zima 2005 :: bjcrotai. Age: 17, City: Celje Age: 23, City: Tartu VOTE FOR YOUR EUROPEAN VALUES AT WWW.CHAMGE-EUROPE.ORG! ESTONIA For us Estonians, Europe has always been a place we actually belong to but for a while we were deprived of that So now we're back in our rightful place. I remember having a lot of anticipations: a lot of people thought "when I wake up on the first of May it is going to be a day very, very different from the others." Guess what-it wasn't! But we're moving somewhere. For me the most important change is that I can travel more easily now. In the past I had a lot of trouble at customs and a lot of hassles at borders because I'm an Eastern European. Now I can go freely without anyone looking at me tike a potential illegal. "Now I can go freely without anyone looking at me like a potential illegal." Europe for a Change n - an inilalive of Ihe European Youih Card Association supported by the European Commission I think a lot of people expected rapid changes, that everything would be different all of a sudden. But I think that's unrealistic -1 didn't expect changes so quickly and they didn't happen so quickly. I think the change has to be gradual in order to be good and really constant My personal plans for the future are that I want to study abroad. But then I want to come back to Slovenia because the brain drain is a big issue at home and I want to contribute, to give back to my country what I learn abroad. (Mateja) We are more known since the enlargement but..." "Brain drain is an important issue at home." SLOVENIA We are more known now since the enlargement, but there are still so many people in the European Union who do not know what Slovenia is and where it is. Even when I go to Austria, people don't really know where Slovenia is - but we are neighbours, you know! I just can't believe that- (Doris) MojeDelo.com - ■» IZBERI PRIHODNOST Iščete (novo) delo? Nekje pa potrebujejo nekoga z vašimi znanji in izkušnjami. Podjetja ne morejo funkcionirati brez pravih sodelavcev in ko jih iščejo, gredo na www.MojeDelo. com. Obiščite ga še vi, preverite največjo ponudbo aktualnih prostih del, naročite se na brezplačno storitev e-obveščanja o prostih delih in vnesite do 5 življenjepisov v bazo iskalcev zaposlitve. Podjetja ves čas iščejo primerne sodelavce... Naj najdejo vas! Matrica "All that we see or seem is but a dream within a dream." Edgar Allen Poe Zemlja ... Iz vesolja izgleda, kot da je vse v najlepšem redu. Samo drobna modro bela pika v prostranem vesolju. Ni vsakodnevnih samomorilskih bombnih napadov v Iraku, ni nasilnih izgredov mladih obupanih priseljencev v Franciji, ni umiranja nedolžnih zaradi posledic vojn, ni ekoloških »zločinov« naftne, lesne in še kakšne industrije, ni nestrpnosti med Slovenijo in Hrvaško, ni terorističnih napadov svetovnih razsežnosti, ni poplav ilegalnih afriških prebežnikov v Španijo in Italijo, ni aidsa ali grožnje pandemije ptičje gripe in drugih ekološko pogojenih bolezni ... Lepo bi bilo, če bi bilo res tako, kot pravi Paulo Coelho - da vsi živimo v nekakih kolektivnih sanjah ... kot v matrici. Potem bi te sanje lahko spremenili, začeli sanjati drugače. Čisto enostavno, zamislimo si boljši svet in te sanje projiciramo v realnost. Coelho pravi, da je potrebna samo vaja, veliko vaje. In ko dosežemo kritično maso, se bodo začele sanje spreminjati ... To bi lahko bila naša kolektivna novoletna odločitev - spremeniti svet. Velike stvari se namreč vedno začnejo z malimi. In z malo sreče se bo 21. stoletje zapisalo v zgodovino ne kot stoletje naravnih in človeških katastrof, ampak kot prelomno stoletje - in to v pozitivno smer. Lahko pa se preprosto zapremo pred zunanjim svetom in živimo v apatiji do dogajanja v svetu (lokalno in globalno). To metodo »preživetja v urbani džungli« dandanes uporablja veliko ljudi, še posebej mladi, pa očitno nekako ne deluje oziroma ima na dolgi rok celo obraten učinek. V svetu, kjer se vsak briga samo zase, se problemi nabirajo (tako na področju ekologije kot tudi politike, revščine ...) in slej ko prej pride do globalnih posledic. Rabite dokaze? Luknje v ozonu, globalni terorizem, ilegalni prebegi iz revnih držav ... to je samo kaplja v morju aktualnih problemov, katerih večina bi se lahko odpravila ali vsaj omilila, če bi svet prej reagiral na opozorila znanstvenikov in izvedencev na določenih področjih. Tiščanje glave v pesek torej ne pomaga. Do te točke se bodo mnogi še strinjali, ampak kaj, ko v današnji moderni dobi razsaja pandemija izredno nalezljive bolezni - pomanjkanje časa. Kdo pa ima danes čas še svet spreminjati? Le kaj bi veliki modrec z vzhoda Mullah Nasruddin rekel na to ... "To je smešno! Mravlje so najbolj znane po tem, da so vedno zaposlene ... pa vendar nikoli ne zamudijo priložnosti, da se udeležijo piknika." Srečno in razmišljujoče novo leto! Mojca Opara :: Revija 26! / 26! Magazine :: št./no. 4/05 :: izdajatelj/publisher: MOVIT-EURO<26, Gregorčičeva 3, Ljubljana, Slovenia :: odgovorna oseba/ managing director: Janez Plevnik :: urednik/editor: Mojca Opara :: oglasno trženje/advertising: info@euro26.si, tel: 01 426 52 68, www.euro26.si :: produkcija in oblikovanje/design: Blaž Rat :: tisk/print: Tiskarna SCHWARZ :: naklada/printing: 18.000 :: fotografija na naslovnici/ cover photo: Bojan Stepančič :: brezplačen izvod, ni za prosto prodajo :: MOVIT - EURO<26, Slovenija, je član organizacije EYCA, priznane s strani Sveta Evrope. Mnenja in stališča avtorjev člankov ne odražajo vedno stališč uredništva in organizacije. :: ISSN 1580-5433 <2G euro<26 novice euro<26 projekti euro<26 popusti euro<26 natečaji zimski popusti euro<26 planet evropa z vlakom že za 29 evrov prevajalsko delo v bruslju amsterdam eksotika etiopija neverbalna komunikacija gravitacija osiromašen uran burkina faso pohodi ga! ctrl c in ovčka dolly intervju: žiga vavpotič bolonjska reforma moveit! turno bordanje 26 S s zima 2005 :: brezplačen izvod kulto C Ö a. Ü! V5 c Ö o m O Z VLAKA »HOP« NA SMUČI! Prav preprosto je: sedete na vlak, smučI Imate že skoraj pripete, In ko se vlak ustavi, ste na smučišču. To je tisto! To je SMUČARSKI VLAK! Za tiste, ki se boste s smučarskim vlakom peljali v Bohinjsko Bistrico do smučišča KOBLA, so Slovenske železnice poleg popustov za imetnike kartice SŽ-EURO<26 in drugih obstoječih popustov pripravili še posebno ugodnost: POPUST PRI SMUČARSKI VOZOVNICI! Z vozovnico za smučarski vlak boste za dnevno smučarsko karto odšteli: :: odrasli: samo 4.000 tolarjev :: mladi do 14. leta starosti: samo 2.900 tolarjev Smučarski vlak do Bohinjske Bistrice bo ob ugodnih snežnih razmerah vozil IZ LJUBLJANE vsak dan (prestop na Jesenicah od pon. do pet.), IZ KOPRA pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, ter med zimskimi počitnicami vsak dan. Vse podrobnejše informacije dobite na železniških postajah in na www.slo-zeleznice.si. ' 1 J i J J V A \ £ £ o O Ta EU se nam zdi tako daleč, kajne? Vendar prav tam, kjer je »Evropa«, je tudi že cela gruča Slovencev, ki so redno ali začasno zaposleni v ustanovah EU ali pa so tu morda le kratkoročno na praktičnem usposabljanju. In Bruselj tako postaja vedno manjši, saj na ulicah ne srečaš le ljudi, ki govorijo francosko, flamsko, angleško, nemško, ampak tudi ljudi, ki govorijo poljsko, češko, kitajsko in tudi slovensko. Slovenski jezik postaja vedno zanimivejši, predvsem za tiste, ki prihajajo iz »starih« držav članic EU. Že sam prvi delovni dan v okviru Sveta je poseben. Na ta dan te seveda ne čaka pisarna z goro papirja. Na podlagi potrdila o pričetku službe ti najprej izdelajo posebno notranjo osebno izkaznico, ki ti omogoča vstop v poslopja Sveta. In nato te čaka prvo predavanje, kjer podpišeš pogodbo o delu in kjer te seznanijo s podrobnostmi ter posameznimi pravicami in odgovornostmi. Po predavanju te na tvojem delovnem mestu prijazno pričakajo novi sodelavci, med njimi tudi dva mentorja. In če imaš srečo, te že čakata pisarna in računalnik. Ampak, ker si povsem nov v službi in ker si se šele priselil iz Slovenije, imaš na voljo okvirno 2 tedna, da si v miru poiščeš stanovanje, urediš bančni račun ter ostale zadeve v zvezi s stanovanjem. > dobrih dveh tednih se končno spet pojaviš v službi in najprej se moraš udeležiti usposabljanja. Seznaniti se je namreč potrebno s posebnim računalniškim programom, ki predstavlja glavno orodje pri prevajanju. Najboljše pri vsem tem pa je to, da pri delu nisi sam, ampak ti pomagata mentorja; eden za delovne zadeve drugi za zadeve, ki so povezane z vsakdanjim življenjem. Delo prevajalcev in tajnikov v okviru slovenskega prevajalskega oddelka Generalnega sekretariata Sveta je delo, kjer med seboj sodeluje skupina 35 Slovencev, ki zagotavljajo prevajalske storitve Svetu. Mnogo dokumentov tajniki že predhodno povežejo z dokumenti iz istega področja, ki so že bili prevedeni, saj tako olajšajo delo prevajalcem in jim omogočijo, da se isti termini, besedne zveze ali celotni stavki tudi enako prevedejo. Včasih je treba kak dokument prevesti brez poprej prevedenih dokumentov in pri tem si prevajalci pomagajo z elektronskimi in natisnjenimi slovarji, notranjo knjižnico Sveta in z drugimi spletnimi viri. Če prevajalci govorijo več jezikov, si lahko pomagajo s prevodi v drugih jezikih. Vedno se prevaja le v svoj materni jezik; slovenski prevajalci najpogosteje prevajajo iz angleškega v slovenski jezik, včasih pa tudi iz drugih jezikov. Pri prevodu strokovne terminologije se prevajalci za pomoč obračajo tudi na nacionalne strokovnjake posameznega področja ali pa si med seboj pomagajo v okviru posameznih delovnih skupin. Vsak prevedeni dokument nato pregleda revizor, ki poda svoje predloge in mnenja glede prevoda, prevajalec pa lahko predloge sprejme ali pa ne. Tajniki nato dokumente le še »uredijo« in zagotovijo, da je delo tako tajnikov kot tudi prevajalcev zabeleženo kot opravljeno ter da je dokument v ustrezni obliki posredovan naprej na pravi naslov. Morda se sliši delo suhoparno, vendar pa ni tako vsak dan. Tukaj so še posebni dnevi, kot na primer zasedanje Evropskega sveta, ko je potrebno zagotoviti prevajanje podnevi in ponoči ter organizirati dežurstva skozi cel dan. Celotna dežurna skupina takrat ni razpršena po svojih pisarnah, ampak vsi dežurajo v skupni večnamenski pisarni. To pa poleg skupnega dela omogoča tudi druženje in medsebojno spoznavanje. Hkrati pa to pomeni nadure, ki bodo bodisi plačane, bodisi zabeležene kot ekstra ure, ki jih boš lahko kasneje izkoristil in si vzel dan za počitek. BONUSI Najboljše pri vsem tem ni le plača, možnost koriščenja ali izplačila nadur in krajši delovnik, ampak predvsem ugodnosti, ki si jih deležen, kot na primer učenje tujih jezikov, različna usposabljanja (usposabljanje za novince, timsko delo, oblikovanje spletnih strani, usposabljanje za delo z računalniškimi programi) ter predvsem izkušnje, ki jih pridobiš z delom v tujini. Če te zanima delo v okviru katerekoli ustanove EU, spremljaj dogodke v Bruslju ter se udeleži naslednjega dneva odprtih vrat, kjer si lahko možnosti za delo znotraj ustanov EU pogledaš pobliže. Letos je bil tak dan 30. aprila, za naslednje leto pa v začetku marca posrfaj po spletnih straneh posameznih ustanov EU. Več informacij o možnostih zaposlitve v okviru ustanov EU pa na spletni strani Evropskega urada za izbor osebja EPSO: In se vidimo ... v Evropi! _!L11 ILkJJjJiiilT! OB OMEMBI GLAVNEGA MESTA NIZOZEMSKE SO ASOCIACIJE RAZLIČNE, PA VENDARLE V NEKEM ŽE ZNANEM KONTEKSTU; LEGALIZACIJA, RDEČE ČETRTI IN PREDVSEM VELIKO VELIKO VESELJAČENJA. NE BOM ZANIKALA - AMSTERDAM PONUJA VSE TO. IN VENDAR JE TO LE MAJHEN DELČEK TISTEGA, KAR LAHKO IZKUSITE V PRIJETNEM MESTU, KI JE RAVNO DOVOLJ SEVERNO, DA IMA RAHEL PRIDIH SKANDINAVSKOSTI IN RAVNO DOVOLJ JUŽNO, DA SO DOMAČINI PRAV NIČ DRUGEGA KOT FANTASTIČNO PRIJAZNI IN ODPRTI LJUDJE. V sneg ali med tulipane? Nizozemska ima raznoliko vreme, vendar lepote Amsterdama niso odvisne od letnega časa. Mesto je lepo pozimi, ko je okrašeno z izredno inovativnimi lučkami, vendar prav divje mrzlo! Če pa ga obiščete spomladi, ne zamudite prvomajske zabave Queen's Day. Amsterdam je Izredno popularna lokacija, sploh za novoletna rajanja In za prvomajske Izlete, tako da se lahko v primeru, če nameravate potovati v teh obdobjih, obrnete kar na kakšno potovalno agencijo za mlade. Lahko se seveda poslužite letečih prevoznih sredstev; tu pride v poštev Easyjet preko Berlina, vendar se zna zgoditi, da vas čakajo bolj ugodne povezave direktno iz Ljubljane, kar se splača preveriti pri različnih ponudnikih letalskih prevozov (www.potnik-sp.si,www.staljubljana.com, www.lastminutecenter.si). Seveda obstaja tudi vseštudentsko popularna opcija železnic. Za informacije o odhodih vlakov iz Ljubljane se obrnite na www.slo-zeleznice.si, upoštevajte pa, da je navadno treba prestopiti vsaj enkrat do dvakrat in da z nekaj dodanimi tisočaki že lahko udobno letite in predvsem prispete na cilj v veliko manj urah. Predvsem lahkih nog. Amsterdam je sicer kar precejšen zalogaj, vendar vam ne daje takega občutka. Stolpnice boste le stežka našli; zaščitni znak mesta so druga ob drugo stisnjene ozke nizozemske hiške ob mnogih kanalih. Lahko jo mahnete peš po mestu in najbrž opozorilo, da glejte pod noge, ne bo odveč ... Prvo pravilo je: kolesarji imajo vedno prednost! To sicer ni zapisano v nobenem pravilniku, vendar je vsem kristalno jasno. Zato raje pazite na kolesarje, ko prečkate cesto; lahko pa si sami izposodite kolo na različnih lokacijah (www.amsterdam.info/transport/bike-rentals). Kako pomembna so kolesa za Amsterdam, pa dokazuje tudi dejstvo, da imajo vsako leto drugo nedeljo v maju tudi kolesarski praznik v čast preko 550.000-ih koles v mestu! Pri tem, da je prebivalcev le okoli 720.000 ... Seveda jo lahko po Amsterdamu uberete tudi s pomočjo avtobusov ali tramvajev, začetna postaja za večino je Centraal Station. Vstopite pri sprednjih vratih in največkrat lahko vozovnico kupite kar pri vozniku. Pazite na izstop, saj so postaje včasih kar sredi ceste. Podzemna železnica je izredno neuporabna za turiste, saj ima v centru mesta le štiri postaje. Če nameravate pogosto uporabljati javni prevoz, lahko kupite strippenkaart - niz 15 vozovnic, ki jih dobite na okencih za prodajo Lfe i ____p J3L''- SpM vozovnic in na turističnih uradih. Ena vozovnica velja za eno cono (zemljevidi so na vseh postajališčih!), vsako vozovnico morate žigosati za cono in za vožnjo. Taksiji so dragi in povsem neuporabni; če jih ne lovite pred večjimi hoteli, znamenitostmi ali postajališčih taksijev, kar pozabite. Če potujete na lastno pest, potem je najbolje, da si poiščete primeren hostel (www.euro26.si/indexHW.htm - brezplačna rezervacija, www.hostels.com, www.amsterdam.info/hostels,www.hostelamsterdam.com). Priporočam vnaprejšnjo rezervacijo, posebej v času novoletnih in prvomajskih praznikov. Cenovni razredi so različni, prav tako različno upoštevajo Hostelling kartico - pozanimajte se vnaprej. Kaj je obvezno videti? Najpomembneje je, da si vzamete čas in začutite utrip mesta. Amsterdamčani so ljudje, ki zajemajo življenje s polno žlico, pa vendar živijo počasi, izogibajo se stresu in predvsem najdejo čas za sprostitev. Mesto ima okrog 1500 kavarnic in bistrojev, ki vam nudijo fantastičen pogled na mestno dogajanje in so čudovit način za sproščanje. Pa vendar ima mesto tudi nekaj »must-see« znamenitosti. :: Za vstop v hišo ANNE FRANK boste odšteli 7,50 Evro, vendar mnogi obiskovalci pravijo, da je ogled hiše eno izmed najbolj ganljivih doživetij. Če ste prebrali dnevnik male Židinje, boste hitro prepoznali vrtljivo knjižno omaro in če knjige niste prebrali, poznate vsaj zgodbo. :: "PLAVAJOČA" CVETLIČNA TRŽNICA ima še danes stojnice na barkah (kot nekoč, ko so uvažali cvetje in ga nato tu prodajali), vendar so trajno privezane, ponujajo pa najrazličnejše sezonsko cvetje, sadike, lončnice, zelišča ... :: BOLŠJI TRG na Waterloopleinu je fantastičen za radovedneže, najživahnejša tržnica s cenenimi oblačili, redkostmi in staro šaro - pazite na žeparje! :: NAJOŽJA HIŠKA NA SVETU (preverjeno!) v širino meri le 2,02 metra in 6 metrov v globino. Naslov: 22 Oude Hoogstraat. :: RIJKSMUSEUM je državni muzej, ki hrani sedem milijonov umetnin in največjo zbirko nizozemskih umetnin v 250-ih sobanah. Rijksmuseum Van Gogh je muzej s slikami Vincenta van Gogha, v letu 2006 pa Nizozemci praznujejo 400-to obletnico rojstva Rembrandta, zato so pripravili skupno razstavo z njegovim italijanskim sodobnikom - Caravaggiom (skupna vstopnica je okrog 25 Evro). :: DE GOOIER je osrednji amsterdamski mlin na veter iz leta 1725, ki je bil nekoč prvi žitni mlin na Nizozemskem, danes pa je preurejen v gostinski lokal (poiščite ga na Funenkade). ZA ZELODGKE Kot v vseh večjih prestolnicah je tudi v Amsterdamu na izbiro veliko kuhinj z vsega sveta. Razlika pa je v vzorcu prehranjevanja - Nizozemci si vzamejo čas za vsaj 5 obrokov na dan. Ob 17h je npr. čas za "BORREL" oz. čas za pijačo, kakor ga imenujejo Nizozemci. Kozarec piva, srk holandskega "jeneverja" (neke vrste gina), kozarec vina ali sherryja, zraven pa sir, oreščki ali keksi. Priljubljen prigrizek je tudi "BITTERBALLEN" - ocvrte mesne kroglice z gorčico. Sicer so pa tradicionalni holandski obroki sestavljeni iz veliko krompirja, zelenjave, mesa in rib ampak zelenjava ima vedno prvo mesto. Sicer se tudi za plitve žepe vedno kaj najde. Med priporočljivimi (sicer ne najcenejšimi) je npr. mediteransko navdihnjen GRAND CAFÉ DULAC na boemski Haarlemmerstraat, ki ponuja tudi popust za študente (tudi mednarodne). Nizozemci imajo veliko svetovno znanih znamk piva - Heineken, Amstel, Bavaria. Proces pridelave piva si lahko tudi ogledate, npr. v pivovarni Heineken. Pokušina seveda ni izključena. URE Vreden obiska je PARADISO, amsterdamski klub, v katerem se odvijajo vse vrste glasbenih prireditev - koncerti, partiji, kar vam srce poželi. Lahko tudi vnaprej preverite, kaj vas čaka. www.paradiso.nl :: ODEON je nabrežna hiša, predelana v ogromen klub, ki poskrbi za glasbe vseh okusov; v kleti jazz, v pritličju house, zgoraj pa klasična disko glasba od 60-ih do 80-ih let. www.odeontheater.nl :: MELKWEG je precej legendaren: klub, restavracija, koncertni, gledališki in razstavni prostor obenem. Ima tudi zelo zanimivo zgodovino - postavljen je namreč v prostor nekdanje mlekarne (od tod ime »mleko stran«, ki pa se lahko prevede tudi kot »mlečna cesta«). www.melkweg.nl :: COFFEE SHOPI: dejstvo, da je marihuana legalizirana, ne pomeni, da jo lahko kadite na vsakem vogalu, zato ne bodite presenečeni, če vas bo, medtem ko boste na prostem vlekli joint, za rokav pocukal policist. Raje se podajte v zavetje lepo urejenih coffee shopov (med njimi tudi en plavajoči!). www.coffeeshop.freeuk.com Eden večjih je LA CANNA, v samem centru nakupovalnega območja, v treh nadstropjih, z mizami za biljard in »vstopnino« za WC (kot marsikje drugje!). www.lacanna.nl/en OGNI Ce vam čas le dopušča, skušajte skočiti še v kakšno drugo mestece, železniške povezave so precej dobre in Nizozemska ponuja veliko več kot le utrip glavnega mesta. Obiščite predmestje, stare vasice, oglejte si, kako v DELFTU izdelujejo svetovno znano keramiko, kako v ZANSEE SCHANS v mlinih na veter izdelujejo cokle ali kako v EDAMU izdelujejo vele znani sir. Ogibajte se uličnim prodajalcem drog, bodite izredno pazljivi na žeparje v Rdeči četrti, na Rembrandstpleinu in trgu Dam pa ob poznih urah utegnete naleteti na težave. Najboljša pot je direktno ignoriranje. Veleposlaništvo republike Slovenije: Anna Paulownastraat 11, Den Haag vhg@mzz-dkp.gov.si EURO<26 Imetnike kartice (EURO<26 in SŽ-EURO<26) čaka v Amsterdamu veliko popustov (pri vstopnini v VSEH kinih, v klubih, muzejih, hostlih ...) in skupaj več kot 1.500 popustov v celi Nizozemski: :: www.cjp.nl :: www.euro26.org VEG INFOI :: www.amsterdam.info :: www.iamsterdam.com :: www.visitamsterdam.nl 9 zima 2005 drugačna in enkratna skoraj edina afriška država, ki je usla evropskemu kolonializmu, se še vedno trdno oklepa svojih kulturnih korenin. na žalost se je še vedno drži tudi grenak priokus velikih lakot ter burne in krvave politične preteklosti, a s svojo drugačnostjo in enkratnostjo si zagotovo zasluži več pozornosti. čudovita narava ne pušča ravnodušja, a prav ljudje so vedno znova tisti, ki name naredijo najmočnejši vtis. Način življenja v plemenskih področjih na jugu države se je skozi tisočletja le malo spremenil in država se sedaj sramuje svojih golih divjakov z juga, ki da mečejo slabo luč na v prihodnost zazrto deželo. A nenavadni ljudje z juga se ne ozirajo na »modre« besede politikov v Addis Ababi. Mnogi ne vedo niti, kaj je to Etiopija in da je tam nekje prav blizu njih meja z nekakšno Kenijo. MURSI Redki turisti se raje odločijo za obisk z zgodovinskimi ostanki bogatega severa, kot da bi se po peklenski vročini dneve dolgo prebijali po razbitih kolovozih do doline reke Omo. Prav tu pa se začne drug svet, ki si z zunanjim deli le zvezde na nebu. Vsaj po svojem videzu so nesporni zmagovalci v svoji drugačnosti in dekoracijah svojih teles pripadniki plemena Mursi. Okrog 4000 naj bi jih še živelo med rekama Omo in Mago. Njihovo največje bogastvo pa so velike črede krav, v zadnjem času pa so se sila navezali tudi na avtomatsko orožje, s katerim rešujejo številne spore z okoliškimi plemeni. PUŠKE IN ALKOHOL Vojne v Sudanu, Somaliji in sami Etiopiji so pustile za seboj ogromno orožja in kalašnikov je med Mursi poleg krav hitro postal nujen statusni simbol. Tudi vladna ideja o nacionalnem parku Mago, ki naj bi bil oaza za bogati živalski živelj, se med Mursi ni ravno prijela. Z avtomatskim orožjem je namreč postal lov lažji kot kdajkoli. S slonovino in že skoraj iztrebljenimi nosorogi se da zaslužiti prav lepe denarje, a kaj, ko ves izkupiček takoj poženejo za puške in alkohol, ki ga je moč dobiti v par dni hoda oddaljenem mestu Jimka. Od lokalnega žganja še dodatno opogumljeni pa postanejo Mursi precej neobvladljivi, tako nam ljudje z okolice svetujejo, da je, če že vztrajamo pri obisku njihovih vasi, zato najprimernejše dopoldne, ko je večina še vsaj približno treznih. PIERCING NOVIH RAZSEŽNOSTI Da sta lepota in privlačnost zelo individualni stvari, mi je povsem jasno. Pri tem, da je za lepoto potrebno tudi malo potrpeti, pa so Mursi naredili še korak dlje. Ženske si namreč kot nekakšno iniciacijo v zarezo v spodnji ustnici vstavljajo vedno večje lesene in glinene plošče. Ob tovrstnem modnem dodatku dobi beseda piercing tudi za nas popolnoma nove razsežnosti, saj doseže po nekaj letnem raztegovanju ta nenavaden nakit že velikost manjšega do srednje velikega krožnika. Dolgo časa je tako veljalo prepričanje, da so s tem običajem začeli zaradi arabskih trgovcev s sužnji, saj naj bi tako pohabljene ženske veljale za grde in so se jim raje na široko izognili. A kruta navada se je ohranila do danes, ko čim večja plošča ali disk pomenita večji statusni simbol. Z veliko glineno ploščo v prerezani ustnici, z doječim otrokom na prsih in z avtomatsko puško za vratom pa dobijo tudi materinski prizori popolnoma nov zorni kot ... N> V » mfc 10 zima 2005 mumna ENO JE OBVLADATI FRANCOSKI, SPANSKI, ARABSKI ITD. JEZIK - IN ZE TO JE DOVOLJ TEZKO; NEKAJ POVSEM DRUGEGA, MOGOČE ŠE BOLJ POMEM BNEGA PA SO PRAVILA TELESNEGA JEZIKA V TUJIH DEZELAH. VEMO, DA JE PRI PRVEM VTISU V 95 % POMEMBEN IZGLED OSEBE, OBLEKA, POSTAVA, OBRAZNA MIMIKA, GLAS IN PODOBNO IN DA JE SAMO V 5 % ODVISNO OD TEGA, KAJ OSEBA DEJANSKO POVE, ZATO OBSTAJA VELIKA NEVARNOST, DA GA Z NAPAČNIMI GESTAMI KATASTROFALNO POLOMIMO. a potovanju av ■ AV SREDNJA EVROPA: »Ena« PONSKA: »Pet« ZDA in drugod: »Odlično«, »Super«, tudi gesta za avtoštop AVSTRALIJA, NIGERIJA: »Poberi se, izgini«, »F*** off« Dvignjen palec na pesti lahko uporabljate za štopanje, lahko pa pomeni tudi »ena« ali »pet« ali še kaj bolj neprimernega ... Na vprašanje: »Vam lahko postrežem s kavo?«, se v večini dežel po svetu lahko preprosto odgovori s pokimanjem, kar seveda pomeni »DA«. Razen če se nahajate npr. v Bolgariji, kjer taka gesta pomeni »NE« ... Grki po drugi strani samo dvignejo obrvi, da izrazijo nestrinjanje. Če pa srečate Etiopijca in Arabca in oba odklanjata glavo nazaj, pomeni, da se po vsej verjetnosti v določeni zadevi ne strinjata. Za Afričane ta gesta namreč pomeni »DA«, za Arabce pa »NE«. Vsak bi se torej moral naučiti vsaj osnove jezika dežele, po kateri potuje, začenši z »DA« in »NE«, še preden začne brezskrbno uporabljati geste z rokami, glavo ali obrvmi. Nikoli se ne ve, kdaj bo treba odgovoriti na kako bolj pomembno vprašanje kot to, ali želiš srkniti kako kavo ... 04 VELIKA BRITANIJA, AVSTRALIJA: »F*** off« FRANCIJA, ŠPANIJA: »Dva« »V« znak z zadnjo stranjo dlani obrnjeno stran od sebe lahko pomeni »dva« ali »f*** off« - precej neprijetno torej, če nas npr. v Avstraliji nekdo čisto nedolžno vpraša, koliko kav želimo ... SEVERNA AMERIKA, EVROPA: »OK«, »Zelo dobro« FRANCIJA, BELGIJA, TUNIZIJA: »Nič«, »Ničvreden« JAPONSKA: »Denar« SARDINIJA, MALTA, TUNIZIJA, GRČIJA, RUSIJA, BLIŽNJI VZHOD, JUŽNA AMERIKA: »Homoseksualec«, »Ass***« To je ena od gest, katerih uporaba ni priporočljiva, ker so pogosto razumljene popolnoma napačno. Medtem ko v Evropi to pomeni »zelo dobro«, pa ima ponekod drugod referenco na nek zaobljen organ (akhm, pa to niso usta) ... ZDA, EVROPA: »Živjo«, »Adijo« GRČIJA: »Mečem iztrebke nate« Grkov nikoli ne pozdravljajte z dlanjo! To namreč pomeni »mouiza«, ritualni znak za gnus. Ta gesta z roko izhaja iz časov, ko so kriminalce vodili po ulicah in jih obmetavali z iztrebki ... So kulture, v katerih se ljudje veliko dotikajo, kot npr. Arabci, Latino Američani, Grki in Turki; na drugi strani pa so kulture, v katerih imajo ljudje zelo malo fizičnih stikov, kot npr. Severni Evropejci, Američani, Kanadčani in Aziati. V budističnih deželah je npr. prepovedano dotikati se glave neke osebe. Kar pa niti ne predstavlja problema za Slovence, ki se že sami po sebi izogibajo fizičnega kontakta. Pravo nasprotje so npr. Rimljani, ki zelo radi poljubljajo (tudi) tujce v pozdrav, ampak ti poljubi so bolj simboličen dotik z lici. Ponekod v Parizu to gesto izvajajo celo po 4x hkrati. Za razliko od Evrope se npr. na Tajskem in v Indiji lahko dva fanta držita za roko, pa to sploh ne pomeni, da sta homoseksualca. Ta ista gesta med moškim in žensko pa se seveda smatra za popolni tabu. Ne smemo tudi pozabiti, da z ljudmi komuniciramo tudi preko nezavednega oddajanja vonjev, ki lahko vplivajo simpatično ali antipatično, baje vonj vpliva tudi na izbiro primernega partnerja za razmnoževanje. Ampak to je pa že druga zgodba ... 02 pa levkemijo. Dokazovati povezanost rakavih obolenj z osiromašenim uranom je žal zelo težko, še posebej, ker se bolezen razvije Z ZAMIKOM 5-10 LET! In nenazadnje, ob eksploziji bombe z osiromašenim uranom se v zrak skupaj z radioaktivno paro sprostijo IZREDNO MAJHNI DELCI, ki ob vdihavanju trajno poškodujejo dihala. V Iraku matere ob rojstvu ne vprašajo več po spolu, temveč, če je otrok rojen normalen. Ogromno število otrok se namreč rodi s telesnimi deformacijami, ki so posledica izpostavljanja staršev preveliki količini radiološko in kemično strupenim snovem. Stopnja obolevanja za levkemijo in drugimi rakavimi obolenji med otroki v Iraku pa je sedaj mnogo višja kot pred letom 1991. GLOBALNE POSLEDICE - GLOBALNA >o c D a. .2 <ñ c O o tn O 35 «S ® OSIROMAŠEN URAN JE STRANSKI PRODUKT INDUSTRIJE ZA IZDELOVANJE JEDRSKEGA OROŽJA TER JEDRSKEGA GORIVA. JE ZA POLOVICO MANJ RADIOAKTIVEN KOT NARAVEN URAN, VENDAR KOT TAK V DOLOČENIH POGOJIH ŠE VEDNO NEVAREN ZA ČLOVEKOVO ZDRAVJE. ČE PRIDE V NEPOSREDNO BIVALNO OKOLJE, GA JE SKORAJ NEMOGOČE ODSTRANITI, ZATO BI MORAL BITI HRANJEN NA POSEBEJ PRIREJENIH MESTIH, KJER NE BI PREDSTAVLJAL NEVARNOSTI ZA LJUDI IN OKOLJE. KLJUB TEMU PA GA VOJSKA ZELO RADA UPORABLJA. RECIKLAZA PO VOJAŠKO Razpolovna doba osiromašenega urana znaša 4.5 milijarde let, zato mora biti kot potencialno nevaren strupen in radioaktiven odpadek hranjen v posebnih skladiščih. Vojna industrija pa je ponudila zelo »učinkovito« rešitev problema tovrstnih nevarnih odpadkov. Iz osiromašenega urana so začeli izdelovati določene vrste orožja, ki imajo veliko prebojno moč. Ogromno današnjih protioklepnih izstrelkov in raket za uničevanje podzemnih bunkerjev v sestavi NATO-vih oboroženih sil vsebuje osiromašen uran. Gre v bistvu za UMAZANO OROZJE IN NE KONVENCIONALNO OROZJE kot skušajo zatrditi. Res je, da v trdnem stanju projektil, ki vsebuje osiromašen uran, ni tako nevaren, ko pa ta zadene oviro in se razleti, pri tem nastane nevaren radioaktiven in ekstremno toksičen aerosol, ki vsebuje zelo majhne radioaktivne delce. Ko se aerosol poleže, ti delci padejo na zemljo in SKORAJ NEMOGOČE jih je odstraniti. Še posebej problematično je to v okoljih, kjer je mnogo prahu in peska in ti delci konstantno krožijo v zraku. In kakšne posledice lahko ima tako onesnažena zemlja in zrak za ljudi in okolico? ODGOVORNOST Orožje iz osiromašenega urana je izredno strupeno, kot umazano orožje pa je PREPOVEDANO v vseh meddržavnih sporazumih in konvencijah, TUDI GLEDE NA HAŠKO IN ZENEVSKO VOJNO KONVENCIJO se orožja s tako strupenimi učinki ne sme uporabljati. Označuje se kot orožje za množično uničevanje. Glede na globalne posledice, ki ga ima uporaba takšnega orožja za naš planet in za vse nas, pa bi lahko takšno početje označili kot ZLOČIN PROTI ČLOVEŠTVU. Po ocenah naj bi na ta način od leta 1991, ko se je takšno orožje začelo uporabljati, prišlo v zemljino atmosfero 10-krat več radioaktivnih snovi, kot jih je bilo sproščenih v času vseh atmosferskih atomskih poskusov oziroma lahko rečemo, da je to ekvivalent 40.000 hirošimskim bombam! POSLEDICE OSIROMAŠENEGA URANA ZDA in NATO sta od leta 1991 naprej v Iraku, Afganistanu in Jugoslaviji uporabila ogromno takšnega orožja. Nekateri znanstveniki so priznali, da so območja, kjer so uporabili takšno orožje, od takrat praktično »nenaseljiva« zaradi škodljivih, celo smrtno nevarnih posledic na prebivalstvo. Samo na Kosovu je bilo v okolje, kjer bivajo ljudje, na neprimeren in strupen način v projektilih odvrženih 10 TON OSIROMAŠENEGA URANA. Koliko ga je bilo do danes odvrženega v Iraku, se ne ve. Nekaj redkih znanstvenikov (med drugim profesor Siegwart-Horst in Tedd Weyman), ki so na tem področju delali raziskave v Iraku, je močno zaskrbljenih za prihodnost. Nekateri izmed njih so zaradi posledic izpostavljanja nevarnim snovem tekom raziskav tudi sami hudo zboleli. Po določenih raziskavah, ki so bile narejene na tem področju, naj bi se število obolelih za rakom na območjih, kjer je bilo uporabljeno takšno orožje, povečalo za več kot 40 %. Na zdravje ljudi osiromašen uran vpliva na tri načine. Kot težka kovina je izredno KEMIČNO STRUPEN. Pri mnogih ameriških vojakih, ki so imeli stik s takšnim orožjem, so se pojavile hude poškodbe notranjih organov, predvsem odpovedi ledvic. Osiromašen uran je tudi RADIOAKTIVEN, kar lahko povzroča raka, predvsem KAJ LAHKO STORIMO? Slovenija je postala polnopravna članica Nata in s tem je prevzela tudi SOODGOVORNOST za njegova početja. Zato je potrebno o tem govoriti in opozarjati tako vlado, predsednika vlade in druge vladne organizacije. Poskusimo se čim bolj seznaniti s to problematiko in pokazati, da nam ni vseeno. Irak je mogoče za nas res daleč, Kosovo pa ne več tako zelo. Ko bomo sami imeli družine in se nam bo rodil deformiran otrok, bo že prepozno. Posledice izpostavljenosti se namreč pokažejo šele čez nekaj let ... In mladi smo tisti, ki bomo prevzeli ta planet; na nas bo, da ga ohranimo tudi za nadaljnje rodove. : http://en.wikipedia.org/wiki/Depleted_uranium : www.xs4all.nl/~stgvisie/VISIE/J_EATON/j_eaton.html : www.wsws.org/articles/1999/jul1999/iraq-j05.shtml : www.guardian.co.uk (UN raises alarm on toxic risk in Kosovo) : www.scoop.co.nz/stories/HL0510/S00138.htm : www.rec.org/REC/Announcements/yugo/impact.html : www.mladina.si/tednik/200102/clanek/balkan1/ : www.google.com (depleted uranium) t Wï »NAJPREJ JE BIL VELIK, PRAZEN NIC«, SE POGOSTO ZAČNEJO AFRIŠKE PRIPOVEDKE. TAKO SE ZAČNE TUDI ZGODBA O MLADINSKEM CENTRU V BOBOJU V BURKINI FASO IN SPLOH ZGODBA O PRAVIČNI TRGOVINI IN SLOVENSKEM BOTRSTVU V AFRIKI. Na tisti nie smo v Boboju pred tremi leti postavili prvo opeko, zadnjo pa na knjižnico/Igralnico maja letos. Tako smo s prispevki slovenskih botrov In drugih posameznikov ter kupcev naših »pravičnih« Izdelkov v revnem predmestju zgradili prvi, večji del mladinskega centra, v katerem usposobljeni bobojski prostovoljci vodijo različne dejavnosti za otroke, od bralnih uric In pomoči pri učenju do plesnih, glasbenih In športnih aktivnosti. Postavili smo, kratko malo, prvo slovensko HUMANITAS bazo v zahodni Afriki. Botrstvo je projekt materialne podpore otrokom z namenom izboljšati njihove osnovne življenjske pogoje in predvsem izobraževalne možnosti. Pri tem pa je potrebno skrbeti za dolgoročnost in trajnostnost. To pomeni, da želimo doseči učinek, ki bo v danem okolju pomenil trajno spremembo na bolje. Pri botrstvu smo zato kot prioriteto poudarjali možnost dostopa do informacij oziroma izobraževanje kot ključni element uspeha projekta. Gre za nekakšen kompromis: po eni strani poskušamo podpirati tiste otroke, ki jim je otežkočen dostop do šole, po drugi pa poskušamo ustvarjati stanje, v katerem bodo tudi drugi otroci in odrasli iz iste skupnosti lahko deležni »koščka torte«. Pogosto je situacija v dani skupnosti namreč takšna, da ni velikih razlik med otroki in da so v resnici vsi v zelo podobnem položaju. Del denarja, ki ga dobimo od botrstva, tako vedno porabimo za raznovrstne skupnostne projekte, katerih skupni imenovalec je vedno izobraževanje. ILADII ako se je Iz niča zgodila hiša Iz opeke. Da bi nadaljevali z uspešnim Izdelovanjem izdelkov po načelih pravične trgovine, morajo Humanitasovi obrtniki izučiti tudi nove generacije spretnih rok - in to jim bo tudi omogočeno znotraj omenjenega mladinskega centra v Boboju. V njem so poleg delavnice predvideni tudi knjižnica, informacijski center in pa center za nastanitev prostovoljcev, ki izvajajo Humanitasove projekte. Parcelo je društvu za namene regionalnega sedeža in mladinskega centra v brezplačni najem dodelila mestna občina, katere predstavniki so se tudi udeležili otvoritvene slovesnosti skupaj s predstavniki lokalnega radija in nacionalnega časopisa. Iz naših skupnih misli pa se je zgodilo še nekaj večjega, namreč nova burkinska organizacija, Association KAFULI. Kafuli pomeni zbiranje, druženje in torej simbolizira naše skupno druženje, skupno delovanje podobno mislečih. KAFULI bo naš lokalni partner, neodvisna in neprofitna organizacija, katere cilji so krepitev lokalnih skupnosti, pomoč pri izobraževanju, spodbujanje tolerantnosti in enakopravnega obravnavanja žensk in drugih ranljivih skupin prebivalstva. Predsednik te nove burkinske nevladne organizacije je Seydou Ganou, nekdanji učitelj, kasneje ravnatelj, zdaj pa svetovalec za izobraževanje. V sodelovanju z njim je društvo Humanitas že zadnje 4 leta razvijalo projekt botrstva, ki je po našem mnenju učinkovit sistem pomoči otrokom in hkrati širši skupnosti, nenazadnje pa tudi metoda medkulturnega zavedanja v obeh deželah, burkinski in slovenski. Pravkar odprti mladinski center v Boboju je sicer šele prvi objekt, ki deluje na omenjenem kraju, pripravlja pa se še izgradnja večjega skupnostnega centra, ki bi poleg knjižnice in aktivnosti za otroke pomenil tudi kulturno umetniško središče ter skupaj z ateljejem »pravične trgovine« predstavljal točko medkulturnih izmenjav in slovensko burkinskega sodelovanja. Več informacij o burkinskih in ostalih dejavnostih Humanitasa: ** AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA, NAFTNI LOBIJI, PREDAJANJE UDOBJU, ONESNAŽEVANJE, ODPADKI, MESTA, NATRPANA S PLOČEVINO, NEMOGOČE PARKIRANJE V MESTU, KOLONE PLOČEVINE, NERVOZNI VOZNIKI, NEUPOŠTEVANJE PROMETNIH PREDPISOV, VSE MANJ ZELENIH POVRŠIN V MESTIH, PARKIRANJE NA PLOČNIKIH, OVIRANJE PEŠCEV ... Dovolj, da je aktivist Michael Hartmann sredi 90-ih v bavarski prestolnici pričel s prvimi aktivističnimi pohodi po mestu - s hojo čez avtomobile, parkirane na pločnikih, saj je bil prepričan, da v kolikor so avtomobili parkirani na mestih, rezerviranih za pešce, je dovoljeno hoditi po avtomobilih. Seveda je takšno radikalno početje vzbudilo zanimanje javnosti in pričela se je javna polemika o legitimnosti takega početja. Hartmann pristane v ječi, a je spoznan za nedolžnega z besedami: »Hoja po avtomobilih, parkiranih na javnih površinah, je legalna, če avtomobil pri tem ni poškodovan.« CAR BUSTERS Oborožen s temi besedami Hartmann poučuje bodoče aktiviste hoje po avtomobilih in kmalu dobi podporo mnogih skupin po vsej Evropi in tudi v Severni Ameriki. Tako se je vzpostavilo gibanje za mesta brez avtomobilov in skupina aktivistov pod imenom Car Busters se je razširila v gibanje World Carfree Network, ki ima sedež v Pragi in promovira alternativne načine razvoja, ki ne temeljijo na odvisnosti od avtomobilov, Car Busters pa je postalo tudi ime revije, ki jo izdaja ta skupina v več jezikih. Aktivisti se tako srečujejo na letnih zborovanjih, kjer razpravljajo o okoljski problematiki, nikoli pa niso izvzeti aktivistični podvigi, ki odmevajo v javnosti. Začetnik gibanja hoje čez avtomobile, Michael Hartmann, dandanes ni več mladenič, izkoristi pa vsako priložnost, da širi svoje znanje in ideje, za kar je posnel tudi video in knjigo, kako pravilno pohoditi avto. Več o gibanju in pristopih k širjenju ideje o reševanju okoljske problematike si lahko prebereš na spodnjih naslovih, ponujamo pa kratko inštruktažo, kako se lotiti akcije na ulici. AKCIJA Aktivisti izvajajo več vrst akcij za ozaveščanje javnosti o problemu uporabe avtomobilov. Navajamo osnovni akciji. 1. HOJA ČEZ AVTOMOBILE S hojo pričneš na sprednjem delu na odbijaču avtomobila. Pomembno je, da avtomobila pri tem ne poškoduješ, zato moraš izbirati mesta, kjer je pločevina dovolj trdna (robovi, stičišče stekla in pločevine). Z odbijača stopiš na rob pokrova motorja - na blatnik nad odbijačem pri strani avtomobila, nato stopiš na mesto, kjer se vetrobransko steklo stika s pokrovom motorja in se zavihtiš na streho in stopiš na rob, kjer se vetrobransko steklo stika s pločevino strehe. Pri prečkanju strehe se navadno zgodi, da ko stopiš na sredino, se pločevina pod tvojo težo upogne, vendar ko stopiš na rob med streho in zadnjim steklom, se pločevina na strehi vrne v prvotni položaj. Da se temu izogneš, lahko stopaš po robu strehe, kjer se stika z vrati avtomobila. S strehe stopiš na rob pokrova prtljažnika in skočiš na tla. Možna je tudi obratna pot, tako da začneš na prtljažniku avtomobila, vendar je začetek nekoliko težji, če ima avto karavanski zadek. 2. NI MESTA ZAME, NI MESTA ZATE Za to akcijo so potrebne vsaj štiri krepke osebe. Ideja: če je avtomobil parkiran na pločniku in s tem ovira pešce, še posebej pa invalide na vozičkih in osebe, ki pred seboj porivajo otroški voziček in morajo zaradi parkiranega avtomobila obiti oviro, potem izvedemo povračilne ukrepe. Avtomobil primemo, vzdignemo in postavimo na cesto. Tako zapremo pot vozilom na cesti, ki se znajdejo v situaciji, v kakršni je bil pred tem pešec. Voznik tako prestavljenega avtomobila bo verjetno s tem prejel krepko lekcijo za svoje dejanje. : www.worldcarfree.net : http://kriegste.de/carwalker : www.carbusters.org : www.focus-ngo.org world carfree RES JE, NA PRVI POGLED NIMAJO RAČUNALNIŠKI UKAZI IN BLEJANJE PRAV NOBENEGA SKUPNEGA IMENOVALCA. AMPAK VSI LJUBITELJI DAVIDA LYNCHA VEMO, DA STVARI NISO VEDNO TAKŠNE, KOT SE ZDIJO ... Tehnologija ne vpliva samo na očitne življenjske scenarije, ko spreminja naše bivanje v bolj udobno obliko, usodno oblikuje tudi našo percepcijo sveta in nas samih. Čisto nova logika presunljivo preprosto zastira vrednote, ki so bile včasih svete in nedotakljive. Vse to se pogosto dogaja mimo našega pravega zavedanja. Človeštvo se vede, kot da ima v rokah velik daljinski upravljalec, s katerim režira razvoj dogodkov v naravi in družbi, trudi se reprogramirati celo sam obstoj. Pa pojdimo nazaj na Dolly ... 1. KOPIRAJ IN PRILEPI Na računalniku je že od nekdaj najbolj navdušujoč ukaz copy/ paste (kopiraj in prilepi). Besede preprosto skočijo iz enega odstavka v drugega brez ponovnega mučenja tipk. Drugače je, če želimo na levi strani šolske table napisane besede zgrabiti in jih odnesti desno spodaj. V fizičnem svetu menda še vedno deluje pravilo napiši, zbriši, napiši ponovno. Ali pač ne? Biotehnologija in genetika že nekaj časa premikata meje mogočega in sprejemljivega, ko prav s pravilom vzemi in kopiraj ustvarjata nove ovčke. Zavetniki starih moralnih načel še nekaj vihrajo z zaščitniškimi zastavami, a kaj, ko je lahkotnost avtomatizma kopiranja človeku tako privlačna. 2. IZBRISI ALI VRNI V PREJŠNJE STANJE Pomnjenje je na računalniku domena trdega diska, DVD ali CD ploščic, prenosnih ključev ... na telefonu in fotoaparatih imamo drage kartice za več 1000 slik ... Če nam kaj ni všeč, pritisnemo tipko delete (izbriši) in nesrečna datoteka za vedno konča v digitalnih nebesih. Spomin v naši zavesti je malo bolj trdoživ in ne klecne niti pred ukazom še tako močne volje razuma in duha. Tudi ukaz undo (vrni v prejšnje stanje) v naši realnosti ne dela. Čas je preveč trmast in rine samo naprej. Še dobro, da lahko vedno pritisnemo »i« za ignore (ignoriraj), ko nam kdo teži po telefonu, ali se samo ne želimo ukvarjati z zunanjim svetom. 3. USODA, PREMEŠAJ IN ZAIGRAJ Življenje so naključja. Le kdo še verjame v usodo? To nikakor ni norčevanje iz srečnih zaljubljencev, ki so prepričani, da so jih združile zvezde in si delijo sorodno dušo še iz prejšnjega življenja. To je samo odraz opazovanja teh istih mladincev, ki s slušalkami v ušesih brzijo po ulicah, v žepih pa skrivajo svoje mini predvajalnike mp3 glasbenih datotek, ki kreativno in duhovito, predvsem pa po nekem mističnem naključju spuščajo priljubljene »komade«. Shuffle je glasbena beseda leta! 4. POČAKAJ V POLNI PRIPRAVLJENOSTI V nedavnem Intervjuju je Izumitelj kontracepcijske tablete Izjavil, da 90 % ženskih jajčec odmre do 35. leta. In zdaj si vrle Slovenke predstavljajmo, kako naj končamo faks in magisterij, najdemo $$$ službo, kupimo avto in hišo, pa še psa in zibelko ... do tridesetih. Šala mala. Ampak nori znanstvenik trdi, da je najboljša ideja postaviti svoja jajčeca v rosnih dvajsetih na nekaj stopinj pod nulo, potem pa mirno osivimo, preden pride prvi potomec. Že video rekorder je vedel, kako se dela reprodukcija - če rabiš oddih, pritisneš tipko standby. 5. POVEJ NA KRATKO Kmalu bo več nagrad za duhovita sporočila SMS kot za odlična literarna dela. Križanca med kratko besedilno formo, ki jo lahko stisnem v 160 znakov, in visoko literaturo predstavlja knjiga Haiku U.: From Aristotle to Zola, Great Books in 17 Syllables, ki jo je napisal gospod David M. Bader. Kljub izbrani formi tip nima nič skupnega z Japonci, prvimi pisci haikujev in za svetlobna leta najbolj prodornimi uporabniki novih tehnologij. Malo za okus, najbolj duhovita izbira (spomnimo se na istoimenski film): Louisa May Alcott, Little Women: Snow-drops hang like tears. Shy, sweet, saintly Beth has died. One down, three to go. In še najbolj slavna: Homer, Ilijada: Sing, Goddess, of how brooding Achilles' mood swings caused him to act out. Tehnologija je že davno odpravila omejitve prostora in nobena novica ni, da je svet globalna vas. Vesolje pa se vztrajno širi, kot da bi želelo kljubovati vsej tej neskončni človeški nečimrnosti. Fast forward! intervju: Žiga Vavpotič UNESCO, MICROSOFT, OALAJLAM OBOŽUJE ODDALJENE KRAJE, DOLGE POGOVORE, RAD SMUČA, SE ZABAVA IN SANJARI O PRIHODNOSTI. NIČ POSEBNEGA, BI REKLI. VENDAR ŽIGA IZ DRUŽBE SVOJIH VRSTNIKOV IZSTOPA ŽE NA PRVI POGLED. KOLIKO 21-LETNIKOV PA POZNATE, KI VSAK DAN HODIJO OKOLI V BREZHIBNI OBLEKI, S KRAVATO IN POSLOVNIM KOVČKOM? IN KO PREBERETE NJEGOV ŽIVLJENJEPIS, VAM JE JASNO, ZAKAJ. TOREJ: SI PREDSTAVNIK NEKATERIH MEDNARODNIH ORGANIZACIJ ZA SLOVENIJO, ČLAN ŠTEVILNIH SLOVENSKIH IN MEDNARODNIH DRUŠTEV, UNESCO GLASNIK, SVETOVAL SI MAROŠKEMU KRALJ IN BILLU GATESU, SODELOVAL NA MNOGIH MLADINSKIH KONFERENCAH, SI CELO DIREKTOR ZAVODA ZA MLADINO IN IMAŠ SVOJE PODJETJE ... DA IMAŠ PRI SVOJIH LETIH TAK ŽIVLJENJEPIS, MORAŠ VERJETNO ZAČETI »DELOVATI« DOVOLJ ZGODAJ, SKORAJ V PLENICAH? 33 Seveda, vse se začne v plenicah. Vzgoja doma in kasneje proces izobraževanja vsekakor vplivata na razvoj posameznika, čeprav poznam ljudi, ki so uspeli kljub temu da jim ni bilo z rožicami postlano. Osebno sem imel srečo, saj me starši vedno spodbujajo, že v času osnovne šole pa sem bil aktiven v otroških parlamentih. Res je treba začeti že zgodaj, saj smo prav mladi pomembni za prihodnost in razvoj družbe. Žal pa se družba tega ne zaveda dovolj, zato se še vedno premalo vlaga v razvoj mladih. 33 MLADI V DRUŽBI, MNENJE DRUŽBE O MLADIH, ZAPOSLOVANJE MLADIH, MLADI IN PODJETNIŠTVO, MLADI IN EU ... SO BILE SAMO NEKATERE OD TEM MEDNARODNIH KONFERENC, KI SI SE JIH UDELEŽIL KOT PREDSTAVNIK SLOVENIJE. Z MLADIMI Z VSEGA SVETA STE RAZPRAVLJALI NA HAVAJIH, V MAROKU ZDA, INDONEZIJI, EGIPTU, FRANCIJI, NA ŠKOTSKEM IN CELO V ZIMBABVEJU. O ČEM VSE STE RAZPRAVLJALI, KAKŠNE SO BILE VAŠE UGOTOVITVE, KAJ SI SE SAM NAUČIL? 33 Spominjam se svoje prve konference po osnovni šoli. Starša sta me podpirala, vendar se zavedata, da je pomembno, da človek hitro postane samostojen. Prva konferenca je bila na Havajih in res je bilo težko dobiti sponzorje. Saj veste - Havaji in konferenca. A vztrajnost se je splačala. Preko vseh potovanj sem se naučil mnogih stvari in hvaležen sem, da sta starša znala ubrati pravo taktiko. Lahko bi mi plačala stroške, a raje kot da bi mi ribo dala, sta me naučila, kako jo lahko ujamem. In trenutki, ki sem jih doživel na teh konferencah, so izjemni in za njimi so ostali pomembni spomini. Teme razprav so bile zelo različne, skupno vsem pa je dejstvo, s katerim se popolnoma strinjam. Če bi v razvoj sveta več vključevali mlade, bi bila naša prihodnost lepša. Svet se danes razvija - milo rečeno - čudno. Imamo vse več, a hkrati vedno več ljudi živi v hudi revščini. 250 najbogatejših družin ima več kot polovica najrevnejšega sveta. Jezen, besen in predvsem žalosten postanem, da je evropska krava vredna več kot otrok v Afriki. Evropska krava dobi skoraj 2 dolarja subvencij, na to, koliko ljudi v Afriki pa živi z manj kot dolarjem na dan, pa pomisli malo ljudi.33 33 Kdo pa bo spremenil svet, če ne mladi? Na konferencah mladih ne sodelujejo samo izbranci. Osebno sem velik zagovornik tega, da se vključuje mlade s celega sveta. Pridejo nekateri, ki nikoli niso šli iz svoje vasi. To je čar teh srečanj. In da, na eni strani se strinjam, da imajo mladi Indije drugačne težave kot mladi v Sloveniji. Na drugi strani pa se prav vsi srečujemo s tem, da se želimo izobraževati, da si želimo ustvarjati družine in se pri vsem tem srečujemo z izzivi sodobnega sveta. 33 o >o D 16 zima 2005 gravitacija KAKŠNE PA SO PRAVZAPRAV TEŽAVE MLADIH V SLOVENIJI, SPLOH V LUČI PRIMERJAVE S TEŽAVAMI MLADIH PO SVETU? IN KAKŠNI SO SLOVENSKI »MLADINCI« V PRIMERJAVI S TISTIMI PO SVETU? JJ Zelo si želim, da bi mladi več potovali. Ne samo po "ropi, temveč po celem svetu. Tako bi kaj kmalu ugotovili, da naši problemi nisi tako ogromni, kot včasih mislimo. A vendar to ne pomeni, da ne more biti boljše. Pri nas so mladi vse preveč pasivni, ne znajo izkoristiti vseh možnosti. Mogoče je vse to povezano prav s tem, da nam je kar dobro. Največji sovražnik odličnega življenja je dobro življenje. Tega se zaveda premalo ljudi. 9! FUNKCIJ IN DELA TOREJ KOLIKOR HOČEŠ, LETA 2000 SI CELO POSTAL NAJMLAJŠI ČLAN DRUŠTVA MENSA INTERNATIONAL V SLOVENIJI; »MIMOGREDE« SI KOT POZNAVALEC MLADINSKE PROBLEMATIKE SVETOVAL TUDI NEKATERIM VLADAM, SVOJE VIZIJE PA SI DELIL CELO Z BILLOM GATESOM. SLIŠI SE KAR PREDOBRO, DA BI BILO RES ... Preko svojega dela in različnih organizacij sem res bil v povezavi z nekaterimi evropskimi, azijskimi in afriškimi vladami. Sodelovanje z Microsoftom pa je bila tudi izjemna izkušnja. Odločili so se, da zberejo 12 mladih z vsega sveta, ki bodo podjetju svetovali o prihodnosti. Prijavilo se je veliko kandidatov, na podlagi različnih kriterijev pa so zbrali mlade od vsepovsod, ki niso bili profesionalno povezani s tehniko. Tam smo bili študenti medicine, arhitekture, mednarodnih odnosov, menedžmenta ... In smo svetovali Microsoftu - pokomentirali smo nekaj izdelkov, ki jih načrtujejo za prihodnost, spoznali samo korporacijo ... » VSEKAKOR SI SAM DOVOLJ AKTIVEN: SI PREDSTAVNIK YOUTH EMPLOYMENT SUMMIT-A IN PEACE CHILD INTERNATIONAL-A ZA SLOVENIJO, ČLAN UPRAVNEGA ODBORA NEPROFITNE ORGANIZACIJE EVOVENTURES, ČLAN PIONEERS OF CHANGE, GLOBAL YOUTH ALLIANCE ... LAHKO KOT PREDSTAVNIK IN ČLAN ŠTEVILNIH MEDNARODNIH ORGANIZACIJ KAJ PRIPOMOREŠ K REŠEVANJU MLADINSKE PROBLEMATIKE? 9! Določene aktivnosti opuščam, saj je vsega preveč. In zadnje čase sem vedno bolj osredotočen na svoje svetovalno podjetje, ki se ukvarja s tem, da ljudem pomagamo do odličnega življenja. A še vedno se trudim, da povem svoje mnenje takrat, ko mislim, da je potrebno, saj mi naziv UNESCO glasnika daje to poslanstvo. Osebno mislim, da je ravno v tem ključ. Da se sliši glas. Bom lahko spremenil svet? Ne! A vem, da lahko spremenim najprej sebe in potem še nekaj čisto majčkenega. Verjamem v stalno izobraževanje, saj lahko le tako postanemo boljši. In če bi se vsi odločili, da spremenimo le nekaj majčkenega ... Iz malega raste veliko. Človek nikoli ne premaga gore, kajti gora je nepremagljiva. Premaga lahko le samega sebe, svoja upanja, svoje strahove, je rekel Jim Whitaker, prvi Američan, ki je dosegel greben Mt. Everesta. POVSOD SI SREČEVAL ZANIMIVE LJUDI, SPOZNAL KUP NOVIH PRIJATELJEV, KJE IN KDO TE JE NAJBOLJ NAVDUŠIL? Težko bi rekel, kje je najlepše, obiskal sem vseh 5 kontinentov, vsekakor me izredno veže Afrika in določeni cilji v mojem življenju so vsekakor povezani z delom tam. Navduši pa me vsak, ki se zna od srca nasmejati. Bilo je toliko različnih ljudi, izjemnih mladih, ki delajo fascinantne stvari, kupica predsednikov, kraljevih glav, znanih obrazov iz sveta športa, kulture, mode in medijev, Nobelovi nagrajenci, profesorji, ki imajo več kot 50 častnih doktoratov ... In mnogo preprostih ljudi, ki so me sprejeli za svojega, mi odprli svoj dom in srce. Če kaj jemljem za bogastvo, so to poznanstva po celem svetu. Veliko jih prihaja tudi k meni v Slovenijo in včasih imamo doma že občutek, da smo manjši hotel. ZA SEBOJ JE TREBA PUSTITI SLED, PRAVIŠ. VERJETNO TO SVETUJEŠ TUDI SVOJIM VRSTNIKOM? Potrebno je verjeti vase in si upati biti kdaj pa kdaj tudi Vru gačen. Ljudje morajo razvijati svoje potenciale in se zavedati, da je čas, da začnejo verjeti v svoje sanje in jih spreminjajo v realnost. Povprečnost ubija in je vsekakor največja kuga napredka. Zgodovino pišejo izjemni ljudje, mi je nekoč povedala neka draga oseba. In v življenju potrebuješ za uspeh dve stvari: dobrega mentorja in čas. gravitacija zima 2005 bolonjska reforma Bolognese omaka na pusti špageteriji našega šolstva O NEDAVNO SPREJETI REFORMI JE BILO GOVORA ZE V LETOŠNJI POLETNI ŠTEVILKI REVIJE 26!. NA KRATKO, GRE ZA POENOTENJE ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV V EVROPSKEM PROSTORU. V ŠTUDIJSKEM LETU 2005/2006 JE PRIŠLO DO DEJANSKEGA IZVAJANJA PROGRAMA, IN SICER NA EKONOMSKI FAKULTETI, FAKULTETI ZA DRUŽBENE VEDE IN FAKULTETI ZA UPRAVO. Po načelih Bolonjske deklaracije so te namreč prvič razpisale prenovljene univerzitetne in visokošolske strokovne študijske programe, Ekonomska fakulteta in Fakulteta za upravo pa tudi magistrske študijske programe. Ti so prve stopnje (univerzitetni, visokošolski strokovni), ki obsegajo 180 do 240 kreditnih točk in trajajo 3 do 4 leta, ter druge stopnje (magistrski), ki trajajo 2 leti in obsegajo 120 kreditnih točk. Tako organiziran študij naj bi bil krajši, študent naj bi bil konkurenčen sovrstnikom v Evropi in svetu, možno naj bi bilo samoodločanje pri izbiri predmetov, profesorjev, države študija, predvsem pa boljše zaposlitvene možnosti. Dejanski rezultati bodo res vidni šele čez nekaj let, radovednost, kako se počutijo novopečeni bolonjci, pa vendar ni odveč. Iz tega razloga sem se spustila v lov za mnenja. Nekaj študentov sem povprašala, kakšen se jim zdi njihov študij, kako potekajo predavanja, kako je z izbiranjem profesorjev in kakšne zadolžitve imajo. MATEJ - 1. LETNIK FDV, SMER DRUŽBOSLOVNA INFORMATIKA Osebno mislim, da je Bolonjska reforma pozitivno spremenila način študija. Programi so izpeljani tako, da te pravzaprav prisilijo, da sproti študiraš. Veliko je obveznosti, ki jih moraš opraviti, da lahko sploh pristopiš k izpitu. Mislim, da bodo študentje po novih programih prej diplomirali in magistrirali kot pa po starih. Všeč mi je tudi to, da je skoraj tretjina predmetov izbirnih, tako si lahko izbereš tiste predmete, ki te bolj zanimajo. EIJ MAJA - 1. LETNIK, FDV, SMER EVROPSKE ŠTUDIJE EIJ Mislim, da je sistem slab. Predavanja so obvezna, kar pomeni, da dobimo eno kreditno točko od petih, če smo seveda prisotni. Na koncu moramo imeti 60 kreditnih točk, to se mi zdi zahtevno, saj točk ni lahko zbrati. Imamo 12 predmetov in vsi so pogoj za naslednji letnik. Za posamezne predmete imamo na razpolago manj ur, kot so jih imeli v prejšnjem sistemu, snov pa ni nič manjšega obsega. Predavanja so splošnejša, veliko snovi pa moramo predelati doma. Poleg tega predvidevajo, da imamo vsi internet in denar, zgodilo se je celo, da so si vsi, ki niso iz Ljubljane, morali kupiti prenosni računalnik. Odkar sem na tej fakulteti, se nisem še nič učila, cele dni samo pišem seminarje in domače naloge. Izbirati si ne moremo skoraj nič. V prvem letniku imamo samo 2 izbirna predmeta. Posledica vsega tega je, da sta se dva moja sošolca že izpisala, ostali pa pripravljamo pismo za dekanjo, v katerem ji bomo razložili, da takšnega načina ne zmoremo. ED ELVINA - 1. LETNIK EKONOMSKE FAKULTETE, SMER MANAGEMENT EE Bolonjski sistem ima po mojem mnenju kar nekaj dobrih lastnosti, zaradi tega sem zelo vesela, da imam možnost študirati po novem programu. Dobro se mi zdi, da je bilo iz vsebine izločene veliko zastarele snovi in da lahko izpit ali kolokvij opravljamo pri kateremkoli profesorju, ki predmet poučuje. Gledano dolgoročno se mi zdi pozitivno tudi to, da Bolonjski proces omogoča diplomantu možnost zaposlitve v katerikoli državi Evropske unije. EB SE VEČ TEŽAV ZA ŠTUDENTE? Zbrana mnenja so torej različna, zbrati pa jih ni bilo lahko. Takole na tihem se mi dozdeva, da niso krive priprave na zimsko spanje, ampak prevelika zaposlenost brucev z novim sistemom. Dobila sem vtis, da je splošno mnenje bolj negativno, kot je razbrati iz teh izjav. Vsekakor sem mnenja, da se bo o tejle omaki še veliko bralo in pisalo in da bo potrebnih še kar nekaj sprememb in popravkov, preden bo sistem deloval tako, da bo zadovoljna večina. r :: www.fdv.uni-lj.si/ :: www.uni-lj.si/Clanice/ :: www.ef.uni-lj.si/enote/referat3plus2/strani/kajje3plus2.asp :: www.ef.uni-lj.si/enote/referat3plus2/strani/zakaj3plus2.asp bordanje o a. a> >NCNEM DN SE LnnKO VRATA IN NEKATERI MED NAMI ZE KOMAJ D NOGAMI ZAŠKRIPLJE PRVI SNEG, DA SE I V GORE TER POPIJEMO PRVI TOPEL ČAJ PO EVU RADOSTI NA SNEGU. TODA, LE KAKO BI TAM IN PRERIVANJU NA ŽIČNICAH ... KJER SE NEHA SMUCISCE ... Turno bordanje oziroma backcountry bordanje je bordanje zunaj urejenih smučišč, ki nas vrne v leta, ko žičnice še niso obstajale in so ljudje uživali v vožnji po nedotaknjenih pobočjih mehkega globokega pršiča. Za turno bordanje ni potrebno biti "odštekan", potrebujemo le nekaj znanja, dobro telesno pripravo in primerno opremo. Vožnja izven urejenih smučišč se razlikuje od bordanja po urejenih progah. Teren je mnogo bolj nepredvidljiv, v njem se lahko skriva vrsta pasti. Tu ni smerokazov, radarjev ali zaščitnih ograj. Smo popolnoma prepuščeni sami sebi in zato je pametno vedeti, kaj počnemo. Nekaj osnovnih pravil: :: turnega bordanja se lotimo šele potem, ko res obvladamo svojo desko v vseh razmerah na smučišču in ob njem; :: na turno bordanje se nikoli ne podamo sami. V skupini mora biti vedno vsaj en izkušen snowboarder, ki pozna teren, razmere in ima znanje o plazovih in drugih možnih nevarnostih; :: vedno moramo nekoga obvestiti, kam smo se podali in kdaj pri demo nazaj (ob povratku pa seveda potem tudi povedati, da smo se varno vrnili, da nas reševalci ne najdejo v bližnjem baru); :: zavarujmo se (predvsem kadar se odpravljamo v tujino)! Helikoptersko reševanje je drago in lahko se zgodi, da nas brez zavarovanja reševalci sploh ne bodo šli iskat; :: nikoli ne podcenjujmo narave. Včasih se moramo zaradi prevelike nevarnosti plazov, slabih vremenskih razmer in izčrpanosti nujno obrniti, saj z nadaljevanjem poti zgolj izzivamo usodo. Vsekakor moramo pred turo poslušati vremensko napoved, ki pove, kakšna je nevarnost plazov. Če je prevelika, raje ostanemo doma in si ogledamo kak borderski film. OPREMA Načeloma je turno bordanje možno s kakršnimkoli bordom, vendar se bomo s "freestyle" bordom precej namučili takoj, ko bodo razmere nekoliko bolj ekstremne - globok "powder" ali pomrznjen sneg. Najbolje se obnese "freride" deska. Nekoliko daljša, kot bi jo kupili za na smučišče (nekje med brado in čelom). Potrebujemo še udobne čevlje, toplo vodo odporno obleko, očala in nahrbtnik, v katerem naj bo vedno oprema, primerna smeri, trajanju in razmeram, kamor se podajamo. Ne pozabimo, da smo pri turnem bordanju daleč stran od toplih planinskih koč, ljudi, urejenih smučišč in popravljalnic desk, zato moramo biti pripravljeni na vse. PREDELI I Vsekakor za bordarje ni primeren vsak "kucelj", pokrit s snegom, saj mora biti dovolj strm. Preizkušene snowborderske destinacije so Vršič, Viševnik, Kamniško sedlo, Kokrsko sedlo, Krn, Kredarica, Kofce, Kotovo sedlo, Komna ... Če se odpravljate na daljši izlet, upoštevajte, da mora spust imeti čim manj oziroma nič ravnine, saj se boste na njej ustavili, temu pa sledi prijetno pešačenje z udiranjem do vratu. Razmere v gorah v zimskem času so še posebej nepredvidljive in spremenljive, zato je težko napovedati, kam naj se odpravimo na nepozabno turno bordanje. Pred odhodom se splača pogledati strani Marijana in Marko na www2.arnes. si/~mcuder/ ter strani Planinske zveze Slovenije www.pzs.si, ki ima na svojih straneh forum, kjer turni smučarji izmenjujejo izkušnje o trenutnih razmerah v gorah. :: www.hudezadeve.com/snowboard/backcountry.php :: www.easyriders-klub.si moveit! zima 2005 19 KJE PUSTOVATI PRIHODNJE LETO? :: PO SLOVENIJI :: 3.-9. FEBRUAR 2006 Med najbolj znanimi v Sloveniji je gotovo PTUJSKO KURENTOVANJE (www.kurentovanje. net/si/kurentovanje.html). A če želite videti »korante« v njihovem izvirnem okolju, se odpravite na Ptujsko polje (v Markovce, Zabovce in Lancovo vas). Če boste zašli še bolj proti severovzhodu, si oglejte BOROVO GOSTUVANJE. V vaseh na Goričkem v pustnem času pripravijo pravo poroko, ženin pa se 'poroči' z drevesom - nevesta je namreč bor ... V Kostanjevici na Krki ob istem času oblast prevzame družba navihancev, norcev, imenovana perforcenhaus. V času KOSTANJEVIŠKE ŠELME je v uporabi posebna denarna enota, 1 KKS (kostanjeviški kostanj), ko se konča, pa Kurenta zažgejo in vržejo v Krko. Pust je glavni krivec za vse gorje v preteklem letu tudi v Cerknem, od koder prihajajo verjetno druge najbolj znane slovenske maske. CERKLJANSKI LAUFARJI, katerih lesena naličja (larfe) so razglašena celo za kulturni spomenik premične dediščine. Pustu sodijo in ga na pustni torek ubijejo z velikim lesenim kladivom. Kot vsako leto na PUSTNI TEDEN V CERKNICI (www.cerknica.net/pust) tudi letos Buteorološki zavod v Butalah napoveduje, da vreme bo, ceste (in zapora le-teh) tudi, tako da se brez skrbi lahko udeležite enega največjih karnevalov pri nas, ki poteka več dni, se začne z žaganjem babe, nadaljuje z Butalskim deželnim zborom, pustnim karnevalom in konča s pokopom Pusta. DREŽNIŠKI PUSTOVI (www.kobarid.si/dreznica/pust.html) z grozljivimi lesenimi naličji radi nagajajo zlasti dekletom, ki jih posipajo s pepelom ali ščipljejo z raztegljivimi škarjami. Lesene škarje ali bolje rečeno klešče pridno uporabljajo tudi ŠKOPITI, strašni črni liki, ki na območju Brkinov delajo družbo veliko lepšim ŠKOROMATOM, s pokrivali iz pisanih papirnatih cvetov (najdete jih npr. v Hrušici in v Podgradu - http://users. volja.net/skoromati). Tudi v Trstu poznajo pravi veliki karneval že stoletja. Tržaško primorje pa je sploh velika zakladnica šeg in navad na Slovenskem. Eden izmed manjših slovenskih karnevalov je že od nekdaj v BOLJUNCU, majhnem slovenskem kraju pod sotesko Glinščice. Sprevod mask vodi godba, ki potuje od vrat do vrat po vasi. Pridruži se jim vse več pustnih šem in tako se proti večeru uprizori mimohod po glavnem trgu. Na pepelnično sredo pa pusta ne sežgejo več, temveč ga z raketo izstrelijo v vesolje. Že veste, kje boste preživeli pustno nedeljo prihodnje leto? Priporočamo vam še dobrepoljske mačkare, pust mozirski ali celo blumarje v beneški Sloveniji. DOMAČ BOŽIČNO-NOVOLETNI PARTIJ :: BEATSTREET: FROM FUNK TO PUNK (ElectroClash, BreakBeat, Dub, ElectroPunk...) - 23.12.2005, Gala hala, Metelkova, LJ :: Christmas SPECIAL with dj GREGORY - 24.12.2005, Lipa Club, Pirniče :: 11. OBLETNICA INTERPARTY (techno, house) - 24.12.2005, Funfactory, Ljubljana :: CONCEPT NIGHT exclusive: SIMFONIJA X-MAS (Ivan Komlinovic) - 24.12.2005, Klub Simfonija, Planina pri Uncu :: AS HARD AS IT GETS presents MASQUERAID: X-mas SPECIAL EVENT - 25.12.2005, Hala Golovec, Celje :: House FM presents I LOVE HOUSE - 29.12.2005, Global, LJ :: NY 2006 @ AMBASADA GAVIOLI - 31.12.2005, Ambasada Gavioli, Izola :: COUNTDOWN 2006 - 31.12.2005, Club Casablanca, Celje :: TECHNOTRONIQUE (hard techno event) - 21.1.2006, Impulz, Maribor :: AWAKENINGS - 23.12.2005, Graansilo, Rotterdam, Amsterdam, NL :: THE WORLD IS MINE - 23.12.2005, Gallery, Zagreb, CRO :: 4-SEASONS: WINTER EDITION - 24.12.2005, Extravaganza, Varazdin, CRO :: DEF MIX (David Morales, D and G) - 30.12.2005, Gallery, Zagreb, CRO :: NYE RECREATION - ODYSSEY 2006 (Umek, Kanzyani, Crazy Lemon...) - 31.12.2005, Monvi Centar, Rovinj, CRO (150 HRK) DOMAČI I :: DJ / RUPTURE (ZDA) in SHITMAT (VB) - 17.12.05, Ch. Zero, LJ :: GIPSY KINGS ALL STARS - 20.12.05, Hala Tivoli, Ljubljana :: TRICKY D + MC ZHI (D), Electrosacher Cakebeat Collective (I) - 23.12.05, Channel Zero, Ljubljana :: ARCUS, AVVEN, FIREFLY (SLO) - 23.12.05, KUD F. Prešeren, LJ :: 5. FESTIVAL DOST MAMO: Golliwog, Harry, In Sane (SLO) -23.12.05, dvorana Izbruhovega kulturnega bazena, Kranj :: 80's CHRISTMAS - DJs Neversun team (ebm, future pop, darkwave, industrial) - 24.12.05, Channel Zero, Ljubljana :: 5. FESTIVAL DOST MAMO: Aktivna Propaganda (SLO), Ad Infinitum (SLO), Nulla osta (CRO), Abiotica (I) - 24.12.05, dvorana Izbruhovega kulturnega bazena, Kranj :: MAGNIFICO & TURBOLENTZA - 25.12.05, dvorana Lent, MB :: SINBOLIC, INMATE (Slo. metal) - 26.12.05, Orto klub, LJ :: OMAR NABER - 27.12.05, Orto klub, Ljubljana :: COLLISION (ZDA) - 29.12.05, Orto klub, LJ :: NEW YORK SKA-JAZZ ENSAMBLE (ZDA) - 29.12.05, Gala hala, AKC Metelkova Mesto, Ljubljana :: TRASHIVA - 30.12.05, Channel Zero, Ljubljana :: CHILDREN OF BODOM - 04.01.06, Media Park, Ljubljana :: HELLOWEEN & special guests - 19.01.06, Media Park, LJ :: DEEP PURPLE - 11.3.06, Hala Tivoli, Ljubljana TUJI KONCERTI : FRANZ FERDINAND - 19.12.2005, Bologna (I) : THE FUGEES - 22.12.2005, Bratislava (SVK) : FOO FIGHTERS - 26.01.2006, München (DE) : SIMPLE PLAN - 01.02.2006, Dunaj (A) : OASIS - 01.02.2006, Dunaj (A) : DEPECHE MODE - 14.-15.02.2006, München (DE), 16.02.2006, Dunaj (A), 18.02.2006, Milano (I) : HIM - THE RASMUS - NEGATIVE - 18.02.2006, Dunaj (A) : CHRIS REA - 24.02.2006, München, 05.03.2006, Budimpešta : DEEP PURPLE - 26.02.2006, Budimpešta (HUN) : DEPECHE MODE - 13.03.2006, Gradec (A), 21.03.2006, Budimpešta (HUN), 22.03.2006, Zagreb (CRO) T ZIMSKI CIRKUŠKI FESTIVAL :: PARIZ, FRANCIJA :: 26.-30. JANUAR 2006 Vsako leto se tu predstavijo umetniki, mlajši od 25 let, iz svetovno priznanih cirkuških šol, z vseh koncev sveta. Tu imajo možnost predstaviti se tudi cirkusanti iz tistih držav, ki cirkuško niso tako zelo priznane. www.circonautes.com :: MILANO, ITALIJA :: 14.-17. FEBRUAR 2006 Za vse modne navdušence in navdušenke bodo tudi letos, 45-ič zapored, prikazali vse trende (blago, barve, celo športna oblačila in modne dodatke) za prihajajočo sezono, vključno s predstavitvami modnih šol in založnikov tren-dovskih knjig. www.modain.it ZNANOST VESOLJCEV :: LONDON SCIENCE MUSEUM :: DO 26. FEBRUARJA 2006 Pripravite se na prava srečanja tretje vrste. Prva stvar, ki jo boste opazili, je vesoljska kraljica mati iz filmske kvatrologije Alien. Celotna razstava prikazuje različne percepcije človeške miselnosti o izgledu izven zemeljskih bitij, obsegajoč vse od idej o NLP do popularne fantastike, razdeljena pa je na štiri cone. www.sciencemuseum.org.uk KARNIVAL :: BENETKE, ITALIJA :: 17.-28. FEBRUAR 2006 Vsi tisti, ki ste že bili, se boste z veseljem povabili na ples v maskah na prostem na Markovem trgu. Vsi tisti, ki tega še niste storili: skrajni čas je, da si ogledate enega največjih karnevalov. www.carnivalofvenice.com KARNEVAL V RIJEKI :: RIJEKA, HRVAŠKA :: 17. JANUAR-28. FEBRUAR 2006 Pri karnevalu s 100-letno tradicijo gre za pozdrav pomladi; buržoazno proslavljanje se meša s slovanskimi šegami in mitologijo in vključuje grozljive maske, ki pa so tu le zato, da odganjajo zlobne duhove. Začnejo z izborom karnevalske kraljice in ceremonijo in se zaključi s karnevalsko parado. www.ri-karneval.com.hr FEST. SV. PATRICKA :: DUBLIN, IRSKA :: 15.-19. MAREC 2006 Saj ni res, pa je . Irci počastijo svojega zavetnika vsako leto boljše, bučneje in lepše. Za tokratni festival obljubljajo vse tisto, kar je bilo moč videti v preteklih letih, in še več; glasbo, ulično gledališče, družinske karnevale, ples, lov za zakladom in parado oldtimerjev - Sv. Patrick bi bil ponosen! www.stparticksday.ie LAS FALLAS :: VALENCiA, ŠPANIJA :: 15.-19. MAREC 2006 Čeprav letos zažiganje po Evropi nima pozitivne konotacije, vam predstavljamo največji festival Valencije, ki ga spremljajo ognji po mestu, eksplozije in parade v čast sv. Jožefa. Ogromne figure (4-6m visoke) politikov, filmskih zvezdnikov, bikoborcev in pravzaprav kogarkoli; lotijo se tudi lokalnih in mednarodnih znanih fac; vse na koncu zažgejo pod budnimi očmi tristotih gasilcev. Seveda ne manjka ognjemetov in raket ter klasične španske žurke. www.fallas.com :: BRUGES, ANTWERP, BELGIJA :: DO 8. JANUARJA 2006 Približno 2000 ton snega in 250 ton ledu vam nudi nepozabno vizualno poslastico med vsakoletnim antwerpškim festivalom. Letošnja tema je Ledena palača, ki je interaktivno doživetje, kjer ste v lovu za zakladom Ledene kraljice. www.ijssculptuur.com FESTIVAL Začne se že 29. decembra in za letos obljubljajo žur kot prejšnja leta in še več; Elizejske poljane bodo polne takšnih in drugačnih umetnikov, za veliki silvestrski finale pa obljubljajo koncerte različnih skupin iz ZDA. www.parisparade.com Žurka, ki se od ostalih evropskih praznovanj novega leta razlikuje predvsem po tem, da je njena ciljna skupina širša in da novo leto pozdravlja brez alkohola in s poudarkom na umetnosti in praznovanju po šegah. Drugačno je tudi po imenu, namesto »zadnja noč« uporabljajo termin »prva noč« in s tem zaznamujejo pozitiven pogled v prihodnost. www.festival.org/firstnight.html FESTIVAL Še ena žurka, ki obeta pestro sestavo nastopajočih; več kot 10 000 plesalcev, akrobatov, glasbenikov in drugih nastopajočih se bo združilo v samem srcu mesta za »praznovanje narodov«. Pričakujejo vas tudi brezštevilni s helijem napolnjeni baloni, ki bodo kraljevali nad parlamentom! www.londonparade.co.uk EDINBURGHOVO SILVESTROVANJE Žurka se začne že 29. decembra in letos napovedujejo največjo doslej. Med drugim obljubljajo procesijo bakel, pasjo dirko, karneval, mnoge ulične zabave, ognjemete sedmih gričev, koncerte v edinburških vrtovih in celo triatlon in duatlon. www.edinburghshogmanay.org GDANSK, POLJSKA Za vse tiste, ki ste sposobni prenesti poljski mraz in želite dočakati novo leto v enem ne tako klasično obiskanem evropskem mestu, je tu Gdansk, ki ponuja super žurko na glavnem trgu. www.gdansk.pl BRANDEBURŠKA VRATA, BERLIN Vsako leto od 5. novembra do 5. januarja 2006 se berlinski Postdamer Platz spremeni v ogromno zimsko igrišče. Obiskovalci lahko uživajo v drsanju in sankanju v mestnem središču, nato pa se pogrejejo s kozarcem kuhanega vina na tržnici. Nemci so veliki žurerji navkljub stereotipom zaprtosti, ki se jih drži, kar lahko preverite na starega leta noč pri slavnih berlinskih vratih. www.btm.de SONËNJ MADRID Puerta del Sol je kraj, kjer se zbere veliko ljudi, ki ob zvon-jenju polnoči za vsak udarec zvona pogoltnejo en grozd kot tradicionalno zaznamovanje srečnega začetka novega leta. Videli boste znane osebnosti, ki bodo vodile prireditev, veliko nastopajočih glasbenikov in po špansko - ples do jutranjih ur. www.munimadrid.es PARTY, FIRENCE Italijani imajo svojevrsten smisel za humor, na kar nakazuje tudi ime firenške novoletne žurke z znanim DJ-em v enem najboljših klubov v mestu. www.tenax.org Portugalci morda zasedajo manjše ozemlje kot Španci, a so prav tako temperamentni. Obljubljajo glasbeno ekstrava-ganco, mnoge portugalske glasbene skupine in »mega disco«. www.atl-turimolisboa.pt ZURICH Na bregu reke Limmat in zuriškega jezera se vsako leto zbere preko 150 000 ljudi, ki lahko uživajo v spektaku-larnem ognjemetu, glasbi v živo ali izpod rok DJ-ev, medtem ko se krepčajo na stojnicah. Ob tišini polnoči lahko slišite zvonove mestne cerkve, ki naznanijo novo leto. www.silvesterzauber.ch kult|DUJo//:dHii :: (olu) ieir|0!$©d!!peiuieju! (qn|>|) jeir|0!$@|!duj>|duj0 :: (qn|>|) 906 £z9 ls0 :: ou>|jso '[ dao>huoo|/\| XVWO Olfl ¡n>IVWO A osa es uj oj ©sa :d( '" 'od^s du.|.sujo6ouo|duj D>|sqn|>| spsazj ou|Duop!pDj.|. o>|d.|. ADjd ofnnf osuo>| db !>| 'njsujoBou lus|dlu a jjujn^ ¡UASupoAp usiusujou sipDSj>|sj sudjhudbjo 6s|Od si LU!i|\| 'sujjods ¡pri; - soudD>| ssa sinipAopoz od 'ousosj jo>j ■ousos oupojoupsuj ¡pri; oi|AD.|.sod ps|6o du op| oiupoz jej os|op u| nznq po suBsjud didaussj. souszsppn - usojjdpo !>|SJ0UJud >| dj^adjb o.|.sdujj.|. oiAoquq o6s>|suDi|>|jso-o>|siup! sdojB a |.|.so.|.sin pzspjADU qni|>| op 'szD>pd ss pj>|Di 'sa^ds^ ipd ipsA z Aso|DiJDA.|.sn L|!PD|LU iuouj jej L|!PD|LU ip>|npojd q|u/\!4. -DAOU! 'L|!ZSAS OSA LUp |pZD>|Ud DSn>|S ipup 4SAp A 'DiUDAOpp d6su.|.s|0|so zsjsjd |>|supssA oi|ADjspsjd u| ouozss o>|sqn|>| oooiDioqud du uozodo niusijousi Lusu.|.spd od |>| '3NfV)IVI/^0 IDAjjsej !U|DUop!poj| DjrauDBjo ojqujsplss osuo>| o;e| o>|dsa |ad|6 a 0[pn|0Aej uj ejjqzj jsouzouj 'ofp^npojd A'ia 'oaudujsjid du D6esud :»oudo|ip« osASjd opusAZ oq su od dq 'sjodpod u| spnqpodzA lb>|su s| sinqsj.pd jej 'oiu z p to>\ 'ououd^du sa su ss opjouj |>| 'd6s.|.s!.|. ¡pri; od '||ADjspsjd ||D nuoispn poj oi p |>| 'oispi ojqop z d6s>|dsa ss ipssAzoy 'usiusujsjqosu LussAod ouo^pd u| usisluosu 0>|SJUDZ 'jjdpO o.I.DZ ADjd si DpjO|/\| lipDZIAOjdUJ! U| !|soa!i|piDUZ! A lUjSiOLUZ! si ss su!PD|lu sudjhudbjooujds DUJZD! -znjus oBspB zi usioy 's^sss s>pu ojsp ||D 'aojsosa i_|!>|s.|.dujs.|. !ipDZ|UD6jO A Oi||D>| SS |>| 'ipip>|SiOjd M!>1SUU|!J. !|D miUDAOp -sjd musidojod du oijozqo oims 'miuDASzojqoz! i|!upujjo^su du Oi|.|JUSUJS|d SS 'ipADJSZDJ A OiDAjZn |>| 'sBnjp pds 'SjJSOUO>| DU olbBssud !>| '©4.s|4. :soudD>| ssa ^ipaopoz osn>|s ¡LUDjBojd ¡luiioas s ■u!dn>|s u| asjsnjp mBnjp Aoppiojd ppsazj ud ¡pn; od oBoujod '■■■ d.|.sujs.|. -U| 'D>|!U|DUnODJ 'SLUSjdO OpAD 'ASisip.|.D L|!UAO>|!| 'SOIULUSppj. sqojodn jsouzouj ¡pnu oni AO>|po6op mugnzoj oqpsAZj dz A0j0.|.s0jd musisjn oupiJDA.|.sn Luopp LupipAOjsojd s u| ipouj -JO^U! DiUDAOpSJSOd 'pOLUOd S>|SJO.|.USUJ Bspd 'DSDO o6s.|.sojd niuDi|A!zsjd nLusuA|.|.DSj>| u| nujsuA|.piD >| l|!pd|lu oiuoinqpodzA zojs |u.|.s|ujsso duj! ou>|jso '^'V'lAI'O o>|4dj>| du 'zo sjn.|.|n>| sua^du -JejjD S>|SUipD|UJ JSjUSQ ZO qn|>| IUM(DUJS(|D I>|SUIPD|UJ l>|SUD[|>|jeO 'M'V'H'3 3M IZRAZ VJ (VIDZEJ) - VIDEO JOCKEY IZHAJA IZ ANALOGIJE IZRAZA DJ (DISC JOCKEY). ČE TOREJ DJ VRTI GLASBO, LAHKO SKLEPAMO, DA VJ VRTI VIDEO. NEKAKO TAKO TUDI JE. Izraz se je uveljavil v 80-ih letih, ko so še naši starši plesali v diskotekah, takratni VJ-ji pa so si pomagali predvsem z analogno tehniko, saj računalniška grafika še ni bila dovolj razvita, predvsem pa ne finančno dostopna za mlade ustvarjalce. VJ torej predvaja video posnetke s pomočjo najrazličnejše tehnike, projekcije pa so največkrat vidne na platnu, ni pa nujno. VJ-ji tako lahko projicirajo svoja dela na napihljive balone vseh vrst, na padajočo vodo, nekateri eksperimentirajo s projekcijami na dim, prav tako je vir navdiha moderna arhitektura s svojimi enostavnimi linijami in stene teh stavb so izziv nekaterim VJ-jem, da jih spremenijo po svoji volji in jim s svojimi projekcijami dajo popolnoma drugačno dimenzijo, kot jo imajo sicer. KAJ IN KAKO Običajno VJ kratke video izseke s pomočjo raznoraznih trikov obdela in spremeni z računalniškimi orodji za obdelavo videa ter tako dobi nek prvotni video izsek v celotnem kontekstu popolnoma drug pomen, kot ga je imel poprej. Ker postaja podoba čedalje močnejši medij v svetu oglaševanja, je postalo VJ-janje za nekatere izvrsten medij za najrazličnejše manipulacije in aktualne odzive na dogajanje po svetu. Tako so na primer VJ-ji v ameriških zabaviščnih klubih še isti večer po Bushevih nastopih na TV že uporabljali izseke teh posnetkov na svojih performansih. »Image is the message« je predlani sporočal eden od filmov na Politično nekorektnem filmskem festivalu v Ljubljani. PRIPOMOČKI VJ-jamo lahko analogno ali digitalno. Čeprav je razmejitev nekoliko nejasna, je jasno to, da se je vse skupaj pričelo analogno, torej z uporabo tehnike, ki je bila v tistem času na voljo. Pogosto je osnova mešalna miza za video, s pomočjo katere lahko izbiramo različne vire predvajanja. VJ tako lahko spaja video vsebino z grafoskopov, VHS predvajalnikov, kamer in spletnih kamer, digitalnih fotoaparatov, DVD predvajalnikov, dia projektorjev, računalnikov in še kak vir bi se našel. Danes je delo VJ-jem olajšano predvsem zaradi vse širšega izbora programske opreme, s katero je omogočeno lažje delo in pa zaradi vse zmogljivejših mešalnih miz in računalniške opreme, ki je zlahka kos video vsebinam. Seveda takšna oprema ni poceni, staroste pa bodo dejali, da se današnji VJ-ji posvečajo predvsem tehnični izvedbi, na vsebino pa da se pozablja. Danes pa VJ-ji niso več le spremljevalci DJ-jev na njihovih nastopih, saj se je ta veja umetnosti že razvila do te mere, da nadaljuje samostojno pot in video v umetniških inštalacijah že lahko dominira nad glasbeno podlago, vendar pa še vedno kroži rek, da DJ ljudi pripelje na parti, VJ pa jih tam zadrži in tako se ta dva načina izražanja izvrstno dopolnjujeta. Seveda pa VJ-ji niso povezani le z elektronsko glasbo, saj se vizualizacij čedalje pogosteje poslužujejo glasbene skupine različnih žanrov in s tem povečajo spektakel živih nastopov. Tako smo na primer to poletje imeli krasno priložnost v ljubljanskih Križankah doživeti nastop 30 članske japonske zasedbe Shibusashirasu Orchestra, ki je imela izdatno podporo z vizualizacijami najrazličnejših tehnik, pa tudi sicer lahko v Sloveniji zasledite marsikateri dogodek, podprt z vizualijami. :: www.vjforums.com :: www.vjcentral.com / # I kult ra D o STUOU evrooskih dimenzii oirt-f t strukture izobraževalnih sistemov po vsej evropi se znatno razlikujejo v svojih pristopih k poklicnemu usposabljanju, visokošolskemu in višjemu ter nadaljnjemu izobraževanju, preverjanju znanja in ocenjevanju. kljub temu pa se vedno več študentov odloča za študij v drugih evropskih državah. študij v tujini ti omogoča tudi, da se naučiš ali izboljšaš znanje jezika, spoznaš druge kulture, sklepaš nova prijateljstva z mladimi s celega sveta, konec koncev pa to tudi dobro izgleda v tvojem življenjepisu! PLOTEUS Razmišljaš o tem, da bi nadaljeval študij v kakšni drugi državi? Ta portal ti ponuja uporabne informacije o priložnostih za izobraževanje, o izobraževalnih sistemih, o izmenjavah in praktičnih informacijah. Poišči tudi informacije o priznavanju tujih diplom in kvalifikacij ter se pozanimaj o informacijskih točkah, kjer lahko dobiš odgovore na vprašanja glede priznavanja visokošolskega in višjega izobraževanja v državi po tvoji izbiri. http://europa.eu.int/ploteus E-IZOBRAŽEVANJE V EVROPI Če želiš primerjati načine izobraževanja in usposabljanja po Evropi, potem je ta stran kot nalašč zate, saj je prava spletna opazovalnica različnih načinov izobraževanja in zakladnica uporabnih in svežih informacij o evropskih raziskavah in izobraževanju. www.e-education-europe.org EVRO-IZOBRAŽEVANJE Vodič po izobraževalnih sistemih evropskih držav. Bogat vir informacij za pomoč študentom pri izbiri širokega spektra akademskih in strokovnih tečajev. www.euroeducation.net HOBSONS: POT DO IZOBRAZBE Bogat vir informacij o študiju po vsem svetu. V rubriki "Študij v Evropi" najdeš informacije o tečajih, mednarodnih programih in jezikovnih šolah. www.hobsons.com/education.shtml IZOBRAŽ. IN USPOSABLJANJE V EVROPI Na tej spletni strani najdeš pregled aktivnosti Evropske komisije na področju izobraževanja in usposabljanja: informacije o različnih programih, o evropskih kulturnih prestolnicah, http://europe.eu.int/comm/education SVETOVNA UČILNICA Bogat vir informacij o šolah, o študentskih servisih in o praktičnih informacijah iz držav vsega sveta. Zelo uporaben je iskalnik programov za informacije o programu v državi in jeziku po tvoji izbiri. www.worldwide.edu IZOBRAŽEVANJE V OKVIRU UNESCA Bogat vir informacij o izobraževalnih sistemih s celega sveta, o študiju v tujini in o raznih izobraževalnih projektih. To je tudi pot do mrež, ki delujejo na področju izobraževanja po vsem svetu. www.unesco.org/education MEDN. INFOCENTER ZA IZOBRAŽEVANJE Prinaša ti informacije o visokošolskem in višjem izobraževanju in nasvete, ki jih potrebuješ, ko se odločaš, kje v Evropi bi študiral. Vsebuje informacije o državah in o univerzah, nasvete pri izbiri poklica, informacije o podiplomskem študiju ter forume za izmenjavo mnenj z drugimi študenti. www.interedu.com PRIZNAVANJE DIPLOM V EU Pozanimaj se o priznavanju diplom znotraj Evrope, Tu najdeš splošne informacije o Evropskem kreditnem sistemu priznavanja študijskih obdobij v tujini (ECTS), o mreži NARIC in o dodatku k diplomi, http://europa.eu.int/comm/education/policies/ rec_qual/rec_qual_en.htm PRIZNAVANJE KVALIFIKACIJ To je pot do priznavanja akademskih in profesionalnih kvalifikacij, pridobljenih v tujini. Poišči informacije o aktualnih tematikah na področju mednarodne akademske in strokovne mobilnosti ter o postopkih za priznavanje kvalifikacij, pridobljenih v tujini. www.enic-naric.net PORTAL MOBILNOSTI ZA RAZISKOVALCE Ta portal ponuja splošne informacije o štipendijah in subvencijah, povezanih s študijem, znotraj EU, na mednarodni, nacionalni ali regionalni ravni, Različni akterji evropske raziskovalne skupnosti tu objavijo priložnosti za sodelovanje in zaposlitev, Preberi si tudi o administrativnih in pravnih zadevah, http://europa.eu.int/eracareers PORTAL O E-UČENJU Na tem portalu so zbrane informacije o uporabi multimedijske tehnologije in interneta, da bi spodbujali izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje v Evropi, Namenjen je vsem, ki so vključeni v proces izobraževanja, da bi izmenjali izkušnje, razvijali projekte in izmenjali mnenja o idejah, www.elearningeuropa.info Predstavili smo samo nekaj pomembnejših "bližnjic", bolj razpredene in posodobljene informacije pa najdete na http://europa.eu.int/youth ali v knjižici "Bližnjice do informacij EMP", ki jo je pripravil Eurodesk v Sloveniji, in bo na voljo tudi na http://mladina.movit.si (Eurodesk | Infobaza). web zima 2005 Europe lor a Change II - an inilative of fce European Youlh Card Association supported by the European Commission