bral utrudljive članke o možnosti poleta na druge planete, je pisatelja ]. B. Priestleya slednjič minilo potrpljenje. Napisal je članek za »News Cro-niclev katerem pravi:
»Če je človeštvo dovolj pogumno in potrpežljivo, dovolj energično in bistro, da lahko izvede polet na druge planete, bi morda lahko utrpelo tudi nekaj energij za to, da uredi življenje na planetu, na katerem živi. Vse lepo po vrsti, prosim, in vsaka stvar ob svojem času!*
Kragujevac je važno industrijsko središče v Srbiji, obenem pa mesto, ki ima razmeroma največ šolske mladine
MESTO ŠOLSKE MLADINE
Nekateri pravijo, da je to Ljubljana, drugi spet trdijo, da je Zagreb. Najbolj pravični pa so tisti, ki to pripisujejo Kragujevcu. Ljubljana ima nad 39.000 dijakov in študentov, kar predstavlja slabo četrtino prebivalstva. V Zagrebu je 30 osnovnih šol, 30 osemletk, 14 gimnazij in več strokovnih šol. V teh šolah in na univerzi je vpisanih 40.550 dijakov. Torej je vsak šesti Zagrebčan šolar.
Resnično mesto šolske mladine še bolje rečeno srednješolcev pa je Kragujevac. Od 40.000 prebivalcev ima nad
10.000	šolarjev. V Kragujevcu je več osnovnih šol in gimnazij, učiteljišče, srednja tehnična in medicinska šola. ekonomska in glasbena ter višja pedagoška šola. Poleg teh pa so še številne obrtne šole — vse od najnižjih do najvišjih. In vse te šole pa so"prena. polnjene z mladino. To lahko vidimo povsod v Kragujevcu. Za kragujevški korzo lahko brez skrbi rečemo, da je popolnoma mladinski. Nad 80 odstotkov obiskovalcev gledališča in kina so šolarji. Tudi na raznih drugih kulturnih prireditvah in fizkulturnih nastopih vidimo skoraj samo mladino. Prav isto je tudi v knjižnicah.
V Kragujevcu je pred 70 leti tudi maturiralo prvo dekle v Srbiji. To je takrat povzročilo pravi preplah po vsej Srbiji. Ko je pred 66 leti prosila Sofija Djordjevič za sprejem v peti razred gimnazije, je direktorja gimnazija Sima Zivkoviča od presenečenja skoraj zadela kap. Ves Kragujevac je govoril samo o tem. Dekle naj bi maturiralo! Mogoče se želi posvetiti celo javni službi! To je bilo za takratno Srbijo nekaj nepojmljivega. Tudi na ministrstvu za prosveto je ta dogodek napravil veliko razburjenje. Začela so se dolga posvetovanja. Po dolgem raz-
pravljanju so le dovolili dekletu obiske petega razreda gimnazije. Sofija Djordjevič pa je z odličnim uspehom izdelala vse razrede gimnazije in tudi maturirala kot prvo dekle v Srbiji.
NAPRAVA, KI MERI OBČUTKE
V Fordovi tovarni avtomobilov v Ameriki so izdelali električno napravo, ki meri človeške občutke in ki predvsem služi prodajalcem avtomobilov.
Naprava je zasnovana na principu psiho-galvanometra — »detektora laži« (naprave, ki pokaže, če človek laže ali ne). To napravo uporablja tudi ameriška policija. Novi aparat pa slu. ži predvsem za merjenje občutkov gledalcev, ki si ogledujejo avtomobile. S priključkom, ki ga drži gledalec v roki, beleži ta naprava spremembe na človeški koži. ki se dogodijo isti trenutek, ko človek reagira na posamezne lepe avtomobilske modele. Vsak občutek naprava takoj zabeleži na poseben grafikon.
Vsa raziskovanja opravljajo v zaprtih prostorih. Navadnemu čitatelju ilustriranega časopisa pokažejo glas s sliko avtomobila in beležijo čas, katerega porabi čitatelj za gledanje oglasa. Skriti opazovalec pazljivo zasleduje bralca, kateri del slike si ogleduje in si zapisuje čas, ki ga porabi bralec za ogled posameznih delov avtomobila. Med tem pa nov instrument kaže in riše na grafikonu, kako j« reagiral bralec, ko si je ogledoval posamezne dele avtomobila. Tako zvedo tovarnarji, kateri avtomobili in tudi kateri deli avtomobilov so ljudem najbolj všeč.
Vzdolž Šentjakobskega trga v Ljubljani stoji obsežna palača poštne direkcije, sezidana okrog 1772 po načrtu Gabrijela GRUBERJA (1710—1805),
ki nam je dal za Gradom še svoj vodni prekop.
Večina ne ve, da skriva to lepo, umirjeno poslopje v svojem zahodnem delu prelepo v štuku oblikovano polžasto stopnišče in KAPELICO, ki Je po svoji obliki in okrasu med najlepšimi biseri rokokojske umetnosti — tudi izven meja naše dežele.
Kapelica js čudovito delo prefinjenega duhd in okusa. Njena majhna, valovito zaokrožena prostornina — vsa iz štuka in oljnih slik — je prepolna igrivo-žive lahkotnosti, ki nas uklepa v sladki nemir uživanja lepih obiik in baržunastih barv. Njena umetniška zaokroženost je tako lepa, da v primerjavi z njo obledi celo Pompadurkina (ljubica francoskega kralja Ludvika XV.) razkošna sobica, ki jo je zasnoval sloveči mojster Boucher (1703— 1770) za njena galantna doživetja.
Likovna lepota te kapelice kar žari, še zlasti, kadar jo poljubljajo žarki zahajajočega senca v valovitem lesketu starinsko-želtega zlatila in živahnih barvnih prelivov. Plastična okrasja italijanskega mojstrskega štukaterja pa ie barvno zelo povzdignil (v letih 1778—1780) s svojimi umotvori veliki avstrijski mojster Janez Martin KREMSER-SCHMIDT (1718—1801), ki je s svojo barvitostjo še močno vplival na naš takratni slikarski red.
STUK Je zmes iz. sadre, apna in drobnega peska, ki se da poljubno oblikovati, hitro otrdi, zato zahteva naglico in veščino; napake se težko popravljajo. Gmota se lahko tudi različno obarva in če daš stenam umetno marraoriraao prevleko in jih gladiš z vročim železjem, dobe lesket pravega marmorja.
Kapelica je v prvem nadstropju, z oknom na Ljubljanico. Ubrana igra njenih lepotnih valovanj nas kmalu prevzame in zapelje v ugodje posvetnih razmišljanj. Tudi oltarček je višek drobne rezbarske umetnosti in pozlatila: sedaj je občutno poškodovan tn brez izvirne Kremserjeve oljne podobe, »izgubljene« že pred desetletji.	°	^
Plastični štukatura! preplet! in okvir tekočih lovorovih listov z vozijanimi pentljami po umetno marmoriranih stenah se prijetno stapljajo s stenskim oljnim slikarstvom velikega Kremserja, čigar najlepša je stroDna podoba postav, ki trosijo cvetje. Ob oknu so še tri podobe, naslikane v svetiosivih odtenkih, ki napravljajo vtis drobne plastike. Posebno ljubek je prizor v medaljonu nad oknom (glej sliko); DVOJE KKILATCEV s cvetno vejico kot vereu dokaz drobne lepote — velikega mojstra.
E. JUSTIN.
Ob
začetki.
tetina
Zena: sDrati, praviš, da te izredno delo zadržuje v pisarni. Najin ljubček te že toliko časa nestrpno pričakuje.*




Olimpijske
žtrtvv
Letošnje zimske olimpijske Igre se bližajo z raznimi neugodnimi znamenji. Dolgo smo ugibali, ali bodo zaradi pomanjkanja snega spiob izvedljive na tereniü, kjer so jih pripravljali. Zadnji čas pa je naneslo te bele mane mnogo preveč — najbrže tudi na Norveškem — tako da bo treba zdaj problem prijeti z druge strani. Toda to se bo ze dalo, temboij, ker so snega v vseh oblikah in množinah prav gotovo na visokem severu mnogo bolj vajeni kakor pri nas.
Zato pa krizi in težave z vremenom še niso vse, kolikor jih je bilo za slab uvod letošnjim največjim prireditvam na snegu na svetu spioh, ki se prirejajo samo vsaka štiri leta. Prenapeti spored priprav za nastope v Osiu je povzrcril boieče sledove v olimpijskih moštvih raznin držav. Trije kanaiuau so morah svoje priprave plačati z življenjem, več kakor tucat pa jih lezi s polomljenimi nogaj.ru in rokami po raznih bolnišnicah.
22-letni ameriški kandidat za slalom Jimmy Griffith se je med trenmgcm zaletel v drevo in tri dni pozneje umrl za poškodbami. V Švici se je prav ta^o ao smru pobil eaen angieškui siaiomistov. V Avstriji je skakaiec Paul Aussemeitner padel tako nesrečno, da. je dva dm pozneje izdihnil.
Eolniiiuca v Bad Gasteinu je sprejela več poškodovancev, ki so se tamkaj priprav. jan za to ve;iko mednarodno preizkušnjo. Med njimi je bil Jugoslovan Matevž Lukane, družbo pa sta mu delala An gi c za Henry Kebemson in Richard Daniel s nudimi kostnimi zlomi, isti dan sta se prav tako na smučiščih okrog Ga-«teina močno potolkla na ramenih Avstralca Kevin Marchant in Jelin I-iiiton.
Eden najboljših Norvežanov za klasično kombinacijo Ketii Maardalen se je pri tren.ngu prevrnil s tano s;lo, da vee mesecev ne bo mogel na smuči. Šved Dal-man, eaen znanin mojstrov v slalomu, bo te dni rešen oklepa v mavcu, ki ga je mcial nositi dolge tedne zaradi nekega nesrečnega padca na Tirolskem.
V bolnišnici v Garmischu sta spravljena nva švedska vozača boba, in sicer Ingve Os ih in O‘le lia-. kzeli, vendar upata oba, da si bosta dc zimske olimpiade toliko opomogla, tia bosta šla lahko z ostalimi na progo.
Dve znam emu avstrijski smučarski nadi, Chr.sti Prawda in Egon Schiipf, sta se ponesrečila nedavno na Semmeringu tako hudo, da je mečno dvomljivo, če bosta mogla v Oslo.
Seznam žrtev letošnjih priprav za zimski olimpijski miting sveta je že tako dolg, da je pravzaprav res dobro, da se bo ta velika preizkušnja že v 14 dneh začela. Ce bi pr. prave trajale še nekaj dlje, bi po tej poli ostalo le še malo takih aktivnih udeležencev, ki bi lahko startali nepoškodovani.
Smučarji so tekmovali za prvenstvo
Slovenije
Na smučiščih pri Tržiču, Guštanju, Bledu in na Joštu so preteklo soboto
in nedeljo naši najboljši smučarji tekmovali za prvenstvo Slovenije. Člani in članice ter mladinci in mladinke so s svojimi uspehi dokazali, da je smučanje v Sloveniji kljub velikim težavam, ki jih morajo premagovati društva in posamezniki, doseglo že visoko stopnjo razvoja in da mnogi izmed tekmovalcev sodijo v mednarodni razred. Številna udeležba na letošrjem prvenstvu kaže, da je smučarski šport med najmnožičnejšimi v naši državi in da ga je kot takega treba tudi primerno upoštevati.
Poročila o tekmovanjih soglasno ugotavljajo, da so bili prireditelji vsepovsod kos svoji nalogi, s čimer so dokazali, da je smučanje v Sloveniji tudi v organizacijskem pogledu trdno.
MOHPüEä spet prva v tekila
V	nedeljo dopoldne je bilo v Guštanju
v organizaciji smučarskega kluba »Fuzinar« republiško smučarsko prvenstvo v teku na 15 km za člane in v teku na 8 km za članice.
Članov je nastopilo 45. dosegli pa so naslednje rezultate: 1. Matevž Kordež (Kropa) 1:00.42 . 2. Jože Knific (Gregorčič) 1:02.54,	3. Franc Kandare (Stari trg)
1:03.39, 4. Janez Pavčič (Triglav) 1:03.53.
5.	Tone Pogačnik (Gregorčič) 1:04.03. Za njimi so se zvrstili: Rožič in Slivnik (oba Gozdar, Gorje). Grošelj (Železničar. Ljubljana). Gregorij in Novak (Enotnost) in kot enajsti stari olimpijec 44-ietni Franc Smolej.
Med 13 članicami je bila najboljša Kro-parka Angela Kordež. ki je 8 km dolgo progo pre tekla v 39 minutah in 54 se k. Druga je bila Tončka Jakopič 41:18, tretja Tončka Jan (obe Gozdar, Gorje) 47:35, četrta Zvonka Zore (Ilirija. Ljubljana) 47:53, peta ?*LIka Rožič (Gozdar) 48:23 in šesta Barbika Savine (Fuzinar, Guštanj) 48:27.
Organizacija je bila odlična, prav tako tudi proga, tako da so naši mednarodni tekmovalci Kordež, Knific, Kandare in Pogačnik izjavili, da je bila današnja proga kljub njihovim številnim nastopom v inozemstvu najboljša,.na kateri so kdajkoli doslej tekli.
Klasično kombinacija in skoki v Guštanju
Guštanj, 3. februarja.
V	odlični organ.za o: ji smučarskega društva Fužina r je bilo danes tekmovanje za republiško prvenstvo v klasični kombinaciji in skokih. Tehnična in ostala priprava je bila izredno skrbna in se je poznalo, da so ji kumovali preizkušeni smučarski delavci. Tudi skakalnica je bila brezhibno pripravljena, prav tako pa tudi obsežen prostor za gledalce, k: so ga morali prireditelji z buldožerji naiašč očistiti. V sodniškem zboru so sodelovali: Vic di ga. Ivic, Mihelač. dr Dečman in Sušnik.
V	klasični kombinaciji so bili rezultati naslednji: 1. Jože Gregorij 428.7 toč-
Štele boljši od Muleja
Tržič, 3. februarja.
V lepem zimskem vremenu, a neugodnih s-než: ih razmerah je bil danes v okviru republiškega prvenstva v alpskih disciplinah za člane in članice na terenih nad Tržičem slalom. Sneg je bil premehak :n vse prizadevanje prirediteljev. da bi ga bili sproti stlačili in obdržali progo v čim boljšem stanju, je bilo zaman. Tako so posebno tekmovalci z nižjim: startnimi številkami utrpeli precej škode na času In plasmaju. Organizacija -e bila v redu in so tekme kliub velikemu številu udeležencev, potekale hitro V obeh tekmovanjih (moški in ženske) je bilo treta opraviti dva teka. vendar so za moške progo za drugi trk nekoliko skrajšali, ker je bil sneg preveč razrit. Članska proga je bila okoli S99 m dolga in je imela 180 m višinske razkke ter 41 vrat. Za drugi tek so jih pustili samo še 30.
P* ;dar-ti *e treh 3 prepričljivo zmago Štefka, k: m dosegel v obeh tekih najbrž iš: čas in pustil za s®boj svojega nai-tekmeca Tineta Muleja za
resnejša z
dve sekund?! Pohvalo zasluži tudi 2iga Prestor (Enotnost), ki je starta! s startno številko 57 po povsem razriti progi in je vzi-c temu s časom 87.3 zasede;
12.	mesto in pustil za seboj tudi nekatere olimpijske kandidate.
Rezultati so bila naslednji: 1. Janez Stefe (Ljubelj) 66.0. 2. Tine Mulej (Prešeren) 68.n. 3. Slavko Lukane (Ljubelj) 73.2. 4. Marjan Staro (Gregorčič) 74.2.
5.	Janko Cetina (PD Celje) 76.0, 6. Ludvik Dornik (Ljubelj) 76,4. 7. Zvone Hu-tar (Gregorčič) 78.0. 8. Zdravko Križaj (Ljubelj) 79 3. 9 Jože Krmelj (Ljubelj)
81.1.	10 Vojteh Budio^k (Enotnost) 84.2.
Izmed 57 nastopajočih tekmovalcev se jih je plasiralo 38, ostali pa so ali izstopili ali pa so bili diskvalificirani.
Proga za ženske, ki jih je nastopilo 10 m so vse ostale v konkurenci, je bila nekoliko krajša. Merila je okoli 4C-0 m ter imela 80 m višinske razlike in 30 vrat Rezultata so bili naslednji: 1 Darinka Lukane (Ljubelj) 59.2. 2. Slavica Zupančič (Udarnik. Kranj) 60,2.
3.	Mica Magušar 61.4. 4. Vili Hanuš 66.n. 5. Nada Urbar (vse Enotnost) 77.1 it.d.
SLOGA KOVI ČLAN 11. LIGE ?
Kvaiifikarnvko tefamovarne vzhodne sku?me za v=rcp v n. zvezno Ugo ho končano prihodnjo nedeljo, včeraj sta igrala Slozi (F.arknvičevoj in Rabnnik (Bit-olj). Fred:-ta vir k Srbije je tudi v tej tekmi na domačem igrišču dosegel visoko zmago nad svojin nasprotnikom, ki ga le premagal z enakim rezultatom kakor prejšr.m r.edelio B^rca. Sloga si je v *«h dveh tekmah izdatno popravila rzzVko v golih i.i s? je zaradi tega uvrstite na pn-o mesto. V odločilnem srerarm «° ho-ta v Rankovičevem pom eri’a Sloga iv. Berač, pri čemer se Sicer 1? v p-imeru katastrofalnega poraza ne bi uvrstila roed člane II. zvezno lige. Lestvica je takale:
Sloga
Rahotnik
Borac
10: 2 2:19 6: 6
SloTra : IkGusfnik 5:0 (3:0)
Rankcvičevo, 3. febr Danes je bila na težnern in blatnem terenu odigrana kvalifikacijska tekma za vstop v II. zvezno nogometno ligo med domačo Slc-go in Ra-botnikom iz Bitolia Zmagalo je moštvo Sloge 5:9. 2e od vsega zadetka je kazalo, da domačini ne bodo imeli težkega dela, ker jim gostje niso bili dorasel nasprotnik. Izralci iz Bitolja se tudi s surovo in ostro igro niso mogli uveljaviti. Pri Slogi so se odlikovali Konstantinovi-?, Pavlovič in Djordjevič. Gole so dali Pav-
lovič v 10.. Čirič v 11. in 42. minuti prvega polčasa ter Djordjevi? v 15 in 26. minuti drugega polčasa. Tekmi, ki jo je vodil sodnik Žečevič iz Beograda, je prisostvovalo okoli 3000 gledalcev.
Dva nogometna izida v Zagrebu. Zagrebški Dinamo je v nedeljo gostoval na Reki 'in v prijateljski tekmi zmagal nad. domačim Kvamerjem 2:0 (0:0). V Zagrebu je bila odigrana prijateljska tekma med enajstericama Lokomotive :n Zagreba, v kateri je zmago spravila Lokomotiva s 4:1 (1:0).
ke. 2. Milan Dekleva (oba Enotnost) 382-5.
3.	Anten Godec (Fužimar) 366.9, 4. Anton Dolenc (Gozdar, Gorje) 340.8.
V samostojnih skokih je tekmovalo 39 udeležencev na 42-metrski skakalnici, na kateri so biči doseženi naslednji rezultati: 1. Zoran Zalokar (Enotnost) 210 točk (40 5. 38.5).	2. Marjan Gašperšič
(K rim) 191.6 (37.5, 38.5), 3. Stanko Stanonik (Ločan) 190.1 (33.5), 4. Jože Jašovec
188.5	(SS.5, 37.5), 5. Albin Adlešič (oba Enotnost) 184 (35, 36.5), 6. Janez Saksida (Krim) 132.7 (35, 37),	7. Jože Gregorij
(Enotnost) 181.7	(35.5 .	36.5),	8. Slavko
Avsenek (Prešeren) 179.9 (33. 34.5). 9. Ivo Javornik (Krim) 179.4 (35.5. 37.5), 10. Slavko Šušteršič (Prešeren) 175.2 (33. 34.5) itd.
Zvečer ob 18. uri je biia v Fizkuitur-
nem domu razglasitev rezultatov, kjer je predsednik FD Fužimarja Gregor Klančnik pozdravil vse udeležence tekmovanja, v imenu Smučarske zveze Slovenije pa je objavil rezultate član sodniškega zbora dr. Tone Dečman.
Pred zaključkom je bila sprejeta resolucija olimpijskemu odboru in marša latu s protestom proti prem aloštevUni udeležbi naših smučarjev na zimskih olimpijskih igrah v Oslu.
Tek v Kamniku
SD Kamnik je to nedeljo izvedlo uspelo društveno tekmovanje v smučarskem teku. Skupno je nastopilo 29 tekmovalcev. Rezultati so naslednji:
člani (6 km — 14 tekmovalcev): 1. Janežič Božo 20:29.0. 2. Golob Leopold 21:16,0.
3.	Jerine Silvo 21:25.8; mladinci (3 km): 1. Vindšnurer Damjan 9:24.2,	2. Rebolj
Mitja. 3. Vrhovnik Jože; pionirji (1500 m): 1. Zabavnik Franc, 2. Rutar Jože, 3. Jagodic Jože.
Prihodnjo nedeljo bo organiziralo društvo venke skakalne tekme na 35-metrski skakalnici v Kamniku in vabi na prireditev tako tekmovalce kot gledalce. Ne-
MLADINSKO PRVENSTVO NA BLEDU
TEKME r tekih in skokih
Za uvod v drugi dan mladinskega prvenstva v tekih in skokih je sinoči smučarsko društvo »Janko Rus« na Bledu priredilo na svoji 35 metrski skakalnici na Rečici velike nočne skakalne tekme. V luči reflektorjev je nastopilo 35 tekmovalcev, med katerimi so bili zelo številno zastopani mladinci. Tekme so se ocenjevale samo po daljinah, po katerih je bil vrstni red najboljših takle: 1. Polda Janez, 2. Mandeljc (Bled) 3. Gorišek (Ilirija). 4. Braz (Enotnost) itd. Najdaljši skok večera je imel Poida s 34 m. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, saj se je zbralo pod skakalnico najmanj tisoč gledalcev.
Davi so se ob krasnem sončnem vremenu — čeprav je vladal še precejšen mraz in je toplomer kazal 10 stopinj pod ničlo — začeli prvenstveni nastopi, in sicer najprej tek starejših mladincev na 10 km. Starterju se je javilo 31 tekmovalcev, od katerih so razen Vodnova iz Go-rij, ki je moral zaradi krča v želodcu odstopiti, vsi prispeli na cilj. Med tekmujočimi je bil diskvalificiran Brezovšek Viktor iz ljubljanske Ilirije, za katero pa zaradi nedavnega prestopa iz prvotnega društva v Št. Vidu ni imel pravice starta. Njegov čas, ki je bil drugi najboljši, je bil zato ocenjen izven konkurence, plasman v konkurenci pa je bil naslednji: I. Goričnik Zdravko (Prešeren, Lesce) 50:13, 2. Kalan Juvencij (Enotnost) 51:47,
3.	Golob Ivan (Gozdar, Gorje) 53:07, 4. (Jrevc Florjan (Gozdar, Gorje) 53:36, 5. Kul j at Tme ^Gregorčič) 53:42 itd.
Mlajši mladinci so tekli na 5 km in jih je startalo 22. Vrstni red na cilju je bii naslednji: 1. Winkler Alojz (Fužoiar, Guštanj) 27:43, 2. Pogačar Marjan (Gozdar) 28:14, 3. Ivatnik Tone (Fuzinar) 28:22, 4. Pehare Marjan (Ljubelj) 28:22 , 5. Komar Stefan (Gozdar) 29:11 itd.
Mladinke so imele 3 km dolgo progo, na kateri je od deset tekmovalk prispelo
Sport v kratkem
Švedi grade skakalnico za smuške polete. V severnem Värmiamdu ob Ränn-bergergetu so našli prikladen naravni prostor, na katerem bodo zgradili skakalnico za 130-metrske polete. Švedi nameravajo izrabiti to skakalnico za trening Skandinavcev, da bodo mogli vse bolj uspešno nastopati na prireditvah smuških poletov.
Veliko nezadovoljstvo med londonskim športnim občinstvom je povzročilo pismo maršala Mentgomerya, ki se zavzema za pripustitev profesionalcev na olimpijske igre. Tajnik tamkajšnje boksarske amaterske zveze je v zvezi s tem pripomnil, da marša.l gotovo ne pozna olimpijskih idealov.
Za olimpijske igre je na Norveškem tako veliko zanimanje, da so ostali številni interesenti brez vstopnic. Toda iznajdljivi so pred kratkim odkrili preprost način za nabavo vstopnic. V Tokio pošljejo brzojav m pismo, od koder dobe zaželene vstopnice.
Evropski boksarski prvak težke kategorije Karei sys govori sedem jezikov.
n sicer nemški, angleški, flamski, francoski. španski, madžarski m italijanski. Po poklicu je urar, poleg tega pa tud: odličen glasbenik.
na cilj 7 udeleženk. Najboljša mesta so zasedle: 1. Vrbinc Tatjana (Enotnost) 26:04.
2.	Baloh Marica (Gregorčič) 26:49, 3. Černe Marija (Gozdar) 27:05 itd.
Mlajši mladinki sta šli na progo samo dve, zmagala pa je Černe Tinka, članica smučarskega kluba Bled s časom 29:02.
Popoldne so bili na 35 metrski skakalnici skoki. Starejših mladincev je startalo 37, med katerimi so prišli na najboljša mesta naslednji: 1. Kavar Jože (Ljubelj) 199.3 (30.5, 30), 2. Gorišek Janez (Ilirija, Ljubljana) 199.2 (29.5, 32), 3. Pavel Srečko (Kropa) 193.7 (28.5, 30), 4. Braz Vlado (Enotnost) 190.9 (30, 28.5), 5. Ulčar Jože (Bled) 190.5 (29, 29), 6. Petrač Andrej (Enotnost) 190.4 (28, 29.5) itd.
V skupini mlajših mladincev so se plasirali najboljši udeleženci takole: 1. Gorjanc Lojze (Udarnik) 202.5 (29, 30.5), 2. Ro-jina Milan (Ilirija) 195.5 (27.5, 27), 3. Šuštar Jože (Enotnost) 186.3 (25.5, 27.5), 4. Petrač Franc (Enotnost) 185 (23.5, 26), 5. Vavh Janez (Gregorčič) 184 (26.5, 28) itd.
Prireditev, ki je bila v izvedbi smučarskega društva »Janko Rus«, je vsestransko uspela. Proge je že prejšnji dan odlično pripravil trener Andrej Vidic. Opazilo se je, da je bila udeležba tekmovalcev premaloštevilna iz štajerskih in dolenjskih krajev, najbolj nerazumljivo pa je. da so se te. prireditve v tako majhnem številu udeležili sosedje Jeseničani. V imenu smučarske zveze Slovenije je tekmovalce pozdravil ter jim razdelil plakete in diplome dr. Reicher.
Ob navzočnosti 50.000 gledalcev Je bila ob močnem vetru in lahnem sneženju odprta letošnja sezona na skakalnici v Holmenkollimu. Prireditev je imela prvenstveni namen, dati prirediteljem olimpijskih iger večjo preizkušnjo za funkcioniranje tehničnega aparata. Tekmovalci so izvedli po pet skokov, izmed katerih sta dva naj boljša štela za oceno. Prvi je bil Arne Hoel s skokoma 70 in 70.5 m. Drugo mesto je zasedel Arne Naess, tretje pa Amfinn Bergmann, Asbjörn Ruud je bil šele deseti.
Prvenstvo Evrope
v umetnem drsanju
Na tekmovanje za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, ki bo od 4. do 3. fe-fruarja na Dunaju, bodo sodelovali najboljši drsalci iz Anglije. Nemčije. Švice CSR. Nizozemske, Finske, Madžarske. Francije, Italije, Avstrije in Jugoslavije. V posameznem tekmovanju bo nastopilo 11 moških in 25 žensk, tekmovalo pa bo tudi 11 drsalnih parov.
Jugoslavijo zastopata na prvenstvu naša najboljša drsalca Silva Palme in Marko Lajovic, ki sta na tekmovanju za državno prvenstvo ponovno dosegla prvi mesti.
Na Joštu je bilo 76 tekmovalcev
Na Joštu nad Kranjem so bile preteklo soboto in nedeljo tekme mladincev za prvenstvo Slovenije v alpskih disciplinah. Prireditev je odlično pripravilo smučarsko društvo »Udarnik« iz Kranja. Organizatorjem in tekmovalcem je bilo naklonjeno tudi vreme. Imeli so odliičen sneg, povrh tega pa jih je grelo še sonce. Udeležba je bila zadovoljiva. Med tekmovalci je bilo 40 starejših mladincev, 30 mlajših mladincev i.n 6 mladink.
V soboto so se pomerili v veleslalomu. Proga je bila dolga 1500 m z višinsko razliko 400 m in 24 vranicami. Rezultati so bili naslednji: starejši mladinci:
1.	Emil Kamnik (Fužina.)'. Guštanj) 1:20.7.
2.	Peter Cetina (PD Celje) 1:33.0. 3. Janko Šumi (Udarnik) 1:33.5, 4. Milan Janc (Enotnost) 1:35,4. 5. Jule Juvančič (Ilirija) 1:37.0; mlajši mladinci: 1. 'Franc Pristov (Bratstvo. Jesenice) 1:31.2. 2. Karel Štucin (Ljubelj, Tržič) 1:37.5, 3. Stanko Klinar (Bratstvo) 1:41.1, 4. Jože Rape
gorčič) 2:09 6; mladinke:	1. Andreja
O jel (Enotnost) 2:31,2,	2. Mara Lupša
(Liubelij) 2:38,2. 3. Vika Rupar (Ljubelj) 4:00,5.
V nedeljo so se mladi tekmovalci in tekmovalke pomerili v slalomu. Proga je bila dolga 5C0 m z 200 m všinske razlike in 42 vraticami. Bila je tehnično dobro speljana in srednje težka. Vsak iizmed tekmovalcev je progo prevozi! dvakrat. Rezultati, ki jih lahko zlasti' v skupini starejših mladincev ocenimo za odlične, so bili naslednji: starejši mladinci:	1. Vili Logar (Ljubelj) 1:22,4.
2. Peter Križaj (Ljubelj) 1:25.6. 3. Ciril Frantar (Ljubelj) 1.26.5. 4. Peter Cettea (Celje) 1:26.6, 5. St. Rotar (Ilirija) 1:26,9: mlajši mladinci: 1. Stanko Klinar (Bratstvo) 1:41.7.	2. Franc Sušnik (Ljubelj)
1:49.6. 3. Jože Rehberger (St. Vid) 2:00.7. 4. Marjan Štraus (Bratstvo) 2:20.9. 5. Karel Štucin (Ljubelj) 2:23,7:	mladinke:
1. Andreja Ojcl (Enotnost) 3:08.7, 2. Vika Rupar (Ljubelj) 4:20,1, 3. Mira Romih
S * A ■ IH
ŠT. 5
POLŠLOVANSKA OBRAMBA GLIGORlC—ABRAHAMS
(Hastings 1951/52)
1. d?—d4 d7—d5 2. c2—c4 e"—e6
Sbl—c3 c	7—C6	
Tu se	oba nasprotnika dtetea k’asič-	
r.eea nač	ina i sre:	beli napada središče,
črni pa j	e kmetu	d4 porta vil si-mteri 'no
nasproti	svoj ° sa kmeta in aa rodnima z	
dvema kmetoma.		Z zadnjo potezo se
paničen.ja	ta ko i men ovan a p c i slova n ska	
obramba,	za razlik	od slovanske, v ka.
teci igra	črni na	jprej cS (brez e6) in
nato sku	ša razvit:	: damskega lovca.
4. Sgl-	-f3 <13:c4?	
Sko-raj	vedno j1	? za črnega zgrešeno
vzeti s !	kmetom i	z srediTča. Kakor iz-
kušnja k	a že. črn i	kmeta na c4 ne mere
trajno d--	ržati. pa	krneč koncev potem
(Bratstvo) 1:51,5. 5. Srečko Zima (Gre-1 (Ljubelj) 5:09,8.
SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
Poraz trikratne svetovne prvakinje
PRVENSTVO SLOVENIJE V HOKEJU NA LEDU
Jesenicam zmagali v vseh tekmah
Preteklo soboto in v nedeljo je bilo v Celju prvenstvo Slovenije v hokeju na ledu. na katerem so sodelovali Gregorčič z Jesenic. Papirničar iz Vevč. Razlag iz Brežic in domači Kladivar. Naslov prvaka si je priboril Gregorčič, ki je pokazal najlepšo, najhitrejšo in najučinkovitejšo igro. kar kaže tudi skupni rezultat vseh treh tekem 41:1. Drugo mesto je osvojil Kladivar, tretje Razlag in četrto Papirničar. Lestvica udeležencev je naslednja: Gregorčič	3	3	0	41: 1	6
Kladivar	3	2	1	10: 9	4
Razlag	3	12	5:13	2
Papirničar	3	0	3	3:31	0
Rezultati posameznih srečanj so bili
tile:
Gregorčič : Razlag 12:0 (5:0,3:0,4:0) Kladivar : Papirničar 5:1 (1:1, 1:0, 3:0) Gregorčič : Papirničar 21:0 (6:0, 7:0, 6:0) Kladivar : Razlag 4:0 (1:0, 1:0, 2:0) Razlag : Papirničar 5:2 (2:1, 1:1, 2:0) Gregorčič : Kladivar 8:1 (2:1. 2:0, 4:0) Vse tekme sta avtoritativno sodila Gorše in Pogačnik. Po končanem tekmovanju je zmagovalnemu moštvu v imenu zveze čestital in izročil krasen kip tovariš Gorše.
V	Bombay u v * Indiji se je začelo tekmovanje za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo končano 10. februarja Ob otvoritvi prvenstva je predsednik indijske namiznoteniške zveze De Molo v svojem govoru med drugim omenil, da mu je posebno žal, ker ne more na tekmovanju pozdraviti jugoslovanskih igralcev.
V	konkurenci 'moških so se srečanja
prvih dni končala z naslednjimi izidi: Francija : Pakistan 5:0, Anglija : Kambodža 5:0, Hongkong : Singapur 5:0, Brazilija : Afganistan 5:0. Indija : Zahodna Nemčija 5:4, Portugalska : Kambodža 5:0. Fiamcija : Indija 5:1. Brazilija : Singapur 5:1. Anglija : Zahodna Nemčija 5:0, Madžarska :	Afganistan
5:0. Japonska r Pakistan 5:0. Japonska : Indija 5:1, Zahodna Nemčija : Kambodža 5:0. Portugalska : Pakistan 5:1. Madžarska :	Singapur 5:1. Anglija :
Francija 5:3. Anglija : Portugalska 5:0, Japonska . Zahodna Nemčija 5:0, Indija :	Pakistan 5:1. Francija :	Kambodža
5:0, Singapur : Afganistan 5:0, Madžarska : Čile 5:0, Vietnam : Brazilija 5:2.
ZDRAV človek,
• DOBER delavec!
•— Zbor! Mirno! Naravnajte vrste!____
—	Fior.irke, čez mesec dni bodo pionirske tekme v telovadbi. Danes začnemo z vajami, zato bodite pazljive, poslušne, da se boste kaj naučile, je dejala vaditeljica Jelka Sodjeva svojim najmlajšim učenkam, ki so kljub svojim letom dobro razumele pomen teh besed. Ce bi človek malo prej opazoval ta številni, razigrani »drobiž«, bi sodil, da ga v takem veselem razpoloženju ni mogoče pomiriti, a kaj šele, da bi bil sposoben za resno delo.
—	Na slab dan ste naleteli, počitnice so! Ce bi prišli čez nekaj dni, bi jih videli še štirikrat toliko, se mi je s tihim glasom približala naša znana in požrtvovalna vaditeljica Jelica. Seveda, tudi tale sneg — je nadaljevala — nam dela preglavice in meša nas delovni načrt. Fa, saj jim ne moreš zamerit'., bela snežna odeja je zanje pač mikavnejša. Mi smo jim v tem času priredili tekme v sankanju m smučanju. Nekateri so že pravi mojstri na »dilcah« in vneto zatrjujejo, da jim Polda kmalu ne bo več kos. —
Se z večjim zadovoljstvom je tovarišica Vazzazova pripovedovala o svojem vaditeljskem delu s članicami posebno pa še s starejšimi članicami, ki so po večini matere z več otroki. Mnoge izmed njih imajo svoje hčere in sinove že v članskih vrstah društva! S telovadbo so začele letos. Vodstvo je z njimi nadvse zadovoljno, saj so najrednejše telovadke v društvu.
—	Katera je najstarejša, sem vpra-žcl.
— Takoj vam postrežemo z najviš-jimi letnicami, se je ljubeznivo oglasil tajnik Viktor in že začel listati po svojem imeniku. — Štefka,... Terezija,... Mica,... aha, tale bo... Pri tej priči pa se je zgovorni tajnik ugriznil v jezik. — Prosim, ne zamerite mi. tega Vam pa res ne bi hotel povedati. Bolje bo za Vas in za nas. Saj veste, da so ženske v teh zadevah obeutlji- i ve. Brez skrbi pa lahko napišete, da : se hočejo v telovadnici razvedriti, raz- i gibati in se znebiti nepotrebnega »ba i lasta«, ki so jim ga vsilila leta... Po-j budo za to so dali pravzaprav naši nekdanji olimpijci Miha Osvald, Stane 2ilič, Jože Vadnov, Neli Zupančič in drugi, med katerimi preizkuša svoje sposobnosti tudi najstarejši član 65-letni inž. Janez Leben. Vsi so na-vdušeni in pravijo, da jim je telovadnica najljubše shajališče, kjer z zadovoljstvom ugotavljajo, da se jim spet vrača nekdanja gibčnost — mladost!
Tretja novost je vadba z vojnimi invalidi — partizani, ki jih je vsako telovadno uro več. Zadnjič se jih ie zbralo že 14, vodi pa jih Boris Gregorka. ki pravi, da se zanje bolj pripravlja. kakor za kateri koli drug oddelek. Taka vadba res ni tako preprosta. kot bi človek prvi hip mislil, ker je treba za ljudi brez rok naštudirati posebno vajo, za tiste, ki so brez nog spet posebno, vse skupaj pa' spravd' v prijetno harmonično celoto.
O razvoju in napredku najstarejšega telovadnega društva na Balkanu, ki se že zdaj pripravlja na proslavo 90-let-
nice obstoja, je bilo slišati mnogo za-mivega, tako da človek res ne ve, kaj bi bilo treba bolj poudariti. Vsekakor pa je treba zabeležiti, da ima društvo 6T prvovrstnih vodnikov, a jih je še vedno premalo, kajti vsakih 10 telovadcev mora imeti enega vodnika Kljub preobilici dela je inž. Lindtner pridno posegal v razgovor, pri če-
Veiika žoga (140 cm premera) služi invalidom za preskoke in za krepitev spretnosti
mer je poudaril pomen telovadne organizacije za narodno gospodarstvo. Telovadnica vzgaja telesno krepkega in za delo sposobnega človeka s kremenitim značajem. To, za čemer težimo že vsa povojna leta, se šele zdaj počasi uveljavlja. Preizkušeni funkcionarji društva se že od nekdaj trmasto drže načela, s katerim so slednjič
vendarle prodrli. Borba proti nekdanjemu birokratskemu kampanjskemu delu se je v glavnem uspešno končala. V tem pogledu lahko z veseljem ugotovimo velik napredek, kajti pravilna vzgoja mladine nam mora biti prva skrb! Ce vas bo te dni zanesla pot v Narodni dom, boste pred vrati društvene pisarne lahko videli kopico otrok z denarjem v roki. Ti najmlajši že čutijo v sebi dolžnost in ponos, da so člani društva, kateremu morajo poravnati svoje obveznosti Res, človek jih je kar vesel, ne morda zaradi tistega skromnega prispevka, ampak zadovoljen z uspehom svojega prizadevanja. Vidite, to je disciplina, to je vzgoja!
No, te osnovne čednosti imajo tudi člani, članice, mladinci in mladinke. Na lanskem drž.avnem prvenstvu v Splitu, kjer so zasedli prva tri mesta, so jih sodniki visoko ocenili že zaradi izredne discipline, s katero so osva jali simpatije povsod, kjer koli ’so se pojavili. Kajpada, ti smotri pa so dosegljivi le po vsestranskem pravilnem ravnanju. Popolnoma napak bi bilo. če bi vaditelj samo ukazoval svoji vrsti. S svojimi učenci moraš biti vedno skupaj, sodelovati z njimi in se žrtvovati zanje, tako da čutijo, da so vsi enaki in da ni med njimi nobene razlike.
Se in še bi lahko pripovedovali o lepi razvojni poti, o delu in uspeh'h TD Ljubljana I. Prav te dni so bili vsi vodilni člani društva zelo zaposleni in zatopljeni v obračun svojega dela. Drevi ob 19.30 se bodo v Narodnem domu odkrito pogovorili predvsem o težavah, napakah in pomanjkljivostih, hkrati pa obljubljajo, da bodo tudi v bodoče vložili vse svoie bogate izkušnje za procvit društva.
LPl
Hongkong ; Čile 5:0, Japonska : Portugalska 5:0.
V	tekmovanju žensk je bilo naj večje
presenečenje poraz trikratne svetovne prvakinje Farkasove (Madžarska) po Japonki Našimura. Izidi posameznih srečanj so b'iOi tile: Japonska : Madžarska 3:2. Anglija : Indija 3:0, Romunija Hongkong 3:1, Japonska : Avstrija 3:1 Romunija :	Indija 3:0, Madžarska
Hongkong 3-0: Romunija : Avstrija 3:1 Anglija : Madžarska 3:0, Japonska : Romunija 3:2. Avstrija : Indija 3:0, Anglija : Hongkong 3:1.
Mladinsko moštvo Hrvatske
premagat'.
mladince Nemčije
Mladinska namizno teniška reprezentanca Hrvatske, ki je na taborjenju v Zah. Nemčiji, je v Duisburgu premagala nacionalno mladinsko reprezentanco s s:3. Zanimivega srečanja mladinskih namiznoteniških reprezentanc Jugoslavije in Zahodne Nemčije se je udeležilo okrog 1000 gledalcev.
Zvezni turnir za ženske
Glavni rezultati zveznega namiznoteniškega turnirja za ženske, ki je bil v soboto in nedeljo v Zagrebu, so bili naslednji:
V	, moštveni konkurenci juniork je Grafičar zmagal nad Spartakom iz Subotice 3:1 slednji pa je porazil Slobodo iz Zagreba s 3:0. medtem ko je Grafičar dobil dvoboj s Slobodo 3:1. Zmagovalki sta postali juniorki Grafiča.rja Nikolič in Segad.
V	moštveni konkurenci * seniork je dvojica Covič-Harmat iz subotiškeoa Sp3.rtaka zmagala nad domačo Mladostjo 3:0.
Finaip- v parih sta prav tako dobili Subotičank! Harmat-Covič proti zastopnicama	S a obrača ja Kononenko vi in
Bajdkovi s 3:1.
V	finalu seniork je zmagala Čovič (Spartak) nad Temunovič-Vrzdčevo (Železničar. Beograd) s 3:0.
Juniorski finale je dobila igralka Grafičar j a . Nikol ičeva proti Sevčičevi iz Špartaka z 2:0.
Turnirja se niso udeležile igralke iz Novega Sada. Partizana iz Beograda in Železničarja iz Kranja. V dnevih 2. in
3.	marca bo izveden prvi del moštvenega državnega prvenstva, in sicer za I. razred v Novem Sadu za II. razred pa v Sarajevu
Tekmovanje poštarjev v Mariboru
V	srečanju med telegrafsko-telefonskimi poštnimi uslužbenci Maribora in Zagreba v kegljanju, streljanju in šahu so bili doseženi naslednji rezultati:
Kegljanje: Maribor : Zagreb I. moštvo 284:279 kegljev. Maribor : Zagreb II. moštvo 166:226 kegljev.
Streljanje z zračno puško na 10 m: Zagreb 898 krogov, Maribor 1125 krogov. Med posamezniki je od 300 možnih krogov Zagrebčan Josip Legat dosegel 204 kroge, Mariborčan Jože 2irovnik pa 244 krogov.
V	šahu je zmagal Zagreb s 4 in pol proti 3 in pol točke.
*
Sloviti brazilski nogometaš Ademlr se
bo preselil v Argentino, kjer se bo prijavil za klub In.dependien.te. __
beli zaveda v središču. — Bolje bi bilo 4. . . . Sf6.
5. . . . Lf8—h4
Slabš« te 5. e3 b5 6. a4 b4 7. Se4 La6 8. Dc2 Dd5
5.	. . . L 8—h4
Prdčotek o-stre variante, ki jo je pred 25 leti vpeljal pokojni holandski moj-s/ter Noteboom in k: tuđ: po njom no«i itme. Izkušnje kažejo, ca je vsa varianta slaba za črnega.
6. e2—e3 b“—Irt 7. Lel—d2 a7—a5
Crni že ni mogel več braniti kmeta, n. pr. 7. ... ab 8. ab5: Lc3: 9. Lc3: cb5: 10. b3 cb3: n. Lb5:- itd.
8. a4: h5 Lh4: c3 9. Ld?: c?> c5: b5 10. b2—b3 LcS—bT 11. b3: c4 bo—b4
V tem je Notebo rcnova idc ■ a: črr.; je da! kmeta nazaj, ima pa za-o dva močna prosta kmeta. Toda to bi prišlo do veljave šele da'eč v končnici	pa
bo beli z močnimi kmeti " sred šču in dvema lovcema prišel prej do igre.
12. Lc3—b? Ss-3—f6 13. Lfl—d.3
Vse do tu sena te~ ‘:;a s s*'oveni ara-liizami. Namesto zarote poteze so poizkušali še dve moteosti. ki sta se pa tudi obe izkaz a k kot s ’ab* za črnega: 13. ... Le4 U. Le4: Se4: 15. I>r-2 f5 16. do! (Ml 17. Sd4 (Simonovič—AnJ n?. VI. šampion at FLRJ. Litih! jan a 1331). ali 13. . . . Sbd7 14 OO Ta7 15. Tel Da? 16. e-4! Le4: 17. Le4. Se4: 18. do! (Pirc— Winter, Praga 1931).
B
mmmm Ü.iüi
a e m % s' m m'M
um %«* ■it
i
&
mm
''///g'/*

m W	gr " H
14.	Ddl—a* + !
Zcio važna vmesna poteza, ki hitro odloči igro. Slabše bi bilo takoj 14. Dc2 f5.
14.	. . . Ke8—f8
Odpoved rokadi je že priznan te no raza. Meni a b: bilo	vendarle bolte	14.'	.	.	.
Sbđ'7 15 Se5 Dc7.	Ne gre pa	not;	'14.	.	.	.
Lc6 15. E-C2 f5 16.	d5. niti 14.	.	Dd7 15.
Dc2 fo 16 S05 :n	nato zopet	Da4	—
15. Da4—c2 f7—f5 16. C—0 Sli S—'37 17. d 4—d5!
Skoraj vedno orirese ta rvtior v tej -.varianti odločitev, i^eli predvsem odpira polje d4 za skakača”*
17.	... S <17—c 5 18. Sf3—d4 e6: d5 19. f2—f3 Se4—g.3 20. c4: d=> Sc5: d3 21. Dc2: d3 DdS: d5 22. e3—e4! Dd5—d6
Ni šlo 22.	. La6 23. Da5: Dd4:+ 24.
Ld4: Ta6: 25. LrH i.n načo LM:	oll
tudi, na 22. ... Las. 23. De3 Dd? 24. Tfdl.
23. e4: f.j Lh7—a? 24. Dd3—12! hT—h6
Ne 24. ... Lfl: 25. Se6-r Ke7 26. Dg5: + :td.
23. Sd4—e6+ Kf8—p7 2S. Dd?: d6-M
Beli ie točno izračunal, da je po zamenjavi dam njegov napad še tudi dovolj močan
26.	. . . Ke":	d« 27. Tfl—dl J- Kd6—e7
28.	Sefi—rf Ta8—a7 29. Sc"—d5+ Ke7—f7 30. Tal: a5
Tako ie materialna premoč dosežena. Cmi ima samo še neznatne izglede, da zaradi neenakih lovcev drži rartiio v končnici. Beli na tudi to prepreči.
30. . . . ThS—ds 31. h2—h4 Sg5—h7 32. Tdl—d4! Ta"—a8
Ni š!o 32.	. St6 33. Sf6: Td4: 34. Ld4;
z napadom na Ta7.
33.	Td4: b4 T.a6—d3?
Nekoliko bolje Sf6
34. Tb4—b7+ Kf7—e8 35. Sd3—C7+. Cmi se vda.
Vasja Pirc.
Izdaja: Tiskovni konzorcij OF Slovenije. Direktor konzorcija Rudi Jan-huba. - Glavni in odgovorni urednib Sergej Vošnjak. - Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Mesečna naročnina 2n din. * Poštnina plačana v gotovini