Leto LXX v štev. 258 V Ljubljani, v nedeljo, 8. novembra I942-XXI P^i^i.^n^'?^!^*'1* Prezzo — Cena 10.80 Naročnin« mtuino 18 Lir, za tnozem-•tvo 20 Lir — nedeljska ledaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za interat«. Podružnični Novo mesto. Izključna pooblaSčenka za oglaševanje Italijonskega In tnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. lzha|a vsak dan (|otra| razen p onedelika la dnav« po praznika. 9 ' Uradništvo In ipftid Kopltar|«v» t, L|nbl|ana. | = Redazioaa, Ammintstrazlonei Kopitarlev« 6, Lubiana. | = Telelon 4001-4005. § Concessionarla esclnslvi per la pnbblldtd ed estera: Unione Pubblicita Italia Abbon»mtnll: Me«« 18 Lir«i Eitero, meta 20 Lir«, fcduauoe domentea. anno 34 Lira, hstero 50 Lir«. C. C f J Lubiana 10650 per «U »bbo-namentt! 10 .349 p«x U Interzloni, Filiale« Novo rnectd di proventenza Italiana na S. A. Milaoo. Vojno poročilo št. 895 Nadaljevanje bitke v Egipta Ponovni letalski napadi na Malto Glavni Stau Italijanskih Oboroženih Sil ol>-javlja: Včeraj se jo nadaljevala bitka v pokrajini vzhodno od Marsa M a t r u h a. Protinapadi Osnih »il so zadali izgubo sovražnim oklepnim kolonam. Našo letalsko skupine so v ponovnih ponoč-nih nastopili bombardiralo letališče na Malt i. Angleška letala so to noč napadla Genovo. Posebno so bile zadeto čelrli v vzhodno-srednjem delu mesta, v katerih jo liila povzročena občutna škoda. Dosciluj ugotovljene žrtve med civilnim prebivalstvom znašajo "JO mrtvih in !>0 ranjenih. Zadržanje prebivalstva je> bilo zelo disciplinirano. Najmanj 2 sovražim bombnika sta bila sestreljena. i!ave in zmagovite borbe v Kavkazu Vzhodno od Alagirja je bilo uničenih 30 sovjetskih tankov — Živahno delovanje nemškega letalstva Poslanica Duceju z italijansko-nemškega sestanka v Turinu Riin, 7. novembra. AS. Duce jc dobil nasled- nic) hrzoiavko: »V Turinu. ki ste Ca vi, Duce. poklicali, naj bo vsem vzpodbuda in zgled na področju avtarkije, se ie začelo prvo ilalijansko-ncniško zborovanje za avtarkijo, ki ga prirejata zavod za narodne avtarkične razstave in pa Zveza nemških inženirjev iz Berlina. Vam. Duce. ki ste žc zdavnaj trdili, da ie brez gospodarske neodvisnosti tudi politična neodvisnost zelo v nevarnosti, ponavljajo italijanski in nemški prireditelji ter udeleženci zborovanja, da bodo tudi na področju avtarkije zatrdno doseženi vsi cilji. Aniicncci. državni podla inik za korporacije. Balzarini. nadzornik PNF. Mazzini in Gianni. predsednik in podpredsednik zavoda za narodne avtarkične razstave. Ude in Slobet, ravnatelju Zveze nemških inženirjev.« i——»» II- Hitlcrjev glavni stan, 7. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V zapadncin Kavkazu je vrgel presenetljiv krajevni napad sovražnika iz neke višinske postojanke. Nemški pehotni oddelki so zadobili v močnem deževju v žilavih borbah tudi severno od T u a p s i j a novo ozemlje. Pri obrambi sovražnih protinapadov vzhodno od A I a g i r a , jc bilo v hudih borbah uničenih 30 sovjgtskih oklepnih voz, letalstvo pa je uničilo oklepni vlak. Premik čel na georgijski vojaški cesti so letalski oddelki obmetavali z bombami. V prostoru okrog Stalingrada so se vršile samo krajevne borbe. Bojna in strmoglavila letala so obstreljevala baterijske postojanke iu kraje vzhodno od Volge. V srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili v napadalnih nastopili uničeni številni sovražnikovi bunkerji s posadkami vred. Izhodiščne postojanke in premikanje sovjetskih čet na področju izvirov reke D v i 11 c in Volge jc obstreljevalo letalstvo. Na letališčih scvernovzliodno od Moskve so nastali po letalskih napadih veliki požari. Jugovzhodno od (Imenskega jezera jo bila večja sovražnikova skupina po večdnevnih borbah v izredno težkih terenskih prilikah obkoljena in uničena. Težko topništvo kopne vojske jc zažgalo elektrarno v K r o n š t a d t u. V Egiptu trajajo hudo borbe dalje. Lastni protinapadi so povzročili sovražnikovim oklepnim oddelkom težke izgube. Nemške in italijansko letalske sile so v zaporednih napadih obstreljevale motorizirane sile sovražniku med Marsa M a -t r ii h o m in 121 Alamein o ni. V S r e d o z o m s k c m morju jp sestrelilo mornariško topništvo 5 sovražnih letal. Posamezni angleški bombniki so podnevi prileteli nad severno t a p a d n o n e m š k o ozemlje in nad Nemški zaliv. Clvilno prebivalstvo jo imel« neznatno izgube. Pri teh polotili in pri poletih nad za-edenim zapadnim ozemljem jo hilo sestreljenih G s<» raznih letal. Bratislava, 7. nov. AS. Na kavkaškem bojišču so boljševiki zbrali večje vele na odseku, katerega držijo slovaške čete. Slovaški ogledniški oddelki so pravočasno zavohali sovražne priprave in sovražnik je moral vsled osredotočenega topniškega ognja pri velikih izgubah opustiti svoje namene. Kasnejši poskus sovjetskega napada so slovaške tkupine odbile ter prijele \cč ujetnikov. Berlin, 7. nov. AS. Nemške zavezniške čete polagoma, toda čvrsto napredujejo na bojiščih v zgornjem toku reke Tereka. Na tem odseku so nemški in romunski oddelki povečali pritis-k na sovražnika, ki jim je moral prepustiti tudi mnogo drugih važnih postojank. Oddelki SS so z nenadnim napadom zavzeli nekaj važnih višinskih postojank, ki so odlična izhodišča za nadaljnje napade. Letalstvo je izdatno podpiralo kopenske boje ter je prisililo k molku sovražne topove iu nasprotna strojnična gnezda. Strmoglav ci so silo-vilo napadli železniško postajo v mcsiii Ordžini-kidže ter mnogo vojaških vlakov, kateri so bili pripravljeni za odhod na bojišče. Skoro popolnoma so bile uničene vse železniške naprave, hangerji, lokomotive in skladišča. I isoči sovjetskih vojakov, ki so -c nahajali v vlakih, so bili ubiti. Nc tla bi imeli le eno lastno izgubo, so ne.nshi lovci se-streli!! 32 sovjetskih strojev. Buenos Aires, 7. nov. AS. Washinglonska ad-minditela naznanja izgubo dveh novih aiiicri-kih iu enega angleškega parnika. ki -o jih septembra potopile nemške podmornice ob južno-ameri-ški obali. Junaška smrt generala Stumpa Berlin, 7. novembra. AS. Poročajo, da jc dne 24. oklobra na čelu svojih čel padel na polju časti v Severni Afriki general nemških oklepnih oddelkov Georg Slunip. Imel ic odlikovanje železnega križa. Peta obletnica pakta proti kominterni Rim. 7. novembra. 0. novembra 1937 je bil v palači Chigi [>odpisan protokol, s katerim je Italija pristopila v lastnosti prve sopodpisnice k paktu proti komunistični internaclonaii, ki sta ga lelo prej podpisali Nemčija in Japonska. Danes bi bilo odveč osvetljevati važnost diplomatsko oblike, ki je postala zgodovinska zavest evropskih narodov in bistveni ler začetni element zveze, ki neločljivo druži Os z. Japonsko. Pakt proti komintenii je istočasno politični in ideološki pakt. V njem so izraža volja narodov, da se bodo odločno do zadnje kaplje krvi borili proti ruskemu imperializmu v njegovi ostudni in i barbarski komunistični ohloki. Ta pakt je eden izmed stebrov svetovne obnove. Boljševizem, ju- j dovstvo in bogataštvo so negativne oblike, ki se I upirajo obnovi tolikšnih narodnih zvez in prihodu mednarodnega sporazuma, temelječega na resnični pravičnosti med narodi. Pakt proti kominlerni jo imel veliko zaslugo, ker je prvi dvignil alarm, ki naj zbudi te narode, kateri se še niso dovolj globoko zavedli strašne nevarnosti, ki je grozila iz vzhoda. Danes so sovražno plulokracije zvezane z. boljševizmom, ki je sovražnik Osi skupno s svojimi evropskimi prijatelji in zavezniki, toda proti tej nakazni zvezi se dviga vojaška inoč mladih sil trojne zveze. Spomin na ta dan pomeni nadaljevanje Italijanske politike, ki jo videla v boljševizmu vedno sovražnika, s katerim bi vsakršni sporazum ne bil le nemogoč, marveč tudi neznosen. Japonski udarci anglosaškemu ladjevju Japonci so od začetka vojne potopili 79 in poškodovali 39 angleške-ameriških podmornic in 391 trgovskih ladij Trenja med Washingtonom, Londonom in Moskvo Buenos Aires, 7. nov AS. V listu »Washing- > ton Poste je novinar Drevve Pearson, ki je Rooscveltov sorodnik in dobiva poročila neposredno iz Bele hiše, objavil nekaj zanimivih jiojasnil o nejevolji glede vojne strategije pri ireh velikih zaveznicah v Londonu, VVashing-tomi in Moskvi. Najbolj sporna točka je, kakor vemo, vprašanje o drugem bojišču. Dovolj .je__bilo, da so jeli govoriti o potrebi drugega bojišča, že so se rodila najgloblja nesoglasja med zaveznicami. Pearson piše, da Anglija sodi, da je nesporazuma kriva Amerika, Sovjetska zveza pa spet meni, da st« odgovorni za to Anglija in Amerika, češ da se ne držita pogodb. Prvi znak nesoglasja 6e je pojavil, ko je Molotov obiskal VVashington, kjer navzlic trditvam zavezniškega tiska niso prišli do soglasnih zaključkov. Res je 6iccr, da so na Roosevelta pritiskali, naj zagovarja misel o takojšnjem nastopu na drugem bojišču, n ko je nato v Beli hiši zbral vojaške načelnike, sta mu načelnik vrhovnega poveljstva Marshall in mornariški poveljnik King povedala, da bi bila pustolovščina preveč tvegana. Če bi stvar spodletela, bi namreč prišlo do nepopravljivega poloma. Zato tudi ob tej priliki niso mogli priti do pravih zaključkov. Churchill je bi! dobro obveščen o sodbah v Beli hiši ter o predsednikovem mnenju, ki se jc morda preveč potegnil za Molotova. Zato je ameriškega predsednika po telefonu opominjal, da bi bili govori o drugem bojišču škodljivi. Po -tem telefonskem pogovoru je bil Roosevelt zelo nejevoljen ter je takoj sklical vojaške poveljnike iia drug sestanek, na katerega je povabil tudi načelnika za vojno izdelavo Nelsona. Vendar jia je predsednik tudi nn tem sestanku naletel na ugovore vojaških sodelavcev, ki so nasprotovali drugemu bojišču. Sredi razgovorov se je baje Roosevelt obrnil na Nelsona ter dejal: »Nehajte mi že vendar govoriti o tem, tla jc nemogoče, kar zahtevam.« Bji)o je poleti, ko so nemške motorizirane čete zmagovito prodirale po stepah južne Rusije s povprečno hitrostjo >0 k in na dan. Vse orožje, Ki so ga izdelali v Združenih državah, .je bilo bolj ko kdaj potrebno anglosaksonskima zaveznicama z.a njuno brodovje in letalstvo; veliko zavezniško ladijsko spremljavo pa. ki je plula jiroti Murmanskii, so nemške podmornice deloma razkropile deloma uničile. Churchill pa je dejal, da morajo Amerikanci nuditi 50 odstotkov svojih vojaških sil., če naj začnejo s skupnim drugim bojiščem. Zato bi bilo potrebno, da sc ameriške čete i/kreajo v Angliji, kjer naj bi branile otok, če bi vdor v Franciji spodletel. . Ko so razgovori obtičali, se je Churchill odpravil v Moskvo, da bi vprašanje razjasnil. Zavezniški listi so tedaj pisali, da je prvi dan razgovorov med Churchillom in Stalinom potekel precej veselo. A nerodnosti so se pokazale šele drugi dan, ko so o stvari globlje razpravljali in ko so vešča ki voditeljema prikazali uspehe svojih preučevanj o možnosti drugega bojišča. Tretji dan je že izbruhnil vihar. Churchill in Stalin sta govorila prav odkrito, včasih celo kakor sovražnika. Ko sc je Churchilli vrnil v London, se je kazal zadovoljnega nad doseženim sporazumom, ki p« je seveda docela spodletel. Dovolj pa mu je bilo, da je dobil zagotovilo, da Rusi ne bodo prosili Nemčije za ločeni mir. Poslej Stalin in njegovi sodelavci v sovjetskem tisku niso več prikrivali sovražnosti, ki se je v sovjetskih vojaških krogih jela širiti proti zaveznikom. Tako je torej celotno vprašanje o drugem bojišču ostalo nerešeno. Tokio, 7. nov. AS. Japonski cesarski stan javlja. da je bilo od konca julija do konca oklobra tega lela potopljenih 21 sovražnih podmornic. V istem času je japonska mornarica potopila tudi 34 sovražnih trgovskih parnikov s skupno 250.400 tonami. Japonci so v istem razdobju izgubili 2 jKidmorniei in 29 trgovskih parnikov s skupno 122.500 tonami. Tukajšnji krogi pripominjajo, da skupno z novimi ameriškimi izgubami, objavljenimi danes, znašajo celokupne izgube angleško-amc-riških podmornic v sedanji vojni z Japonsko 79. Poleg tega je bilo težko poškodovanih nadaljnih 39 podmornic. Za boj jo bilo torej skupno one- sposobljenih 128 sovražnih podmornic. Celolno število potopljenih angleško-aineriških trgovskih ladij (prišteto so tudi potopitve iz zadnjega japonskega poročila) znaša od začetka vojne 391 ladij z. nad 2,200.000 Ion. Od potopljenih 79 podmornic je okoli 60 ameriških, tako so Združene državo v tej vojni že zgubilo večino svojega podniorniškoga orožja. Ta izguba je zelo hud udaror za Ameri-kance. V tukajšnjih krogih se pripominja,1 da jo vojna ameriških podmornir proti japonskemu prometu zelo zmanjšana. Jekleni obroč, ki ga je Japonska zgradila okoli voda vzhodno Azije, je vedno trdnejši. Žalostna bilanca Kremlja Čilski protest v Urugvaju ■Santiago de Chfle, 7. nov. AS. Čilski zunanji minister Fernandez je protestiral pri urugvajskem zunanjem ministru Guaniju proti objavi memoranduma vvashinglonske vlade, ki ga je objavila panameriška obrambna komisija in ki vsebuje Sumner \Vellesovo sramotilne obsodbe. Berlin. 7. novembra. AS. Nemška »Diplomatska in politična korespondenca r komentira 25. obletnico boljševiške revolucije, ki pomeni žaloslno bilanco delovanja Kremlja in njegovih eniiearjev za netenje vojne v Evropi in v svetu.-Poluradno glasilo nemškega zunanjega ministrstva našteva vrsto nesreč, ki jih je zakrivil boljševiški režim v petindvajsetih letih in dokazuje, kako se je Rusija že dolgo časa pripravljala na vojno, brez. katere bi boljševiška država j>o Leninovem nauku ne mogla v svoji sedanji obliki dolgo obstojati. V Rusiji tudi niso nikdar prikrivali, da jc bila sovjetska armada bistveno orožje za uresničenje sovjetskega i načrla boljševizirati svet. Nato omenja list prija- j teljsko pogodbo, podpisano leta 1939. med Rusijo in Nemčijo ter naknadne Stalinove zahrbtnosti in izsiljevanja in kako se je Stalin hotel jioslužili tega pakla kot orožja proti Nemčiji. Hitler je to spoznal in je pravočasno z napadom preprečil bolj- Mednarodni kongres matematikov v Rimu Rim, 7. novembra. AS. Od 8. do 12. novembra bo v Rimu na kraljevem institutu za visoko matematiko mednarodno zborovanje matematikov. Zborovanju bo predsedoval akademik Severi. Polog kakih sto Italijanov se bo udeležilo kongresa okoli 30 tujcev iz naslednjih držav: Belgije, liolgarijo, Vatikanske države, Hrvatske, Nemčije, Norveške, Romunije, Španije, Švedske, Švice in Madžarske. Kongres bo potrdil ugled italijanske matematike v znanstvenem svetu tor moško moč našega duha, ki je sposoben za mirno delo in za visoko misel, dočim divja velika vojna. Predavali bodo štirje italijanski matematiki, trije nemški, on madžarski, on bolgarski in dva švicarska. Začetek bo v nedeljo ob 11. uri. ševiški vdor na evropsko celino tor jo na ta nači» s pomočjo pogumnih zaveznikov rešil Evropo strašne sovjetske grožnje. List nato zaključuje, da j* zveza mod boljševizmom in bogataštvoin nostvor a da London in \Vashington odpirala v svojih državah vrata boljševizmu. v.*-." s* ,5- Angleški tanki, ki so jih razbile iiaiijanske čeie na egiptovskem bojišču Delo Dopolavora v oktobru Rim, 7. nov. AS. Tudi v mesecu oktobru Jo delo Dopolavora za tovariše, ki so v službi oboroženih sil, dobro napredovalo. V lom mesecu jo Dopolavoro organiziral 2815 prireditev, dočim jo število podpiranih vojakov doseglo 2 milijona. Brezplačno je bilo razdeljenih mod tovariše v sivozelenem 50.829 darov in v septembru je število fiodpor družinam borcev znašalo 7029. Romunsko trgovsko zastopstvo v Rimu Bukarešta, 7. nov. AS. Danes jc odpotovalo iz Bukarešte v Rim romunsko trgovsko zastopstvo na nova gospodarska pogajanja z Italijo. Poplava v Šansiju šangliaj, 7. novembra. AS. Velika poplava je opustošila severne kraje v pokrajini Šansi. Velik del žetve je bil uničen. Med ljudmi je bilo veliko žrtev. Pogovori s slovenskim ljudstvom: in Časnikar ij. Aiessandro Nicotera j n imel snoči po radiu Ljubljana naslednje predavanje: Pred kratkim smo poudarili in prav radi šn danes ponovimo, da so jc protikomunistična misel v Sloveniji porodila iz. naroda spontano, in siror kot odpor proli nasilju in lopovščini naših boljšc-vikov in tistih, ki so bili poslani v pokrajino iz drugih dolov in krajev, z. zvenkom angleških funtov v žepu. Dejansko je tedaj narod sprožil misel, misel, ki so jo rodila iz dejanj in prenesla v dejanja. Navadno sc misli rodijo v mestih med političnimi rovarji, to misli pa nato prenesejo v pokrajino slranke iz. razlogov korisloljubja. Tokrat pa so si kmetje ustvarili lastno misel o boljševizmu. Resnično smo vedno mislili, da mora preprosto kmečko ljudstvo z. gotovo nezaupljivostjo glodali na meščane. Resnica pa je tudi, da mnogo dobrih mla-deničev, ki jim jo bilo dano izobraziti so v moslu, smatra z.a svojo dolžnost, da svojo rojake poučo o čudovitih odkritjih znanosti in socialnih pridobitev, ko so vrnojo na svoje oddaljene domove. Prav lahko jo zmotiti toi zapeljati ubogo preprosto kmete lia deželi, vendar pa kmetje po naravnem čutu vodno dvomijo o našili politikih. Na splošno vzelo kmet po svoji naravi ni partizan, lo je mož iz partije in bogve kakšen pojem si je ustvaril o strankah, ki so so med seboj vedno pobijale in so skušalo druga drugo premagati. Znano jo, da so stranke široko naslanjajo na ljudske množice, brezimna in politično noobliko-vana množica pa so pofuli počaščeno. Brž ko se pa ta množica more podrobneje označiti, da jo — donimo — kmečka, kakor je v naši pokrajini, tedaj poslanojo vsi ti hujskači v očeh prebrisanega in konservativnega kmeta notilci neredov, ko razna-(Nadaljevanje na 2. strani.) j Vseučilišče je začelo z rednim Mm preil Vsemi sveli, posebno pa te dni, so predavalnice v univerzitetnih poslopjih oživele. Mrtvo počitniško razpoloženje je končano, resni akademiki so se lotili študija in dela v laboratorijih, Zmagalo je načelo zdrave pameti, da je mladost resnega dela in priprave za poznejše življenje. lelo je padel kol prvi akademik Kupec, so temu idealnemu fantu naprtili vse-»izdaje«. In lahkoverna Ljubljana je lem skritih, moralno propalih ljudi, verjela. Naslednji dan za Kupcem je padel drugi katoliški akademik, Jaroslav Kikelj. Zakaj sta padla la dva mlada akademika, polna moči in zdravja, ki sla se neizmerno veselila življenja? Danes že marsikdo v Ljubljani lo ve. Zalo, ker .sta bila naziranja, To Takrat mogoče čenčam da naj se delo na univerzi nemoteno nadaljuje, da lii slovenski akademik lahko nadaljeval svoj šlttdij. In za isto idejo jo padel univerzitetni profesor dr. Khrlirh in akademik Viktor Rojic. Te dni so se v trumah vplsavali na univerzo ahiturientje in starejši akademiki. Do zdaj se je vpisalo okoli t OHO slušateljev. Najmočnejša je tehnična fakulteta, ki ima letos 255 slušateljev. Vseli novincev se je vpisalo do zdaj 225 in sicer na filozofsko fakulteto ti"), na juridlčno 38, na tehniško 45, na medicinsko 53 in nn teološko 30. Največje zanimanje je torej za profesorski poklic .V zadnjem času je prispelo več akademikov v Ljubljano. in se bo zato verjetno število slušateljev v prihodnjih dneh še precej zvišalo. Pred letošnjimi simfoničnimi koncerti Kakor razvidimo iz reklamnih nolic, se .obeta ljubljanskemu občinstvu, pod okriljem Glasbene Malice ljubljanske, vrsta ljudskih simfoničnih koncertov. ki se bodo razvrstili tekom letošnje sezone v razmeroma kratkih razdobjih drug za drugim. Pobuda za le pomembne in za vse glasbo ljubeče občinstvo izredno dobrodošle prireditve je prišla naravnost iz vrst godbenikov — orkeslrašev samih. Pripravljeni so ne samo z. idejno požrtvovalnostjo, temveč s praktičnim požrtvovalnim delom In nastopom pokazali poslušalcem, da se v polni meri zavedajo svojega poslanstva, svoje naloge in pomembnosti v glasbenem življenju. Hvalevredna je la pobuda zlasti zato, ker v zadnjem času praktično ni več obstojal v našem mestu orkosler, ki bi sani mogel prevzemati in izvrševali tako velike naloge, kakor so nameravane letos. Treba je bilo torej mnogo dobre volje od Članov radijskega in opernega odkestra, ki sta sestavila skupaj za naše razmere izvrstno celoto, kateri so zaupane izvedbe pestrega, težkega, a hvaležnega in umetniško no- (Nadaljevanje s 1. strani) šajo nepreverjene in varljjve ideje, ki so vzrok prepirov in nesreč. Kmečka množica bi si želela mir in postopno zboljšanje svojega gospodarstva. Prav nič drugega. Boli ko druge skupine je kmečka množica lisla. ki ne zaupa politiki. Sicer resnično neizmerno trpi zaradi pomanjkanja voditeljev, vendar pa se ji zdi bolje ne imeti nobenega, kakor pn tako pokvarjenega, ki prihaja iz glavnega mesta. Mesto — središče vseh spletk — za kmeta po našem limonin ni samo dober trg za njegove proizvode, ampak je nekoliko tudi vir vseh njegovih nesreč. ln resnično, kaj so nioirU za svoje rojake iznajti tako imenovani voditelji, ki bivajo v mestu? Mnogo, preveč in nič. Kakšne pojme naj imajo kmet je o zgodovini OF in o napredku C. K. K. P. J.? Ali hočete, da naj se kmetje nauče razlikovati v tej medli zamisli skupine in podskupine? Ali pa se naj predailo proučevanju lako zmedenih in zapletenih navodil koniinlerne ali pa se nai zanimajo za celice, odbore in republike in ogromne sklope, ki se ne morejo vzdržati niti na zemlji, niti na nebu? To je spletka, slavni gospodje iz tajnih odborov. zgolj kovarslvo. Vi se zabubi,jate za strategijo organizacij in zaradi organizacije izrabljate tudi premoč in nasilje proti ubogemu nevednemu in neoboroženemu ljudstvu. Zdi se vam celo, da ža-njete obilo sadov, dejansko pa resnično sejete veter, in kdor seje veter, bo žel vihar, pravi pregovor. Vi niti najmanj ne veste, kako si narod želi ukinitev strank in ničevnost vseh tako imenovanih njihovih duhovnih dediščin. Ce vam pravimo, da so se pri italijanskem ljudstvu takoj razjasnili možgani in pomirjene vesti vseh, ko smo prišli do edine stranke, ki jo ne-slranka, ledaj bi si imeli kaj pripovedovati, češ. vemo, da se ne smejo odpraviti misli, ki so sok sveta, in da morajo imeti prosto pot misli, in to zaradi svobode misli, ker jo to neodtujljivo načelo, in tako dalje in tako dalje. Prav dobro poznamo vse te dolge zgodbe. Odgovarjamo vam, da so tudi v Italiji laki, ki mislijo na en način, drugi pa na drug način. Nekateri so Italijo celo označili za deželo lisoč glav in deset tisoč idej. Preveč idej, resnično preveč idej je povsod v prometu, toda razlika je v tem: pri totalitarnem režimu, kakor je to italijanski, idej nikdar no gibljejo materialne koristi. V demokratskih režimih pa so korisli strank liste, ki narekujejo nasprotovanje med raznimi na/.i-ranji. Kjer so stranke, tam so ideje v službi teh; ledaj je pač bolje, da so ide.;e v službi države. Mi menimo, da bo v dobro organiziranih državah v bodoče težko dopuščena igra treh ali pa 30 strank, ki so označevale demokratski režim v modernem času. Naziranja posameznikov se najbrž ne bodo trebala spremeniti v programe strank in obratno, ker je preveč enostavno vse tislo, kar ljudstvo zahteva od vladajočih. Potrebe ljudstva so želje, ki jih mora katera koli dobra vlada uslišati, ne da lii morale te ideje biti izkoriščane od stranke. In to ni naš najbolj enostaven način gledanja na slvarnost. Stalinova vlada je tista, ki ne posluša nikogar in ki je v 20 lotih izločila vsakogar, kdor je izrazil svojo misel, predvsem pa je odstranila svoje najstarejšo miselne tovariše. Ta vlada gotovo ni šla poslušat krnela, kadar mu je odvzela zemljo in jo kolektivizirala, ko je v tujino prodajala vse proizvode zemljo, ljudstvo pa je moralo stradati, ali pa je s silo odtrgala ljudi od poljskega dela in jih premestila v nova industrijska središča. Vsi ti režimi, ki se proglašajo za izraz ljudske volje, se dejansko samo lilini.jo ljudstvu, da bi nato lahko z njim razpolagali in nudijo ljudstvu pomoč za cilje, ki so po svoji naravi često popolnoma tuji pravim koristim skupin, ki se manj zavedajo svoje, pomembnosti. Iz tega izvira, da je pravi ljudski režim tisti, ki kakor naš uspešno spreminja svoje dnevno delo v vidno korist vseli, za stalen napredek raz,-dedinjenih razredov. Pravi ljudski režim je tisti, v katerem ljudstvo uspešno ostaja skupaj brez, omejitev in nasilnih odredb, kakor je to v Rusiji, in lirez besnenja učenjakov, kakor bi se to hotelo delati v Sloveniji in lo iz. razlogov opičjega ljubkovanja takozvanih velikih demokracij. Zalo se je videlo, da politikanti niso prihiteli iz mesla ljudstvu na pomoč, kadar se je ljudstvo moralo iz oči v oči bojevati s takšno nevarnostjo, kakor je komunistična in ti politikanti ga niso niti reševali, niti mu niso dajali nasvetov. Kajti politiki so se poskrili, ti sleparji, ki hočejo najprej gledati od daleč, in je tako množica morala znati z lastnimi sredstvi nastopiti, bedna in prepuščena. Če v demokratskih režimih države ni, če je v boljševiškem režimu držav« jelničar ljudstva, tedaj je v fašističnem režimu država sila. v kateri najde ljudstvo vse poroštvo za obrambo, dobrobit in napredek in o tem se bo sčasoma prepričalo ludi slovensko ljudstvo. sporno visokega sporeda. Prav lako pa pričakujemo od obeh vodstev — opernega in radijskega, da bosta s svojo uvidevnostjo, z vso potrebno ši-rokogrudnostjo in z unicvanjcm velikih težav, ki so nujno v zvezi s pripravo takih velikih koncertov, pomagali našim idealnim godbenikom in omogočili nameravane prireditve. Koncerti, ki bodo po večini v veliki Unionski dvorani, bodo v svoji Ii sporedih obsegali najlepša dela domačo in tuje literature. Zastopani so pred-klasiki (Vivaldi, Bach), dunajski klasiki (Beethoven, Mozart), zgodnji romantiki (Cherubini, Ros-sini, \Veber, Schuhert), najznamenitejši predstavniki visoke romantike (Čajkovski, Dvoržak, Cala-lani. Smetana, Grieg) iu še mnogi drugi. Od domačih avtorjev bo doživela prvo izvedbo znamenita Totnčeva skladba »Variacijo na pesem od Kneza Marka«, ki je bila svoj Čas nagrajena ob hanovinskem glasbenem natečaju, prvo orkestralno izvedbo bo doživel Skerjančev »Nokturno« v in-struuientaciji avtorja samega, ponovljene bodo številne drugo slovensko orkestralne skladbe, tako da bo zadoščeno vsem sodobnim zahtevam koncertnega sporeda. Posebno pnžnjo so sestavljalci polagali na izhero solistov, ki bodo sodelovali na koncertih. Tako bodo izmed violinistov izbrani Dermelj, Rojčeva in Pfeifer. od pianistov pa Zar-n i kova. Adamič. 'Prost in Lipovšok. Za glavnega dirigenta je bil določen vodja radijskega orkestra. Drago Mario Sijanee, ki je s svojo veliko rutino, Nagrada dvojčkom Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Molile Francu in Mariji, Ljubljana. Lahov Stradam 40, ob priliki rojstva dvojčkov nagradil v znesku GIIO lir. Podaljšanje rokov za sestavo inventarjev za tekstilne izdelke in oblačilne predmete Vpoštcvajoč težkoče, ki se slavljajo prizadetim glede sestave inventarjev v smislu naredbe z dne 31. oktobra t. I., št. 11>H, in želje prizadetih kategorij, je Visoki komisar podaljšal roke, predvidene v čl. 2 gornje naredbe in sicer tako, da se morajo dela, ki se tičejo sestavljanja inventarjev izvršiti do 14 t. m. V tem času je ukinjena vsaka prodaja in oddaja v citirani na red bi označenega blaga (tekstilni izdelki uuutev in oblačilni predmeti) občinstvu. muzikalnostjo in smislom za smolren študij kar najbolj poklican za to težko in odgovorno nalogo. Njegove sposobnosti, ki jih je pokazal žc na nekaterih velikih orkestralnih koncertih s tehnične iu intuitivno — glasbene strani nam upravičuje najlepšo mule, da je vodstvo v dobrih rokah in da se smemo nadejali čini popolnejših izvedb. Od ostalih dirigentov naj omenimo mojstra Rupla Karla, ki je svojo prvo dirigentsko preizkušnjo že odlično prestal na koncertu svojega komornega orkestra in dosegel za prvi nastop zavidljivo višino interpretacije. 0 drugih dirigentih pa. bomo šo poročali pravočasno. Posebej opozarjamo na nekatere od teh koncertov, ki bodo kol matineje v dopoldanskem času ob nedeljah, da so s tem da prilika udeležiti se teh znamenitih prireditev tudi tistim slojem, ki iz kakršnih koli razlogov ne utegnejo ali ne mo-reio posečati koncertov v popoldanskih urah. Prireditve bodo lako šo liolie opravljale svoje ljudsko poslanstvo in namen, toda tudi popoldanski koncerti so bodo začeli oh takem času. da bo kljub časovnim omejitvam poset brez skrbi mogoč. Orisali smo na kratko značaj prireditev, spored in sodelujoče, sedaj pa zaključujemo z željo zn čim večji moralni in gmotni uspeh ter s pozivom ljubljanskemu občinstvu k čim šlevilnejšemr obisku prireditev, kakršnih ni doživelo žc dolgo. Crriošisk; ja m telepafija.. Oba privlačujeta množice. Gre sicer le za varanje s spretnostjo. pa ljudi to ne moti. Zabavnih, a tudi presenetljivih »čarovnij za domači krog nudi najnovejšo delo ki bo izšlo v krntkem v Slovenčevi knjižnici v treh knjigah' V njem pa ne boš dobil le obširnega poglavja o domačem »čarodejstvu", temveč ludi bogato zbirko vsakovrstnih drugih iger in razvedril. Vsaka knjiga za nnročnikc le 6 Lir! Naročite se na to najlepšo zbirko knjig! Po»ejle to le dragimi Uradni partizanski krvnik Vencajz ujet Dva kmečka fanta sta ga ujela z golimi rokami Z bliskovito naglico se je po stiški in krški fari razširila vest, da je bil ujet ludi eden izmed najkrvoločnejših partizanov, Vinko Zajec, p. d. Vencajz iz Oselce pri Krki. Fante ima komaj 21 let, pa se je po krvoločnosti odlikoval tako, da so ga kmalu postavili na »častno« in »zavidanja vred-liO'- mesto partizanskega rablju. Kot znak svojega visokeg dostojanstva je ponosno nosil rdeč ovratnik in rdeč trak okoli ramen. Njegov delokrog je bil predvsem na Polževem, kjer je bil za poveljnika sloviti Stanko Semič s partizanskim imenom I)aki, španski prostovoljec, po poklicu pek z Blok. Vencajz sc jo večkrat sam bahal, da je spravil na oni svet čez 50 ljudi. To število pa se je zadnje čase še pomnožilo z novimi žrtvami. Ob zlomu partizanske »vojske« se je moral tudi komandant Daki s težkim srcem posloviti od prelepega Polževega, kjer je živel gosposko in imenitno kot kak letoviščar. Poslovil se je kar lako na hitro, zato je pač razumljivo, da je pozabil vzeli svojega zvestega rablja s seboj. Vencajz je nekaj časa bridko žaloval za svojim šefom in visokim službenim položajem, poleni pa se je potolažil in organiziral svojo lastno »armado«. Ta »armada« je sicer štela komaj nekaj mož, armada je bila pa ie! Rogovilil je z njo po gozdovih v okolici Krke in Stične. Ljudje so sc ga bali kol živega vraga, saj je imel pod seboj same preiz.kuše-no krvoloke — tako tudi Poljančeve štiri lumpe in še nekaj takih ličev temnega spomina in imena. Se dolgo bi nemara la glasoviti dolenjski ro-kovnjač slrahoval deželo, da se nista našla dva pogumna kmečka fanta, ki sla sklenila napraviti njegovi komunistični strhovladi konec. Nekaj časa sta ga zalezovala zaman, nazadnje pa je bil njun trud le kronan z uspehom. Ko sla se v petek, 30. oktobra proti večeru približala neki hosti. komaj 5 minut od Oselce, sla ga nenadoma zagledala pred seboj. Vencajz je aaannaaiiHSBSiBBKsaenaiEtsEnEiigisBiBaBa Komismsfti osfcrumii spormmfco podobo dr. J. Ev. Kreka Komnnistoin ni prav nič sveto: ne človeško življenje ne sveti prostori, ki jih oskrunjajo pn deželi, niti ne umetnine in spominski kamni, priče narodovega dela. Podlemu dejanju na Vrhniki, kjer so partizani raztrgali umetnostna delu umetnostnega zgodovinarja g. Marolta. in številnim drugim podlim zločinom na deželi, tako n. pr. skrunitvi grobov v cerkveni grobnici v Žužemberku, lahko prištejejo komunisti sedaj še oskrumho spominske podobo dr. J. E. Kreka. Sinoči so prišli neznnni storilci na la hodnik in nmazali relief, ki ga je dala izklesali Zadružna zveza velikemu slovenskemu duhu in zadružniku dr. J. E. Kreku. S tem so komunisti potrdili svoje poslanstvo, ki mora postali jasno tudi »krščanskim socialistom«. ki so se lako radi sklicevali na dr. .1, K. Kreka, pa ga izdali, ko so se pridružili skrunil-rem spomina velikega delavskega voditelja. bil menda prepričan, da je naletel na tiha somišljenika partiznov. Izmenjali so nekaj običajnih besed. Ko je bil eden izmed fantov vštric Vencajza, ga je s sunkovito kretnjo zagrabil za roke in mu jih trdo sklenil za hrbtom. Obenem mu je potegnil samokres izza pasu. Presenečeni Vencajz je mrko strmel predse. Bogvc, kaj se je odigralo v njegovi duši! Nazaj v hosto ga očitno ni preveč mikalo, ker bi se bil sicer srditeje upiral aretaciji. Po kratkem pre-niolku je — do kraja vdan v usodo — izprego-voril: »Če me popeljeta najprej k A., pa pojdem z vama.« Imenoval jo vprav onega krnela, ki je tudi Poljančeva dva spravil na Krko. Fanta sta rade-volje ustregla njegovi želji in ga odvedla na Muljavo. Tam je Vencajz prosil krnela, na jiiiu podari kake hlače, ker je bil že ves razcapan. Kmetova garderoba pa ni tolikšna, da bi mogla zadostiti vsem partizanskim polrebam, zato mu je prošnjo odbil. Pač pa je napregel konja in odpeljal znamenitega komunističnega krvnika na Krko, čeprav se je žo nočilo. Tako je zaključil svojo rokovnjaško kariero 21 letni Vinko Zajec, p. d. Vencajz iz Oselce pri Krki, ki ima poleg neštetih drugih zločinov na vesti tudi limnr lastnega brata Toneta in seslre Angele. Gotovo je tudi na tega svojega idejnega pristaša na vso moč. ponosna ona inteligenca, ki na tihem še zmerom koketira z »osvobodilno-t fronto! iK 3 A* usuo m vnsn ion 02. »MOJ BRAT JE RAVNO TAKO DOLG KOT JAZ,« JE REKEL HARAMBAfiA, »VZEMITE MERO 1'0 MENI k IN SE JE V LEGEL V RAKEV. TEDAJ PA SO PREVRNILI POKROV ČEZENJ, NJEGOV SPREMLJEVALEC PA JE POBEGNIL. 63. DRUGI RAZBOJNIKI SO KOCKALI ZA DENAR, KO JE PRITEKEL K NJIM ZBEGAN SPREMLJEVALEC IN JIM SVETOVAL, NAJ ČIMPREJ POBEGENJO, KER JE NJIHOV POVELJNIK VJET. •BE GOSPODARSTVO Trgovska banka v Dubrovniku izkazuje za lansko lelo pri glavnici 2.5 milij. kun čistega dobička 185.621 kun (1940 334.820 kun). Evropsko avtorsko pravo. Nedavno je bila v v Berlinu seja avtorskih društev iz celinske Evropo, na kateri jo bila zastopana tudi Italija. Na tej seji so sklenili ustanoviti društvo evropskih avtorskih družb s sedežem v Berlinu. Tej družbi pripadajo Italija, Nemčija. Finska, Norveška, Danska, Belgija, Francija, Holandija, Švedska in Švica, na sklepe te seje pa so pristale tudi Španija, Rununija in M.i.:žarska. Zaslužki hrvatskih delavcev v Nemčiji. V mesecu septembru so hrvatski delavci iz Nemčije nakazali za domovino 1.04 milij. mark, odnosno 32.8 milij. kun. V prvih 9 mesecih t. 1. so nakazali hrvatski delavci v domovino nad 15 milij. mark ali točno 300.2 milij. kun. Varčevanje v Bolgariji. Od julija lani do julija letos so hranilne vloge pri bolgarskih denarnih zavodih narasle od 19.218 na 24.398 milij. levov. Največje je bilo zvišanje vlog pri ljudskih bankah, nadalje pri pošlni hranilnici. la ovaduštvo amnestija ne velja Na prijavo komande železniške mijice je ljubljansko državno tožilstvo odredilo kazensko preiskavo proti nekemu železnižarju X. zaradi prestopka po § 139. kaz. zakona, ker je na omenjeno komando lažno ovadil dva svoja stanovska tovariša, da sta komunista in podpirata partizane. Od komande odrejena stroga preiskava proti obema ovadenima železničarjema je rodila negativen uspeh. Ovadba je bila sicer anonimna, toda po raznih okol-nostih je bilo dognan >, da je bil pisec in odpoši-ljatelj te ovadbe železničar X. Ta je tudi priznal, da je res oba ovadil z namenom, rla bi nato on zavzel njiju boljši mesti v železniški službi. Državno tožilstvo je po svoji službeni dolžnosti predlagalo proti ovadilelju železničarju X. kazensko preiskavo zaradi prestopka po § 139 k. z. Ta paragraf določa kazen do pet let strogega zapora za vsakogar, ki oblastvom ovadi lažno in zoper svoje prepričanje, da je kdo storil kaznivo dejanje z namenom, (ili bi se proti temu začelo kazensko postopanje. Navedena kazenska zadeva se je razvijala v teku preiskave prav ob času, ko je bila objavljena amnestija Nj. Vel. Kralja in Cesarja. V zvezi s to amnestijo je preiskovalni sodnik izdal rešitev, da je ovadilelj železničar deležen amnestije, češ da gre v tem primeru za kaznivo dejanje, za katero kazenski zakon ne določa večje kakor petletno zaporno kazen. Proti tej rešitvi preiskovalnega sodnika se je državni tožilec priložil iz razloga, da ne more obdolženec biti deležen amnestije, ker so od anine- stijske ugodnosti izključene vse one osebe, ki za-greše kaznivo dejanje proti vojni disciplini ali zlorabljajo okolnosti, ki jih je povzročilo vojno stanje. Državni tožilec, je v pritožbi zlasti naglasil, da je obdolženec s svojo lažno ovadbo vsekakor kršil vojno disciplino, ker 6e je zavedal in se je moral zavedati, da povzroči s svojo neosnovano in lažno ovadbo državnim oblastem mnogo nepotrebnega poslovanja, je pa obdolženec tudi docela neosnovano obdolžil hudega zločina dve povsem neprizadeti osebi, ki bi mogli hiti po obstoječih predpisih glede na vojno stanje izpostavljeni celo svoji življenjski nevarnosti. Obdolženčev namen, da bi dva nedolžna in vestna državljana spravil ob službo in sam zasedel njiju mesto, kaže na to. da je postopal brezvestno in tudi zlorabil okolnosti, ki jih je povzročilo vojno slanje. Okrožno kot rekurzno sodišče je ugodilo pritožbi državnega tožilca, razveljavilo rešitev preiskovalnega sodnika in v celoti pritrdilo razlogom, ki jih jc navedel državni tožilec. Okrožno sodišče je tudi izreklo, da lažni ovaduhi no morejo biti deležni amnestije. Po domače je na mestu stari izrek: »Kdor drugim jamo kopi je, sam vanjo pade.« Preiskava proti železničarju se sedaj nadaljuje. Kdor širi komunistične iaži, podpira komunizem in z njim sodeluje. štev. 268. >STX)VKXECV, nedelja, R. novembra 1042-XXI. Stran J5 V vsako družino .Slovencev koledar' Samo 20 Lir za naročnike Slovenca, Slov, doma, Domoljuba, Bogoljuba, Obiska in ,,Slovenčeve knjižnice", Naročajte ga takoj! novice Koledar Nedelja, 8. novembra: Zahvalna; Varstvo Marijino; Deusdedit, papež; Bogomir, škof. Ponedeljek, 9. novembra: Teodor, mučenec; Posvečenje Odrešen, cerkve; Sopatra, devica; Orest, mučenec. Torek, 10. novembra: Andrej Avelinski, spoznavalec; Nimfa, devica in mučenica; Tri-fon, mučenec; Prob, škof; Teoktistn, devica. I.unina sprememba: mlaj, 8. novembra ob 16.19. llerschel napoveduje deževno vreme. Novi grobovi + V MarilHiru je umrl gospod Viktor Svetel, sodnik. Pokopali so ga 2. novembra v Mariboru. + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Apolonija Kraškovic roj. Renujtar. Pogreb l>o v nedeljo, 8. novembra oh pol treh popoldne 7. Žal, kapela sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim nase iskreno sožalje! Zlata poroka V Dev Mar. v Polju bosta v nedeljo, 8. novembra obhajala svojo zlato poroko gospod Ivan Lukcc, ujHikojeni strojnik, in njegova soproga Cecilija. Gospod jubilant je že štirideset let zvest naročnik »Slovenca«, naročnik »Domoljuba« pa 50 let. Kot strojnik-poduradnik bivše južne železnice se je osamosvojil in si s svojimi prihranki in z vestnim, marljivim gospodinjstvom blage zakonske družine Cecilije, ki je svoj čas slovela kot izborna šivilja, postavil lastni dom v Spodnjem Kašlju št. 21. Tam je s svojo skrbno ženo vzgojil svojo številno družino v strogo krščanskem duhu. Žal mil je vojna vihra vzela drugega sina maturanta, starejši sin pa se je smrtno ponesrečil na železnici. Oba naša slavljenca st« znana ]K> svojem zglednem krščanskem življenju in ju vsi, ki jti poznajo zelo cenijo in spoštujejo. Na svojem domu uživata zaslužen pokoj še čila in zdrava. Iz srca jima častitamo k redkemu slavju in želimo, da bi ju Bog ohranil v zadovoljstvu in zdravju do biserne poroke in še čez. nadaljevalce in one, ki so že obiskovali tečaj, ali so se ličili sami. Vužno posebno za one, ki si žele z razgovarjanjem, skupnim čitanjem in ponavljanjem pridobiti potrebno prožnost za italijanski govor. Prijavljanje dnevno od S—12 in od 14—16. Korepetitorii, Mestni trg 17-1. — Nesreča v gozdu. V ljubljansko Imlniš-nico je bil pripeljan na kirurgični oddelek posestnikov sin, 23-letni Jože Petrič iz Sodražiee. V gozdu je podiral bukve in naprnvljal drv»i. Pri podiranju debele bukve pa je bila nesreča. da ga je vrh bukve zajel in pod «abo riokopal. Vejevje mu je zlomilo desno nogo. — kuhanju si je oparilu desno roko 2S-ictna ka Ma i poK< Pri delavka larija lrtova. Naročniki .Naše knjige* knjiga Nina Salvaneschija Paganinl-Chopin Prevedel B. Stopar Opremil arch. V. Gajšek Prosimo, da jo dvignete v naši kjigarni Založba Naša knjiga »LJUDSKA KNJIGARNA« ▼ Ljubljani - Pred Škofijo štev. 5 — Vič. g. župnik Janko Barle še vedno trpi na posledicah težke kapi in raznih drugih bolezni ter se priporoča svojim dragim znancem in dobrim prijateljem v pobožno molitev in blag spomin. — Uprava splošne bolnišnice v Ljubljani sporoča, da posluje brezplačna ambulanca na internem oddelku dnevno le od 8—9. Zato naj bolniki, ki so upravičeni do ambulančnega zdravljenja, prihajajo na ambulančne preglede le v omenjenem času. — Ročne lutke bodo letos krajšale zimske večere. Nabavite si Kurctov priročnik »Pavli-ha«, ki vas bo vpeljal v tc igre. Dobi se v vsaki knjigarni. — Štenografski posebni tečaji -— dnevni m večerni — se prieno 9. novembra. Začetni in na-dajlevalni oddelek, brzopisne vaje po diktatu. Speoijalni tečaji po hitri in najuspešnejši metodi. Učnina nizka. Posebni oddelek za dijake-in.ie. Posebni tečaji za strojepisje, knjigovodstvo, jezike itd. — Vsi tečaji so priznani od pristojne solske oblasti. Novi prospekti s slikami in informacije na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilisce »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. — Pravo pomladansko vreme. Nastopili so prav topli dnevi, kakršnih človek navadno nc doživlja oh lepi pomladi. November je sicer nekoliko radodarnejši z dežjem, kakor sta bila se|> tember in oktober, toda prinaša v deželo tudi mnogo toplote, da se oddaljujemo od ničle kvi šku. Ze 23. oktobra je bila velika nevarnost, da bo kmalu nastopilo mrzlejše jutranje vreme, da bo jutranja temperatura pod ničlo, kajti ta dan, ki je bil zelo hladen, je bil dosežen jutranji minimum +2, od tega dne pa se je jutranja temperatura počasi dvigala in oddaljevala od ledišča. V petek je bila, kakor smo že zapisali, visoka jutranja temperatura, ki pa je v soboto zjutraj padla na +8, to je v prvi vrsti zaradi nočnih viharjev in nalivov, ko je po planinah snežilo. Nekaj' nenavadnega za november pa je bilo podnevi v petek. Zaznamovan je bil dnevni temperaturni maksimum +20.6. Barometer se je nekoliko izboljšal in je v soboto zjutraj dosegel 757.9 mm. V zadnjih 24 urah od petka zjutraj do sohote zjutraj je padlo po oinbrografu 12.1 mm. V novembru je bilo doslej 5 deževnih dni in je padlo do 30.2 mm dežja, za nekaj milimetrov manj ko ves oktober. — V ponedeljek, 9. novembra se pricno novi popoldanski od 12—3) in večerni (od 6—7) tečaji'za italijanski jezik in sicer za začetnike, očju&žjana I Razstava Kalin—Kregar—Omerza—Putrih v Jakopičevem paviljonu. Danes, 8. novembra, ob 11 bo odprta v Jakopičevem paviljonu razstava najnovejših del čctvoricc slovenskih umetnikov. Razstava bo obsegala preko 70 del. Vabljeni ste vsi. Posebnih vabil ni. 1 Vpisovanje v Višji trgovski tečaj in Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri trgovskem ucilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, so vrši naknadno še do 10. novembra. Šolnina zmerna, manj premožni uživajo popust. Izrednim slušateljem-icani je dovoljen tudi obisk posameznih predmetov po želji. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu. 1 II. vnanja Marijina kongregacija pri uršu-linkali v Ljubljani ima danes ob 3 shod. Pridite vse! Voditelj. 1 Stolna kongrepaeija Kraljice presv. rožnega venca ima shod v nedeljo, 8. t. tli. ob It dopoldne. I Otroci, ki so sodelovali doslej v mladinskih operetah, naj se zglasijo zanesljivo danes, v nedeljo ob 11.50 v Operi. Predvsem je važna navzočnost tistih, ki so bili zaposleni v opereti »Angel z. avtom«. I Nakaznice za petrolej za razsvetljavo dobe 6tranke v mestnem preskrbovalnem uradu v I. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10 samo med po|ioklanskiini uradnimi urami lako, da pridejo na vrslo v ponedeljek in torek 0. in 10. novembra t. 1. stranke z začetnicami A in B, v sredo in četrtek 11. in 12. novembra z začetnicami od C do D, v petek in soboto 13. in 14. t. m. z začetnicami E do G, drugi ponedeljek in torek 16. in 17. novembra od 11 tlo .1, 18. in 1!>. t. m. K in L, 20. in 21. t. m. z začetnicami M do O, 23. in 24. t. m. z začetnicami P do S, 25. in 26. t. m. z začetnicami š do U in 27. ter 28. t. m. z začetnicami od V do Z. Nakaznice dobe samo ono stranke, ki predlože nabavno knjižico za meso in potrdilo hišnega gospodarja. Iz, tega potrdila mora biti razvidno število oseb v družini, ki prosi za petrolej, in tudi, da stranka nima v hiši elek trične razsvetljave. Posebno opozarjamo stranke, naj v uradu za nakazovanje petroleja ne delajo gneče, saj je za sedaj dovolj petroleja in ga bodo dobili vsi upravičenci kot lansko lelo. Kdaj bo mogoče drugič dobiti spet petrolej za razsvet ljavo, bo o pravem času objavljeno. 1 P. n. abonente državnega gledališča vljudno naproša uprava, naj blagovolijo poravnati tretji obrok abonmaja do 14. t. ni. i Borza dela vabi vse ročne delavce v Ljub-. ,ani, katerim ni mogla sporočiti neposredno, da se zglasijo v ponedeljek, 9. t. m. ob 8 pri Borzi dela zaradi takojšnje zaposlitve. 1 Zdravnik za očesne bolezni dr. Erncst Dereani od dne 2. novembra 1942 zopet redno sprejema Kongresni trg 14 od 9—10 in 2—3. 1 Staršem dijakov srednjih, strokovnih in ljudskih šol. Ako želite, da bodo dijaki vedno pripravljeni za šolo, jih pošljite k nam, kjer jim bomo dnevno po dve uri pripravljali iz vseh predmetov (razlaga, izpraševanje, naloge). Pripravljamo tudi privatiste za razredne izpite po učnem načrtu. Prijavljanje dnevno: Kore-petitorij, Mestni trg 17-1. 1 Nedelja v Drami. Kot matineja po cenah od 10 lir navzdol bo igrana prvič v letošnji sezoni mladinska predstava v stihih P. Golie: »Sneguljčica«. — Ob 16.50 uri pa bo ponovitev Jurčič—Golieve dramatizacije v 16. slikali: »Deseti brat« v svojevrstni inscenaciji inž. Franza. Delo je zrežiral prof. Šest. 1 Dostava oblačinlih nakaznic. K že objavljenemu razporedu dostave oblačilnih nakaznic še dostavljamo, da je mestni preskrbovalni urad uvedel olajšanje za one, ki iia oblačilne nakaznice ne morejo čakati doma. Ker bi nekateri upravičenci, ki jih večkrat ni doma, zaradi čakanja na oblačilne izkaznice izgubili preveč dragocenega časa, nazadnie pa tudi s hojo v urad zamudili nekaj ur, lahko one stranke, kjer noben član družine ne more ostati doma, pooblaste svojega soseda ali katero koli stranko v hiši, da v njihovem imenu prevzame oblačilne nakaznice. Pooblastilo t> mora biti pismeno, toda brez drugih formalnosti. Na vratih upravičenca naj bo pritrjen listek, kjer dostavljalec dobi v hiši strankinega pooblaščenca za prevzem oblačilnih nakaznic. 1 Udeležniki poletnega tečaja pri gospe Je- siharjevi na Kongresnem trgu 2 imajo z 9. oz. It), t. m. nadaljevalni tečaj na Mestnem trgu 17-1. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in 14. do 16. ure. I Razne nesreče. Ludviku Zamanu, rojenemu 1909 v Ljubljani, je postalo v petek popoldne no stopnicah slabo tako, da sc je onesvestil in padel na obraz. Močno kislem zelju, še vedno je nekaj krizantem na izbiro ljubiteljem rož. Naprodaj so še vedno zeleni paradižniki, ki pač pozneje v topli kuhinji hitro pordeee ali pa jih nekatere gospodinje konzervirajo. Petkovo toplo vreme je bilo ugodno za gobarje. Mnogi so dobili precej lepih iu svežih jurčkov. Tudi sobotni gobji trg je kazal veliko pestrost gobjih vrst. Vedno več je na trgu sivk ali mraznic, velikih in malih vlaganje. I Znstrupljenje z gobami. Reševalna posla ja je bila ponoči v petek okoli 2 nujno poklicana na Ižansko cesto do hiše št. 24. kjer je zbolel za hudim zastrupljenjem z gobami trgovski pomočnik, 27-letni Mihael Ferjan. Reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je bilo nevarno. To je letos, kolikor ve lokalna kronika, že drugi primer zastrupljctija. Na gobjem trgu so zelo strogi ter dnevno preiskujejo vse gobe, kajti mnoge so na videz stične vžitnim, pa so strupene. Prodajalke gob zato tudi pazijo in raje vprašajo tržne organe — strokovnjake za svet, kadar so v dvomu. Večjo množino brezovih ali za pometanje cest enakovrednih metel nujno potrebuje mestno cestno nadzorstvo ter zato vabi inlerc-csntr naj jih ponudijo v pisarni mestnega cestnega nadzorstva v sobi št. 8 na Ambroževem trgu št. 7. Naznanila ni.EDAI.ISfE, Drama. Nedelja, t. novembra ob 10*30: Siirguljčica'. .Mladinska predstava. Izven. — Žoln z.ni/anr ceno oil lil lir nav«dol. — Ob 16.3(1 Deseti hrnl Izven. Ono od is lir navzdol. — Ponedeljek: Zaprto. — Torek. 10. novembra ob 16.30: Msiero oseb i»8e avtorja«. Ited Torek. — Sreda. 11. novembra »ti tli: Hamlet Red Sreda. — Četrtek. 12 novembra ob lfi.,10: (iradbonik Solnes*. Premiera, licct Premierski. — Petek. 1.1. novembra ob l.">: >Očn nas Izven. Znižano cene od 15 lir navzdol. — Opera. Nedelja, H novembra oh 16: »Traviata«. — Iisvcn. Cene ml 24 lir navzdol. — Ponedeljek. 'J. novembra: Zaprto - Torek, 10. novembra ob 16: »Don Pqsciualc Ited B. — Sreda. 11. novembra oti 16: »Traviata«. Ited A. — fetrtek. 12. novembra ob 16: Seviiiski brivce«. Ited četrtek. — Petek, 13. novembra: Zaprto. ROKODELSKI ODI', ti. Opozarjamo nn veselo komedijo, katero upri/.orl »Rokodelski oder« danes popoldne (v nedeljo) ob pol S. Prvo dejanje se godi v vlaku, drugo v pisarni firme »Brandt In sin«, tretje pa v gledališki garderobi Helene Otočke med p.odstnvo. Vesela in obenem globoka vsebina sta porok, da sc boste odlično zabavali. Začetek bo točno ot) pol 5. konce pred T. Vstopnice se dobe v predpro-ilajl dop. od 10 do 12 in dve uri pred predstavo v pisarni, Petrarkova 12-1. RADIO. Nedelja. S. novembra: 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organista Criovannija Gnzzinija — 11 Prenos pete maSe iz. Bazilike Presv Oznanjenja v Firenz.i — 12 ltaz.laga Kvnngeli in v'italijanščini (O. Marino) —12.15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. Sckovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročilo Vrhovnega Povcli-stva Oboroftenlh Sil v slovenščini — 13.20 Koncert operne glasbo izvajajo mladi umetniki — 13 50 Vojaške pesmi — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert. Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent II M, Si.ianco — Slovenska glasba — 11.15 Poročila v' slovenščini — 17.15 I)r. Tj. Pns: Praktična navodila za kmetovalce — predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert kvinteta harmonik — 19.30 Poročila V slovenščini — 19 45 Pisana glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Filmsko glaso Izvaja orkester Cctra, vodi dirigent Bar-ziz.z.a — 21.15 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 22 Predavanje v slovenščini —22.10 Koncert čelista A. Ronuccija, pri klavirju Picro Guarino — 22.45 Poročila v italijanščini Ponedeljek, 9. novembra: 7.30 Operetna glasba — R Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.10 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi in napevi — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini - 13 10 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročilo Vrhovnega' Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 V kraljestvu idesa — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent T). M Sijancc — Glasba z n godalni orkester — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert tria Slajs-Bur-gor-Lipovšek — 19 »Oovorimo italijansko« — prof. dr. Stanko I.fbcn — 19.30 Poročila v slovenščini — 19 45 Pisana glasba — W Napoved pasa — Poročita v italijanščini — 20.2« Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Simfonično-vokntni koncert ' odi dirigent Baroni — 21.45 Predavanje v slovenščini — 21.55 Konecrt votli dirigent Vagnozzi — 22 15 Koncert nianisla Herberta Scarll-nija — 22.45 Poročila v italijanščini. I.F.KARNE. Nočno služIm Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet. Bleiwetsova e 43. mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4 in mr Ustar, Selcnhurgovn ul. 7. V ponedeljek: mr Bakarčifi, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. POIZVF.DOV A NJ A. Izgubila jo revna dijakinja od Poljanske ceste po Prešernovi ulici, Bleiweisovt cesti do kolodvora zapetsno liro s črnim usnjatim trnkom ter prosi najditelja, da jo odda v upravi »Slovenca*. Zgubit sem v petek, dno 6. novembra 1942. dvigat no pripravo od voza od gostilno »Pcngovr čez Prulski most do Karnnove nt. 5. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v Karunovi 5. Izgubila sem črno desno usnjeno rokavico_ v petek med 4 in 5 popot lne v trgovini Sumi. Najlejše prosim poštenega najditelja, naj mi napravi to veliko uslugo in jo odda v trgovino Sumi proti/jod-škodnlnj. _ ,. Zgubila so sc očala! Napoleonov trg—Vegova uII-en—Zvezda. Najditelj naj jih proti nagradi odda: Napoleonov trg 7-II. desno. K umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu Zahvala. Podpisana Šinkovec Franja se kar najlopleje zahvaljujem upravi našega najbolj razširjenega lista „Slo-venec" za podeljeno socialno podporo ob priliki smrtne nesreče mojega pok. očeta Ivana Koro šina, nameščenca tobačne tovarne v znesku 3800'— ///* Zato „Slovenca" vsakomur najtoplejc priporočam Z odličnim spoštovanjem Franja Šinkovec, Ljubljana. St. Kregar: Cinije (olje) Pasji kontumac v Ljubljani Mihuli torek, 3. novembra t. 1. je bil v Tobačni ulici ujet neznan pes črne, nekoliko daljše dlake, na prsih in na zadnjih nogah pa bel, star okrog leta, bolj majhne postave, brez. pasje znamke, težko Imlan. Državni veterinarski bakteriološki zavod jc na njegovih možganih ugotovil pasjo steklino. Da se zavaruje zdravje ljudi in se prepreči nadaljnje širjenje stekline, so na |>odlagi čl. oti, 57 in 58 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni odrejene naslednje varnostne mere: Vsi psi in mačke morajo hiti na področju mestnega poglavarstva brez izjeme ponoči in po-dnevi tako zavarovani, da je sleherna poškodba ljudi in živali |iopo!iioma izključena ter da no morejo pobegniti. Psi morajo bili priklenjeni na zaprtih dvoriščih ali v drugih zaprtih prostorih lako. da je dostop tujih psov do njih nemogoč. Dovoljeno jih je voditi na sprehod, toda samo na vrvici ali verigi ter z nagolx-nikom. Psi, ki niso na ta način zavarovani, bodo j>o-končani na lastnikove stroške, lastniki pa poleg tega še občutno kaznovani. Poleg tega morajo vsi psi nositi predpisano pasje znamke in biti vpisani v pasji kataster. Prepovedano je jemati pse s seboj v javne lokale, kakor v trgovine, mesnice, gostilne, kavarne itd. S [Kidročja mestne občine ljubljanske je dovoljeno pse odpeljati samo z dovoljenjem mestnega poglavarstva, vendar pa samo tedaj, če uradni živinozdravnik ugotovi, da niso sumljivi stekline. Vsakdo mora svojega psa. ki ie prišel v dotik s steklim ali steklino sumljivim j*-oni, takoj oddati mestnemu konjaču ali pa psa tako zavato-vati, da ni nevarnosti niti za ljudi niti za živali. Vsak tak primer je treba takoj javiti mestnemu poglavarstvu ali mestnemu tržno veterinarskemu uradu na Krekovem trgu št. 10 v I. nadstropju Mahrove hiše. Vse osebe, ki bi bile popadene od steklega ali od stekline sumljivega psa, se morajo nemudoma zglasiti na mestnem fizikatu ali pa v Državnem higienskem zavodu zaradi zdravljenja. Sleherno sumljivo obolenje psov ali mačk ie treba takoj naznaniti mestnenu tržno veterinarskemu uradu na Krekovem trgu 10. Prestopniki teh odredb bodo strogo kaznovani po čl. 111 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1943 JE IZŠLA IN SE DOBIVA v nakup v prav vseh knjigarnah kakor tudi v boljših trgovinah in tralikah Cena Izvodu L2*- Zahlevajte povsod le našo DRUŽINSKO PRATIKOI Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu s|» t ■predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom "VII1-2 št. 4191-24. Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka dne 9. novembra 1942-XXI. zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje ccne, ki ji po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago iu ga plačevati, so naslednje: Zelnate glave pod 10 kg 1.50 lire; zelnate glave nad 10 kg 1 liro; rdeče zelje 2 liri; kislo zelje 4 lire; ohrovt 2; repa na drobno 1 liro, repa na debelo 0.73 lire; kisla repa 2.50; endivija 4: motovileč 6; radič 4: mehka špinača 4; trda špinača 3; karfiola brez listov 5; rdeča pesa 3; rdeči korenček brez zelenja 3; rumeno korenje 1.20; peteršilj 4; zelena 4; šopek zelenjave za juho 0.23; rumena koleraba 1.50; kolerabice 3; črna rcrlkev 1.30; čebula 2; šalota 4; češenj 8; zelena paprika 5.30; osna-ženi hren 4 lire: jabolka L vrste, namizna, izbrana 4.23; jabolka 11. vrste 3.50: jabolka III. vrste 3 lire; hruške I. vrste 4.25: hruške II. vrste 3.85 lire: kilogram suhega lipovega cvetja 18 lir; jajca kom. 2 lire; žlahtne golie 12 lir; sivke za vlaganje 10 lir; vse druge užitne gobe 6 lir, kostanj 4 lire. Volga in Konec sovjetske njene ribe preskrbe z ribami Strug? največje evropske reke Volge je dolga 3694 km; izvir jc — po zračni črti — 1070 kiti odtlalien od izliva. Porečje, ki se z njim preživlja Volga, obsega ploskev 1,384.000 kv, kilometrov, kar je skoraj trikrat toliko, kot jc obsegala prejšnja Nemčija. Iz malega vira pri Volginu-Vrhov jevem se razvije veletok veličastne velikosti. Pri tem prejema Volga največje število pritokov v zgornjem in srednjem teku, to je, do izliva reke Ranic. Razdalja od izvira do izliva Kanic meri 1843 km. Dalje — to je še na 1851 km dolgi |x>ti, pa sprejema Volga prav malo dotokov, /ato je porečno omrežje Volge jxxlobiio drevesu, ki mu je krošnja polna vej, a je nato deblo osamljeno tn zmeraj bolj obsežno Saj je Volga, ta največja reka Evrope, tako široka, da si to težko predstavljamo. V srednjem in spodnjem teku ni nikjer ožja ko 2 km, a doseže v srednjem teku že širino 10 in celo 13 km, v spodnjem pa je široka 20 do 30 km. Ob izlivu pa meri ustje 170 km. Številke o njenem vodovju Volga spravlja vsak dan neznanske množine vode v Kaspiško morje. Seveda se ta množina jako razlikuje glede na letne čase. S|>otnladi se vali ]K> Volgi v njenem spodnjem teku vsako sekundo |io 60.1*10 kubičnih metrov vode, to je 5 milijard kub. metrov sladke vode na dan. Volga bi lahko s to množino vode pokrila vsak dan ploskev 2500 kv. kilometrov v višini 2 metrov. Jeseni spravlja Volga le po 1200 kub. metrov vode v sekundi dalje, kar je petdesetina spomladanske množine. A tudi tedaj ni Volga »majhna«, ampak je še zmeraj mogočen veletok. Nihanje med množinami Volginega vodovja pa se ne vrši kar preprosto le spomladi in jeseni, marveč so znane tri dobe naraščanja in padanja Volge. Najvišji porast vode je v spodnjem teku v maju in juniju. Nato Volga jako upade in vodovje polagoma pojema do septembra. V oktobru in novembru začne spet naraščati, to je jesensko naraščanje Volge, ki ga sledi s|iet padanje, preden se pokrije z ledom. Pozimi Volga zmrzne prav v vsem svojem teku. V srednjem teku zmrzne krog 21. do 21 novembra, pri Astrahanu, to je ob izlivu, pa 16. decembra. Tajati se začne pri Astrahanu 14 marca in dalje navzgor med 10. in 20. aprilom. Dasi Volga dovaja toliko vode v Kaspiško morje, pa vendar ne zadošča, da bi imelo to morje — ali jezero — morsko višino, marveč je njegova gladina 20 m pod morsko višino. Vendar je Volga najvažnejša preskrbovalka Kaspiškega morja z vodo. Druge reke1 Ural. Ktiina, lerek, Kura in redki pritoki na vzhodni obali so poleg Volge le postranskega pomena. Velikanske množine rib Volga prinaša v Kaspiško morje ludi neznanske množine usedlin in sicer do 40.000 Ion na dan, ki se razprostirajo po velikanskih ploskvah morja preti Volginim ustjem. Sladka voda Volge je lažja kot slana morska voda, zato dolgo časa plava nad slano vodo, ne da bi se prav za prav pomešala z njo. To in pa njene usedline in vroče sonce pa povzroča, da m; pospešuje življenje majhnih organizmov v sladki in usedlinski vodi. Vprav ti organizmi, ki jih znanost naziva »planktoni« pa so povod, da je toliko rib v Volgi in Kaspiškem morju, da jih je celo več ko na Norveškem. Samo v Volginem ustju in v ondotnem delu Kaspiškega morja nalovijo vsako leto po 380.000 do 4)0.000 ton rib, a pri tem nalovijo tudi mnogo rib v srednjem in zgornjem teku Volge. Tretjino do polovice ribolova v spodnji Volgi, v deltu in v bližnjem delu Kaspiškega morja, tvorijo Volgint slaniki in Kaspiski slaniki. Kaspiški slanik jc do Ribe, ptiči in oceanska vojna Zdaj pa zdaj slišimo, kako preveč skrbni ljubitelji živali tarnajo, češ, kako so zdaj pomorski ptiči, ribe in druge morske živali oškodovane, ko se toliko bencina razlije po morju ziraili raznih eksplozij in pota pl janja ladij. Pravijo, da se ribam zamašijo škrge, da sc s|irime licrje ptičev in da so še druge stvari, ki ogražajo življenje tozadevnih živali. Kalilnica olja se na vodi polagoma razširi v tako tanko jdast, da meri |>o debelini le še 100 lui-lijontinko milimetra. Znanstveniki so zdaj napravili nove poskuse z repnim oljem in z glicerinovo mešanico, pri čemer niso itucli za podlago, na kateri se je razširilo olje, vodo, ampak živo srebro. S stekleno paličico so vzeli kapljico olja in so ga stehtali. Nato so kapljico olja spojili s površino živega srebrn in so nato določili težo olja, ki jc ostalo na živem srebru. Iz širine oljnate ploskve na živem srebru in njegove teže so izračunali debelino oljnate ploskve. Dognali so. da ni bila plast repnega olja niti tri milijontinke milimetra debela, iz. tega je razvidno, da se olje — nafta, bencin —, ki se po eksplozijah razširi po morju, tako razprši, .da ne more škodovati ne ribani ne ptičem in nc drugim živalim v morju. 50 cm dolg in tehta I in po' Vsako leto nalovijo do 450 milijonov Volginih slanikov v teži IdO.IKHJ ion. Druga važna riba je vobla, ki je zlasti razširjena t>o severnem delu Kas|->iškega morja. Vobla jc majhna in je dolga le 12 do Jo cm. Ko v aprilu in maju voble drslijo oh ustju Volge, jih nalovijo vt-ako leto 600 milijonov do 1 milijarde, kar tehta 80.000 do 150.000 Ion. Voble le malo nasolijo in jih sušijo na zraku. Ribe za kaviar Jako slaven je jescier iz Volginega ustja in siccr fio svojih treh zastopnikih, ki so: beluga, ruski jeseter in zvezdnati jeseler. Jcsetrov nalovijo na leto |io 50.000 ton ali še več. Največji zastopnik teh treh vrst jet-etra je beluga. ki je dolga tudi več ko 5 metrov in telita več ko 1 tono. Prej so nalovili še težji beluge, ki so tehtale jto 2 toni. Vsako drugo ali tret e leto se zaradi drstenja pojavijo beluge v zgornjem teku Volge, a se le počasi množijo Beluge d;t|cjc najboljši kaviar. Pred prvo svetovno vojno so proizvajali iz belug po 1200 ton kaviarja na leto. Manjši kot beluga ie ruski jeseter, ki jc dolg do 2 m tn telila |x> 100 kg. Največ pa je dolgih po 1 in pol m in težkih po 15 do 25 kg. Tudi ta jeseter drsti v Volgi, a na mnogih krajih imajo tudi umetna gojišča jesetrov Na leto nalovijo 300 do 400.(XX) jeseirov, ki tehtajo do 5000 ton. Tudi iz tejja jeselra izdelujejo kaviar. Se manjši |e zvezdnati jeceter ali srvrjuga. Navadno je dolg po I do 1 in pol metra in tehta po 12 do 15 kg. V času drsienja (v maju in juniju) priplavajo v Kuro, v IJral in sjx>.lnjo Volgo. Na leto nalovijo no 600.000 teh rib. ki tehtajo 2500 do 3300 ton. Kaviar iz sevrjuge je jako priljubljen in je najboljše vrste izmed vrst slanega kaviarja. Pa je tudi drugih rib še cela množica v Volgi, zlasti belic, ki jih vsako leto nalovijo do 70.000 ton. Ribji lov v Volgi je bi. za južnovzhodno in srednjo Rusijo tem pomembnejši, ker je Črno morje skoraj brez rib V Astrahanu se je vprav zaradi množice rib v Volginem ustju razvila bogata ribja industrija, ena najvažnejših v Evropi. Zdaj so Oborožene Sile Osi ua vscni tem ozemlju — in konec je sovjetske preskrbe i ribami! Delavska taborišča za cigane na Slovaškem Ha bi preprečila nadalnje poba jkovan.jp in nadlogo ciganskih družin, je slovaška vlada sklenila ustanovili več posebnih ciganskih delavskih taborišč. Vanje bo spravila vse cigane ter jih navajala na redno delo. Cigani, kateri so bili žc obsojeni zaradi kakega prestopka, bodo ločeni od ostalih neoporečnih ciganov ter bodo prišli v druga taborišča. Kostum in bluza Jesenski kostum je preprost, gosposki, a predvsem uporabljiv, ni preveč tesen ampak je z mnogimi majhnimi domisleki prilagojen novemu, mehkemu slogu ženskih oblek Navzlic temu pa ie tudi tako zvani »krojaški« kostum jakc. moderen in ie večkrat s kakšno jvisebno malenkostjo v svoji strogosti |x>življen. V glavnem je ia vrsti nova ženska linija, ki se izogiba vsenut oglatemu in športnemu. Predvsem mora biti kostum praktičen, da je primeren za uporabo pri vsakdanjih potrebah Tu imamo, na primer, temnorjav kostum z dolgo, malce zvoničasto jopico. Za vratom je majh- na rutica, od ramen do konca jopice pa je ozka proga krzna ali lakega blaga lisičje barve lo je edini okt as, ki zakriva tudi progo, kier jc kostum zapel. Rokava in krilo so gladki. Bluza pa daje kostumu poslednji poudarek in utegne odločati s svojim krojem, da je kostum pražnjega ali pa športnega pomena Mogoče je nareiena iz vzorča-ste svile, je do vratu zaprta, ali ima kak naguban naprstnik z ozko progo ali je na kozaški način, z okroglim naplečnikom. ali ima robčke in podobno. Kakršno bluzo imaš za h kostumu, takšno lice ima potem ves kostum. KUHINJA Sladka repa z moko. Rppo olupim, operem, skrhljam in zalijem toliko z vodo, da jo pokrije. Iv o je repa malo bolj kot na pol kuhana, naredim z žlico odprtino in v odjirtino denetn tri žlice enolne moke. To pustim še četrt ure vreti. Nato odlijem tekočino, repo in moko pa prav dobro zmešam. Med mešanjem prilivsm odrejeno repniro. Repnice prilijem toliko, da poslane jed precej gosta. Kašo streseni v skledo in zabelim z mastjo ali z maslom. v katerem sem zarumenila na tanke rezine zrezano čebulo. Sladka repa s krompirjem. Kepo olupim, operem, zrežem na kocke in skuhani v 6lani vodi do Križanka št. 60 1 J i 4 b 0 i d 9 lo II U 13 H 13 lo 11 16 iy 20 21 i.1 -- 23 24 25 >6 27 28 29 30 31 32 33 J4 15 36 j 31 38 ,9 40 41 »2 43 44 45 46 47 48 49 | 50 51 •52 53 54 55 56 Vodoravno: 1. oblika cvetenja, 9. sila, IZ električni pol, 17. tlamsunov roman, 20. nadležna žuželka, 21. hlapljiva tekočina, 22. starogrški bog vojske, 23. le|xis!oviio znanstvena obravnava, 24. kraj v Vojvodini, 25. dan v tednu, 26. pesniško glasbilo. 27. običaj, 28. del roke, 29. prvotni prebivalec Balkanskega polotoka, 30. ovitek, 32. pripadnik izumrlega naroda, 33. oris, opisovanje, 35. osebni zaimek, 36. shramba za puščice, 38. mesto na Češkoslovaškem, 40. izumrla žival, 42. vrtna lopa, 43. industrijska rastlina, 46. oseba iz Ciotov-čeve opere, 47. zmazek, neumetniško delo, 48. starogrško božanstvo ljubezni, 49. moško ime, 50. izraz pri kartanju, 51. žalost, 52 egiptovsko božanstvo sonca, 53. nosač, prinašalec, 5<. žensko ■ krstno ime. 55. svetopisemski kraj, 56. hlapec, po-j ganjač. Navpično: 1. kovina, 2. starogrški denar, 3. svetopisemsko mesto, 4. plaz, eesedlina, 5. zgodovinski zapiski, 6. žensko ime, 7. kraj na Koroškem, 8. vzhodni krivoverec. 9. kraj v Grčiji, 10. ploskovna mera, II. smrekov slorž, 12. bolgarski knez, 13. kraj v Makedoniji, 14. slrujiena žuželka, 15. matematični poslopek, 16. starogrški junak, 17. oblika cvetenja, 18. pristanišče v Arabiji, 19. hotelski uslužbenec, 31. kraj ob Savi. 34. oblika vode, 37. tlel dneva, 38. del obraza, 39. dolgorepa papiga, 41. severnoameriška država, 42. reka v Sibiriji, 44. moško ime, 45. turški gosjiodar. Rešitev križanke št. 59 Vodoravno: 1. Gobi — 5. Voda — 9. sura — 13. Golo — 17. KUR — 20. oče — 21. veda — leha — 23. reja — 24. silo — 25. bira — Jama — 27. moka — 28. reva — 29. mak — Eva — 32. Sama — 34. teta — 30. Java — Sava — 40. bilo — 42. teme — 44. vera — peka — 48. Rim — 50. Una — 51. dete — milo — 53. teža — 54. pila — 55. roža — kača — 57. roba — 58. kapa — 59. San. Navpično: 1. gobe — 2. oči — 3 bera 4. Iva — 5. veja — 0. oda — 7. dama — 8 — 9. seme — 10. uho 11. raka — 12. ara 13. Gera — 14. oje — 15 lava — 10. osa — rima — 18. uta — 19 roka — 31. vino — soda — 33. meta — 34. tema — 35. telo — •jata — 37. veža — 38. sapa — 39. vila — Bur — 41. las — 42. tek — 43. meč — 44. — 45. rob — 46. pek — 47. kap — 48. ris 49. Man. 22. 28. 30. 38. 46. 52. 56. Ala 17. 32. 36. 40. vir mehkega. Par debelih krompirjev olupim, operem, zrežem na kocke in skuham do mehkega. Ko je krompir skuhan, ga zmešam e repo, potresem s kumino in zabelim z bledo-rjavini prežganjem, v katerem «em zarumenila precej sesekljane Čebule. Lahko pa tudi krompir in repo skrhljam ler storim tako, kot z na kocke zrezanima prikuhania. Makaroni s kutinami. Makarone poparim. operem v mrzli vodi ter pristavim v vreli vod:. Ko so makaroni mehki, jih odccdim, osvežim z mrzlo vodo in pustim, da se odtečejo. Kutine olupim in zrežem na ribežnju za kislo repo. V kožici raztopini malo masla ali masti ter obložim z makaroni, na makarone potresem kutine, jih osladim s sipo in odišavim s cimetom. Na kutine naložim zopet makarone in na makarone kutine, sladkor in cimet. To delam toliko časa, da porabim oboje. Vrhnja plast mora bili z makaroni pokrita. Kožico denem za dobre po! ure v pečico. Pečene makarone dobro zmešam in dam kot mofiialo jed s solato ali tudi brez nje. Parjen krompir. Krompir olupim, operem in zrežem na rezine V kožici razbelim* malo maščobe. V njej zarume-nim sesekljano čebulo in sesekljani zelen peteršilj ter na rezine narezan paradižnik. Streseni krompir v to, ca osolim in zalijem do polovice z vodo. Posodo dobro pokrijem in pustim pražiti toliko časa, da se krompir zmehča. Krompir dam k mesu za prikuho, ali pa brez mesa 6 kislo re|x> aii kislim zeljem. Krompirjev hren. 2 kg krompirja olupim, operem in celega skuham v osoljeni vodi Ko je krompir skuhan, ga prav dobro stlačim in mu primešam dve žlici na-ribanega hrena. Med mešanjem prilivam krompirju po kapljicah olja in nazadnje nekaj žlic kisa. Hren dam mrzel s praienim krompirjem na mizo. Smešnica Pri vojakih je dobil sleherni vojak 10 mark. Cetovodja je pristopil k vojaku in ga vprašal: »Kako si bosie razdelili teh 10 mark?« »V kantini st bom kupil steklenico vina.« »Vina? To pa stane najmanj 4 marke!« »Sest mark. gospiod!« Cetovodja zmaj,e z glavo, rekoč: »Tak zapravljivec 6te! In kaj boste storili z ostalimi 4 markami?« Vojak je strumno povedal: »Te bom pa dodal k 3996. markam in bom plačal doma mezde svojim delavcem.« Sestri Gospa Olga se je oddaljila od gorske koče, kjer je bil« edini gost. Sneg, ki je včera j še ležal po pašnikih, je jiopolnoma izginil. Vedno hitreje se oblaki umikajo jesenskemu soncu, ki pošilja svoje tople žarke na zemljo, kakor da bi hotelo še popraviti, kar se da, preden nastopi ostra zima. Gosjia je dvignila obraz k nebu in vzdilinila: »Ogrej tudi moje srce, Ti, ki vse ozdrav-iljaš!« Obstala je in opazovala naravo okrog sebe. Zeleni pašniki se razprostirajo vsejiovsod. V bližini pa je zemlja zorana. Za njivo sc dviga temna «ktipina jelk. »škoda. da nisem slikarica,« je zašepetala. Zamislila se je. »Morila jc to zanimanje za prirodo znak, da se mi vrača veselje do dela?« se jc tiho vprašala. )Oko se je najprej prebudilo. Ali se bo prebudil tudi duh?« Zamišljeno je stopala čez zeleni pašnik proti njivi, kjer je kmetica pobirala krompir. »Kako ste pridni!« jo je pozdravila. Kmetica pa je ostala sklonjena k tlom in kratko odgovorila: »Skrajni čas je žc.« Skrajni ča«... Kakor odmev so se te besede oglasile v Olgini duši. Kakor da bi jo nekdo prisilil, se je sklonila in dejala; »Pomagala vam boni.« Njene bele roke so grabile krompir, ki jc izkopan ležol na vlažni zemlji. Skupaj s kmetico je začela metati sadeže v bližnjo košaro. Po kralkem molku je Olga začela pirijiove-dovati tovarišici: »Kako težko je danes življenje. Vse človeštvo je nekako pritisnjeno k tlom. Nihče ga ne more dvigniti. Svetloba se je skrila zu temne oblake, odkoder prihaja votlo grmenje, človeštvo prevzema vedno večja groza... In nikjer ni videti konca < Štiri roke pridno mečejo krompir v košaro, štiri oči se srečajo, preden se zopet sklonijo k zeml ji. ^Imate skrbi?« »Osebno ne,« se je glasil tihi odgovor. »A vi?« »Sprejeti je pač treba vse, kar jiride.« »Vojna!« jc zopet začela Olga. »Koliko človeških žrtev... Koliko solza in krvi... Draginja... Lakota... Čemu vse to?.. « Zopet molk. Le roke pobirajo krompir. »Ali je vaš mož v vojski?« sc je čez nekaj časa oglasila kmetica. »še nc.« je odvrnila gospa. »Kaj vas torej muči?« je nadalje vpraševala kmetica. »Vse, sestra, trpljenje in krivice sveta,« je odvrnila gospa. »Ali je vaš mož v vojski?« »Da. Zato |ia moram jaz delati za dva. Prejšnja let« je bil ob tem času krompir že pospravljen in t rt r I i žito, Zdaj pa moram vse sama delati. Ker je bila zemlja mokra, sem čakala, rla se osuši. Namesto sonca pa je prišel zgodnji sneg. Tri dni je pg <1 a I sneg ter pokopal pridelke in pot iz koče. V samoti so rastle skrbi. Ne samo moji pridelki, tudi pridelki sosedov so bili pod snegom. Naši moški pa so v vnjski, Ves svet je v vojni. Kij bo...« Olga se je zravnala. Začudeno je gledala kmetico, ki jc občutila isto kakor ona. Košara jc bila polna. Dvignili sta jo in stresli krom|)ir v vrečo. Nato sta si obrisali pot s čela. Kmctica se je zopet sklonila in dejala: »Hvala Bogu, da je še o pravem času pri-si jn lo sonce.« Olga je pogledala preko temnih jelk proti modremu nebu in je zašepetala' »(3 da bi prišlo razsvetljenje tudi nad človeštvo šc o pravem času!« Kitajski berač Slepi berač na Kitajskem, Cajkung z imenom, je prav lagodno in brezskrbno živel, ko je na stopnišču templja prejemal milodare dobrih ljudi. S tem je preživljal tudi svojo družino. Neki evropski zdravnik ga je videl ln zdelo se mu je, da ima ta berač le mreno na očeh, ki bi se dala izlalika odstraniti. Poklical je berača k sebi, da bi ga bolj natančno preiskal. Cajkung jc prišel, in zdravnik je spoznal, da je imel prav Brezplačno (Ja je operiral Ko so čez nekaj tednov vzeli beraču obvezo z oči, je zagledal spet luč in podobe sveta, kakršne jc videl časih. Zadovoljen je odšel od zdravnika. Ko se je spet pojavil na tempeljskem stopnišču, mu ni dal nihče niti novčiča več, češ, saj zda| vidi in si lahko s kakim delom zasluži za preživljanje. Beračenje jc pa sramotno za zdravega človeka. Cajkung je poiskal delo in ga je tudi našel. Toda, bil je že star in z delom ni mogel zaslužiti toliko, kolikor je prej prejemal miloščine. Zatorej je stopil k zdravniku in dejal: »Z operacijo me nisi prav nič. osrečil. Ne zaslužim zadosti in zato te prosim, da mi poiščeš tako službo, kjer bom toliko dobival kot sem prejemal na tempeljskem stopnišču,« Zdravnik je začudeno zmajal z glavo: »Kako neki,« je dejal, »ozdravil sem te in ti nisem za to nič računal! Hvaležen mi moraš biti! Le pojdi in se veseli, da spet vidiš! To je več vredno ko denar.« Berač je šel k sodniku in je tožil dobrotnika za odškodnino. Sodnik je poklical zdravnika na sodnijo in ga vprašal: »Ali vas je Cajkung prosil, da mu vzamete slepoto?« »Tisto ne,« je odvrnil zdravnik, »a revež se mi je zasmilil.« »To ni bilo prav,« je dejal sodnik, »zakaj mi imamo tale zlati nauk: Nikomur se ne vsiljuj niti z ljubeznijo niti s hudobijo. Zoper to ste sc pregrešili in ste berača spravili v tak položaj, ko ne more zadosti zaslužiti zase in za družino Zato morate vi sami poskrbeti za to, da mu bo spet tako dobro, kot mu je bilo prej, ko je bi! slep. Sodišče bo določilo vsoto denarja, katero boste morali Čajkungu vsak mesec plačevati.« Zdravnik od osuplosti ni rekel ne bev ne mev. Toda kadarkoli je odslej srečal berača, se je obrnil proč. da ga ne bi premagalo usmiljenje. Naročajte In čitajie »SLOVENCA« bo Portugalec Simas, ki je preplaval 100 m vznak v 1:00. Drugi je Schroder (Nemčija) 1:10.4, tretji Weller (Španija) 1:11, četrti Parsson (švedska) 1:11.9 itd. Trener Scltaffer spet deluje v Runu. O Alfredu Schalierju, nekdaj tako slovitem madžarskem nogometašu je znano, da je lansko leto treniral odlično enajstortco •Roma«. »Več kot zmagati v državnem prvenstvu, se ne da storiti«, je izjavjl, ko se jc vrnil po daljšem dopustu spet na svojo dolžnost. Poročajo, da bi ga na Madžarskem radi zadržali za državnega trenerja, Schafterja pa mika prav po-posebno naloga, ki si jo je postavil i »Ronio«: rad bi jo pripeljal še enkrat do slave državnega prvaka. To bi bil vsekakor velik uspeh! Športniki, ali že veste ... ...da izkazujejo francoske statistike, da je na Francoskem v prometu 10,048.217 koles, V primeri z I. 19JS je naraslo število kolesarjev za približno . dva milijona. V enem samem okraju (Seme—Pariz) j je SOO.OOO koles. ljem njegovega kluba. Moštvi sta kolikor toliko! da . na Daiwkcmi odkar so vpeljali stave vigrani, obe sla nastopili po dvakrat in prepričan: I na koi«,;,^^ dirke, vedno več zanimanja za te smo, da so bomo z lopo in pošteno tekmo poslovili • prjrC)1j,ve? j a|<0 „. pr. ugotavljajo, da |e bilo letos od jesenskega nogometnega turnirja in najbrž tudi na dirkališču v Odrupu vsega skupaj četrt tnili-od letošnje sezone. S P1 O K T Danes finale na Stadionu Ob 15 med Ljubljano in Marsom. Če bo vreme količkaj ugodno, bo prišlo na Stadiou lepo število gledalcev, ki bodo želeli na lastne oči videti, kakšno bo zadnje, najbolj napeto in najbolj usouiio dejanje kratkega jesenskega turnirja. Pet moštev, ki so sodelovala v nogometnem turnirju, bo seveda med gledalci, v zeleni areni pa bosta bila boj za končno zmago finalista obeh skupin: Ljubljana m .Mars. Zmaga, ki t>o padla v prid močnejšemu ali srečnejšemu (v nogometu je vedno lako!). je zvezana z naslovom ljubljanskega nogometnega prvaka za 1942 in z lepo nagrado, ki jo jo razpisal zaupnik CONI-ja Ljubljana se bo borila za presliž, Mars pa za morebitno veselo presenečenje številnim prijate Šport v kratkem Za hrbluo plavan|e jt vedno manj zanimanja In nckaleri mislijo, da bo polagoma izpadlo iz sporeda plavlnih tekem kakor se je to zgodilo tudi z bočnim načinom (plavnje postrani ali »violina ). Med tem bodo prav brez dvorna jKitekla še desetletja, ko bomo gledali na tekmah p?lcg prostega sloga tudi še prsno in hrbtno plavanje Ja pa res, da letošnji rezultati na hrbtu niso bili kaj prida. V tabeli najboljših v Evropi je letos za spremem- na dirkališču v Odrupu vsega skupaj jona gledalcev, lansko leto pa le okrog 220.000. Sobico s posebnim vhodom oddani gospodični ali gospodu. Sprejme bo tudi dijak nn stanova nje. Istotam se prodajo tudi stare puinparce. N slov v upravi »Slovenca«. Ljubitelji gramofonskih plošč pozor! Prispela je nova pošiljka najnovejših gramofonskih posnetkov ml Žare Leander in Georg Bulnnžca ter velika izbira najnovejših plesnih šlagerjev. - Pohitite, dokler še traja izbira! — Velika zaloga vseh vrst še kvalitetnih gramofonov ter gramofonskih igel pn zmerni ceni. — Strokovno in poceni popravljamo gramofone. Everest — Prešernova 44 Everest pisalni stroj je poznana z n a in k a , dobrega materiala, sodobne izdelave, tehnično najmoderneje izpopolnjena ter neprekosl ji\o lepe moderne zunanjosti. Za vsak stroj večletna garancija. — Ogled in poskus neobvezen. — Nase stare stroje vzamemo v račun. EverBSt — PreŠemOVa 44 '"l \ Berite Sloilenca- m oglašujte v njem! UOSPODJh POZOKI Klobučarna ,1'AJK" strokov, očisti preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah. Lastna delav-niča. Se priporoča Rudolf Paik. Sv. Petra c. 88 l orehe, proso, jn-bo I k a, sušeno sadje. Ponudite M. Cuček, L J U BLJA N A. Sv. Petra c. 13. e. E. I. S. A. Compagnia Espertozlone Imporiazione Semenu Agrlcole Drulba za Izvoe tn uvoz palledelsHih semen Organismo eronomico della Con-federazione Fascista dei Ceni-mercianli por il commercio col-1'estero delle sementi e bulbi da destmarsi alla semina agricola. Vi tanno pat te come secie tutte le Ditte Italiane operanti nel ramo alPimportacione ed aiPespt rtaz.ione. Per informa-ziont serivere: Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgo vino z inozemstvom s semeni in gomolji, namenjenimi za tete v v poljedelstvu. Člnni so vse italijanske firme, ki se bavijo z uvozom in izvozom. Po poiasmla pišite nn: C. E. I. S. A. - Via AHatoeUa H - BOLOGNA Soc. Coll. di H. UAROS1 & C. Mi Ulito stahil: Via K Aruellatl, /2 — l et. H7U2 Sede Via Cuinperio. 10 — Tel. 152.801 P RO DOT TI A U T A K C H I C I a U T A R K T I C N I PRODUKTI (lomni« laeca Realne - Vernicette Ouma za lake - Smole Ličil« Pe- Peiroli >urassanti Detersivi - tili. Iroleji - Topila za maščobe - Čistila - rine Lubrifiranti - Kmulmvi - Cere lilicine Mazila - Kmulziie • Vosek per pavuuenti Solvenli za tla Raztopine Vsem sorodnikom prijateljem i" znancem sporočamo, da ie v Ameriki umrl nai dobri slric p. VencesSav Šolar benediktinec in misijonar Priporočamo ga vsem v molitev in blag spomini Ljubljana, (i. novembra /.'»42. Za .sorodstvo prof. J. Šolnr MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA izplačuje »A vista vloge« vsak čas, »navadne« in »vezane« po uredbi. PUPILARNO VARNA! Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči račun. Za vse vloije in obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Dne 30 oktobra je umrl po kratki bolezni naš predobri in ljubljeni VIKTOR SVETEL sodnik Pokopan jc bil dne 2. novembra v Mariboru. Sveta maša zadušnica bo dne 11. novembra ob uri v cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani. Žalujoči oče Franc Svetel in ostalo sorodstvo. Zahvala. Moj mož Andolšek Franc, trgovec in posestnik v Kariovicl pri Vel. Laščah, ie bil zavarovan za smrt in doživele pri zavarovalnici , Jugoslaviji1'. Po njegovi smrti mi je zavarovalnica ..ISTITUTO NAZIONALE delle ASSICURAZIONI" — ..NARODNI ZAVAROVALNI ZAVOD " — Roma, ki je to zavarovalnico prevzela, takoj izplačala celo zavarovano glavnico. Podnisana se zahvaljujem temu zavodu za kulantno postopanje in ga vsakomur toplo priporočam. Vel. Lašče, dne lfi. julija 1942. Andolšek Kristina 1. r. Dr. Jože Furlan specialist za bolezni ušes, nosa in grla Ordinira od 2 do 3 ure Turnograjska 4 (nasproti ,.Drame") PIANTE - SADIKE da frutto, da giardino, da bosco — sadne, vrtne, gozdne SBI — D iT TA RAFfAELO FED1 P i S T o i A Catnlogo critis — Kntnlne zastonj! »■V- • t,*"*.■■-■■■,•-v • ■. ■ j- • l!lllll!lllllllllll!lllll!llllllllllllllllllll!IIIIHI//^,| Vdani v božjo voljo javljamo, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena, predobra gospa Apolonija Kraškovic roj. Remžgar Pogreb blage pokojnice bo v nedel jo, dne 8. novembra 1942, ob pol treh popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, 11. novembra 1942, ob 7. uri zjutraj v župnijski cerkvi sv. Jakoba. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana., dne 6. novembra 1942. Rodbini Kraškovic - Gunde. Compagnia Edlzlonl Teafro Regtstrailoni Affinl Družba za posnemante na ploSCe gledališhlh Komadov in slicnega II pifl completo e significativo reperlorio di incisioni di musica sinfonica, operistica e da camera, di musica religiosa, di musica ope-rettistica leggera e di genere, di ritmi, ran zoni e motivi da film. Dischi per bambini. D'zioni di prosa e poesia. Valigie e tavolini grammofonici. II pil) ampio assortimento di occessori fonografici. PRODUTTRICE Najbolj popolen in pomemben repertoir, posnet na plošče, ainfoni"ne, operne, komorne, nabožne in lahke operetne glasbe kakor tudi druge glasbe, pesmi in nspevov iz fiknov. Plošče za olroke. Predvajanja v prozi in poeziji. Kovčki in mizice za gramofone. Največja izbira fonografičnega pribora. — IZDELUJE: S. A. C. E.T. R. A. Via Arsenale, 17-19 - TORINO Zahvala Zahvaljujemo so vsem, ki ste nam lajšali bolest nad nenadomestljivo izgubo našega nepozabnega očeta, gospoda Anžiča Mihaela vsem, ki ste ga obsuli s cvetjem in v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti — naša iskrena zahvala! Ljubljana, dne 6. novembra 1942. M i c i in Zeti, hčerki, ter rodbine: Anžiževa, Habiževa, Arkotova in VrhovUeva Komboloja Skrivnostna grška verižica za napeto premišljevanje Pod tem pravljičnim imenom je znana v sončni Grčiji. Tu je njena čarobna moč prevzela skoraj vse moške. Knmobolojn jo verižica, preprosta verižica! Po vnnnjosti ji človek ne bi nikdar prisodil tolike moči. Žo v tem je njena posebnost, da so ne prilega lepemu ženskemu vratu kakor mična ogrlica zalili deklet po vsem svetu. Komboloja je torej verižica z. jagodami, ki nenehno drsijo skozi moške prste. Ti jili stalno otipljejo Pri tem so možje zamaknjeni vase, kakor Iii prisluškovali kakemu skrivnostnemu notranjemu glasu. Nekateri moški tedaj rolo nekaj momljajo, kakor da bi bili pogreznjeni v tiho molitve. Komboloja je podobna rožnemu vencu, ki ga nosi skoraj vsak Grk stalno pri sebi. Zato se tujcu pripeli, dn se mora nehote začuditi ponižnosti grških možakarjev, ker meni. da vsi moški na cesti, nn cestni železnici in po klopeh v drevoredih kar naprej molijo rožni venec. Kakšna je torej ta skrivnostna komboloja in v Čem je njen pomen, da eo Grki zanjo tako vneti? Grški »rožni vcnec« duhu v oporo Komboloja je srebrnkasta nežna kovinska verižica. na kateri so nanizane drobne rjavo lesene jagode ter ima razen v obroč spojenih členov »o poseben privesek kakor pravi rožni venec. A na privesku nI nobenega križca. Imajo pa še dru-gačno, krajše. I,i ~o dajo samo enkrat oviti okrog moške pesti; zalo pa iinajo debele, kakor jantar barvane jagodo Komboloja je nešteto vrst in barv, a nazadnje to začudenega tujca več ne moti. ker pač zlepa ne sreča Grka. ki mu ne bi te skrivnostne jagode polzele skozi prste. Ker pa konibolojo vidimo v rokah tolikih Grkov (če |o nimajo v rokah pn gotovo v hlačnih žepih), mora biti \ njej neki čar. Samo lo sem hotel dognati,« piše Časnikar T.co .lankovsk' ko je potoval po Grčiji, »zato sem si izitosodil tako konibolojo. Počasi som jo vlekel skozi /oko. jagodo za jagodo. otipal vsako posebej ter jih nehote začel vrteti Pi iv nič nisem oličutil. Kmalu pa sem se zalotil, ko sem se docela utopil v svoje misli, da sem z desnico verižico vihtel in vrtel po zraku, dn je potihein brnela. Mar se me je že lotila čarobna moč kolomboje? Pozorno som si jo ogledoval Moji pr-ti so se žo začeli kar sami od sobo igrati z jagodami, kakor da bi vse življenje nikdar ne imeli drugega opravka. Pri tem pa me jo nenadoma prešinila vsa globoka resnica, od- Antlca Ca$3 Orticola Stara zelenjatina tvrdka F. VAM DEN B0RRE -TREVISO PiAMTE - SEMENTI RASTLINE - SEMENA Catalogo gratis a richiesta. Na zahtevo katalog brezplačno. Oolavmkl: 15-30, 17-31». Slega ad 14 dalje, neielje in stražniki: 10. 13-30. 15-30, 17-30 Ubrani oevc.i lo elasheniki radija v filmu Šola za bojazljivce Film vse zaljohllcne' V jrlavni vlojri: Allici-to Habaglinti, Carla Del Poptrio KINO sr.OUA - TEt. 27.30 Tenorist OIUSEPPE LtlGO pote arije in popevke v sijnini clasbenl komediji Bogastvo ni sreča Prv> šlager-film sezone / KINO MATICA - TEI,. 22.41 Odlična družabna komedija iz ameriških bopa-tnsikih krocov Medeni tedni v troje Annie Nagel. Warren llull, llenry Mollison KINO UNION . TEL. 22.21 Kden najmogočnejših filmov, kar Jih je bilo ustvarjenih Alcazar Fosoo Giaclietti — Mtrelle Pallln 1 relstave: uelavuik ob 5, nedelja ob i in pol 5 KINO KODELJEVO TEL. 41-G4 krila so mi je vsa tajna skrivnost: zakaj so namreč možje tako zamišljeno gledali pred seboj, kadar so so igrali s konibolojo? Zakaj so nekateri rolo sami pri sebi momljali? Seveda, samo v leni je mogla biti resnica: vsi ti možje so vendar imeli možgane polno misli, bavili so so s svojimi premisleki, ki so prihajali in odhajali kakor podobe na lilmskem platnu; da bi jih pa zbrali in bežeče možganske slike zgrabili in trdno obdržali, so se pač — igrali s konibolojo Medlem ko nrsle zaposlijo, dajejo duhu moč, da so liiliko temeljilo bavi s svojimi mislimi, da se lažje pogtozuo v bistvo stvari. Smešno kaj, pa vendar tako zelo Človeško in nadvse resnično I Mar so naše »komboloje« kaj boljše ali celo lepše ? Ali je kdo med nami, ki se ne bi pri napetem razmišljanju igral s svinčnikom, z žepnini nožem, z vžigalnikom, z verižico na uri, ali no Iii pozorno ogledoval noht<\ brskal po njih ter jili glodal? Gotovo ste že videli, kako si je nekdo grehel med lasmi, si vlekel in ščegetal uhelj ali crlo — s pr.-loni vrtal po nosu, ko se je havil » težkimi problemi. Z:i vse lo pa ima Grk — konibolojo Mar ni lo pametno, kaj? S takim preprostim sredstvom si osvobodi duha. Z njim lahko zbero svojo muhaste misli iu sc najlaže utopi v duhovni svet.< Umetna pljuča za letalca Brez njih bi »padel, kdor visoko leta« Kazalci na merilu za višino drsijo do znamenja, ki kaže 2000 metrov in lezejo počasi naprej na 3000. Vodnik v letalu zakliče tovarišem, naj pripravijo dihalne maske. Maske so žo pred leloni natančno pregledali, a predli so letalo vzpne do višine 4000 metrov, si jih letalci še enkrat ogledajo ler jili nadenejo na obraz. Še pogled na merilo za prilisk! Gre za to. da se letalci obvarujejo pred lako imenovano višinsko boleznijo, ko bo letalo nad -1000 m. S spretno sestavljeno pripravo se ubraniš višinske bolezni Višinska bolezen je zlo. ki so pornia iz pomanjkanja kisika. Vsakdo ve. da se zračni pritisk čodalie manjs.,. čimholi se oddaljujemo od -zemlje: zrak so torej »redči«. V njem ni več toliko kisika, tla bi zadostoval potrebam Človeškega teli sa. Kadar pa ni dovolj kisika, se človeku zavest polagoma zamegli. Volja uplahne in loteva se ga spanec. Pri letalcu pa bi to pomenilo, da bi po-liiistii v pozornosti, ne bi več pazil na naprave, utrudil hi se pri telegrafi ran ju in polagoma izgubil sleherno sodbo in čut, kako je z njim samim. Polog teh duševnih pojavov bi se prav kmalu prikazale tudi telesno tegobe, kakor močno srčno utripanje, kratko dihanje, zameglenost vida in končno celo nezavest. Gre torej za prav nevarno in muhasto bolezen. ki bi povzročila nazadnje še ■ višinsko smrt«, — čo bi lotalri ne imeli »umetnih pljuč«, višinske dihalne naprave. Kakšna je ta dihalna naprava in kako deluje Obsega že omenjeno dihalno masko, poleni dihalea, neko avtomatično pripravo, ki deluje podobno kakor pljuča, nalo še cevi in nazadnje — kar jo seveda najvažnejše — steklenice za kisik. Steklenice so napolnjeno s čistim kisikom pod pritiskom 150 atmosfer. Spretno sestavljena naprava, ki po notranji gradbi natanko posnema naravno delovanje pljuč, skrbi za primerno izmeno in izravnavo v dihalni maski. V dihalen ie gumijasta vrečica, ki lahko zajame prav toliko zraka kakor pljuča. Ta so po steklenicah napolni s čistim kisikom, v manjših višinah pa šo z drugimi navadnimi zračnimi primesmi. Pri vsakem vdihu letalec sproži zaklopko v dihalni do ustrezne mere. Pri naraščajoči višini so dovajanje kisika veča in v višinah nad (>000 m vdihava letalec le še čist kisik, brez drugih naravnih zračnih pri-m-r.i. Steklenica za kisik jo debela komaj za dve pesti, kljub temu pa je v njej kisika dovolj za 10000 vdihljajev. To ni mnogo, bi kdo utegnil misliti, C, pa raunnmo in du/.. nemo, da napravi človek na minulo povprečno 15 vdihov, tedaj taka steklenica šo zmeraj zadostuje za 60 do 100 minut. To ic p:i za letalo gotovo precej in pri običainih letiii več ko p"reveč. Dihalno n.-nravo najdeš v vsakem modernem letalu Lovci, bombniki in otri 'dnlki jo rabijo dan za dnem pri poletih v znatnih višinah. Zdravilo, ki je rešilo 700 milijonov ljudi Alnogi bralci so že 6lišali govoriti o »spalni bolezni', ki jo s pikom povzroča muha »ce-ce--, redki pa so, ki vedo, da je vsako lelo 700 milijonov ljudi žrtev te bolezni. Gre za tipično tropsko bolezen, šibo božjo, ki je bila Evropi hvaL Bogu prizanešena. Da bi pomagali trpečemu ljudstvu, so nemški zdravniki skušali odkriti vzroke in najti zdravilo za uspešno zdravljenje te zavratne bolezni. Njihov Irud ni ostal zaman. Po štirih letih trdega in vztrajnega dela, ki 6e je začelo leta 1417. in končalo leta 1921., so iznašli zdravilo, imenovano »Bayer 205«. Pozneje so ga prekrstili na ime .»Geruianin«. Se istega leta se jc pod vodstvom profesorja Kleiue-ja, enega izmed učencev Roberta Koclia, odpravila v dežele, ki so bile zaradi te bolezni najbolj prizadete, ektpedicija, da bi se prepričala o dejanskih uspehih novega zdravila. Dosegli 6o večje uspehe, kakor so jih pričakovali. Okužite v začetnem stadiju so bile stoodstotno ozdravljene, medtem ko se je odstotek ozdravljenj pri starejših okužbah znatno dvignil. »Germanin« je postal najboljše profilaktično sredstvo. Kdor 6e je z njim cepil, je bil pred boleznijo zavarovan za več mesecev. »Germanin« pa ni prvo in edino zdravilo, ki so ga iznašli Nemci na polju Iropske medicine. V zadnjih 25 letih so nam dali poleg »Germanina« še mnoga druga profilaktična sredstva. Malarijo zdravijo danes z »atebrinom« in >plazinokinom«, ki sla mnogo boljši zdravili od kiuiiia. Maj si ie šviea zgradila las im trgovsko mornarico IN 11 (54 lelnik) izhaja redno naprej. Naročnina Lir 40 in se lahko plačuje v obrokih. ŠL 1—2 smo lazposlali na ogled. Kdor jo je prejel naj jo pokaže še svojim znancem. Kdor je nima naj jo zahteva pri upravi. Podprite z naročanjem sedaj edino našo leposlovno kuliurno revijo. Uprava: L3UDSHR HIUIGflRNn 9 L1UBL3BHI Pred Škofijo 5 Telefon 25-29 ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BISSIEiaiRS Za Miklavža izide »Slovencev koledar« Naročite ga takoj po ugodnostni ceni 20 lir pred prejšnjo svetovno vojno so v Švici razpravljali o tem, da bi ustanovili lastno švicarsko trgovsko mornarico. Ker je bila Švica glede preskrbe blaga iz prekomorskih dežel popolnoma odvisna od volje drugih, |e gotovo imela velike težkoče. Zato je švicarski zvezni svet na pariški konfederaciji leta 1010 prosi' za dovoljenje proste plovbe po morjih. Dve leti pozneje pa so na konferenci v Barceloni velesile načelno priznale pravico do plovbe tudi popolnoma celinskim deželam, torej državam, ki so bile brez neposredne zveze z morjem. Šlo je predvsem za popolnoma teoretično vprašanje, ker nobena od teh držav, najmanj pa Švica, iii čutila po vojni potrebe, da bi si oskrbela lastno trgovsko mornarico. Nasprotno pa je bila za Švico velike važnosti pogodba z Nemčijo, po kateri ji je bilo dovoljeno, da sme pluti po gornjem Renu do ptistanišča Basela. Tako jc Švica dobila po Renu neposredno zvezo s Severnim morjem in je mirno mogla po rečni poti uvažati blago, ki je bilo izdelano v deželah onstran oceana. Izbruh sedanje vojne pa je popolnoma spremenil položaj švicarske konfederacije. Tedaj so se spomnili pogodbe v Barceloni in so za prvo silo najeli določeno število tujega ladjevja. Te ladje, ki so imele v celoti približno 150.000 ton, so dobile od vojskujočih se velesil zagotovilo da jih ne bodo ovirale pri njihovem trgovanju. Glavno skladišče je bila Genova. Iz tega pristanišča so švicarsko blago pošiljali v obe Ameriki, auterikansko po so od tu |iošiljali preko Alp v Švico. Švicarska viada se je zalo odločila, da si najame za lastno uporabo določeno število ladij, ki bi mirno smele pluti ped švicarsko zastavo. Iz tega je razvidno da brodovje, ki ga ima na razpolago, nikakor ne more zadostiti potrebam švicarskega uvoza. Leta 1133. je znašala leža blaga, ki je bila pripeljana v Švico iz prekomorskih pokrajin, okoli 2.2 milijona ton. Ce pomislimo, da more današnja švicarska trg. mornarica napraviti na leto šest potovanj, bi I>otrebovala najmanj 200.000 ton ladjevja. Švicarsko trgovsko ladjevje more dejansko prevažati blago, kt je po množini enako tretjini predvojnega uvoza. V vstopom Zdruežnih držav v vojno 6e je položaj pred kratkim še bolj zamotal. Severna Amerika dejansko z nobeno stvarjo vev ne oskrbuje Švice. Švicarska trgovska mornarica se je zaradi teli ovir omejila izključno le na uvažanje živil, v prvi vrsti žita. Oskrba z živili pa je zelo važna, ker bi bil 6icer položaj prehrane v Švici danes zelo ležak. Fsnkcionizesn ali organizem Razumljivo je, da se oziramo še zn časa vojne v bodoče gospodarske perspektive. Tako prinaša »Domin Zeitung« članek, v katerem nravi dopisnik, da se s tem vprašanjem bavi v svojem letnem poročilu tudi banka za mednarodno izravnavo. V središče svoje analize vstavlja vpliv neugodno razdeljenega zlata na bodoče mednarodno gospodarsko oblikovanje. Banka sodi. da bodo različne dežele opravljale svoj blagovni in plačilni promet še vedno na temelju kliringa, tako da bo igralo zlato v to i skupini držav podrejeno vlogo. Lahko pa bo večje nli manjše število držav imelo menjalni promet s primernimi zlathni rezervami po sistemu svobodnega trgovskega prometa. Tak dualizem pač ne bo rešil pravilno svetovno gospodarskega organizma. Mnogi razlagajo bodoče probleme v tem smislu, da po končani vojni sploh še ne bo jasnosti glede zadnjih problemov gospodarske narave. Temu moramo oporekati: ta vojna bo zanesljivo tudi v tem odločala, kdo. kako in ktlai in s katerimi pripomočki bo razvijal v bodoče svetovno gospodarski trgovski promet. Mnogi vodilni evropski gospodarstveniki so mnenja, da zlato ne bo imelo več onega pomena v narodnem gospodarstvu, kakor ga ie imelo doslej. Le v najvišji izravnavi medcelinskega plačilnega prometa bo še vršilo določene funkcije. Zlato ne bo nikdar več gospodarilo v smislu liberalno-kapilalističnih nazorov. S leni bo odpadlo upanje, ki ca tioie Združene države ameriške, da bi še vedno s svojim velikim zln-tim zakladom in funkcionizmoin kapitala obvladale večino narodov. Ali ni našla nrakša svobodne trgovine, ki ie bila zgrajena na zlatem mehanizmu, že v svetovni vojni svojega groba? Ali ni luko imenovani Ottavva-sporazum pokazal, du pomeni ta pogodba z britskim imperijem popolnoma novo trgovsko mišljenje. čeprav bi hotela Anglija sankcionirati svojo oblast nad zakladi sveta. Mišljenje in oblikovanje, razglabljali ie in stremljenje določene dobe ne odločajo vedno v bodočih rodovih. Prav tako ie tudi preživel sistem gospodarske dobe. Ollavvu kaže no gospodarskem bodočem razvoju v veliki Gospodarski prostor. Oltawa pa ie anorganska v smislu današnjega kontinentalno - evropskega sodelovanja, anorganska za Unijo in za ono območje, ki si ga prisvaja, anorganska zu japonsko - azijski prostor vclegosDodarstva na Daljnem vzhodu. Zaradi tega bo Oltavvu razpadla. Napačno pa ie mišljenje, da se bo zbistril trgovski in plačilni promet, ki leuiclji na preživelih nazorih med posameznimi državami. Ni najbolj važno lo. ali se razvija menjalni promet ini ta ali 11:1 drug način izravnalne metode. To vprašanje ie le drugo po rodu. bolj tehnične narave. Mirno ga lahko prepuščamo poznejši odločitvi. Najvažnejše je to. da so si vsi narodi na jasnem, da se bo lahko resnično zboljšal svetovni red in red 11:1 mednarodnem blagovnem prometu le s harmoničnim skupnim delom iu medsebojnim čutom skupnosti. Treba bo dvigati bogate gospodarske vire moči. Tega pa nam ne bo mogoče doseči z zlatimi recepti, marveč le z vztrajnim delom. m » Koničasto vozilo, ki je spredaj opremljeno z dolgimi, koničastimi kaveljci, ki ima v sredini smodnik in ki ga poganja dalje raketa, so prvikrat opisali leta 1420 To je pač predhodnik sedanjega torpeda, ki ima svoje ime po ribi »torpedo !. ki živi v Sredozemskem in Rdečem morju in odtla.ja električne udarce. A. Eo ga z za ro: 32 Palača ob iezeru Prve štiri dni po Sillovem odhodu se Marina ni prikazala niti pri kosilu. Fani je prišla povedat grofu. da njeno gospodarico boli glava. Slu-»■ucai jo bolela ogledovali od blizu. Končno jo je zopet spustila v naročje in pogledala grofa z vprašujoči in i očmi. »Kako?« je dejal grof. »Kdaj moram! Saj s svojim vedenjem vendar kažete, da hočete od'1 Bolj odkritosrčno bi bilo vprašanje: Kdaj smem?« »Nikakor ne. Saj lahko grem, kadar se mi zljubi. Polnoletna sem in imam tudi dovolj sredstev. da morem vzdrževati staro družabnico, ki bi me ne ovirala. Kdaj torej moram oditi? Na vsak način sama od sebe nikakor ne želim, da bi odšla.« Grof jo je presenečeno pogledal. Velike oči, ki so bile vprte vanj, mu niso povedale ničesar, popolnoma ničesar. Čakale so samo na odgovor. »Si ne želite odtod? Hočete torej, da crem jaz? Zares, to bi vam bilo po volji! Govorite vendar jasno! Ce ne želite oditi, kaj pn bi vendar radi? Zakaj se vedele napram meni, kakor da bi hil vaš ječar? Kaj sem vam storil?« »Vi? Nič« »Kdo torej? Steinegge? Kaj vam je storil on?« »Bojim se ga.« »Ker je tako grd.« Grof se je zravnal v naslanjaču in sp obrnil proti nečakinji z. nagrbančenim čelom in z bliskajoči 111 i očmi. »Ce sp IiočpIp norčevali iz menp, se zelo motile. Tudi čas je prav malo primeren za šalo. Ce vas vprašujem, kaj vam v moji hiš ni po volji, mi nikar no odgovarjajte kakor nespameten otrok. Govorile vendar resno!« »Cenili, če ste pa že odločili, da moram odtod?« »Tega nikpkor nisem rekel. Izjavil sem le, da nisva ustvarjena, da bi mogla živeti skupaj. Pokazal sem vam le možnost, kako bi lahko spremenili bivališče in druščino. Predvsem pa sem izjavil, da morate v bodoče biti vljudni z menoj in z mojimi gosli, da ne bom prisiljen ukreniti drugače.« Marina še ni ulognila odgovoriti, ko je vstopila Ivanka, vsa zbegana. »Gospod grof. gospoda je tukaj!« »Vraga!« je vzkliknil grof, vstal in nemudoma odšel iz sobe. Marina se je vrgla v naslanjač, ki je osinl prazen, prekrižala roke na p/sih in naslonila glavo na naslonjalo. n-J zunaj je prihajalo več glasov ali bolje cn sam glas, ki je zvenel neprestano ob spremljavi drugih glasov, znanih in neznanih ter spoštljivega smeha »Kako strašno potovanje!« je govoril tn glas, »kaki krati, kaki ljudje' Ali imaš mojo torbo, Motnolo? Pripovedovala vam bom, ljudje božji. Kdo si ti. ljubček? Njena sobarica? Lepo. Kje je vendar Cezar? Ali je na vrhu strehe ob tej uri? Povej mi. dragica, kako ti je ime? Fani? Povej mi, Fani ali je tisti kol tamkaj menih ali kuhar? Naj nam pripravi vendar nekoliko juhe? Neno, si že lačen? Moj Bog! Cezar! Kako star je in grd!« S zadnjimi besedami, ki jih je izrekla na ves glas, pokrivšj si obraz z rokama, je grofica roška pozdravila grofa Cezarja, ki ji je hitel nasproti z obrazom, ki je bolel bili vesel, a so 11111 ni posrečilo. Še huje je bilo. ko ca .ie grofica hotela poljubiti in rra jp skorai zmešala s svoji 111 klepetanjem. Malo jo manjkalo, da ni is-gubil glave. Neprestano je ponavljal »do. da, da«, s svojim debelim basom, stisnil roko bratrancu in holel storili isto z Moinolom, čeprav se je la globoko priklanjal in ponavljal: »Blagorodje, bla-£To>T«lie!« izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčii