Glasilo Zveze sindikatov Slovenije
' ' ' ' • " ' :
Glavni urednik Franček Kavčič Odgovorni urednik Marjan Horvat
Ljubljana, 4. novembra 1988 številka 44, letnik 47, cena 700 dinarjev

Brez osnovne šole v inovacijsko družbo? * v
Bolj kot se približuje konec leta, bolj boleče se Občuti zmanjšana kupna moč naših plač. Morebiti istih zakonov, ki omejujejo njihovo rast niti ne bi 'oliko čutili, če bi se jih držala tudi inflacija. A kaj, ko ]e’ po zadnjih statističnih podatkih, že presegla 200 odstotkov. Več o tem lahko preberete v članku l^arije Frančeškin z naslovom Na pasovih ni več ‘bkenj, na 3. strani.	Slike: Sašo Bernardi
ljudska modrost, da kolikor znaš, toliko veljaš, očitno velja samo za osnovnošolce, ki seje morejo naučiti na pamet. Tudi v družbenih listinah ji v besedah sicer priznavamo velik pomen, a kaj, ko jo v vsakdanjem življenju tako slabo uveljavljamo. Pa vendar prav najnovejša zgodovina posebej slikovito in dramatično dokazuje, da se v svetu uveljavljajo le tisti narodi, ki imajo dovolj dobrega in uporabnega znanja, zlasti o najnovejših dosežkih znanosti in tehnologije, da pa drugi narodi ostgjajo na obrobju razvoja. Pri nas pa sleherni dan dokazujemo, v katero skupino narodov spadamo.
Obenem pa imamo Slovenci o sebi, svojih sposobnostih in znanju izredno dobro in laskavo mnenje. In mislimo, da se bomo iz krize kar zavihteli v novo, informacijsko, inovacijsko družbo ali kako ji lahko še rečemo.
Pa vendar bi si morali pred tem skokom se malce podržati ogledalo. Štirideset odstotkov	zaposlenih
v združenem delu nima nobene strokovne izobrazbe, polovica med njimi nima končane niti osnovne šole. Katera splošna znanja bomo pri njih nadgrajevali in dopolnjevali? Večina delavcev s poklicno ali srednjo šolo se, odkar je zapustila šolske klopi - razen šoferskega izpita - sploh ni več vključevala v kakršnekoli izobraževalne oblike. Pred dvema letoma smo imeli med zaposlenimi 10,5 odstotka tistih z visoko in višjo izobrazbo.
Še enkrat več so jih imeli v ZDA že pred skoraj tridesetimi leti, v Franciji pred petnajstimi, v ZR Nemčiji pred desetletjem. Magistre, specialiste in doktorje znanosti, ki so zaposleni v slovenskem gospodarstvu, bi skoraj lahko prešteh. Le borih 0,14 odstotka jih je bilo pred dvema letoma, ali s številko 815. Skoraj vsak drugi zaposleni v gospodarstvu, na delovnem mestu z visoko izobrazbo, nima zahtevane izobrazbe. In že danes imamo, po podatkih službe za zaposlovanje, 5369 delavcev, ki pomenijo tehnološki presežek, neuradne ocene pa govorijo, da jih je 100.000, nekatere pa omenjeno kar dobro četrtino vseh zaposlenih.
V takšnem položaju bi tisti, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem delavcev, zaslužili mnogo več kot le besedno podporo. V času, ko na tem področju nimamo niti dovolj ustreznih programov niti izvajalcev za preusposabljanje delavcev, bi morali dejansko strniti vse moči. Opustiti bi morali ljubosumno varovanje svojih zeljnikov ter usmeriti vse oblike in možnosti, formalne in neformalne, šolske in nešolske, družbene in zasebne v snovanje celovitega množičnega gibanja, ki bo uveljavilo vrednote znanja in izobraženosti. Za to bo treba seveda ustvariti možnosti - o tem so se te dni pogovarjali andragogi na posvetu - toda to je naša edina možna pot v enaindvajseto stoletje.
Igor Žitnik
Diferentiacija
Tako kot so včasih merili trak na vatle, tako dandanašnji merimo razmere na Kosovu po sejah centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije: »avantgarda« jim je v celoti posvetila svojo 16. sejo, na Podobne strune je bila ubrana tudi »znamenita« sedemnajsta. Kosovo pa še naprej ostaja sod smodnika na Balkanu. Srbi in Črnogorci se še naprej izse-' vijejo, grozijo celo s kolektivno izselitvijo; Nealbanci se ne čutijo varne, živijo v strahu, njihovo premoženje Je ogroženo; sodni mlini meljejo najpočasneje v Jugoslaviji - vsem sodniškim okrepitvam navkljub; med-lacionalna nestrpnost se povečuje iz dneva v dan. Kot Piše Delov komentator Vlado Šlamberger, je razprava 0 ustavnih spremembah v pokrajini celo pokazala, da Pripadniki različnih narodov in narodnosti nočejo živeti drug z drugim, še več - da ne trpijo drug dru-špga. Kjer so bili v večini Albanci, je manjšina (Srbi in rjiogorci) zapustila sestanke, kjer so bili v večini 'čalbanci, so Albanci množično odhajali...
Zato navsezadnje niti ni čudno, da sta se ob premle-snju teh dejstev na skupni seji predsedstev CK ZK
q T~.	.	na.	seji preuseu
^bije in PK ZK Kosova »počila« liderja Slobodan Miloševič in Kagusha Jashari. Srb je bil.
~*wcVJL- m i\aqusna jasnan. src je mi za »politično derenciacijo«, Kosovka je odgovorila, da so pri njih , ° dali že skoz’ in da jih čaka (samo) še izredno spletena delovna diferenciacija.
V- Verbinčevem slovarju tujk pod pojmom diferencira piše: deliti se, razčlenjevati se, razpadati na sesta-me ali prehajati k višjim oblikam. Na tej seji so se šli se, poti »k višjim oblikam« pa spet niso našli. Zato-ej: ostajamo sod smodnika...	Damjan Križnik

N ,V.
1)

V,' . f; r.,-. .'.m . '	jV:

DRUGA STRAN
Ljubljana, 4. novembra 1988
Delavska enotnost
Več kot dobrodošla podpora sindikatov
Že lep čas nazaj je direktor Dela Brane Musar poočital predsedniku Slovenskih sindikatov, da je vsaj sokriv, da se beda z Delavsko enotnostjo tako vleče. Zaradi resnične razvlečenosti mu je morda marsikdo celo prikimal. Toda, kot pravi star slovenski pregovor - božji mlini meljejo počasi, toda drobno.
Prejšnji teden se je Miha Ravnik sestal z delegacijo Delavske enotnosti. Ves naš pogovor seje opiral na zahvalo Alenki Mišič, ki ji je vendarle uspelo razkrinkati zaroto nekaterih Delovih šefov. Kaj so pojasnjevali člani kolektiva, ne bomo popisovali. Pošteno nam je namreč že zoprno lajnasto tarnanje o naših nevšečnostih in le škoda je, da ni to zoprno še komu drugemu.
Še kako omembe vreden pa je odgovor Mihe Ravnika. Vreden že zato, ker bo očitno lahko obdržal moško besedo, ki jo je na zadnjem takšnem pogovoru del - čeprav pred meseci. Kasnejši zapleti so namreč marsikomu vzbudili resne dvome o tem, ali bo obljubo sploh mogoče držati.
No, saj stoodstotno tega še zdaj ni moč trditi. Važno pa je, daje volja. Obljuba predsednika slovenskih sindikatov je bila tedaj približno takšna - Delavska enotnost je in bo ostala delavski časopis!
Potem pa so vse poti in stezice vodile v povsem drugo smer. Kazalo je, da bo delavsko glasilo utonilo v temine črne vdove. Edino karto, ki smo jo še imeli v rokah (stavbo na Celovški), so nam na vsak način hoteli izbiti. Vsem je prodaja hiše, ki so jo kupili slovenski delavci, kajpak najbolj dišala. Saj, logika je jasna - vse skupaj razbiti, razseliti (temu pravijo reorganizacija) potem pa hišo prodati. Z izkupičkom bi pač pokrili vsaj tiste največje denarne zablode, s tem pa tudi prikrili največje grehe naših skupnih voditeljev.
Ko smo hoteli to krajo delavskega denarja preprečiti, se je po nas vsulo kot toča. Le kako naj bi delovali kot novinarji, če nejavno?! In prav ta javnost je grešnike kajpak najbolj motila.
Bolj so prihajale na plan nesposobnosti in malopridnosti, hujši so bili odpori proti javnemu razgaljanju.
Pranje umazanega perila je bil vselej nečeden posel. A kaj, ko brez tega perila ni moč očistiti. In tudi pri nas se je marsikaj razčistilo. Miha Ravnik je odločno pribil, da je za javnost in da ne pristaja na nobene ocene, češ da je pisanje negativni pritisk. Le natančen je treba biti.
Natančnost pa je seveda marsikaj zavlekla. Sindikati mimo Službe družbenega knjigovodstva najemajo strokovnjake, ki tehtajo denarne stvari. Ob tem pa bodo zagotavljali vpliv sindikatov pri vsakršni rešitvi, organizacijski, vsebinski, kadrovski... Vztrajali bodo pri odgovornosti in kar nas je še posebej razveselilo:
»Prav je, da ste novinaiji najeli svojega odvetnika, ki naj bi ščitil vaše interese in s tem tudi naše. Sami smo že ugotavljali, da ni ne prav ne pošteno, da bi za kritje tujih napak prodajali stavbo, kupljeno in sindikalne članarine - mene so prepričali, daje to neizvedljivo, da na prodajo nimamo vpliva ...Na to, da je treba hišo prodati, pa mi v sindikatih nikoli, nikoli nismi pristali!«
Če torej strnemo - morda bo pa tako dolgove kot kazen le plačal tisti, ki seje zadolževal, oziroma, kije tako ali drugače grešil. Morda bo delavcem le ostalo premoženje, ki so ga kupili, in sindikatom glasilo, ki ga bodo lahko s pridom uporabljali pri svoji prenovi, pri uresničevanju ciljev in interesov svojega članstva. Škoda sicer, da moraš pri tako očitnih stvareh najemati advokate, a je že tako. Človek se pač bojuje in to toliko lažje, če ni sam. Podpora, kakršno nam je izrekel Miha Ravnik, je več kot dobrodošla že s te plati. Še sploh, ker ni osamljena. Zganil se je tudi javni tožilec in menil, da bi morali prodajo hiše preprečiti vsaj začasno - zaradi varovanja družbene lastnine. In zato končno gre!
Ciril Brajer
V sredo, 2. novembra, je bila na republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije na obisku delegacija sindikalne konfederacije CGIL Furlanije Julijske krajine. Stiki obeh sindikalnih organizacij so že dolgoletni, prijateljski in uspešni. Ob tokratnem obisku se je od predsednika RS ZSS Miha Ravnika in sodelavcev poslovil dosedanji generalni sekretar Giannino Pa-dovan, ki je bil izvoljen na listi KPI za deželnega svetovalca. Z njim pa je bil tudi novi generalni sekretar Graziano Pasqual, ki bo, kot je dejal, skušal nadaljevati uspešno sodelovanje in ga še razširiti.
Šestintridesetemu GTZ Slovenije ob rob
Podcenjevanje
znanja
Slovenski gostinski in turistični delavci so si letos za 36. zbor izbrali Postojno. To nikakor ni naključje, saj prebivalci oziroma turistični delavci tega kraja že vrsto let dokazujejo, kako uspešno je moč povezati naravne prednosti s kakovostno turistično ponudbo. To je namreč ključ uspešnosti v gospodarski panogi, ki ji pravimo turizem.
Na številnih strokovnih in športnih tekmovanjih ter zanimivih razstavah je na dvodnevnem sestanku sodelovalo le malo manj kot 1300 delavcev. Srečanje je bilo izrazito delavno, saj je tudi na tem področju konkurenca vse večja, boj za slehernega gosta pa mnogo zahtevnejši, kot je bil včeraj.
Feri Horvat, predsednik zveznega komiteja za turizem je ob tej priložnosti poudaril, da pomeni gostinsko-turistični zbor pomemben prispevek k večji kakovosti turistične ponudbe. V boljši kakovosti je na-
V pogovoru sta se obe strani zavzeli za stalno sodelovanje ter za okrepitev nekaterih stikov. Posebej je bil govor o stiku gospodarstvenikov obeh dežel, ki naj bi še povečala gospodarsko sodelovanje. Oboji so ugodno ocenili dejavnost sindikatov v okviru Alpe Jadran, kjer je RS ZSS prez-vel predsedstvo komisije za promet.
Italijanski kolegi so se zanimali tudi za sedanji družbenopolitični gospodarski položaj v Jugoslaviji in Sloveniji, o čemer je v zadnjem času obširno poročal italijanski tisk.	A. a.
mreč perspektiva in večji dohodek in s tem tudi boljši položaj gostinskih in turističnih delavcev.
Seveda je v gospodarski panogi, ki se ukvaija s človekom, njegovimi željami, potrebami in nemalokrat tudi muhami, odločilnega pomena — človek. Imamo sicer veliko požrtvovalnih in pridnih delavcev, vendar na ključnih položajih mnogokrat premalo izobraženih.
To je tudi eden izmed pomembnih razlogov, da tudi letošnja turistična sezona ni prinesla toliko, kot bi lahko iztržili iz vsega, kar premoremo. Na dveh slovenskih visokošolskih ustanovah imajo študenti le dva semestra namenjena turizmu, kar je za razvoj tako pomembne gospodarske panoge, naša načrtovanja in tudi pričakovanja odločno premalo. Ja, tudi v tem primeru podcenjujemo znanje. Očitno še nismo povsem prepričani, da ni razvoja brez prave izobrazbe in da po stari metodi dela nikakor ne bomo dohiteli turistično razvitih dežel.
Prihodnost turističnega gospodarstva zahteva visokoizobražene delavce s temeljitim poznavanjem prodaje oziroma trženja. Le po tej poti se bomo lahko uveljavili na vse zahtevnejšem evropskem tržišču. Alternative ni več. Za sleherni razvoj potrebujemo tudi v gostinstvu in turizmu več znanja in več fakultetno izobraženih izvedencev.
A. U.
Spet prevarani
Ko so ljudje lačni (malček tega ljudstva pa se valja v loju), ko se v Vojvodini pokaže (tako nam hočejo dopovedati), da partijsko razsulo pomeni razpad sistema (ni res, je pa zgovorno), ko štrajkarji vdirajo v zvezno skupščino...
Ko gre, na kratko rečeno, vse pod vodo, je vsaka slamica več kot dobrodošla. Oblast je treba obdržati, če ne drugače pa s spre; membo ustave. Da bodo le ljudje še nekaj časa zaupali, verjeli. In če še tu nehajo verjeti?
Če se zgodi celo to, potem je pač treba — ja, le kaj potem še ostane? Jasno, treba je zmagati! Zmage pa ti maček ne prinese na repu. Zanjo se je treba potruditi. In če že naprej veš, da ti še tak trud ne bo ničesar prinesel, je treba pač malce zaigrati.
Kako ta igra teče, je lepo ponazoril Ciril Ribičič (ne le) v sobotni prilogi Dela. Verjetno je njegovemu umotvoru dalo naslov uredništvo, zadelo je pa točno v jedro: »Mnogi niso verjeli, a smo vztrajali do konca«. Vse silne besede pod tem naslovom so točno to. Ne mnogi, večina ni verjela. In še zdaj ne! Torej resnica. Kot je resnica drugi del — da so vztrajali do konca in še vztraja; jo. V tem pa se že pojavi zanka. Le zakaj vztrajajo, ko pa ljudje niso verjeli? Če naj bi verjeli, bi morali, kot smo že rekli, tisti vztrajajoči zmagati. Oni res vztrajajo in se (skozi grlo Cirila Ribičiča) celo trkajo P° prsih z neko zmago.
Kakšna pa je ta zmaga (še Pirova ne, pa še to »pirevstvo« velja le za tiste, ki »vztrajajo do konca«), lepo dokaže Peter Jambrek na isti strani iste priloge istega časopisa. Dokaže, da smo kot slovenski narod doživeli enega največjih porazov. Kako nazorna so ta dokazila v primerjavi z leporečjem nad njimi! Zvezni zakon, sodstvo in tožilstvo, armada, pristojnosti republike in federacije, mednarodni odnosi... Povsod so nas povo; žili, toda mi smo »vztrajali do konca«. Saj ne gre za to, kar si mogoče kdo res poenostavljeno predstavlja — da bi morali Slovenci zmagovati nad komerkoli. Gre eno; stavno za to, ali si bo ta narod uspel ohraniti (če že njemu in drugim ne pustijo razviti) že doseženo raven državnosti in suverenosti.
In tu smo izgubili. Ne mi, izgubila je zdra-ya pamet, izgubila sta napredek in razvoj-Čemu? Zato, ker pri nas, ja, tudi »pri nas«, še vedno gledamo postrani tiste »mnoge, kj niso verjeli« in ker dopuščamo zmagovati tistim »ki vztrajajo do konca«. Jambrekov prispevek k streznitvi slovenskega ljudstva so v Delu naslovili »Velika in usodna ustavna prevara!« — in ker že za navedena naslova Delo zasluži vse priznanje, ju ponovimo: »Mnogi niso verjeli, a smo vztrajali do konca. Velika in usodna ustavna prevara!«
In naš komentar? Ljudje božji, le referenduma o ustavi ne! Kaj le bo potem s tistimi, ki na vsak način hočejo vztrajati do konca-
Ciril Brajer
Pomagaj si sam... * * * * v
Delegati velenjske občinske skupščine so pred kratkim kar na svojo pest sprejeli odlok o varstvu zraka oziroma o omejenem delovanju šoštanjske termoelektrarne. Veljal naj bi v primeru, če bi presežene dopustne vsebnosti žveplovega dioksida v zraku presegle 2,4 mg/m3. Pri takšnih prekoračitvah bo morala šoštanjska termoelektrarna zmanjšati obratovanje kar za 70 odstotkov.
Lahko bi rekli, da gre v tem primeru pravzaprav za svojevrsten pritisk na slovensko elektrogospodarstvo in politiko, da začne tudi v resnici in ne le na svežnju popisanih papirjev, učinkovitejše uveljavljati sanacijske programe in vgrajevati čistilne naprave pri največjih onesnaževalcih zraka
v naši republiki, med katerimi sta poleg šoštanjske tudi trboveljska in ljubljanska
termoelektrarna. Gre pa tudi za to, da ljudje v Šaleški dolini niso več pripravljeni živeti
v tako onesnaženem okolju kot dozdaj in to predvsem zaradi nespametnih gospodarskih naložb v tiste panoge, ki porabijo preveč elektrike na enoto proizvoda.
Sanacijski programi se prepočasi uresničujejo. Zato so se ljudje odločili, da si bodo pomagali sami. Če hoče slovensko gospodarstvo še naprej podpirati tovarniške velikane, ki dobesedno goltajo elektriko, naj prej poskrbi za čistilne naprave v termoelektrarnah. Politiki se bodo morali sčasoma navaditi, da so ljudje že do grla siti le napisanih ali samo izrečenih obljub. M. F.
Kaj so rekli delegati skupščine ČGP Delo
Rešili časopise in revije
Na seji skupščine ČGP Delo so njeni delegati največ časa namenili razpravi o aktualnih vprašanjih poslovne in uredniške politike, še posebej v luči bližajočega se stečaja tozda Delavska enotnost. Poudarjeno je bilo, daje delovna organizacija ČGP Delo pred zahtevno reorganizacijo, saj je sedanja organiziranost negospodarna in poslovno neučinkovita. Potrebno se bo torej dokopati do novih zamisli, kako sodobneje organizirati delo urednikov in tiskarne, za to pa bodo morali zaposleni nameniti veliko volje in energije. Časa za dejanja ni več veliko in pravzaprav bi nas moralo resno skrbeti, da v »Delovi hiši« pri prenovi že zamujajo.
Eden vzrokov za to je zgrešena poslovna politika v tozdu Delavska enotnost, ki je postala glavna točka razprave tudi na omenjeni seji skupščine in o kateri teče beseda že predolgo. Kljub temu še vedno ni jasno, zakaj se je temeljna organizacija znašla v brezizhodnem položaju, v katerem ji grozi neizbežen stečaj. Medtem ko poslovodstvo delovne organizacije trdi, da tičijo poglavitni vzroki za finančni zlom Delavske enotnosti v neučinkovitem poslovanju temeljne organizacije, pa delavci v njej postavljajo vprašanje, ali je tozd Delavska enotnost resnično potreboval toliko posojil, kot ga sedaj bremenijo in ali je bil ta denar res namensko porabljen. Kot je v razpravi dejal delegat Delavske enotnosti, je samoupravna delavska kontrola zaprosila za pomoč temeljnega javnega tožilca in družbenega
pravobranilca samoupravljanja, ki naj bi zavarovala družbeno lastnino tozda in samouprav' ne pravice delavcev in pripomogla k razčiščevanju razmer. Posebna skupina izvedencev te dni natančno pregleduje vse finančno poslovanje temeljne organizacije in delegati skupščine Dela so podprli stališče, naj bo strokovi}0 napisano poročilo o finančni problematiki končano prihodnji teden, o njem pa naj povedo svoje mnenje delegati delavskih svetov, nato pa bodo o njem razpravljali in sklepali še delegati skupščine Dela na prihodnji seji, verjetno še ta mesec.	,
Dogovorjeno je, da je potrebno rešiti pred stečajem časopise in revije, da naj se začne javna razprava in steče referendumsko odločanje delavcev o prehodu edicij tozda DelaV; ska enotnost v tozd Delo in Revije, razmišljatl pa je treba tudi o tem, kaj potem, če referendum o reševanju časopisov in revij ne bo
Delegati skupščine so za vršilca dolžnosti glavnega direktorja ČGP Dela imenovali Boza Kovača, glavnega urednika ČGP Dela, saD;0 sedanjemu glavnemu direktorju Branetu Musarju 19. novembra poteče mandat. Hkrati s dokončno sprejeli razrešitev Dušana Gačnik z dolžnosti namestnika glavnega direktor) ČGP Delo. Posebna skupščinska komisija P bo raziskala odgovornost tistih vodilnih de lavcev v ČGP Delo, ki jih imenuje skupščina Dela in ki so kakor koli vpleteni v »ate Delavska enotnost«.	Emil LalJ
5
C
t
t
r
c
r
2
1
1
3
z
C
t’
3
P
s
Sl
s;
Sl
d
d«
ra
lj;
st
vi
ro
lei
,3. z? < v S 5'Ž	3 iž	St Z a ss % z & & m
Socialne razmere se zaostrujejo
NA PASOVIH NI VEČ LUKENJ
“V zadnjem času smo primorani kar polovico delovnega časa ali še več porabiti za to, da pomirjamo ogorčene ljudi, ki ne vedo več, kako naj preživijo svoje otroke,« je Potožila Tatjana Rojšek iz Celja na posvetu vodstev socialnega varstva iz vse Slovenije, ki je bil konec oktobra v Ljubljani. To je najbolj zgovorna ponazoritev čedalje hujših socialnih razmer, v katerih smo se znašli in ki jim ^ajnovejše podražitve — omenimo le tv naročnino, cene časopisja in elektrike - še bolj mračijo obzorja. Po zvezkih statističnih podatkih so bile drobnoprodajne cene °ktobra za 236,3 odstotka višje kot oktobra lani.
Toda največ težav nastaja Po občinah predvsem zato, ker politiki pogosto obravnavajo socialo le kot denarno pomoč, ne pa kot sestavni del razvojne politike. Dru-Sod poskušajo delovne organizacije prevaliti skrb za so-oialno varnost delavcev na ramena občinske socialne službe. Vprašanja nizkih °sebnih dohodkov pa ni mogoče reševati s socialnovarstvenimi pomočmi, ampak 2 ustreznimi proizvodnimi 'n sanacijskimi programi, s prekvalifikacijami, prezaposlitvami in s takšnimi sistemskimi ukrepi, ki bi pe-| tjali k boljšemu gospodarjenju. Ob vsem tem pa bo soci-alno ogroženim - brezposel-; nim, težko zaposljivim, inva-ndom in drugim - treba še naprej nuditi ustrezno socialno pomoč.
^lanj denarja za socialo
Na republiški skupščini Socialnega varstva so iz °cen, ki so jih o socialni varnosti zbrali po občinah, ugo-toviii, da kljub strožjim me-rnom za pridobitev pravice oo socialnovarstvene pomo-Cl Približno polovica občin ne.bo zbrala dovolj denarja ^ izpolnjevanje programov. Not je opozoril Dušan Jug iz tolmina, je bilo letos kar za 'tO odstotkov manj denarja 2a socialo kot pa v letu 1980, Pravic pa veliko več. Kje je tu logika? In če začne 25 do ■iO odstotkov prebivalstva Prejemati eno izmed oblik s°cialnovarstvenih pomoči, ?e lahko upravičeno sprašu-Jeuro, koliko je ta družba sPloh učinkovita.
Pomanjkanje sredstev pa e Vse preveč prenaša na ružino. Njena socialna in pnotna ogroženost narašča številom otrok. Zato bi ka-alp razčleniti pomoči, ki jih asa družba daje družini, to e Pravi otroku.
Če si, denimo, ogledamo Jttužnost pokrivaja mini-^aluih življenjskih stro-Z(r0V otroka ali starostnika družbenimi denarnimi po-T^cmi, ugotovimo, da bolj srbimo za ostarele kot pa a otroke. To pa je nedopustno, če vemo, kako niz-a le rodnost na Sloven-j.opi, saj nam v prihodno-i ze grozi izumiranje. Demografi ugotavljajo, da je ^ pasem prostoru želja, da v .pdeli otroke, še zmerom in,0'*3’ k°t Pa jih v resnici za t m° ~ le n* možnosti
Največja sramota na tem področju je otroški dodatek, ki je za slovenske razmere povsem izgubil pomen. Otroški dodatek bi se že oktobra moral dvigniti za 54 odstotkov, če bi želeli ohraniti lansko raven. Ker pa že aprilske in junijske valorizacije niso bile izpeljane po vseh občinah, bo realni padec vrednosti otroškega dodatka še veliko večji. Tudi število upravičencev se je zmanjšalo za približno 20 odstotkov. V republiški skupnosti otroškega varstva zato pripravljajo nov sistem otroških dodatkov.
Čedalje težja košarica
Košarica življenjskih potrebščin, ki jo izračunavajo po tako imenovani Šumijevi metodologiji, postaja čedalje težja. Po najnovejših podatkih, ki veljajo za september, so minimalni življenjski stroški za tričlansko slovensko družino dosegli milijon dvesto sedemdeset tisoč dinarjev, povprečni pa že kar dva
2.120.000	dinarjev. Še toliko huje je štiričlanski družini na Slovenskem, saj so minimalni življenjski stroški zanjo dosegli septembra
1.580.000	dinarjev, povprečni pa že 2.640.000 dinarjev. Če primerjamo omenjene življenjske stroške s pov-
prečno slovensko plačo, se nam pokaže precej zaskrbljujoča slika.
Povprečni osebni dohodek, ki ga je zaposleni v Sloveniji zaslužil avgusta letos in so mu ga izplačali setem-bra, je bil namreč borih 697.894 dinarjev. Če upoštevamo, da sta v večini primerov v družini zaposlena oba zakonca in torej povprečno plačo pomnožimo z dva, bomo lahko hitro izračunali, da se s povprečnim slovenskim mesečnim zaslužkom lahko prebije skozi mesec le tričlanska družina in še ta le ob minimalnih stroških. Za povprečne stroške, ki bi ji zagotavljali boljšo življenjsko raven, pa tudi tričlanski družini zmanjka denarja.
Dva povprečna osebna dohodka tričlanske slovenske družine ste tako septembra le za 9 odstotkov presegla minimalne življenjske stroške (julija še za 20 odstotkov), medtem ko sta bila pri štiričlanski družini za 13 odstotkov »prekratka« (julija za 4 odstotke). To pa pomeni, da realni življenjski standard še kar pada. Na slovenskem statističnem zavodu so povprečne osebne dohodke v avgustu primeijali z življenjskimi stroški in izračunali, da so bili ti za približno 13 odstotkov nižji od tistih, ki smo jih zaslužili avgusta lani.
Mogoče so še druge primerjave oziroma izračuni našega^ postopnega siromašenja. Če namreč osebne dohodke »pretopimo« v zahod-nonemške marke po srednjem tečaju NBJ na dan 15. septembra lani in letos (torej sredi izplačanega meseca), bomo ugotovili, da je bilo lanske plače za 599 mark, letošnje pa za 414, torej za 185
mark manj - to pa je kar za 31 odstotkov manj kot lani.
Izgubljena dirka z inflacijo
Bolj kot se približuje konec leta, bolj se boleče občuti zmanjšana kupna moč naših plač. Morebiti bi tistih zakonov, ki omenjujejo rast osebnih dohodkov, niti ne čutili toliko, če bi jih spoštovala tudi inflacija. A kaj, ko se inflacija noče in noče ozirati na zakone in predpise, saj je po zadnjih statističnih podatkih že presegla 200 odstotkov. Omejevanje plač na 119-odstotno rastje tako postalo absurdno in zato je prejšnji mesec zvezni izvršni svet popustil pred socialnimi pritiski in zvišal mejo za rast bruto osebnih dohodkov na 140 odstotkov (za nadpovprečno uspešne kolektive in še za nekatere izjeme pa 152 odstotkov).
Še preden so takšen spremenjeni zakon sprejeli, so nekateri - tudi manj uspešni kolektivi - začeli izrabljati akontacije in si že oktobra izplačevali višje plače, knjižili pa jih bodo v naslednjem periodičnem obračunu. Kot je na posvetovanju v Poljčah dejal Brane Mišič, član predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, bi v tem letu lahko povečali čiste osebne dohodke za 9 odstotkov, če bi zmanjšali stroške.poslovanja za odstotek. Žal pa se s tem vprašanjem v delovnih organizacijah bolj malo ukvarjajo in raje vso ustvarjalno moč porabljajo za izračunavanje, za koliko lahko po novem zvišujejo osebne dohodke, namesto da bi se preusmerili v boljšo proizvodnjo in pametnejše gospodarjenje.
V republiških sindikatih ugotavljcgo, da kar 30 odstotkov delovnih organizacij v republiki ne bo doseglo tolikšnega dohodka, da bi lahko bruto osebne dohodke zvišali za dovoljenih 140 odstotkov. Sicer pa v sindikatih ocenjujejo, da bodo spremembe zakona o plačah pripomogle k bolj doslednemu uresničevanju najnižjega osebnega dohodka. Ta naj bi bil, kot predlagajo sindikati,
453.000	dinarjev.
To zahtevo sindikatov bi lahko izpeljali v približno 60 odstotkih delovnih organizacij. Petina delovnih organizacij pa bi morala, če bi hoteli doseči ta cilj, spremeniti razpone med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki. V preostali petini slovenskih delovnih organizacij pa bi morali nujno pripraviti predsanacijske programe in sprejeti ukrepe za boljše gospodarjenje.
V smeri enakih plač
Poglavitna hiba zakona pa je bržkone ta, da dopušča enako rast osebnih dohodkov glede na določeno izhodiščno osnovo v vseh okoljih in pri tem ne upošteva razlik v doseženih rezultatih v tekočem obdobju. Če bi takšni intervencijski zakoni veljali tudi v prihodnje, bi to pomenilo, da politiko osebnih dohodkov peljemo v smeri enakih plač v jugoslovanskem prostoru, kar pa nima nič opraviti z razglašenim tržnim gospodarstvom. Po napovedih ekonomskega inštituta pravne fakultete v Ljubljani napovedujejo zdajšnje spremembe intervencijske	zakonodaje
o omejevanju osebnih dohodkov (ne glede na prevladujoče mnenje o nujnosti njenega spreminjanja) tudi
or^ufevanie eksistenčnih
v	Kernov je potisnilo k0 acue skrb staršev za otro-trok6 te}esne in duševne po-i^g- e- Stiske staršev se pre-riij.aj0 aa otroke in to se pri ae>o 0<^raža v negotovosti, dei ?lvnostk vse skupaj pa razv ■ zbiralno na otrokov n PN vsem tem pozab-sti j° na ^°’ d3 Je °d kakovo-
vi	d^šnjega otroštva od-rodif kakovost življenja
letiiil °«raslih v Prvih desetih 21. stoletja.
dokončen zlom majskih ukrepov.
Bati se je namreč, da bo to pripeljalo do vsesplošne rasti osebnih dohodkov, kar bi pognalo inflacijsko spiralo v še višji krog. Sicer pa bodo po ugotovitvah republiškega zavoda za družbeno planiranje v vsem letošnjem letu porasli osebni dohodki v Sloveniji v povprečju za približno 122 odstotkov. To pomeni, da bo njihova raven za približno 19 odstotkov realno nižja kot v preteklem letu.
V vsakem primeru se v naši republiki - ki sicer velja za najbogatejšo v državi - ni bati tega, da bi se osebni standard ljudi kaj bistveno dvignil. Za to bo že pravi čas poskrbela inflacija. Po najnovejših podatkih beograjskega zavoda za raziskovanje trga bomo že letos namesto predvidene 95-od-stotne ciljne inflacije do konca leta presegli že 250-odstotno. Pri tem pa bo družbeni proizvod za 2,5 odstotka manjši kot lani. Kar 80 odstotkov anketiranih podjetij bo do konca leta povečalo cene svojih izdelkov za 30 do 50 odstotkov.
Odtegovanje od ust
Slovenci so zaskrbljeni, in kot je pokazala letošnja raziskava slovenskega javnega mnenja, jih večina ocenjuje letošnje življenjske razmere za najslabše v zadnjih letih. V oči bode podatek, da ljudje varčujejo pri nakupih pomembnih žiljenjskih dobrin, nekateri celo hrane - kar pomeni, da si dobesedno odtegujejo od ust. Tako je dobra tretjina vprašanih Slovencev odgovorila, da je spremenila prehrambene navade, malone dve tretjini jih varčuje pri nakupu oblek, prav toliko jih manj pogosto zahaja v restavracije, dobra polovica jih redkeje hodi na zabave in kulturne prireditve. Skoraj 60 odstotkov jih je odložilo večje nakupe.
Najbolj pa zbuja skrb podatek, da so psihične in fizične energije posameznikov in družin do skrajno izkoriščene in se uporabljajo izključno za zagotavljanje gmotnih možnosti (dodatni zaslužek, siva ekonomija). Pri tem pa slabijo druge kvalitete življenja, kot so zdravje, izobraževanje, prosti čas, kultura. To velja za velik del našega prebivalstva, pri čemer pa so še najbolj ogroženi mladi in mlajše družine. To so vsekakor črni obeti za prihodnost nekega naroda.
Slovencu je, bi lahko slikovito rekli, pri zategovanju pasu zmanjkalo lukenj. To
pomeni, da bi se morali pri načrtovanju socialne politike za prihodnje obdobje izogniti vsakršnim morebitnim dodatnim obremenitvam ljudi, bodisi v denarju ali v delu. Prvi pogoj za to, da bi izboljšali kakovost življenja, pa je povečanje produktivnosti do takšne ravni, da bi dohodek iz rednega dela zadostoval za pokrivanje življenjskih stroškov. Ekonomska in socialna politika sta namreč neločljivi in ju je treba zato obravnavati hkrati in usklajeno.
Marija Frančeškin
7 DNI V SINDIKATIH
Ljubljana, 4. novembra 1988
Delavska enotnost
Skupna seja medobčinskega sveta in konference sindikata sozda REK Edvard Kardelj v Trbovljah
USODA RUDARJENJA ODVISNA OD TERMOELEKTRARNE
Usoda rudarjev v rudarsko energetskem kombinatu Edvard Kardelj je povezana z novo energetsko strategijo, ki jo skušajo opredeliti načrtovalci v republiki. Milo rečeno, je precej negotova, kajti doslej še nihče ni odgovoril na vprašanje, kaj bo z rudarjenjem v Revirjih. Zato so rudarji zaskrbljeni. »Ne vemo, kaj bo z nami jutri, z našimi družinami«,, je dejal predsednik osnovne organizacije Zveze sindikatov iz trboveljskega rudnika Haj-rudin Ibrakič »zato zahtevamo hitre in natančne odgovore vseh, ki so odgovorni za prihodnost Zasavja.«
Da časa za opravičevanje in omahovanje res ni več, je pokazala nedavna skupna seja medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije revirskih občin in konference sindikata sozda Rudar-skoenergetski kombinat Edvard Kardelj, 27. oktobra v Trbovljah. Med udeleženci so bili tudi predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik s sodelavci, predstavniki republiškega sindikata delavcev energetike, kolektivnega poslovodnega organa sozda, medobčinskih družbenopolitičnih organizacij in gospodarske zbornice Zasavja. Udeleženci seje so podprli prizadevanja ru-daijev, ki so sklenili pomesti najprej pred svojim pragom, zatem pa zahtevali podporo širše družbene skupnosti. Dobiti jo morajo, kajti njihove zahteve so upravičene. Tako je dejal tudi Miha Ravnik in obljubil, da bodo v sindikatih zahtevali odgovor na vprašanje, kako se bo razvijalo naše premogovništvo.
Premalo spodbud k varčevanju energije
Napovedi o prihodnosti slovenske energetike so zavite precej v meglo. Želje so eno, stvarnost pa drugo. Tudi pri nas bi namreč morali začeti stopati po poteh razvitega sveta in se resno lotili varčevanja energije. Tega cilja pa ni mogoče doseči brez temeljite tehnološke prenove gospodarstva, ki je izredno velik porabnik energije. K temu so veliko pripomogle prav naložbe zadnjih let v jeseniško jeklarno in predelavo aluminija v Kidričevem. Poraba energije gre z 2,6-odstotno letno rastjo svojo pot, prek vseh napovedanih okvirov, ki po najnovejši različici napovedujejo celo za 10,7 odstotkov manjšo porabo energije. Takih zaostankov si ne upajo načrtovati celo v gospodarsko najbolj razvitih državah, saj ni mogoče načrtovati tolikšnega zaostajanja za napovedano rastjo družbenega proizvoda.
Nekateri slovenski strokovnjaki menijo, da v neučinkovitem gospodarstvu, kakršno je naše, pri nizki produktivnosti dela in kapitala, tudi od energetike ne moremo pričakovati velike učinkovitosti in smotrnosti. Zato nimajo prav tisti, ki vedno ponavljajo, da bi morala biti energetika vzvod za prenovo gospodarstva. Delovne organizacije so do vratu v težavah in za večino je energija deseta skrb. Olja na ogenj prilivajo še različni popusti pri ceni energije, ki ne spodbujajo varčevanja.
Snovalci slovenske energetske strategije trdijo, da bo treba energetski razvoj prepustiti trgu in se ozirati tudi po cenejših energetskih virih čez mejo, ne pa za vsa-
ko ceno izkoriščati domače energetske zaloge. Pravijo, da je slovenski premog predrag in zato tudi elektrika, ki jo pridobivamo iz njega ne more biti poceni. Zato je bilo že sprejetih nekaj odločitev o sovlaganjih v druge dele države, kjer so viri nekoliko cenejši. V revirjih menijo, da takšna sovlaganja, gledano z narodno gospodarskega vidika, niso zanesljivo najboljša rešitev. Jezijo se, češ da so bile odločitve za vlaganje v Ugljevik narejene brez dokumentacije (medtem ko jo oni za gradnjo energetskih objektov v Trbovljah že dolgo imajo in je tudi ažurirana). Povsem jasno je, da bo šel denar od dvanajstih odstotkov vsega predvidenega denarja za infrastrukturo, kolikor naj bi v prihodnje namenjali za elektroenergetiko tja, kjer bo čimprej obrodil. Tega pa se vsi načrtovalci na zavedajo. Preskrbe ne bo mogoče uskladiti s potrebami, zlasti, ker naj bi v prihodnje dajali prednost ekološki sanaciji energetskih objektov. Samo za te namene bo potrebnih okoli 600 milijonov dolarjev.
Ali bo družba rudarjem obrnila hrbet
Rudarji so se odločili, da bodo naredili vse, kar je v njihovih močeh, da bodo odgovorno, prizadeto in strokovno podkrepljeno govorili o svoji prihodnosti. Nikakor se ne morejo, kot je v uvodnem razmišljanju na seji poudaril predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov Ciril Urek, strinjati s snovalci energetske strategije. Ti namreč trdijo, da bo potrebno z novo strategijo pomesti s tolikokrat zahtevano oporo na naš premog in postaviti premogovno politiko na glavo. Za ceno takšne odločitve ne ve nihče, pa tudi ne, kdo jo bo plačal. Revirski rudarji so že trdno odločeni, da je oni ne bodo.
Čeprav še vedno nimamo dolgoročne strategije razvoja premogovništva, pa njeni
obrisi že kažejo, da bo (ka-
Analiz ni
Doslej ni še nihče dokazal in strokovno utemeljil, koliko domačega premoga se nam splača pokuriti in ali je opora na tuje energetske vire za naše narodno gospodarstvo res najboljša rešitev. Tudi trditve, da bo uvoženi premog, ki se bo znašel v naših skladiščih, res bistveno cenejši, nimajo prave podlage. Brez pravih analiz pa ni mogoče sprejemati odločitev, ki so življenjskega pomena za slovensko premogovništvo in rudarje ter njihove družine.
kršna koli že bo), obremenjena s stroški za velika vlaganja v slovenske premogovnike v prejšnjih letih. Vlagalo je vse gospodarstvo, največ rudarji, ki so morali krepko zategovati pas. Tuji energetski viri so postali predragi, primanjkovalo jih je, zato je bilo potrebno nakopati nove in nove tone premoga. Odrekanj ni bilo malo. Predsednik konference sindikata v Rudnikih rjavega premoga Niko Oberčal je glasno povedal, da so rudarji pred leti v potu svojega telesa reševali energetsko krizo v Sloveniji, pomagali vsemu gospodarstvu in družbi, ki jim zdaj obrača hrbet. Rudarji naj bi sedaj na vsem lepem postali družbeno nepotrebni in na »cesti«. Posledica posodabljanja je manj denarja za osebne dohodke, ki zaostajajo za gospodarstvom že za 10 do 15 odstotkov.
rašča. Številke v delovni organizaciji Rudniki rjavega premoga so še bolj grozeče. Po prvih devetih mesecih so zabeležili 16 milijard dinarjev minusa, do konca leta pa se bo ta znesek več kot podvojil. Tudi v Termoelektrarni bodo poslovno leto končali z motnjami. Medtem ko so pred časom staro termoelektrarno zaradi onesnaževanja okolja in dotrajanosti že ustavili, pa enaka usoda grozi tudi sedanji, ki dela že dvajset let, se pogosto kvari in jo kljub prenovam ni mogoče usposobiti za daljše obratovanje.
Tako kot večina gospodarstva je tudi kombinat nelikviden. Trenutna zadolženost sozda znaša 92 milijard dinarjev, do konca leta pa bo po predvidevanjih narasla na 160 milijard. Že doslej so samo za obresti odšteli 40 milijard dinarjev, do konca leta pa bodo morali vsaj še
nja globalnih vzrokov, zato bodo pod dobnogled postavili vse vodilne delavce v vseh okoljih. Tudi števila zaposlenih ne bodo povečali. Po podatkih s konca septembra je bilo v kombinatu zaposlenih 6.406 delavcev; v Zagorju 901, Trbovljah 3.354, Hrastniku 1.037, La-
Stavka v Kanižarici
Čeprav v rudniku Kanižarica podpirajo razvojne cilje, pa dvomijo o gradnji TE TO. Če ta ne bo imela industrijskega tira, bodo dislocirani rudniki odrezani od nje. Z osebnimi dohodki pa so zelo nezadovoljni, zato so pred nedavnim stavkali. Po sindikalnih pravilih so oblikovali stavkovni odbor in postavili svoje zahteve. Čeprav povečanja plač za 30 odstotkov niso dosegli, pa so vendarle opozorili na nekatere težave. Zahtevajo spremembo sistema nagrajevanja, boljše obveščanje (često so odrezani od informacij) in proste sobote. Kot je povedal predsednik osnovne sindikalne organizacije Miralem Imširovič, so njihove zahteve že padle na plodna tla, čeprav v delu odgovornih še vedno močno pogrešajo več samokritike.
imeti tudi jasna merila za njihovo prezaposlitev.
Sindikati bodo
škem 212, Senovem 485 in
Kanižarici 417. Letos se je število zaposlenih že zmanjšalo za 250 delavcev.
Na začetku oktobra so prekinili nadurno delo, pogodbe z upokojenci in zunanjimi izvajalci del. Zastavili so si cilj, da čim več delavcev prezaposlijo in prekvalificirajo za opravljanje novih dejavnosti. Povečali so odgovornost za zniževanje materialnih stroškov in za sprotno spremljanje finančnega poslovanja, prilivov in odlivov. Tudi odsotnost z dela se je z lanskih 35 odstotkov zmanjšala na dobrih 20.
Morda je najbolj pomembna odločitev za postopen prehod na proizvodnjo energetskega premoga, saj bo s poenostavljeno tehnologijo mogoče izboljšati ekološke razmere in poceniti proizvodnjo tudi do 34 odstotkov. Ta odločitev pa ima en pogoj: izgradnjo nove Termoelektrarne in toplarne v Trbovljah. Tu pa se stvari zapletajo, saj je usoda gradnje in s tem usoda revirskih premogovnikov, predvsem pa rudarjev in njihovih družin, negotova. Rudarji pravijo, da ne vztrajajo in da no-
v termoenergetske objekte. Predsednik slovenski^
sindikatov Miha Ravnik ie ob sklepu seje posebej P°' udaril, da je takšen odnos družbenih subjektov krat-komalo neodgovoren. Zato bodo v sindikatih, prek delegatske skupščine, odločno zahtevali odgovore o prihodnosti reviijev, o razvojnih možnostih, ki delavce v sozdu REK zanimajo prav tako kot njihov vsakdanji kruh, njihova »colnga«. Delegat; ske poti pa bodo ubrali tudi v Zasavju in vseh drugih občinah, kjer so temeljne orga-
Kronični izgubarji
Zapleti rudarstva v Zasavju niso od danes. Z izgubami se v sozdu REK Edvard Kar-dSj otepajo že nesrečnih trinajst let. Tudi letos se svetijo rdeče številke. Kot je povedal predsednik KPO Karel Vukovič, so že na začetku leta predvidevali, da bodo težko poslovali. Načrtovali so 1,78 milijona ton premoga, vendar ga bodo izkopali le 1,6, pa še tega ne bodo zlahka prodali. Vzroki so v manjši prodaji premoga Ljubljanski toplarni, podaljšana rekonstrukcija v Termoelektrarni Trbovlje pa tudi v manjši porabi premoga v industriji in v široki porabi.
Na slabše rezultate vpliva tudi zmanjševanje naložb v rudarstvu, kar povzroča izgubo v delovni organizaciji Rudarska gradbena dejavnost. Ta je v prvih devetih mesecih letos že dosegla dve milijardi dinarjev in še na-
toliko. Obresti že presegajo izplačane osebne dohodke. Poslujejo brez trajnih obratnih sredstev, pritiska jih tekoča izguba pa tudi zaloge so vse večje. Na njihovih deponijah TOL, TET in na La-konci imajo okoli 450.000 ton premoga, grozi jim ustavitev proizvodnje, ker ga enostavno nimajo več kam odlagati.
Najprej pometanje pred svojim pragom
V sozdu so se odločili, da bodo najprej doma naredili vse, da bi izboljšali položaj in tako, kot je poudaril predsednik akcijske konference ZK sozda, najprej uredili svoje vrste in družbi ponudili premog po nižji, bolj sprejemljivi ceni. Njihova je namreč za petino višja od prodajne, kar polovico pa sestavlja živo delo. Sanacije se bodo lotili v vseh temeljnih organizacijah, v vsaki posebej. Dovolj je bilo ugotavlja-
ROS mora hoditi z zastavo naprej Nekaj kritik je bilo naslovljenih tudi na republiški odbor sindikata delavcev v rudarstvu in energetiki, češ da se vse prevečkrat pojavlja v vlogi zbiralca ugotovitev, namesto, da bi bil osnovnim organizaci' jam v pomoč in da bi nosil zastavo pred svojimi člani-Ti so pač ob tako pomembnih in velikih odločitvah pogosto nemočni, še posebej ko gre za uveljavljanje obvezujočih sklepov iz skupščinskih klopi, ki pomenijo njihovo socialno varnost. Predstavnik ROS je na kritike odgovoril z zagotovilom, da bo odslej bolje in da v odboru podpirajo prizadevanja za premagovanje težav in izgradnjo TE TO Trbovlje.
čejo ničesar izsiljevati. Če taka termoelektrarna za našo družbo ni potrebna, potem mora ta družba, kije od njih zahtevala že veliko truda, odločiti in omogočiti drugačno prihodnost rudarjev, morda preustroj in nove proizvodne programe. Ob takšnem nastajanju presežkov delavcev pa mora ta družba, kot je poudaril predsednik občinskega sveta ZSS Krško Jože Kuplenik,
nizacije sozda. Načrtujejo skupne seje z delegati in uvrstitev problematike na dnevne rede skupščin. Cas za obotavljanje in opravičevanje ni več. Potrebne so odločitve. Rudarji so potrpežljivi, toda, kot je dejal HajrU' din Ibrakič, dolgo ne boo več. S svojim sinidkatom ^ čelu bodo ubrali vsa sre stva za srečnejšo pribo
Srečno!	Sašo Novak
zahtevli jasne odgovore
Udeleženci seje v Trbovljah so odločno podprli analizo razvojnih možnosti sozda REK Edvard Kardelj za obdobje 1986-2000, s katerimi bo moč doseči štiri temeljne cilje: zagotoviti zadovoljitev čedalje večjih po; treb po električni energiji v Sloveniji po ekonomsko najbolj ugodnih možnostih, zagotoviti kontinuiteto izkopa premoga in porabe v bližini rudnikov ter kontinuiteto proizvodnje električne energije v Zasavju, zagotoviti socialno varnost delavcev in njihovih družin ter ekolo; ško sanacijo Zasavja, zlasti zraka z uvedbo daljinskega ogrevanja iz TE TO, pa tudi očiščenje voda ter sanacijo površin prizadetih zaradi ru-daijenja in odlaganja odpad; kov. To bi bil obenem tudi pomemben prispevek k sanaciji zraka na širšem območju pa tudi k očiščenju Save.
Čeprav je republiški svet Zveze sindikatov že na 13-seji, ko je obravnaval kpro-blematiko rudarstva in energetike, jasno oblikoval predloge skupščini SR Slovenije in zahteval večjo odgovornost načrtovalcev dolgoročne energetske politike, se doslej še ni nič zgodilo. Prav tako so bile kot bob ob steno zahteve, da se pripravi in sprejme nacionalni program gospodarne rabe električne energije, da se odpravijo m preprečujejo žarišča onesnaževanja okolja in da se z narodnogospodarskega vidik3 temeljito pretehtajo naložbe
O«
Stj
bi
ko
od
POi
Pir
h
Le
ser
Vo<
kat
voj
še
b"n
lav
£
Vzr
dar
Pis
doj
ene
Ni
siif
bei
Ves
IV
dol
P rT
fpNI V SINPIKATIH
Ljubljana, 4. novembra 1988
Delavska enotnost
5
Obalni sindikati so prvi izstopili iz oblastniške koalicije
POROČILO Z OBALE
iz zadimljene, zamegljene, morasto črne Ljubljane Popotuješ pod vedro primorsko nebo in te prepihajo P^jazne morske sapice, ti je že takoj laže pri duši. Če pa ^deš še takšne sogovornike, kot smo jih imeli mi med “alnimi sindikalnimi delavci, je pa sploh veselo. Vsaka Pomanjša lisa vedrine je v našem sicer tako temačnem sakdanjiku pač dobrodošla.
Domenjeni smo bilivprav-*aPrav z Marjanom Černe-jtti, predsednikom občin-^ega sveta ZS Izola. Ker pa Se je zamudil, nam je čas do ječanja krajšal Euro Bro-*,e. sekretar. Ni nam bilo dolgčas:
“Ali ima dandanašnji ^Ploh še smisel sukati bese-P® okoli sindikatov?! Zdi se ?'> da smo množicam pro-že kar dovoljšnjo porci-J° megle. Pa je stvar tako postavna, vse je rečeno, vse ,aPisano, le še postoriti je lreba!«
, Inv Izoli so se sindikati že ,°Iili dela, temeljito. Pravijo, ?a morda tudi zato, ker ima-zgled tako blizu - tik za Ptejo, v Italiji:
“Pa so res zgled, najprej standardom in potem iPetodami dela. Znajo najti jjdualne teme, ki pritegnejo Pjdi. Znajo zainteresirati /dade. Pri nas se s to sveži-,0 lahko primerja morda le °ngres mladine v Krškem, ker pa tečejo procesi, sprti vsako logiko. Povsod je te-“Uja pred prakso, naš narod J"? s svojimi idejami pred-•lači pred vodstvi in s pobu-vami forume dobesedno su-,a v zadnjico. Forumi stuh-,aJo, kar ljudstvo govori že ‘eta in leta - pa še to ne sami
na temnem nebu vendarle blesti nekaj svetlih sindikalnih zvezd, tudi na Obali:
»Gre za golo naključje. Prej je bila doba zlatih aktivistov, garačev. Če pa so malček pokukali čez linijo, so jih ob še tako izpričani zavednosti in prizadevnosti dobivali po buči. Mnogi so iz razočaranja celo izstopali iz sindikatov. Vsaka pametna pobuda je zvodenela, prebila se je kvečjemu do občinskih svetov. Krivda, odgovornost? Tu ni dileme, krivi so, smo, zaposleni v sindikalnih forumih. Zato moramo tudi mi prvi ubrati druge strune.
Tudi naključja so lahko koristna
Ja, naključje. Mirno lahko rečem, da naše aktivnosti sploh niso plod kakšne akcije sindikatov, načrtnih prizadevanj za prenovo ali česa podobnega. V to nas je prisililo razpoloženje delavcev, jasni namigi, ki so jih prinesle stavke, povsem naključne kadrovske spremembe v občinskem svetu... Po pritiskih nezadovoljnih delavcev enostavno nihče ni hotel prevzeti tega dela. Jaz sem prišel v sindikate iz
volje je tudi odločitev predsedstva občinskega sveta, da izstopim iz politične koordinacije. Zakaj, vprašate. Bolj bi se morali spraševati, zakaj in čemu sploh te koordinacije. Naši delavci so se to pač spraševali, dvomili o tem, kaj se tam melje, kuha - in če nismo hoteli zakockati še tistega zadnjega kančka zaupanja delavcev v sindikate, je to pač logičen korak.
Še so trde glave
Sgj ne bi trdil, da se je v naši koordinaciji res kaj posebnega skuhalo, to pa je le nov argument za ta korak. Zakaj bi potem človek tam ždel in zbujal v ljudeh dvome. Na predsedstvu smo kaj hitro ocenili, da je politična koordinacija tako ali tako neligitimen organ. Popolnoma jasno je, da je sindikat še naprej za sodelovanje, dogovarjanje, uklajevanje - toda le v zakonitih organih socialistične zveze. Ti organi so lepo zamišljeni, le zaživeli še niso.
Dogovaijali se bomo torej še naprej, a drugače, z zapisniki podkrepljeno, javno, vsem na očeh. S tem hočem zanikati pomisleke, ki so jih nekateri izrazili, češ, sindikat se noče več dogovarjati. Nasprotno!«
O odmevu vašega dejanja v javnosti ne bomo niti spraševali, brez dvoma vam je v prid. Zanima pa nas, kako na to gledajo strukture?
'avte v izolskem Delamarisu so pred nedavnim stavkale. Sindikat jim je stal ob 5i,an,» zato so mu izrekle tudi vso podporo. Toda z drugimi občinskimi dejavniki niso e ^dovoljne, zato podpirajo odločitev občinskih sindikatov, da izstopijo iz občinske 0rdinacije.	,	slika: Sašo Novak
Dnr]Se^e’ ampak kvečjemu silovitim pritiskom
^ve zvezde
SpeJ;a Primer: še lani oktobr I Vrvn^šal pribijati nekater ka-nuf v slovenskih sind VorsJ^0 ° stavkah ni gc še c* Danes, no sindikat p in s *avkovna pravila. Zgo bruh010 zaradi pretečega i; 1avstva!nezadovolinega d<
~ smo povrtali z te togosti:
dan O0ki? Jasni so kot be , Hkn Jel° tisti, ki po nara\ 1 cW° dogmatiki, se oklepaj enSV6 z vsemi štirimi. Gr lo Ni tavno za bitko za oblas
r un ate sl ves vi
Mal
adke oblasti. V tem,
C.«

mladine, opozaijal, da sindikatov ne poznam. - Nič hudega, so me mirili, saj ti bomo pomagali. So mi vraga, namesto pomoči kvečjemu kakšno poleno pod nge. Potem so me celo poslali na prevzgojo, v Kumrovec. Prevzgojil se nisem, kvečjemu teoretično podkoval. Dovolj vsaj za to, da vidim, kje sindikati kiksajo. Vse sorte srečaš, nenačelnost, politikantstva najslabše vrste namesto načelne podpore svojim aktivistom. Potem voluntarizem, rešitve na pamet namesto močnih, strokovnih panožnih sindikatov.. .«
Rafal je prekinil predsednik, Marjan Černe - pa ga kar brž nadaljeval:
»Ni kaj, drugače je treba. Sicer pa le tako, kot smo že tolikokrat zapisali in izrekli. No, en izraz naše resnične
»Lahko rečem, da nismo doživeli nobenih pritiskov.«
Toda rekli ste, kako so »nekateri izrazili pomisleke«. ..
»In točno tako sem tudi mislil, šlo je za mnenja posameznikov. Enostavno nismo razumeli, za kaj gre. Saj veste, kako to gre. Če je bilo vsa leta dobro, pa saj tam ni nič takega, le zakaj ne še naprej... Nam gre pa prav za to, da je treba naprej drugače!«
Seveda nismo mogli mimo vprašanja, kako na to odločitev gledajo v vodstvu slovenskih sindikatov.
Posnemanja vreden zgled
»Nismo poželi ne odobravanja pa tudi kakšna graja nas še ni zadela. Recimo, nekje vmes. Slišati je moč
-VEDRO
kakšen pomislek, ali ne bo sindikat s tem prikrajšan pri obveščenosti. Mi pa trdimo, da je sindikat najmočnejša politična organizacija in vse, kar se v družbi dogaja, mora izvirati prav iz sindikalne baze. Združeno delo je nedvomno tisto, ki z denarjem podpira vse, kar se v tej družbi godi, tu ni kaj. Edino, kar drži, je, da doslej te naše moči nismo znali ali pa je nismo hoteli izkoristiti - za interese našega članstva. Neksu bi pa le rekel še o odmevih javnosti. Doslej smo bili za delavce vedno »občina«, »Občinarji«, »tisti z občine«. Še nikoli sindikat! Po izstopu iz koordinacije je že drugače, začeli so nam verjeti, da končno mislimo zares. In verjamemo, da bi morali ta korak posnemati vsi v slovenskih sindikatih.«
Za slovo smo stopili na kozarček črnega in zaslišali, da je v Piranu čistu druga pesem, da ima predsednik občinskega sveta zaradi iste odločitve resne težave in da ga celo prepričujejo, kako je politična koordinacija legitimen organ. Naslednja postaja torej - Občinski svet ZSS Piran. Sogovornik predsednik Božo Kužel. Tema ista, uvod pa takle: Izstop iz politične koordinacije je glede na to, da gre brez dvoma za zgodovinsko prelomnico, v Izoli stekel pravzaprav presenetljivo elegantno. V Piranu te elegance menda ni?
Stara pesem o etiketah brez argumentov
»No ja, tudi tu je bilo čisto elegantno - kar zadeva sindikat. Z drugimi udeleženci pa je igra povsem neelegant-na. Najbolj se zatika tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Mislil sem, da bodo odgovorni funkcionaiji zlahka dojeli vsebino in pomen ločitve sindikata od ne-pravšnjih, preživelih metod dela. Zdaj pa doživljam odpore, nerazumevanje... Padajo etikete kot »netaktno ravnanje, nesmiselno dejanje« in podobno,«
Frčijo le etikete ali se jih kdo potrudi tudi argumentirati?
»Kakšni argumenti neki?! Gre za golo zakoreninjenost. Očitno je tako globoka, da si ljudje niti pomisliti ne upajo (ali ne zmorejo), da ne gre drugače kot vsa leta nazaj. Bo kar držalo, da ima vsaka reforma eno samcato veliko oviro - prelom v miselnosti.
Ko so prvič slišali za naš predlog, so le skomigovali, češ spet se nekaj grejo. Ko je predsedstvo občinskih sindikatov predlog sprejelo in podprlo, so še kar zamahovali, da vse skupaj bržkone ni resno. Ko so dojeli, da sindikat resnično ne kani več igrati neligitimnih igric, ampak misli z drugimi sodelovati v drugačnih oblikah, je bil pa vrag.«
Ne morejo ali nočejo razumeti
Mar res nihče ne razume, da sindikat ne želi več sprejemati odgovornosti za odločitve, ki jih sprejema nekdo drug, posledice pa nosijo delavci?
»Ne more ali noče, gre pa prav za to. Delavci so v zahtevah več kot jasni - nočejo več zaprtih krogov odločanja, terjajo javnost. Kjer bodo torej delavci odločili, da je potrebno, bo sindikat še
naprej sodeloval. Vedno pa bo to počel javno, odgovorno, ne forumsko in še manj kuloarsko. Zdcg je sindikat na nuli in s te nule ga bo nekdo spravil. Ali mi sami ali kdo drug. Mi smo odločili to storiti sami!«
Dobesedno sami, mar ste res ostali brez sleherne podpore, vas je na cedilu pustila vsa mladina?
»Ah, mladina bi nas gotovo podprla, pa je zdaj razsuta zaradi afer g poletnimi javnimi prevozi. V SZDL nas je podprl le predstavnik italijanske skupnosti. Vesel sem bil, da je vsaj nekdo dojel pravo težo naše odločitve. Najbolj pa meje zabolel odziv partije, ki ima ja tako polna usta načel o javnem delovanju, sestopu z oblasti, reformah...
Partija mimo trdi, da je politična koordinacija zakonit organ, pa je pri nas celo predsedstvo SZDL delalo brez zapisnikov. Vsa teža odločitev je bila v koordinaciji, kajpak tudi brez dnevnih redov, zapisnikov, sklepov.
Tolaži me, da je mnenje med našimi člani enotno, delavci so navdušeni, jemljejo nas spet resno. Problem pa je, ker nismo enotni v slovenskih sindikatih. Ponekod bi kar po starem, skriti v teh koordinacijah, ki da so jim nujen pogoj za obveščenost - v resnici pa gre za oportunizem, se je pač lažje izenačiti z »Občinarji« kot z delavci. Pot, ki smo jo mi ubrali, bo gotovo zahtevala več dela, tako v naši organizaciji kot tudi v SZDL. Več dela in že zaradi javnosti tudi več odgovornosti. To pa je verjetno srž odporov in nerazumevanja. Končno smo se lani o teh vprašanjih po-govaijali z Jožetom Smoletom, ki je mirno zatrdil, da so politične koordinacije nepotrebne in da sploh ne ve, kdo se jih je spomnil. Torej?!«	Ciril Brajer
Koordinacijski odbor SR Slovenije za predlaganje kandidatov za Prvomajsko nagrado dela objavlja
Razglas
o roku in nažinu prijave možnih kandidatov iz SR Slovenije za Prvomajsko nagrado dela v letu 1989.
1.
Po zakonu o prvomajski nagradi dela (Ur. list SFRJ, št. 21/1974) dajejo pobudo za podelitev te nagrade organizacije združenega dela s področja gospodarstva, družbenopolitične organizacije v njih in delavci.
Zato poziva koordinacijski odbor SR Slovenije za predlaganje kandidatov za prvomajske nagrade dela vse naštete dejavnike, da prijavijo možne kandidate iz SR Slovenije za podelitev prvomajske nagrade dela v letu 1988.
2.
Kot kandidata za prvomajsko nagrado dela je možno prijaviti posameznega delavca - neposrednega proizvajalca v gospodarski dejavnosti, individualnega kmetijskega proizvajalca ter delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom na delovnih sredstvih občanov, s tem, da svojo dejavnost opravljajo v eni izmed zakonsko določenih oblik združevanja dela in sredstev z družbenimi sredstvi, če se ob izjemnih delovnih uspehih vključuje v oblikovanje socialističnih samoupravnih odnosov z ustvarjalnim delovanjem v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Za izjemen delovni uspeh veljajo:
-	izjemen prispevek k povečanju produktivnosti dela;
-	trajnejši in izjemen nadpovprečni delovni učinek oziroma izjemna kokovost dela;
-	pobude in delovni rezultati, s katerimi so doseženi veliki prihranki v stroških proizvodnje;
-	pomembni racionalizatorski in inovatorski predlogi;
-	učinkovite tehnične in tehnološke izboljšave;
-	izjemni uspehi v delovnih in proizvodnih tekmovanjih.
3.
Po sklepu Odbora za podeljevanje Prvomajske nagrade dela z dne 17/7-1979 se skladno z 2. členom navedenega zakona kot delavci - neposredni proizvajalci razumejo vsi neposredni udeleženci v proizvodnji, razen direktorjev in članov poslovodnih organov v organizacijah združenega dela.
4.
Možnega kandidata za prvomajsko nagrado dela prijavi pisno temeljna ali druga organizacija združenega dela potem, ko je sklep o tem sprejel zbor njenih delavcev ali delavski svet, družbenopolitična organizacija pa, če so tako sklenili njeni člani ali njen pristojni organ.
Prijave se opravi na posebni tiskovini v štirih izvodih, od katerih enega zadrži predlagatelj. Prijava mora vsebovati vse podatke, ki so zahtevanrin podrobno utemeljitev.
Prijavo vložite pisno najkasneje do 15. decembra 1988:
-	v dveh izvodih na naslov: Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana;
-	v enem izvodu občinskemu svetu Zveze sindikatov Slovenije svoje občine.
Tiskovine za prijavo lahko dobite pri republiškem ali občinskih svetih Zveze sindikatov Slovenije.
5.
Kandidate iz Slovenije bo izbral Koordinacijski odbor, sestavljen iz delegatov republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in republiškega sveta Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije.
O nagrajenih odloča z zakonom pooblaščeni zvezni odbor.
Ljubljana, oktobra 1988
7 DNI V SINDIKATIH
Ljubljana, 4. novembra 1988
Delavska enotnost 6
SINDIKALNA POLIGAMIJA (ALI: ČIGAV JE SINDIKAT)
mojem mnenju isto kot s stavkovnimi pra' vili. Nekdo je posrečeno rekel, da imajo sindikalna stavkovna pravila eno samo napako: da niso navodila. (Pravila so že v izhodišču omejitvena). Sam dodajam še eno pr>' pombo: stavkovna pravila so takšna samo zato, ker so narejena od zgoraj, z državno-političnega izhodišča. Praktično namreč i pomenijo, da si država in politika pod prhi: skom delavcev s slednjimi delita del oblasti (odločanja).	i
Zadnjič sem v tem glasilu prebral odločno stališče njegovih novinarjev, da Delavske enotnosti ne dajo kar tako, ker bo, med drugim, odigrala pomembno vlogo pri prenovi sindikatov. Torej prenova!
Pustimo za zdaj ob strani nesrečni položaj, ki je doletel Delavsko enotnost. Tu ni mogoče reči drugega kot to, da ima naše vodstvo blaženo ljudstvo, blaženo delavstvo pravzaprav, saj prenaša tako nezaslišane lumparije in nesposobnosti, da je to
-	z eno besedo nepopisno. Da se dogajajo škandali in zgrešene poslovne poteze - to razumemo. A da se ne zgodi edino, ker bi se potlej moralo zgoditi s krivci... Pa kaj bi govoril! Saj je to načelo, na katerem »funkcionira« vsa Jugoslavija. In najmanj, kar lahko rečemo, je tole: Fantje držite se, z vami smo. Več nas je, kot mislite. A nikar več takšne španovije: sindikat, socialistična zveza, Delo. V španoviji še pes crkne, pravi stara ljudska modrost.
In ob tem, ko se sprašujemo, čigava je Delavska enotnost, se v zvezi z omejeno prenovo sindikata vsiljuje tudi vprašanje ČIGAV JE SINDIKAT? Kajti od odgovora na to vprašanje je odvisen poglavitni ton prenove.
Če smo že sprijaznili s prenovo, je treba
-	resnici na ljubo - povedati, da vse naše prenove spominjajo na večno krpanje starih hlač. Ko hlače svoje odslužijo, morajo v smetnjak in treba je obleči nove. To je vendar jasno!
A poskusimo prišiti še eno krpo! Toda, kot rečeno: čigav je sindikat? In kdo bo potlej odločal, kolikšna bo zaplata, kakšne barve bo, kako jo bomo prišili, kdo bo držal hlače in kdo šival?
Bojim se, da bomo karseda težko določili vsebino in način prenove sindikata, dokler ta živi v poligamiji z delavstvom, partijo in državo. Zdi se mi popolnoma logično, daje delavstvo pripravljeno plačati (v prispodobi in dejansko) še eno eksperimentiranje s sindikatom samo če bo prepričano, da to
počne zase, v svojem interesu. Kdo in kako ga bo prepričal, da to počne za svoj sindikat? S tem, da sindikat ni cilj delavstva, temveč sredstvo njegovega boja (da, boja!) s krivičnimi delodajalci (med njimi prevladuje država). Danes namreč še vedno velja, da je sindikat sam sebi namen, da je nekakšen cilj delavstva. (Saj pogosto slišimo: to ni v interesu sindikatov - namesto da bi rekli v interesu delavcev; ali: sindikat se ne bo strinjal... - namesto, delavci se ne bodo strinjali ipd.).
Popolnoma jasno je, da delavcem ni do
tega, da bi na Dalmatinovi 4 v Ljubljani, v vseh občinah in delovnih organizacijah obstajale nekakšne družbenopolitične organizacije oziroma njihovi organi. Delavca zanima samo to, ali se njegove pravice uresničujejo in kdo jim lahko uspešno pomaga, če se ne. Če je to sindikat, tedaj je v redu, saj je to potlej njihovo »bojno sredstvo«. A če je njihovo bojno sredstvo, potem sindikat ne more biti v španoviji z državo (ali tudi partijo, kolikor sta država in partija tesno spojena) saj je popolnoma jasno, da se delavci bojujejo za svoje pravice z delodajalcem (in njegovimi pomagači, če rečem po partizansko). Pečat delodajalca pa pri nas nosi država, če se hočemo pogovarjati odkrito, brez ustavnih ali politično-program-skih fraz. Državna administracija namreč določa pogoje gospodarskega življenja in tudi vseh drugih oblik družbene reprodukcije (šolstvo, sociala, zdravstvo,...).
Kaj naj torej pomeni prenova sindikata v razmerah, ko ne ve natančno, s kom drži? Sam mislim, da če bi sindikat pristal na to, daje v resnici delavska bojevna organizacija (pri tem ne mislim na oborožene stavke ali-kaj podobnega!), bi to že pomenilo, daje njegova prenova izpeljana oziroma, da je dobljena glavna bitka za sindikalno prenovo. Ali drugače povedano: če bi bil sindikat delavski (brez ostanka, ki pripada državi ali/in partiji), bi ga delavci že uredili tako, kot bi jim najbolj ustrezalo. Če bi ga uredili trapasto, bi jim služil trapasto, ako bi ga dobro, tedaj bi koristno delal za njihove pravice. Toda nekaj moramo vedeti! Tudi če bi bil sindikat res samo delavski, je treba ves čas budno paziti, da se njegovo vodstvo ne povampiri, da se ne izrodi v proletersko aristokracijo, k delavske interese zatajuje za drobne privilegije, kijih lahko nudi država. Pa saj to je stara izkušnja! A je večno nevarna stvar.
Čemu vse to filozofiranje? Gre preprosto za to, s katerega^izhodišča bo štartala prenova sindikatov. Če bo z delavskega, tedaj ni bojazni. Če pa bo z izhodišča državnopartij-ske (in »državnosindikalne«) oblasti, bo po
Sedaj pa mi povejte, katera oblast je tako	^
neumna, da bo podanikom prepustila toliko moči, da bo sama sebe spodkopala! To se lahko zgodi samo v neizprosnem spopa' du, ki pa tako ali tako konča z odpravo takšne oblasti. Vsekakor so stavkovna Pra: j vila nastala po tej logiki. Če bo po enaki tekla tudi sindikalna prenova, tedaj moramo vedeti, daje to enako prizadevanju psa^ | ki hoče ujeti svoj rep. Takšna prenova b° vsebovala omejitvena pravila, na temelj11 ustavnih določil, Kardeljevih »Smeri razvoja...« in politično-programskih listin. A optika teh papirjev ni delavska, temveč je to vladajoča državno-politična optika, kije delavca postavila v službo revolucionarne!?) države in partije, namesto da bi te dve p°' stavila v službo delavca.
Sindikalni prenovi morajo za vsako ceno dajati delavci poglavitni pečat. Ali bo to isti sindikat z novo dušo ali pa povsem novi, me sploh ne zanima. Edini cilj je, da bo to sindikat, ki ga bodo delavci lahko s pridom uporabljali v svojem (podčrtujem: poštenem, dobronamernem) boju. Sindikat torej, ki bo varoval pravice delavcev, ne pa držav-no-politično birokracijo ali lenuhe med delavci.
To torej pomeni, da morajo priti delavske zahteve in pobude pri prenovi do poln6 veljaveJNajbrž jih bo kdo oblikoval v ne' kakšen načrt prenove. To verjetno ne bodo delavci, temveč sedanji sindikalni organi-Nič hudega! Bodo počeli vsaj kaj koristnega. Toda, pozor! Ko bo vse to zapisano »iz0; blikovano in usklajeno«, bržkone ne bo vec isto, kar so zahtevali delavci. Nadvse P°' membno je, da delavci v raznih razpravah o dokumentih za prenovo ne nasedejo znanemu diagonalnemu leporečju.
Zato v svarilo sklepam z izkušnjo, ki pripisujejo Marxu. Njegov kritični nauk o družbi je bojda nastal tako, da je Mark' prav vse stvari bral in opazoval z vidika, kaj je z njimi narobe. To si velja zapomniti za svojo rabo!
Martin Ivanič
Sindikat prometa in zvez
VEČ KONKRETNIH ZAHTEV
V republiškem odboru sindikata prometa in zvez so nedavno temeljito pretresli razmere v dejavnosti in ob podatkih o letošnjem poslovanju sklenili, da zahtevajo hitro odpravljanje slabosti. Promet, tako cestni, pomorski in zračni nazadnje. Samo v prvem polletju se je število prepeljanih potnikov v cestnem prometu zmanjšalo za 7,2 odstotka, najbolj v mestnem prometu. Tudi letalski prevozniki so prepeljali za
13.1	odstotka manj potnikov. Blaga so prepeljali manj (za 3,7 odstotka), prav tako tudi ladjarji (0,8 odstotka). Za štiri odstotke se je povečal le prevoz blaga po železnici, kar je dokaj spodbudno. Manjši od lanskega je tudi obseg dela v letališki dejavnosti in skladiščno prekladalnih centrih, več dela pa so imeli v lukah in PTT.
Dejavnost prometa in zvez je v prvem polletju ustvarila
36.2	milijarde akumulacije, kar 86,4 milijarde pa je bilo izgub. Zato je akumulativna sposobnost panoge negativna, reproduktivna sposobnost pa v primerjavi s preteklim letom prepolovljena. Izrazito neugodna je rast porabljenih sredstev glede na rast celotnega prihodka dejavnosti. Največja razhajanja se pojavljajo v železniškem gospodarstvu, sgj so zaradi zadrževanja cen prevoznih storitev porabljena sredstva rasla za 129 indeks-
nih točk hitreje kot celotni prihodek.
Kar 27,7 odstotka vse polletne izgube gospodarstva odpade na železniški promet, saj so številke dosegle nezavidljivih 76 milijard dinarjev in se še povečujejo, pomenijo pa kar 80 odstotkov vseh izgub v dejavnosti prometa in zvez. Za več kot 24.000 zaposlenih pomeni tako stanje slabo zagotovilo za socialno varnost. Zato v republiškem odboru sindikatov podpirajo prizadevanja železniškega gospodarstva, ki se je lotilo ukrepov za racionalizacijo poslovanja z reorganizacijo, s katero bodo opustili nekatere tozde in izboljšali organizacijo.
Ob ugotovitvi, da so v tretjem četrtletju nekateri ukrepi gospodarske politike, kot, denimo, tečajna politika, li-treralizacija cen, izvozne spodbude in delovanje deviznega trga, nekoliko povečali možnosti za kakovostnejše gospodarjenje, pa ostajajo številne slabosti. Zato so v republiškem odboru z olajšanjem sprejeli informacijo o spremembi intervencijskega zakona o omejevanju osebnih dohodkov, saj pomeni del uresničitve njihovih zahtev. Zavzeli pa so se še za popravek limitov, da se z zmanjšanjem davčnih in prispevnih stopenj v republiki povečajo neto osebni dohodki zaposlenih in da se odpravijo vse
nepravilnosti sedanje metodologije za ugotavljanje in oblikovanje obrestnih mer. Na pristojne organe so naslovili zahtevo, naj preučijo možnost za zmanjšanje realnih obrestnih mer. Podprli so tudi zahtevo republiškega sveta ZSS, daje potrebno v vseh samoupravnih interesnih skupnostih, v katerih imajo presežek denarja, takoj znižati prispevne stopnje.
Na takšno zahtevo sindikatov pa so se hitro odzvali v delovni organizaciji Aerodrom Ljubljana, saj se ne strinjajo, da bi se odpravila zakonska obveznost združevanja sredstev za letališko infrastrukturo in uveljavilo interesno združevanje sredstev. Gospodarski položaj slovenskih letališč se namreč iz leta v leto slabša, s tem pa tudi socialni in gmotni položaj delavcev. Zračni prevozniki se izogibajo plačevanju večjih prispevkov za letališko dejavnost in to utemeljujejo tako, da so večino letališč zgradile družbenopolitične skupnosti, ki morajo tudi skrbeti za njihovo delovanje in reprodukcijo. Hkrati so v velikih izgubah, saj je bilo, denimo, samo v prvem polletju v slovenskem letalskem prometu za 7,2 milijarde dinarjev primanjkljaja. Zato bodo v republiškem odboru sindikata dejavnosti ponovno preučili problematiko in od pristojnih organov zahtevali si-
stemsko ureditev financiranja letališč.
V republiškem odboru pa so izrazili tudi zaskrbljenost zavoljo odločitve Alpetoura, da bo odstopil od dogovora o skupnem prevozu potnikov na Gorenjskem. Ta dogovor, ki je bil sprejet pred leti, omogoča prevoz potnikov na skupnih relacijah različnih	prevoznikov
z enotnimi vozovnicami. Zgledu koprskega Slavnika na Primorskem je torej sledil še gorenjski avtoprevoznik, ki bo povzročil nemalo sivih las okoli 30.000 imetnikom enotnih mesečnih vozovnic. Čeprav republiški odbor ne more posegati v odločitve samoupravnih organov delovne organizacije, pa je vseeno naložil občinskima odboroma dejavnosti prometa in zvez v Škofji Loki in Kranju, naj ponovno preverita možnosti za drugačno odločitev. Hkrati bodo v sindikatu dejavnosti pretresli tudi programa obeh sozdov (Alpetour in Integral), ki naj bi prinesla reorganizacijo labilne zgradbe sozda in zagotovila boljše poslovanje obeh največjih slovenskih avtoprevoznikov. Zahtevali bodo tudi ponovno preveritev odločitve o ukinitvi poslovne skupnosti avtoprevozništva, ker novi odbor pri splošnem združenju ni nadomestil vrzeli.
Sašo Novak
ALI VAS ZANIMA KAKŠNI SO USPEŠNI DIREKTORJI IN KAKO TO POSTATI?
naročite knjigo
DIREKTORJI
USPEŠNIH
SLOVENSKIH
GOSPODARSKIH
ORGANIZACIJ
in izvedeli boste!
Cena 39.000 din.
- Naročila pošljite na naslov: DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Celovška 43, telefon 320-403.
1
2
t:
' s k i:
2
n
t
v i L v
! S
ti
2;
d
č
P
n
d
sl
n
si
di
S(
v
pl
di
b,
sl
P.
(I
tr
dc
št
bi
ni
in
ce
Pi
W o
Ljubljana, 4. novembra 1988
Delavska enotnost 7
PO SLEDEH DOGOVARJANJA
Hodil po zemlji sem naši — Slovenj Gradec
NIKAR MITINGA, JE PREMRZLO
Njega dni se je moralo nekaj zgoditi; devetnajstodesetega so bili tu štirje avtomobili in osem motorjev, zdaj pa zaradi njih nimaš kam stopiti. Tedaj so bili sami ovseni jnlini, iz njih se je kadilo spredaj in zadaj, dišalo po Kislem. V Mislinjski dolini je vsako leto več avtomobilov Kot otrok, dasiravno so tu dobri jezdeci, ko so enkrat v sedlu, jih je težko spraviti iz njega.
mariborski ali
»... Ko se je naša vojska nekoliko zbrala, so zapodili Nemce iz Slovenj Gradca, a vojaki so začeli takoj nemške trgovine s krampi razdi-rnti in tam pleniti. Tako je nil Slovenj Gradec ves oplenjen od vojakov in civilnega Prebivalstva. Ljudstva se Porašča velik nemir...«
(M. Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji)
>T,
Zdaj spet narašča število Konjev. Tisti, ki da kaj nase, jttia po svoji nogi krojene jahalne škornje in po svojem Sedišču oblikovano sedlo,
'j avtomobilu pa velikansko ‘prbo z belo brisačo in lopar-h za tenis. Le na velikem Parkirišču pred občino je en faktor. Danes je uradni dan.
Omenjenega leta se je Slo-Vei\j Gradcu iztekalo okraj-110 glavarstvo. Sodni okraj je l^eril 27.465 hektarov, prebeli so 14.244 duš: 13.103 slovenskih, 1.134 nemških 'n sedem drugih. Dve leti in ava dni pred tem so v Slovenj Gradcu prvič pozdravili vlak.
. Oanes je to kajpak druga-ce,- Zadnja potrditev privile-sijev mestu sodi v čas Marije ierezije (1770) in cesarja ^anca (1809), meščani so se jjed redkimi Slovenci uprli Napoleonu, zadela jih je ka-^en Francoza, mesto je četrte pogorelo do tal.
Leta 1723 je Hanžič v Mi-jainji postavil kovačijo, že K°t železarno jo je kupil Zo-'s. Perger, ki je istega leta Pokupil mislinjsko posest, Je dokončno opustil nedo-ji°sno železarstvo in se lotil ®^a. Žebljarna grofa Thurna Trobljah je prerasla v to-arno kos, ob steklarni na ^•agnu je začela zaposlovati se več ljudi nova tovarna j^ja. Knapi so premogov-'iikom v Šmartnem, Starem r§u, na Selah in v Podgorju aceli obračati hrbet.
Danes je drugače. Od te-aJ so Slovenj egrajčani za-611 tkati svojo kadrovsko Pratiko. Oprli so se na svoje °ci, kot temu danes reče-T10- Tiho in potihoma, pe-,erij za pednjem, od stolčka J? stolčka, čeprav so v obla-1 danes pristali le na - obči-'■ Človek bi rekel; da so Pat prevzeli miselnost pra-edov nekdanjega Greza, tu . Pajmočnejši, odkar so sivini včerajšnje politične gnkuoije izgubili Raz-
bo'" v onem času ne bi o nas, še večji kos sloven-Phz Zem^e bi odtrgal tuji
i^apis na medalji Maistrovih borcev)
t ^0yenjegrajčani resda po-^ ®bujej° dobri dve uri hoje št; v, a v Dravogradu in ^ ri do Titovega Velenja, da ni S+ z'nTm Potepi po sever-strani vozili skoraj osem ... P? južni dve do prestolni-■ Svojo progo so podrli, če-prav so temelji mostov ohra-
njeni: proti celjski strani. Povezani so s Celjani, avtomobilsko registracijo pa imajo mariborsko. Toda nikoli niso tako, kot Dravograjčani, za vsak primer in hude čase del občinske blagajne shranjevali v Celovcu. Čez mejo hodijo družno do Labota: po krompir, česen in riž, na oni strani je spet ceneje.
»Samo sprememba zakonodaje in odprava dajatev za zaklonišča bi našemu delavstvu navrgla toliko, da ne bi bilo nobenega'osebnega dohodka spod dogovorjenega, kaj šele, če bi republika in občina odpravili »začasni« davek iz dohodka (1,70%), kot je bilo ob sprejetju dogovorjeno. Mar morajo res delavci na cesto, pred skupšči-
no ali na miting, da potem čez noč najdemo rešitev,« glasno razmišlja Marjan Bari, sekretar občinskih sindikatov. Mladi mož razmišlja dalje in ostreje postavlja meje. Drži, iz Slovenj Gradca ni slišati vzklika tamkaj zaposlenih 6.000 članov in onih 2.000, ki se vozijo na delo v druge občine. Toda sindikat opozarja, da bo naslednja meja, ki jo sindikati postavljajo za najnižji osebni dohodek, zdajšnjo peščico delavcev spremenila v stotnijo. In vendar se še vedno nihče ne zgane.
Kadarkoli v Slovenj Gradcu kaj zaškriplje, kot denimo zdaj žkriplje v Fecru, se zganejo vsi: prizadeti in oni, ki lahko pomagajo. Na cesto redko stopijo.
Kako je potem mogoče, da so Slovenjegrajčani že februarja letos zmanjšali družbene dajatve za 23 odstotkov, ko vendar zaradi gmotnega položaja delavcev v državi še ni nikogar bolela gla-
va? Ne razumejo, kako to, da smo zmanjšali prispevke le v sisih družbenih dejavnosti, pri drugih pa ne?
»... Nikar mitinga, je premrzlo! Verjetno so se zato tudi Srbi ohladili? Nikoli še nisem bil v Beogradu, kaj šele v skupščini! Ko na televiziji zagledam miting, ga ugasnem.«
(J. Pečolar, delavec)
»Oprostite, lahko grem na sindikate?,« vprašam miličnika, ki me skozi okence ošvrkne s pogledom. Ustrašim se naj hujšega.
»Kaj pa jaz vem, če lahko greste. Ce hočete, to je vaša volja, pravi orjak s črnimi brki in se mi smeje.
»Nisem vedel, da so sindikati zastraženi. Ali se je začelo?«
»Kaj hudiča naj bi se začelo? Sindikati so nad policijo, po stopnicah gor in desno. Srečno pot...«
To jutro, sinoči je Bavčar pogorel na onem delu fronte, je narod tudi v Slovenj Gradcu šel svojo pot. Kot vsak dan. Nikjer ni bilo pretiranega prerivanja: ne pred okenci za brezposelne in ne pred trafikami ali kioski s časopisi.
»Vse je bilo že vnaprej zmenjeno in jasno, da takega rogovileža tisti starčki ne bodo sprejeli medse,« komentira prodajalec, ko se-
gam po jutranjikih. Od tujih je na voljo le Vjesnik. »Tokrat ni šlo, pa bo že še šlo in moralo iti...«
Priznam, ni mi povsem jasno, kaj je možakar mislil. Zanj je veijetno vsak korak, kot je to v Slovenj Gradcu že pravilo, da je torej vsak korak, prvi, ne glede na to, kako si daleč. In kje začel korakati. Dejstvo je, da o Slovenj Gradcu v svetu vedo skoraj toliko, kot o našem glavnem slovenskem mestu, če ne mnogo več. Ne po petih vojskah, ki so v. novejši zgodovini tod lomastile, ne po športnem letališču, ali tovarni meril in usnju. Ne, po kulturi. Ni ga kraja v državi, ki bi ga samo zaradi kulture obiskovalo toliko pomembnih mož, mu darovalo svoja dela zvenečih imen, kot je to ta trg v Mislinjski dolini, ki ga lahko v celoti pretečeš v eni sami sapi.
Pred dnevi so njihovega najpopularnejšega občana, Tisnikaija, koga drugega, povabili v Waršavo. Na razstavo v nekdanjo vladarsko palačo.
»Madona, ja kgj pa naj oblečem,« je vprašal za svet prijatelje. »Mica ne bo mogla zraven, bi se lahko zapletla... A, kaj pa tam pijejo?«
»Narod je kot marva. Če nima vodje, je ubog. Zato si vedno poišče vodjo in za
LE NAPREJ, GORENJE
gorenje iz Titovega Velenja je konec prejšnjega tedna zaprlo vrata »hišnega sejma«, letos je bil 13. na katerem vsako leto pokažejo, kaj so dosegli in povedo, kakšni so njihovi načrti.
Kdor je imel priložnost ogledati si letošnji sejem, je bil lahko prijetno presenečen. Občutek je imel, da je nekje v zahodni Evropi. Da, z enim stavkom je vse povedano. Pri nas so nekateri, ki so nehali graditi gradove v oblakih, ampak delajo
stvari, kijih potrebujejo ljudje — pri nas in v tujini.
Na sejmu smo lahko videli najnovejšo ponudbo gospodinjskih strojev. Na primer pralne stroje, ki jih krmilijo mikroprocesorji, ne več mehanski programatorji. Toda to je bolj pogled v prihodnost, morda bolj zanimivost, kajti tudi vrsta pralnih strojev, kijih še krmilijo mehanski programatorji, je v bistvu povsem sodobna po mnogih drugih prvinah, predvsem v zahtevi po var-
čevanju energije. Na izbiro so posebni programi, centrifuge z visokimi obrati (do 1000 obratov na minuto), ki iz perila iztisne še polovico vode, ki je ostala po centrifugiranju s klasičnimi stroji. To pa pomeni krgjše sušenje, pa naj bo v sušilnih strojih ali na radiatorjih — torej spet prihranek energije.
Prihranek energije prinaša tudi naslednja Gorenjeva novost: mikrovalovne pečice, ki so se letos prvič pojavile, ob njih pa še široka pa-
leta vgradnih pečic.
Od kod ta poplava novosti, smo vprašali člana KPO Gorenja dr. Jožeta Zagožna. Nekoliko skrivnostno se je nasmehnil: »Ja, če hočeš izvažati...« Skratka, svet je pripravljen kupiti samo stvari, ki dosegajo njihove standarde. Po grafikonih, ki smo jih lahko videli na sejmu, in kot nam je pojasnil tudi podpredsednik KPO Marjan Kržič, je Gorenje ta trenutek po mnogih kazalcih (nenazadnje tudi po tem,
njim drvi kamorkoli proti komurkoli in tudi proti - sebi!«
(M. Meštrov, upokojenec)
Pred časom so v Slovenj Gradcu nenadoma ugotovili, da oni sicer irngio Tisnikarja, njegovih del pa ne, ker jih tudi sam nima več. Razdal jih je mož, prodali so jih drugi. Stopili so skupjg in rekli, Joža kot Joža, drugi njegove marke, on pa še kar v bloku. Pregovorili so ga, da ngj jim proda tri dela. Denarja mu niso dali. Odnesli so ga naravnost h gradbenemu podjetju. Poiskali so ustrezno mesto, toda Joža ni bil z nobenim zadovoljen, kje naj bi stala hiša. Njegova hiša. Končno si je zbral svoj prostor - ob bolnišnici.
»Tu sem se vedno počutil kot doma, Mica ima trgovino pred nosom, pa tudi do oštarije ni daleč.«
In je bilo vse dogovorjeno in vsi so bili zadovoljni. Razen mene. Ko sem se vrnil na trg k avtomobilu, je bil na njem listek za mandatno kazen. In kgj naj bi zdaj spet naredil narobe?
»Po novem lahko parkirate avtomobil na trgu samo dve uri, da lahko pridejo tudi drugi na vrsto,« me poduči prodajalka v lokalu. »Vaš avtomobil pa je bil tu ves dopoldan. Predolgo ste v mestu...«
Janez Sever
koliko energije porabijo njihovi pralni stroji in pečice v primerjavi z izdelki drugih proizvajalcev) nekje na sredi. Pot naprej vidi Gorenje samo v dvigu kakovosti, dohitevanju evropskih in svetovnih dosežkov.
Za skrivnostjo prodora v svet pa se seveda skrivajo tudi drugačne ugotovitve. Kot nam je povedal Marjan Kržič, so pri Gorenju ugotovili, da v Jugoslaviji ni mogoče računati na dvig življenjske ravni, zato so enostavno prisiljeni »štartati« na izvoz. Tukaj vidijo še velike možnosti, kajti njihovi deleži na zahodnoevropskih trgih dosegajo približno 2 do 3 odstotke. Če si dober, ni nobene ovire, da delež ne bi dosegel na primer 4 odstotke. To pa pomeni 100-od-stotno zvišanje proizvodnje in izvoza. Res pa je, da če pogledamo ožji sektor trga, tam Gorenje dosega marsi-lye že 15 odstotkov, pri vgradnih pečicah na primer v ZR Nemčiji pa celo precej več. Večanje izvoza je torej mogoče, hkrati pa odvisno predvsem od dviga kakovosti. Da bi jo dosegli, v Gorenju dajejo vedno več za razvoj. Vključili so se tudi v slovenski »razvojni dinar« s štirimi projekti.
Tehnološko izpopolnjevanje je ponavadi povezano z odpuščanjem odvečne delovne sile. To je pri nas zdaj aktualna tema, zato smo se pozanimali, kakšno strategijo bo Gorenje ubralo na tem področju. Dobili smo odgovor, da vidijo rešitev v tem da delavcev, ki odhajajo po svoji želji, ne bodo nadomeščali z novimi. Ker letna fluktuacija predstavlja 5 do 6 odstotkov, to pomeni, da bi se za toliko odslej zmanjševalo število zaposlenih vsako leto — ne da bi morali nasilno koga metati iz kolektiva.
Po vsem tem se zdi Gorenje počitek za utrujeno jugoslovansko dušo, ki ne more več verjeti, da se je kdo pripravljen tako bojevati za svoj boljši jutri...
Jože Vilfan
LJUDJE MED UUDMI
Ljubljana, 4. novembra 1988
Delavska enotnost
Na obisku v občini Laško
VES CAS MISLIMO NA LJUDI IN NJIHOVO ŽIVLJENJSKO RAVEN
•
e
U
P
u
n
»Prebivalci laške občine so trezno spremljali 17. sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Zakaj, sprašujete? Ker naši podatki kažejo, da je prodaja piva v teh dneh nekoliko usahnila!« je med našim obiskom v občini Laško malo za šalo, malo zares povedal Marjan Zor, ki se mu je za časa Leskovška reklo perso-nalc, po zdajšnji »nomenklaturi poklicev« pa je vodja sektorja pravne varnosti in kadrovanja v tamkajšnji Pivovarni. Da je bilo razpoloženje v tistem koncu mirno in delovno, smo se na lastne oči spotoma prepričali že sami. Prepričali pa so nas tudi podatki, s katerimi nam je uvodoma postregel predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Slavko Spiler, ki je do letošnjega 1. maja v Timu vodil službo požarne varnosti in zavarovanja, potem pa »po sili razmer« zajadral v profesionalno politiko. »Pa ne zato, ker sem po poklicu gasilski tehnik, temveč zato, ker je šel prejšnji predsednik pač v pokoj...«
»Kar zadeva rezultate poslovanja v celjski regiji in nasploh v republiki, je iz podatkov resda razvidno, daje gospodarstvo naše občine doseglo nekoliko nižje stopnje rasti posameznih ekonomskih kategorij, velikemu upadu akumulativne in reproduktivne sposobnosti navkljub pa sta indeksa obeh večja kot v regiji in republiki; fizični obseg industrijske proizvodnje se je v šestih mesecih letošnjega leta povečal za 1,7 odstotka, medtem ko se je njegova rast v regiji znižala za 3,9, v republiki pa celo za 4,5 odstotka,« Špilar kratko in je-
drnato komentira zajeten »Špeh« materialov komiteja za družbeno planiranje in razvoj občine Laško, nato pa postreže še z nekaterimi podrobnostmi. »Najbolj se je povečal obseg proizvodnje sredstev za delo, in sicer za 60,8%, proizvodnja blaga za porabo je zrasla za 0,2%, obseg proizvodnje reprodukcijskega materiala pa je ostal na lanski ravni. Ob tako povečanem obsegu proizvodnje so se zaloge končnih izdelkov do polletja zmanjšale za 12,2%.
V kmetijstvu smo v prvih šestih mesecih dosegli ugoden obseg fizične proizvod-
nje, ki je po podatkih Kmetijske zadruge Laško v Temeljni zadružni organizaciji zrastel za 15%, v tozdu PPM pa za 10%; v TZO so »znesli« za 48% več jajc in spitali za 19% več mladega goveda in za 18% več prašičev, v PPM pa je proizvodnja na kunčji farmi večja za 25, pri predelavi pa za 15%. v klavnici so napravili za 11% manj.«
Kaj pa izvoz, paradna disciplina naših ekonomskih
Slavko Špiler
Paradni konji laske občine					
Tri največje organizacije združenega dela v laški občini - Papirnica Radeče, TIM in					
Pivovarna - ki zaposlujejo okoli 3.000 od 6.100 zaposlenih, so v				prvem polletju	
ustvarile 62,4 odstotka celotnega prihodka gospodarstva občine in 64,4% dohodka. Po					
podatkih, ki smo jih dobili na komiteju za družbeno planiranje in razvoj, pa se je					
nesporno znižal njihov delež v ustvarjenih sredstvih za akumulacijo in sicer na 69,9%;					
od tega so kar polovico akumulacije ustvarili laški pivovarji. Sicer pa poglejmo					
številke, ki so gotovo najbolj zgovorne:					
Celotni prihodek	43,471.053	235	30,352.126	263	25,140.427	264
Porabljen sredstva	33,144.499	253	23,880.233	272	18,364.085	280
- amortizacija	4,675.666	196	1,062.785	214	1,595.480	233
Dohodek	10,326.553	191	6,471.893	235	6,776.342	229
Čisti dohodek	6,911.966	187	4,244.933	251	5,373.927	244
- BOD	5,882.332	300	3,680.811	303	2,859.402	295
Akumulacija	590.737	40	302.973	96	2,218.000	211
Sred. za reprodukc.	4,283.737	129	1,196.319	.167	3,514.059	222
Zaposleni (k. m.)	1037	104	875	99	581	102
CP/PS	131,2	93	127,1	97	136,9	94
Stop. ak. spos.	1,3	16	1,9	51	10,9	79
Stop. reproduk. sp.	9,6	52	7,5	80	17,3	83
Doh./deh	10.094	184	7.430	240	11.724	224
0 NOD/del./mes.	563.290	255	412.351	253	474.969	235
					
Dohodek in njegova delitev					
		GOSPODARSTVO	Ind. NEGOSPODARSTVO		
		v 000 din	Ind.	regije	v 000 din	Ind.
1. CELOTNI PRIHODEK		158,648.984	251,3	266	6,949.206	244,4
2. PORABUENA SREDSTVA		122,048.807	268,8	263	1,687.346	223,9
- amortizacija		9,933.996	211,5	215	179.825	119,3
3. DOHODEK		36,615.348	206,6	273	5,261.853	251,7
4. USTVARJENI ČISTI DOH.		26,605.715	223,8	292	4,548.859	285,8
5. Del doh. in čist. doh.					
- za skupne in splošne potr.		11,951.753	248,3	270	1,996.518	259,2
6. Del ČD za:					
OD bruto		23,951.901	297,8	301	4,217.345	289,6
- za skupno porabo del.		1,496.001	200,7	313	207.768	254,7
- poslovni sklad + RMOD		3,293.335	113,2	204	86.794	369,3
- rezervni skl. in kritje izgub		1,158.285	199,3	198	74.249	246,1
7. IZGUBA		3,454.143	876,8	132	-	
8. AKUMULACIJA		4,451.628	127,5	224	161.050	300,1
9. Sred. za reprodukcijo		12,522.612	174,4	222	316.391	154,8
10. ZAPOSLENI		5098	100,7	100	785	98,9
11. Celotni prih./por. sred.		130,0	93,5	101(129,7)	411,8		109,2
12. Stop. akumul. sposob.		3,4	56,7	100(3,0)	1,5	130,7
13. Stop. reprod. sposob.		9,7	78,9	97(6,7)	2.9	86,7
14. Dohodek/zaposl.		7.198	205,8	272(8390)	6.887		256,7
15. Čisti OD/del. mesečno (v din)		454.166	246,8	236(461.899)522.908		237,8
-					
odnosov s tujino? »Kljub nekaterim spremembam tečajne politike in majske devalvacije dinarja se dohodkovna privlačnost izvoza v polletju ni bistveno spremenila. Pozitivni učinki devalvacije so bili namreč skoraj takoj izničeni z visokimi podražitvami, za nameček pa so na račune naših ozdov izvozne stimualcije prihajale z veliko zamudo,« pripoveduje naš sogovornik in to razmišljanje sklene s podatkom:
»V prvi polovici letošnjega leta seje izvoz povečal za 9,1 odstotka, uvoz pa za 51,1. Iz tega sledi, da se je pokritost uvoza z izvozom tako zmanjšala, da je znašala le 71,7% (indeks 72) - na konvertibilnem področju 94,7% (indeks 78), na klirinškem pa le 2,4%.« Ko smo že pri negativnih gibanjih, moramo zapisati še podatek iz gostinstva in turizma, ki pravi: »v prvem polletju letošnjega leta smo zabeležili upad števila gostov in nočitev, nekoliko pa se je zmanjšalo tudi število nočitev na gosta.«
Bodo službe za brezposelne?
V občini Laško je bilo konec junija zaposlenih 6.111 delavcev, od tega 5.243 v gospodarstvu in 868 v negospodarstvu. Po podatkih iz
Branko MešI
periodičnih obračunov, ki zajemajo le ozde s sedežen^ v njihovi občini, se je v gospodarstvu na novo zaposlilo 35 delavcev (+0,7%), v negospodarstvu pa jih je 8 manj (-1,0%). Po podatkih Skupnosti za zaposlovanje je ob polletju iskalo službo 164 ljudi (+14,7%), med njimi 38% mlajših od 26 let, in 31% težje zaposljivih; 11 upravičencev je prejemalo denarno nadomestilo, trije pa denarno pomoč.
Se brezposelnim Laščanom vremena jasnijo? Morda bodo na to vprašanje odgovorili številke o »razširitvi materialne osnove dela«. V letošnjem prvem polletju so vlagatelji v občini porabili za vlaganja 10,503.866 tisoč dinarjev ali za 150,7 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Po stanju 30. junija so v občini zidali 33 objektov: 24 so se lotili že v prejšnjih letih, devet pa so jih začeli zidati letos spomladi.
Gospodarstvo občine je v prvem polletju ustvarilo za 151,3 odstotka več celotnega prihodka kot v enakem obdobju lani. Ob tem pa je ustvarjeni dohodek porasel le za 106,6%, ustvaijeni čisti dohodek pa za 123,8. Podatki kažejo, da narašča težnja po zviševanju deleža prihodkov, ustvarjenih na tujem trgu, saj je ta znašal 9,48% (indeks 129). »Cifre« pod rubriko dohodek in njegova delitev objavljamo v posebnem okviru. Za popolnejše poročilo pa moramo vendarle povedati še dva ali tri stavke o izgubah, pred katerimi tudi tu niso imuni. Ob polletju so jih nabrali za 3,454.143 tisoč (indeks 877), najbolj rdeče številke pa so se pojavile pri t. i. sistemskem izgubarju - Železniškem gospodarstvu, tozd za promet Zidani most - za 3,247.491 dinarjev (beri: 94% vse občinske izgube!). V minusu sta bila še Rudnik (188.959 tisoč dinarjev) in ROD Radeče (17.693 tisoč dinarjev). Z nizko stopnjo akumulativnosti je poslovalo še devet organizacij združenega dela.
Skratka: rezultati gospodarjenja, doseženi v prvem
Marjan Zor
polletju letošnjega leta, kažejo, da se nekatera negah' na gibanja iz lanskega let nadaljujejo in odseva) predvsem v razmerorn slabšem finančnem poloz ju. Fizični pokazatelji so raz-
tri i nj
sl
in
v
u<
2r
te
gc
Ve
Pr
Ve
že
tie
de
P
P
os
Pc
ce
ni
ra
ni
za
bi
Ije
v
Ot
šb
de
] jJUPJE MED UUPMI
Ljubljana, 4. novembra 1988
Delavska enotnost 9

Kljub vsemu
Imamo se kar v redu
p *Vsako jutro, ko se zbudim, se najprej pretegnem, še pikrat zazeham, nato pa pogledam navzdol proti Savinji £ se ponižno pokrižam, rekoč: ,Hvala bogu, da imamo nvovarno! Tako je govoril naš kolega Jure Krašovec, upokojeni novinar Novega tednika in »novi« podpredsednik občinske konference SZDL Laško, »po srcu zadolžen« kulturnejše življenje tukajnjih občanov. »Prav zaradi Pivovarne je naša dramska skupina ena boljših v širši nkolici, smo pokrovitelji godbe na pihala... nenazadnje Pa bomo levji delež vložili tudi v novi kulturni dom,« je na kratko zraportiral »svoj«, s strani Pivovarne podprt Politični program.
*Ko smo že pri kulturi, najbrž ne bo odveč, če poudarimo, da smo tudi za var-stv0 okolja doslej že veliko naredili,« je nato prišla do besede Fanika Wiegele, ki u°t tajnica samoupravnih Organov skrbi tudi za infor-Piiranje.« Poleg precejšnjih
vlaganj v primarno kanalizacijo mesta Laško v Pivovarni zbiramo in sušimo .odpadni' pivski kvas, ki ga pridelamo od 300 do 400 ton na leto, 90 odstotkov ga pošljemo čez mejo. Včasih smo ga spuščali v kanalizacijo...« Hm, bolje čez mejo kot v ka-
Pregled prodaje piva vseh jugoslovanskih pivovarn			(v hi)
	1985	1986	1987
4. Beograd	1,046.826	1,206.346	1,199.385
2. Svetozarevo	355.405	376.725	380.534
3. Zaječar	252.169	302.484	317.833
J. Niš	176.175	195.365	200.057
Ji. Valjevo	237.755	281.263	296.518
J>. Pec	265.141	271.925	291.744
__7. Zrenjanin	240.217	236.620	256.811
8. Apatin	767.305	837.473	817.534
J9. Bečej	131.621	132.254	159.392
10. Pančevo	231.689	244.835	250.989
11. Čelarevo	200.327	221.629	288.018
14 Vršac	81.450	100.166	115.799
JJ/agreb	709.393	717.559	656.511
Karlovac	705.033	776.452	821.073
15; Daruvar	104.247	116.813	108.555
^0- Split	256.861	275.743	271.068
17; Osijek	272.085	290.295	343.228
18. Koprivnica	156.424	169.960	178.885
Ji. Buzet	171.079	183.157	171.204
20- Ljubljana	803.905	914.886	944.451
2L Laško	917.650	1,162.326	1,127.376
^2- Sarajevo	335.161	376.979	450.288
^3- Banja Luka	633.746	610.432	668.489
25. Skopje	393.904	443.373	477.115
26- Prilep	180.411	177.860	157.309
27; Bitola	148.469	131.329	120.817
Nikšič	512.306	600.272	653.542
Vir: Bilten - Poslovno združenje industrije piva i slada Beograd			
nalizacijo, glasno pomislimo. »Gotovo,« jena »priznanje« čakala Fanika, nato pa brž postregla še s temle podatkom: »Tudi vsa pralna sredstva pred spuščanjem v kanalizacijo že nekaj časa nevtraliziramo s C02, s čimer ohranjamo kolikor toliko svež zrak.
Še to bi rekla: poleg povečanja zmogljivosti varjenja in polnjenja, ukrepov za varstvo okolja, varčevanja z energijo in izpolnjevanje drugih nalog, ki smo si jih naložili, se dobro zavedamo, da moramo vlagati tudi v naš kraj. Nadaljevala bi Juretovo misel: nadaljevati in ustvarjati moramo možnosti, da se bodo naši delavci in krajani sploh počutili dobro, in če naj bom bolj .politična' - še bolj ustvarjalno prispevali svoj delež za naš boljši jutri.«
PA ŠE TO: v Pivovarni Laško je zaposlenih okoli 600 ljudi; povprečno zaslužijo 565.804 dinarjev na mesec; im^jo 37 štipendistov, med njimi 8 na visokih, 29 pa na drugih šolah. Na morju imajo 4 garsonjere, počitniški dom za 45 oseb in 4 prikolice; na Kopah imajo 2 brunarici za 18 ljudi, v Ča-teških Toplicah pa 3 počitniška hišice. Stanovanjska problematika je v glavnem rešena: manjka sicer kakšna sobica, so pa vsi pod streho.
! n1ar°ma ugodni, saj se ohra-skp p02lt'vna rast industrij-in ; Proizvodnje, kmetijstva j v zvoza. (Zal tega ni čutiti 1 u<Sv,l1?,treznih nominalnih Znis jh.) Občutno se je rer.^ jSala akumulativna in StvL0 votivna sposobnost Vp20darstv£l> četudi je še Pub?i5unad reg«511™ in re-Večiu lm Povprečjem; požene? Se kratkoročna zadol-■ ozdov> občasno pa d^jo ^o tudi težave s pro-
fiOhS?d ne ffre’
POl*ekodpale
osJatervencijski ukrepi so n0r , 0mejili zlasti osebno ceriau0’ ^ar se j0 ^ visokih Hib I!1 odrazilo v padcu real-ram seb>nih dohodkov. Motri liiPjr reči> da so poslovod-v delovnih organi-bro^i ?.’Povišicami‘kardo-lienioi •dlli naraščajočim živ-V niklm stroškom,« se je občir,g?Vor vpletel sekretar škn o ega sveta ZSS Lada ,irarik0 Mešl in dodal, zavoljo tega ni prihajalo
do ekscesnih primerov, v obliki štrajkov, »čeprav so se ponekod pojavljale zahteve po sklicu izrednih zborov«. Nato je odločno nadaljeval: »Seveda pa to ne pomeni, da smo zadovoljni s stanjem, kakršno je. Nasprotno, ves čas mislimo na ljudi in na njihovo življenjsko raven, zato se povsod vlečemo za sklepe in stališča spomladanske razšiijene seje republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije.« Kako to počnejo, je zgovorno pričal zajeten kup zapisnikov, ki jih je ob tej priložnosti položil na mizo. »Podrobnosti« bi bilo za tale zapis veliko preveč, vsaj ti dve pa kaže omeniti: proti povišanju stanarin niso mogli, so pa dosegli, da se vs^j do konca leta ne bodo spremenile, in da v sisih družbenih dejavnosti odslej ni presežkov, kar zgovorno dokazuje, kako so se lotili razbremenjevanja gospodarstva.
Damjan Križnik, slike: Sašo Bernardi Fanika Wiegele
Detajl iz Radeč
»Papirnica« Radeče
Skok čez /eno/ petletko
»Obstala in živela bodo tista podjetja, ki bodo proizvodno tehnološko sledila razvoju razvitega sveta in ki bodo poslovno učinkovita tako na domačem kot tudi na tujem trgu« je v Radeški papirničar, glasilo delovnega kolektiva Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče zapisal njihov glavni direktor Janez Zahrastnik, nato pa se vprašal: »Kako zagotoviti trdnost našega podjetja, kaj moramo storiti, da bomo šli s hitrejšimi koraki naprej?«
Kgj so se dogovorili?
•	Da bodo utrdili in razvili svojo proizvodnjo posebnih vrst papirjev in kartonov:
•	da bodo tako razvili tudi proizvodnjo vrednostnih in zaščitnih papiijev, h katerim zdaj dodgjo tudi izdelovanje vrednostnih kartic,
• posodobili in bodo proizvodnjo flonu.
razširili v Mu-
S tem naj bi v dveh letih
dosegli tisto, kar bi lahko v »normalnih« razmerah razvili šele v šestih ali sedmih letih. Skratka: v svojem razvoju bodo preskočili pet let.
»To, kar ste prebrali, povsem drži; za vašo popolnejšo obveščenost naj dodam le še to, da z načrtovanimi deli ne zamujamo,« nam je povedal predsednik konference OO ZS Marjan Zupančič in nas popeljal skozi tovarno, ki je bila resnično bolj podobna kakšni betonarni kot pa papirnici. Na vsakem ko-
Lani so radeški papirničarji prijavili 16 inovacij. Dve med njimi je ob občinskem prazniku na slavnostni seji vseh zborov razglasila občinska raziskovalna skupnost Laško. Zakaj?
Darko Rešeta in Alojz Novak sta naredila »pomembno konstrukcijsko spremembo na čepih vodilnih valjev PS IV in izbrala ustreznejše ležaje, s čimer sta zmanjšala zastoje na tem papirnem stroju in 'prihranila’ za 13.728.984 dinarjev.«
Napravo za navijanje silikonskega traku so izpopolnili Slavko Volf, Maks Škoda in Franc Kranjc. Izmislili so si navijalno napravo za odpadni silikonski U-ak, ki so ga prej sežigali, odslej pa ga prodajajo Tosami in Sladkogorski. Samo lani so ga prodali več kot devet milijonov metrov ali za 91,345.00 dinarjev.
Marjan Zupančič
raku stroji, ki »širijo kapacitete«. Kaj bo pa z ljudmi, ki utegnejo postati žrtve teh novih posodobitev?
»Ciljate na Vevče? Pri nas smo že pred temi dogodki sklicali posebno konferenco, na kateri smo razpravljali o morebitnih tehnoloških presežkih. Namen je bil jasen: do presežkov bo najbrž prišlo, vendar na cesti ne sme ostati nihče. In tako tudi bo!«
Z novinarskega popotovanja po Srbiji in Kosovu (2)
O TREH KOSOVSKIH RESNICAH
blemi, da pa je politika vseh sedem let uspela samo preprečevati demonstracije oziroma najbolj vidna dejanja kontrarevolucionarjev. Zato ti danes delujejo drugače, večinoma v ilegali, ciljev pa niso spremenili in še naprej hočejo etnično čisto Kosovo in kosovsko republiko. Njihov cilj pa ni le sprememba ureditve na Kosovu in v Sr-
Odgovor na paradno vprašanje slovenskim novinarjem, kako da sta za nas sploh mogoči dve resnici o položaju na Kosovu, si res ni treba izmišljati, je pa za njegovo dojemanje potrebna sposobnost razmišljanja, ki presega uradno politično oceno, izoblikovano v srbski politiki. Daje teh resnic več, se lahko vsakdo prepriča tudi iz dnevnikov Rilindija in Je-dinstvo, ki izhajata v Prištini. Obe glasili namreč različno poročata o dogodkih in objavljata še bolj različne komentarje. Srbski in kosovski politiki nam niso odgovorili na vprašanje, zakaj je tako, dejali so le, da obe uredništvi delujeta po programu ZKJ. Nam pa se je zdelo, da Jedinstvo piše o eni resnici, Rilindja o drugi, da je torej eno uredništvo v službi ene, drugo pa druge dnevne politike.
Z vprašanjem več resnic je povezano še vedno prevladujoče mnenje, ki smo ga slišali na vseh pogovorih v Srbiji, da Slovenci premalo poznajo resnične razmere na Kosovu. Ne vem koliko teh, ki to nenehno pripovedujejo, ve, da večina Slovencev razume srbski in hrvaški jezik, da torej lahko spremljajo na drugi mreži oddaje beograjske televizije ih drugih postaj. Ne vedo niti tega, da v Sloveniji kupimo v pri-meijavi s slovenskimi časniki še enkrat toliko časopisov iz Beograda in Zagreba. Kaže, da je mnenje o neinformiranosti slovenske javnosti takšno zato, ker da vidimo več in drugače nekatera dejstva, da ne vidimo pravih ukrepov in zagotovil, ki naj bi rešili kosovsko krizo. Slovencem zato očitajo, da kosovskega problema ne obču-
goslovanski pokrajini, se mi zdi, da so vsaj tri resnice, ki so med seboj ekstremno neusklajene. Najprej sprejemamo argumente zatiranega in vedno bolj manjšinskega srbskega in črnogorskega naroda, torej tisto, kar so njegovi predstavniki v obiki protesta in zahtev povedali na mnogih sestankih, mitingih in zaradi česar se izseljujejo iz pokrajine, koder so živeli stoletja.
Trifunovič meni, da je pač z ustavnimi spremembami treba pokrajinam odvzeti državne funkcije, ki so jih dobili leta 1974.
Druga resnica
tirno enako kot Srbi, ker pač
na Kosovu ni ognjišč naših prednikov.
Prva resnica
Po vsem^kar smo videli in slišali v tej najbolj južni ju-
Bogdan Trifunovič, predsednik RK SZDL Srbije meni, da je kosovsko vprašanje za Srbijo najtežje, ker dodatno otežuje reševanje vseh drugih perečih vprašanj v Srbiji. V zadnjih dvajsetih letih se je s Kosova izselilo 200.000 Srbov in Črnogorcev, po letu 1981 pa 30.000. Ob Kragujevcu, Kraljevu, Smederevu so nastala nova mesta, ki jih tvorijo pregnanci s Kosova. Predsednik srbske fronte organizacije zato meni, da v južni srbski pokrajini za državljane ni nobene pravne varnosti, vsaj oblast ni sposobna reševati niti najosnovnejših človeških vprašanj. Srbska politika zato postavlja v ospredje varstvo državljanjskih pravic, zlasti pravic žensk in otrok, kar je pač posledica politične ocene, da Albanci (albanski iredentisti, sepera-tisti, kontrarevolucionaiji) uveljavljajo genocid nad Srbi in Črnogorci. V ospredju zahtev in ukrepov srbske politike je zato bojda sprememba srbske ustave, ki naj bi omogočila vsaj najmanjši pravni red in povrnitev zaupanja državljanov v oblast. Težko je na kratko razložiti srž sprememb srbske ustave, ki ngj bi vse to omogočila, najpomembnejše je, da bodo v pristojnosti republike ljudska obramba, državna varnost, mednarodna politika, pravosodje. Vsak državljan se bo v zvezi s svojimi pravicami v zadnji fazi smel obrniti na republiške pravosodne organe. Bogdan
Druga resnica, ki jo prav tako poznamo, a je v zadnjem obdobju politično najbolj vprašljiva, je ocena in politika uradno izvoljenih (vendar premalo legitimnih) organov oblasti na Kosovu.
Remzi Kolgeci, politik novega kova iz vrst Albancev, ki je sedaj predsednik predsedstva kosovske pokrajine, torej prvi človek v avtonomni pokrajini, je najbolj prepričljivo orisal položaj in s tem možnosti za uspeh političnih in oblastnih organov, ko je dejal, da je Kosovo nepredvidljivo in da ni mogoče napovedati dogodkov niti za dan vnaprej. Po njegovem mnenju (to je tudi uradna ocena, izoblikovana na najvišjih organih pokraji-
biji, temveč v vsej Jugoslaviji. Nam, slovenskim novinarjem, se zato ni zdelo nenavadno, da šiptarji kupujejo zemljo na slovensko-av-strijski meji, verjetno tako konkretno kažejo na končni cilj svojega nacionalnega gibanja, ki ne more zagotoviti prihodnosti albanskemu narodu, tudi če si vzamejo vso tako imenovano Veliko Albanijo. Kolgeci je ocenil, da je uradna kosovska oblast ob pomoči Jugoslavije in ob premajhnem usklajevanju s Srbijo uspela le gasiti požare, ki. so tu in tam vztleli. Meni, da je ZK Kosova izgu-
Legitimnosti jim ne jemlje samo črnogorsko in srbsko prebivalstvo, ki jih v bistvu ne priznava, temveč tudi večinski albanski narod, ki z ignoranco spremlja delo organov oblasti. Zdi se, kot da so organi oblasti, politični forumi, 110.000 članov ZK, namenjeni sami sebi in so v bistvu razrešeni svojih funkcij, čeprav še naprej uživajo insignije oblasti.
ne), še naprej deluje nacionalistično in seperatistično gibanje. Vzroke za to gibanje, ki se je izkazalo s kontrarevolucijo leta 1981, je še isto leto ocenil CK ZKJ in te ocene veljajo tudi danes. Kolgeci meni, da bi analiza vzrokov za sedanjo eskalacijo albanskega šovinizma in iredentizma pokazale, da od leta 1981 ni bilo narejenega nič, da so nerešeni vsi pro-
Izjemavseh izjem, izjema brez konkurence
Zasebna delovna organizacija »Brača Karič« je podjetje, ki je v vseh pogledih izjemno za Kosovo, v mnogočem pa tudi za Jugoslavijo. Imena ni dobilo po narodnih herojih, temveč po živečih ustanoviteljih, lastnikih in poslovodjih. Podjetje ni registrirano po naših zakonih, posluje pa z vednostjo pokrajinskih in zlasti zveznih upravnih organov. Bratje Karič računajo, da bodo potem, ko bo zakon o združenem delu nadomeščen z novimi podjetniškimi zakoni, lahko registrirali podjetje, njegovo interno banko in predstavništvo v tujini.
Delavce, ki zaslužijo več kot trikrat toliko kot delavci v drugih ozdih v Peči in na Kosovu, sprejemajo na delo z javnim razpisom. Najprej venem dnevu preskusijo, ali je delavec sposoben za delo (številni diplomanti usmerjenih šol ne znajo stroja niti priključiti), potem z delavcem sklenejo delovno razmerje za 9 mesecev. V tem času ugotovijo, ali je delavec kot človek primeren za podjetje. Delavca plačujejo toliko, kot računajo, da je treba, da bo brez besed delal to, kar od njega pričakujejo.
Sindikat v »Brača Karič« dela, in sicer tako, da delavcem deli moko, olje, sladkor, kurjavo, knjige za osnovnošolske otroke, brezobrestna posojila za stanovanja, organizira delo pri zidavi hiš, plačuje pogrebne stroške in drugo. Delavcu, ki ne dela, dajo Imjižico, sodišč združenega dela ne marajo, ker varujejo slabe delavce. V podjetju ni nobenih bolniških izostankov in (še) ni delovnih invalidov.
Delovni čas se začne ob 6.30. V osemurnem delavniku so trije odmori po deset minut, z resno glasbo (za kajenje) in glavni tridesetminutni odmor za malico. Planirali so, da bodo dejansko delali sedem ur na dan, dose-
gli pa so 6.47 ure, ker pač vsega ni mogoče organizirati.
Bogoljub Karič, ki vodi to zasebno podjetje, noče nikomur izdati narodnostne sestave delavcev. Pravi, da v podjetju ni nobenih mednacionalnih sporov in incidentov. Delavci, ki bi hoteli na miting v Kosovo Polje, bi morali izostanek nadoknaditi prvo soboto, zato delavci iz »Brače Karič« ne hodijo na mitinge.
Tovarna Bratov Karič je podobno kot koncentracijsko taborišče,ograjena s štirimetrsko betonsko ograjo in bodečo žico. Kupila je orožje za varnostno službo in ukazala, naj strelja na vsakega, ki poskuša vdreti na območje tovarne. Bogoljub Karič je prepričan, da je njegovo podjetje kamen spotike za iredentiste, ker v njem v slogi delajo in živijo Albanci, Srbi in Črnogorci. Zato so številni perfidni pritiski nanj in na njegove, zato so mu kamenjali hišo, in kot je objavil jugoslovanski tisk, so prejšnji teden tudi streljali na objekte v tovarni.
Bratje Karič so svoje podjetje, ki zdaj zaposluje 320 delavcev (večinoma v Peči) razvili v desetih letih, kljub nenaklonjenosti občinske politike. Imajo šestnajst proizvodnih mest in devetindvajset predstavništev v Jugoslaviji ter eno v Moskvi. Zanje dela 400 kooperantov z 2.500 delavci. Organizirali so mednarodni simpozij o neizkoriščenih zmogljivostih v družbenem sektorju industrije. Na njem so ugotovili, da je za 80 milijard dolarjev industrijske opreme slabo izkoriščene in da bi, se položaj v Jugoslaviji hitro izboljšal, če bi deset odstotkov te opreme delalo za drobno,tudi zasebno gospodarstvo in če bi zasebnikom omogočil odkup te neizkoriščene opreme. Državljani Jugoslavije imajo namreč za 14 milijard dolarjev prihrankov v bankah, vsaj toliko pa še v slamaricah in nogavicah.
bila skoraj vse možnosti za delo, da nihče ne zmore dela z mladimi. Meni, da izseljevanje iz pokrajine ni zgolj politično niti zgolj ekonomsko. Ob 220.000 zaposlenih je 135.000 uradno prijavljenih iskalcev zaposlitve, in tudi če bi vsa nova delovna mesta rezervirali le za manjšinski narod, bi v desetih letih ne mogli zaposliti vseh Srbov in Črnogorcev. Iz pokrajine je odšlo tudi veliko Albancev, ki so si našli delo v Zahodni Evropi pa tudi v bolj razvitih predelih Jugoslavije. V Beogradu živi 70.000 Albancev, v Skopju menda 120.000 precej pa jih je tudi v Sloveniji, na Obali, v Zagrebu in drugod.
Remzi Kolgeci je povedal, da je na Kosovu vedno več tudi srbskega in črnogorskega nacionalizma. Ta se kaže tudi v geslih, kijih vidimo in slišimo na mitingih, vendar nismo uspeli razločiti in obsoditi tistih, ki niso sprejemljiva.
Molčeča resnica
Tako v Prištini kot v Peči so nas podučili, da pravo-
sodni organi in policija uspešno opravljajo svoje de-
lo, sodstvo je celo nadokna-
dilo vse zaostanke, ki so se kot repi vlekli za državnimi organi in ki so kazali na popolno odsotnost pravne države.
Če pogledamo v zrcalno sliko, vidimo, da se položaj slabša kljub poudarjanju prvin pravne države. Stvari se pač zaostrujejo zunaj vidnega kroga, ki ga lahko nadzira državna oblast. Gre, recimo, za izseljevanje iz pokrajine, ki poteka brez sodno overovljenih kupoprodajnih po-
godb o prodaji nepremičnin-Uradna oblast namreč zahteva predhodno najavo vseh namer za izselitev Srbov m Črnogorcev, ne pa za večinsko albansko prebivalstvo.
Tako pridemo do tretje resnice, ki nam bi jo lahko povedali molčeči Albanci, če bi jih pripravili do tega, da bi spregovorili. Gledano skozi prizmo srbske politike in tudi občutenj Srbov in Črnogorcev na Kosovu, so Albanci iredentisti, ki hočejo etično čisto Kosovo in njegovo vključitev v Veliko Albanijo. Uradna oblast na Kosovu govori o molčečih Albancih, ki premalo podpir^' jo organe oblasti ali jih sploh ne in o manjšinskem delu Albancev, ki se ilegalno ukvarja s kontrarevolucijo. Miki smo bili na Kosovu le na obisku, seveda ne morerno objektivno oceniti, kolik0 Albancev dejansko sodeluj6 z uradnimi organi oblasti m koliko z iredento. Zdi pa se, da ta ločnica niti ni bistvena, prej bi lahko rekli, da večinski albanski narod ne sprejema statusa, ki mu je zdaj odmerjen v zvezni državi južnih Slovanov. Zadnje javno objavljanje razprave o ustavnih spremembah pa kažejo, da so Albanci odločno tudi proti načrtovanim spremembam srbske ustave. Kaže, da Albanci (ali Šiptarji) iščejo svoj prostor pod soncem in ta ni v sedanji pokrajinski ureditvi Kosova, najmanj pa v matični državi Albancev. Je pa zanje v Jugoslaviji, kakršna je zdaj, več stvarnih možnosti ko1 kdajkoli v novejši balkanski zgodovini. Videli smo, da j6 brezpredmetno govorih o odstopih organov oblasti, ker so, ne glede na to, da niso razrešeni, pravzaprav brez moči, da kar koli naredijo.
Kako do nove oblasti
Remzi Kolgeci, prvi predstavnik teh kosovskih oblasti, meni, da bo izboljšanj6 današnjih nepredvidljivost1 omogočila trdnejša zveza z množicami Albancev in ve; likovbolj pazljivo delo s Srb1 in Črnogorci. Kaže, da bi lahko prišlo do prave velja; ve mnenje nekaterih vodij kosovskih Srbov, daje treba začeti graditi oblast povsem znova, iz pripadnikov albanskega in srbskega ter črnogorskega naroda. Zlasti Kosovo je v teh sedmih letih dokazalo vso neučinkovitost našega političnega sistema in osrednje vloge ZK in prav zato je Kosovo lahko poh-gon za iskanje formule za prenovo našega političnega sistema. Na Kosovu pa Je v bistvu treba dobiti nov6 vzvode in motive, navkljub tudi sejam CK, ki bodo v de; lo organov oblasti vključil) pripadnike vseh narodov, k> živijo v pokrajini in ki se b°' do v svojem in skupnem interesu pripravljeni zavzemati za legitimne predstavnik6 na oblasti, ki jo je treba zgraditi tudi od spodaj.
Politike v bazi namreč n6 morejo delati ljudje ali tribuni vsak zase, ti morajo dos6' či le soglasje o osrednja1 strateških ciljih, ki jih P°' stavljajo narodi in narodnosti in ki jih poosebljajo njihovi narodni voditelji. Nal' slabše je namreč to, kar je na Kosovu videti od leta 19M> pojavljalo pa se je že dolg3 desetletja: odnosi med ljudmi in narodi se razvijajo P6 logiki iz kamene dobe (ne1 fevdalizma), kdo bo kog3;
kdo je močnejši, ne pa, ka)
narodov
bo ljudi različnih vodilo naprej in kaj bo omogočilo vsaj minimalno s0Z'e je. Sama sprememba srbsK ustave pa tega ne more oz -
Franček Kavčič
o
rt
n
ž
ij
v
b'
D
v,
b
ci
it
ris
k«
V(
g;
T<
ee
za
S]
ht
oc
Pi
vi
g£
bc
bt
ro
Pc
Pc
k;
Ol
hf
kc
ra
ha
lo-
vc
i«:
vz
sa
Po sledeh dogovarjanja	u»^, <.	Delavska enotnost 11
Analiza mariborskega Inštituta za ekonomsko diagnozo in prognozo o tekočih gospodarskih gibanjih
ČAKANJE NA SISTEMSKE SPREMEMBE BI BILO USODNO
vplival na podražitve v naslednjih mesecih. Zato bi po mnenju dr. Savina morali povečati odkupno ceno pšenice, da bi z dodatno ponudbo pšenice amortizirali zmanjšano ponudbo koruze. Tudi država bo morala poseči z rezervami in odkupiti presežek živine, hkrati pa omogočiti selektivna posojila. iz primarne emisije za kmetijstvo tudi v letošnjem zadnjem trimesečju.
nižji od prirasta cen. Skratka, namesto nadaljnjega tiskanja denarja bi lahko gospodarstvu pomagali tako, da bi mu dali dodatno količino denarja tudi iz omejene denarne mase. Delež gospodarstva v razdelitvi dohodka pa se bo lahko povečal le, če bomo zmanjšali negospodarsko porabo. Dela socialne, politične in druge infrastrukture pa ni mogoče odpraviti brez hkratnega vla-
Mariborski Inštitut za ekonomsko diagnozo in progno-zo v zadnji številki biltena razčlenjuje gospodarske to-Jrove in ugotavlja, da bo letošnja inflacija od 160 do 180-odstotna. Ta nas je dobesedno prisilila, da smo nvignili nominalno sidro osebnih dohodkov, hitri ra-sti cen pa bomo morali Ostreno prilagoditi tudi tečaj dinarja. Če bo rast cen na drobno v naslednjih mesenih okoli 9 odstotkov mesečno, bo na primer dolar ob honcu leta vreden 4200 dinarjev, britanski funt 7050, nemška marka 2250 in italijanska lira 305 dinarjev.
Tridesetodstoten Padec realnih osebnih dohodkov
Ljudje mislimo, da na hi-tro rast cen pri nas vplivajo :	Predvsem vse večji stroški.
po oceni Inštituta pa cene Povečujejo tudi drugi dejavniki, na primer vse večje t l obremenitve družbenega i Rektorja gospodarstva, pri : | oerner prednjači zvezni pro-i račun, monopolne strukture , .v gospodarstvu, sistem reva-i lorizacije, nerešeno vpraša-’ nje notranjih dolgov, novi dolgovi, nesorazmerno večja obremenitev uvoza v pri-nrerjavi z izvoznimi premija-Plačilnobilančni prese-?ek na klirinškem področju n drugo. Po mnenju dr. Da-^0rJa Savina se bodo sedanja neugodna gibanja pora-De Prebivalstva še poglobila.
Pričakovati je, da se bodo realni osebni dohodki letos zmanjšali za 25 do 30 odstotkov. Zmanjšal naj bi se tudi promet v trgovini na drobno in sicer za okoli deset odstotkov. Povpraševanje prebivalstva po industrijskem blagu bo manjše, ker bodo ljudje porabili denar za hrano in fiksne gospodinjske stroške. Padec tega povpraševanja pa bo težko nadomestiti z večjim izvozom. Resje, na primer, daje zunanja likvidnost trenutno zadovoljiva in da devizno tržišče deluje brez ovir. Toda zanimanje za uvoz in povečanje proizvodnje za izvoz sta se zmanjšala tako zaradi domačih likvidnostnih težav kot tudi zaradi padanja domačega povpraševanja in proizvodnje. Velik del proizvodnje namreč z izvozno ceno ne more pokriti vgrajenih uvoznih stroškov, ker so obremenitve na uvozni strani večkrat večje od spodbud za izvoz.
V prvih osmih mesecih letos je bil obseg industrijske proizvodnje manjši za 1,3 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Do njenega padca je prišlo seveda zaradi dolgoročnih in kratkoročnih dejavnikov. Med slednjimi lahko omenimo slabo preskrbljenost z uvoženimi surovinami in reprodukcijskim materialom pa tudi nesmiselno politiko obrestnih mer. Med dolgoročne dejavnike padanja proizvodnje pa Inštitut uvrš-
ča večletno padanje naložbe v osnovna sredstva, kar neposredno in multiplikativno vpliva na dinamiko industrijske proizvodnje.
Zelo problematične so tudi razmere v kmetijstvu, saj bo zaradi suše 30 do 50 odstotkov manj koruze od načrtovane	proizvodnje.
Kmetje se seveda temu prilagajajo in tako pšenico kot koruzo skladiščijo, ker računajo na kasnejšo rast cen. Tropska vročina je prizadela tudi sojo, kije bo za 25 do 40 odstotkov manj od načrtovanih količin. Podobno je z oljkami. Tudi manjši pridelek jesenskega sadja bo
Razgaljena Metka
DVA VIDIKA ISTEGA SIROMAŠTVA
^elavci Metke, tekstilne tovarne in konfekcije v Celju, še vedno ne morejo dojeti, da so že z obema nogama - na ®®bnu. Pred tednom dni je potekel zakoniti rok za sana-vodstvo delovne organizacije pa še vedno trdi, da ltna vse vajeti v rokah in izsiljuje s svojim odstopom.
Skoraj tisoč milijard sta-jjh dinarjev novih posojil do •lonca leta bi naj po mnenju odstva rešilo to delovno organizacijo pred najhujšim.
°da ne banke in ne vodstvo ~ei]ske in šmarske občine ne (^Pajo več vodstvu Metke.
LK je ob pregledu zaključ-■"rga računa za lani, peri-_ ničnega računa za letos in ^ri Pregledu poslovanja pr-ih osmih mesecev letošnje-leta ugotovilo isto - izgu-, Sedemnajstega novem-a je iztekel 120-dnevni **> Po katerem je potrebno rv! ?a^onu o sanaciji izvesti p stopek za začetek stečaja. k .0dstv° obeh občin, Met-oh,lrna v Kozjem v šmarski n Ji111* en tozd> J6 oh prese-kni vi ugotovitvi SDK tara, u.^rePalo in imenovalo n ^ojno-sanacijski svet, ki lrW, bl P°magal vodstvu de-Vn ,ne organizacije. Toda tepStvo’ so<ieč po poročilu lnea SVeta, pobude ni spreje-VzV i Je Prepričano, da je za težave le pomanjka-ša denarja in rešitev cenej-Premostitvena posojila. je nzvojno-sanacijski ' svet Po trimesečnem delu in
napornem odkrivanju dejanskega stanja - v delovni organizaciji so le neradi odkrivali stvarne podatke - ugotovil, da so težave povsem drugje. Najprej so v vodenju, saj so strokovne službe banke ugotovile visoko vrednost zalog, majhno akumulativnost, majhen količnik obračanja zalog, šibko samofinanciranja in hudo zadolžitev na sivem trgu.
Gmotne razmere v tej delovni organizaciji so izredno težke. SDK je zadnje dni septembra blokirala tozdu Proizvodnja tkanin skoraj pol tretjo milijardo dinarjev, isti tozd pa dolguje še LB-Splošni banki Celje več kot milijardo 184 milijonov dinarjev. Tudi tozd v Kozjem se komaj otepa z dolgovi, ki zdaj znašajo že 574 milijonov, čeprav ima prav ta tozd najobetavnejši proizvodni program. Zaradi teh dejstev j« razumljiv hladen odnos bank do novih posojil in novih poroštev. Za odpravo blokade in poravnavo obveznosti bi bilo potrebno tozdu Proizvodnja tkanin zagotoviti pol četrto in do
konca letošnjega leta še več kot pet in pol milijarde dinarjev, tako da bi bil samo ta tozd dolžan dobrih devet milijard dinarjev.
V Celju mrzlično iščejo denar in strokovnjake. Tako razvojnemu svetu kot vodstvu občine je končno uspelo vodstvu Metke dopovedati, da rešitev ni samo v novem denarju. Toda Metka je v zadnjem času osirotela tudi s strokovnjaki. Podrobnejši pretres razmerje pokazal, da je prav neverjetno, kako seje ta nekdaj tako trdna delovna organizacija s sedanjimi kadri sploh lahko toliko časa držala nad vodo. Se bolj osupljivo je dejstvo, daje bil način vodenja te delovne organizacije skorajda povsem enak načinu vodenja bankrotirane delovne organizacije LIK Savinja in pred bankrotom še rešujočega Topfa.
Na dlani je, da samovšečna kadrovska politika, ki jo Celjani uveljavljajo že nekaj let, že davno padla na izpitu dobrega gospodarja. Prav neverjetno pa je, da najde-bilnejši oblikovalci takšne kadrovske politike še vedno živijo v prepričanju, da bodo drsenje celjskega gospodar-
stva ustavili s »preizkušenimi in vdanimi lastnimi kadri«. Kot kaže, jih še vedno ni streznil žalostni in šolski primer LIK Savinja Celje, ne agonija Topra in zdaj težave tovarne tkanin in konfekcije Metka.
Analize vodstva celjskih sindikatov že dolgo časa opozarjajo, da celjsko gospodarstvo s takšno kadrovsko politiko in razvojno naravnanostjo ne more izplavati iz težav, še tembolj zato, ker jih vse bolj skrbi podatek, da je v celjskem gospodarstvu iz meseca v mesec več delavcev, ki živijo na robu - preživetja. Piko na i je dodala nedavna razprava v izvršnem svetu občine, ko so prav ob primeru Metke prišle na dan resnice o toliko hvaljenem »projektu prestrukturiranja«, znanem kot »PP«. Pokazalo se je namreč, da je toliko hvaljeni projekt čista demagogija najodgovornejših družbenopolitičnih delavcev celjske občine, saj ta, toliko let pripravljalni in hvaljeni projekt ni nič drugega kot slaba šolska naloga, ki ni uporabna niti v enem samem kritičnem primeru. Še več, ne prenese niti kritične obravnave. S tem pa je izpuhtela še zadnja parola trdoživih oblikovalcev razvoja celjskega gospodarstva, v katerem delovne organizacije padajo kot domine, in to tiste, ki naj bi bile vzor in tvorile okostje tega razvoja. Tokratni zapitek takšne politike naj bi plačalo nekaj sto pridnih in od slabo naravnane proizvodnje po nepotrebnem zgaranih vse slabše plačanih delavk Metke.
Janez Sever
Ekspanzija denarja se nadaljuje
Hitra rast denarne mase se tudi v zadnjih mesecih nadaljuje in na prvi pogled se zdi, da je to nujno zaradi opozoril gospodarstva o njegovi nelikvidnosti. V zvezi s tem pa kaže poudariti, da pri nas govorimo o nelikvidnosti takrat, ko gospodarstvo nima dovolj akumulacije, da bi lahko financiralo načrtovano porabo, predvsem pa naložbe v osnovna in obratna sredstva. »Prava« nelikvidnost pa pomeni kratkoročno pomanjkanje denarja, ne pa dohodka. Do pomanjkanja denarja pa prihaja pri nas tudi zato, ker se kreditiranje bolj ali manj vseh gospodarskih subjektov nadaljuje, ne glede na njihovo poslovno uspešnost in gospodarsko učinkovitost. Tako dobivajo dodatna posojila tudi izgubarji, čeprav zaradi tega pogosto zmanjka denarja za tista podjetja, ki bi lahko izposojeno s povečano proizvodnjo in izvozom brez težav vrnila.
Pri zagotavljanju enostavne reprodukcije si podjetja zaradi vse hitrejše rasti cen in pomanjkanja denarja v obtoku pomagajo s »sivo emisijo« (nepokrite terjatve, menice brez kritja, menice, ki se ne plačajo v roku, neplačilo posojil in obresti idr.).
V bistvu so to bolj vprašanja pravnega reda in nespoštovanja predpisov kot pa gospodarska vprašanja. Zato je treba poudariti, da je prišlo in še prihaja do poslabšanja tekoče likvidnosti tudi zaradi razporeditve no-voustvarjene količine denarja. Del dohodka, s katerim razpolaga gospodarstvo, se je na primer v prvi polovici letošnjega leta zmanjšal na manj kot polovico. Prezreti ne smemo niti tega, da je mejni prirastek porabe precej večji od mejne spremembe proizvodnje in občutno
ganja in odpiranja drugih delovnih mest.
Kaj naj naredi
gospodarska
politika
Po mnenju dr. Savina je bil dosedanji model gospodarjenja idealistično zamišljen in ni mogel v redu delovati. Tb se najbolj jasno vidi v prezadolženosti jugoslovanskega gospodarstva, zastoja gospodarske rasti in skokoviti inflaciji. Očitno je, da moramo takšen sistem spremeniti. Toda čakanje na sistemske spremembe bi bilo morda usodno, saj neugodne gospodarske težnje dobesedno kličejo tudi po takojšnjih kratkoročnih ukrepih. In kaj naj bi naredila gospodarska politika? Prvič, omogočila naj bi odpiranje novih obratov, kar za zdaj preprečujejo številne administrativne in birokratske ovire. Po oceni Bundes-banke imajo Jugoslovani na začasnem delu v tujini od 25 do 40 milijard dolarjev kapitala. Nesporno je, da bi lahko del tega kapitala pritegnili v Jugoslavijo. Zgovoren je, na primer podatek, da je bilo lani v Sloveniji ustanovljenih okoli 14 novih podjetij, v Italiji pa so vsak teden Ustanovili okoli tisoč novih podjetij! Le z zapiranjem nadomestnih tovarn in odpiranjem novih, produktivnih delovnih mest, je namreč mogoče preustrojiti gospodarstvo. Kljub deklarativnim opredelitvam o večji vlogi trgaje lani v Jugoslaviji stekel stečajni postopek le v 40 podjetjih. Drugič, potrebno bi bilo omogočiti nakup in gradnjo stanovanjskih objektov tudi tujcem, kot je to že zdavnaj storila Španija, znižati uvozne takse, omogočiti deficitarno financiranje zveznega proračuna in zmanjšati normira-nost v gospodarstvu. Ne nazadnje bi morala biti tudi država bolj učinkovita, če hočemo premagati gospodarsko krizo.
Emil Lah
■TftRp amvanje, KULTURA	° ^ ^ ^ Delavska enotnost 12
Slovenski andragogi o svojem prispevku za izhod iz krize
IZOBRAŽEVANJU DELAVCEV PRIPISUJEMO VELIK POMEN,A NANJ NISMO DOVOLJ PRIPRAVLJENI
Sedanje družbene in gospodarske razmere v Sloveniji in Jugoslaviji so takšne, da zahtevajo temeljito gospodarsko in družbeno preobrazbo. Terjajo tudi učinkovitejše načine za premagovanje krize in urejanje stvari tudi na področju kadrov. Presežki delavcev pomenijo zahteven družbeni in strokovni problem, ki nastaja bodisi zaradi gospodarskih razlogov, predvsem opuščanja nedonosne proizvodnje, bodisi zaradi tehnoloških sprememb pri uvajanju nove tehnologije. Izobraževanje in usposabljanje delavcev za nove naloge je najpomembnejši način za reševanje tega vprašanja, ki ga v Sloveniji vse bolj čutimo, vendar nanj nismo dovolj pripravljeni.
Zato se je Andragoško društvo Slovenije skupaj z Zvezo društev kadrovskih delavcev odločilo osvetliti te strani na strokovnem posvetovanju z naslovom »Izobraževanje delavcev v časih gospodarske prenove.« Bilo je konec oktobra na Otočcu, udeležilo pa se ga je okoli dvesto najodgovornejših delavcev in poznavalcev tega področja.
Med poglavitne teme so prireditelji postavili problematiko kadrovskih presežkov, prezapo-
slovanja in preusposabljanja, temeljito preučitev vprašanja izobraževanja delavcev, v sedanjih kriznih razmerah, predvsem andragoških vidikov tega pojava. Želeli so oblikovati skupna sta-lišča in usmeritev za izobraževanje presežkov delavcev. Končno so s posvetovanjem želeli opozoriti sorodne stroke in odgovorne družbene in samoupravne organe in organizacije na to vprašanje.
Posvetovanje so z gmotno pomočjo omogočile novomeške
delovne organizacije Krka, IMV in Pionir. Pomen posvetovanja sta potrdila tudi oba pokrovitelja: Gospodarska zbornica Slovenije in Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Njuna predsednika - Marko Bulc in Miha Ravnik, sta v pozdravnih govorih osvetlila pereča kadrovska vprašanja z vidika obeh organizacij.
Na plenarnem delu posvetovanja so udeleženci poslušali izredno bogata in pestra razmišljanja, ki so poglobljeno in strokovno predstavila družbeni okvir problematike, možne strokovne metode, poti in prijeme za reševanje. Prvi dan so jih prispevali Živko Pregl, ki je govoril o razvojni preobrazbi gospodarstva Slovenije in strateških vprašanjih našega razvoja; Ciril Baškovič, ki je razmišljal o kadrovskih razsežjih strategije inovacijske družbe, in Ivan
Svetlik, ki je svojo temo naslovil »Razvoj in zaposlovanje kadrov - čigav problem.« O pravnih vprašanjih prezaposlovanja in preusposabljanja delavcev je govoril Ivan Žužek, o izobraževanju odraslih kot strateškem dejavniku pospeševanja našega družbenega in tehnološkega razvoja je razpravljal Zoran Jelenc, Ana Kranjc pa je razmišljala o sodobnih prijemih pri izobraževanju in preusposabljanju delavcev.
Drugi dan posvetovanja so bile na vrsti večinoma ožje strokovne teme. Potrebe po izobraževanju odraslih glede na demografske in izobrazbene tokove sta predstavih Jerina Kpdelja-Starin in Vida Mohorčič-Špolar. Miljam Perovič je govorila o dejavnosti skupnosti za zaposlovanje pri prestrukturiranju zaposlenosti in pri reševanju presežka delavcev v posameznih orga-
V gradivu z naslovom »Programske usmeritve za aktivnosti na področju izobraževanja delavcev«, ki ga je pripravil koordinacijski odbor za izobraževanje odraslih — ta deluje pri republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje in pod okriljem Gospodarske zbornice — so navedeni nekateri podatki, ki kažejo, da je treba marsikaj spremeniti v odnosu do aktualnosti in kakovosti znanja de-1&VC6V.
•	V obdobju od leta 1970 do 1984 se je delež skupnih naložb za izobraževanje v družbenem proizvodu v svetu povečal od 5,2 odstotka do 5,7 odstotka, v Evropi od 5,1 odstotka do 5,5 odstotka, v Jugoslaviji pa zmanjšal od 4,9 odstotka do 3,9 odstotka. V Sloveniji se je prav tako zmanjšal od 4,3 do 3,5 odstotka.
•	Leta 1983 je v Jugoslaviji vsak zaposleni porabil 1,2 ure za strokovno izpopolnjevanje (v SR Sloveniji 3,6). V ZR Nemčiji pa večja podjetja imajo za minimum 40 ur strokovnega izpopolnjevanja na leto. V Veliki Britaniji, ki strokovno izpopolnjevanje ocenjuje za zelo slabo, porabi vsak zaposleni 16 ur na leto za strokovno izpopolnjevanje.
•	Pri nas namenjamo za izobraževanje in strokovno usposabljanje zaposlenih približno 0,80 odstotka sredstev za bruto osebne dohodke, v razvitih državah (OECD) pa od 4 do 6 odstotkov.
•	V razvitih državah so leta 1985 porabili za izobraževanje in strokovno usposabljanje v propulzivnih industrijskih panogah po 2.000 nemških mark na zaposlenega, pri nas pa smo porabili v pomembno izvozno usmerjenih ozdih približno 14.000 dinarjev (140 mark) na zaposlenega, v vsem gospodarstvu pa samo 6.228 dinarjev ali približno 62 nemških mark.
•	Kar 40 odstotkov zaposlenih v združenem delu nima nobene strokovne izobrazbe
in polovica nima končane niti osnovne šole. Večina tistih s poklicno in srednjo šolo se že več let ni vključila v nobeno obliko usposabljanja in se tudi drugače ne izobražuje. Postindustrijski proizvodni način pa tovrstnih delavcev skoraj ne potrebuje več.
•	V letu 1986 jih je imelo od skupaj 831.002 zaposlenih višjo in visoko strokovno izobrazbo 91.017 ali 10,5 odstotka zaposlenih v združenem delu.
•	Po podatkih za obdobje 1981-1987 izobraževanje odraslih stalno pada. Leta 1981 se jih je izobraževalo 28.700, leta 1987 pa le še 20.000. Delež prebivalstva v izobraževanju je leta 1981 znašal 1,5 odstotka, leta 1987 pa odstotek. Osnovno šolo je leta 1981 obiskovalo 3.200 odraslih, leta 1987 pa 1.700, srednjo šolo leta 1981 17.100, leta 1987 pa le 11.200 odraslih, višjo in visoko leta 1981 8.400,1987 pa 7.200 odraslih. Leta 1981 je bilo v srednjem šolstvu 5.400 diplomantov, leta 1987 pa 3.200, na ravni višjega in visokega šolstva pa leta 1981 1.400, leta 1987 pa 1.100.
•	V primerjavi s SR Slovenijo je imela SR Bosna in Hercegovina ob koncu leta 1986 takšno izobrazbeno sestavo zaposlenih, kot jo SR Slovenija načrtuje za leto 2.000.
•	Podatki za leto 1984 kažejo, da ima v gospodarstvu in industriji za dela in naloge, ki so določene za delavce z visoko izobrazbo, tako izobrazbo le 64 odstotkov delavcev. To pomeni, da skoraj vsak drugi nima ustrezne formalne izobrazbe za dela, na katera je razporejen. Po ne povsem točnih podatkih ima v Sloveniji okoli 57.000 delavcev priznano višjo stopnjo izobrazbe od formalno dosežene.
•	V slovenskem gospodarstvu je bilo leta 1986 od skupaj 699.533 zaposlenih samo 815 magistrov in specialistov in samo 151 doktorjev znanosti. Tako je delež kadrov s podiplomskim izobraževanjem in doktoratom znanosti v slovenskem gospodarstvu znašal le 0,14 odstotka.
•	Organizacije združenega dela so v letu 1988 napovedale 5.369 tehnoloških presežkov delavcev, med njimi kar 3.044 na I. in II. stopnji zahtevnosti dela, ki predstavljajo velik problem za prekvalifikacijo, saj nimajo dovolj splošnih znanj. Poznavalci pa ocenjujejo, da je presežkov v resnici veliko več (čez 100.000).
nizacijah združenega dela. O ugotavljanju potreb in možnosti izobraževanja v organizacijah združenega dela je govorila Tanja Klenovšek, Živka Črnivec pa je predstavila model ka-drovskoizobraževalnega informacijskega sistema za razvoj kadrov v organizacijah združenega dela, podprt z ekspertnim računalniškim sistemom. Milič Sikirica je razpravljal o nalogah in možnostih delavskih univerz pri preusposabljanju presežkov delavcev.
Trije prispevki so udeležencem posvetovanja predstavili konkretne delovne izkušnje organizacij združenega dela. Marjan Salobir je predstavil psihološko pripravo delavcev na prestrukturiranje v delovni organizaciji Gorenje in ponudil njihove izkušnje za širšo uporabo. Jože Kpbentar je predstavil izkušnje Železarne Jesenice ob projektu Jeklarna 2, Božo Kočevar pa je predstavil program izobraževanja in kadrovske prenove v delovni organizaciji IMV.
Na posvetovanju so poslušali tudi Alfreda Lottmana, vodjo oddelka za poklicno izobraževanje Ljudske univerze v Miinchnu, ki je predstavil poklicno usmerjanje in preuspo-sabljanje žensk v integriranem izobraževanju, in predsednika Zveze andragoških društev Jugoslavije Gojko Babiča, kije govoril o neodložljivih nalogah pri izobraževanju delavcev v gospodarski krizi in preobrazbi.
Zadnji dan so se udeleženci razdelili po skupinah in podrobneje govorili o izobraževanju delavcev kot delu razvojne strategije Slovenije; o sodobnih pri-
Nezaznamovani grobovi
Fantje, zdaj gre pa zares. Zapuščajo nas še naši zadnji internacionalni tovariši. V sredo, 2. novembra, odprem Delo in se zgrozim. Dobro, pustimo ob strani tisto jadikovanje na prvi strani pod naslovom Cvetje in spomini, v katerem zvemo, da se je nekdanjim borcem in kulturnim delavcem pridružilo kakih 200 nebodijihtreba, ki so se tako prvič po vojni spomnili vseh, ki so ostali brez pravice do zaznamovanih grobov: naj bodo to žrtve povojnih procesov, dachauskih procesov ali pa žrtve, ki so ostale na Golem otoku. Ja, kaj se pa grejo tile pisuni. Kot ne bi nikoli slišali, da smo mi izvajali edini pravi (leninistično boljševistični) koncept revolucije, ki ni ponovil napak Pariške komune, kar pomeni, da našim razrednim sovražnikom (seveda samo tistim, ki niso bili za našo stvar) tudi ni pustil glave. Ampak to smo menda že razčistih, zaradi tega tudi nisem v skrbeh. Kot že rečeno, skrbijo me internacionalni tovariši. Pa pojdimo lepo po vrsti.
Likvidirana zibelka
Članek čisto zgoraj nosi naslov Poljske oblasti so zaprle »zibelko« Solidarnosti. Dobro, da so zaprli Solidarnost, to razumem. Ampak, da so šli zaradi te zalege zapirati ladjedelnico s presvetlim Leninovim imenom, te ga ne razumem več. Za klobuk naj si zatakne Ra-kowski svoje »odločne akcije za ozdravitev gospodarstva in likvidacijo nerentabilnih podjetij«. Ne razumem, kako je lahko storil takšno usodno napako in kako je lahko s tem vsega prezira vrednim dejanjem simbolično likvidiral tudi njega samega in najvišje vrednote, zaradi katerih sp nekateri tudi na naših Žalah ostali brez pravice do zaznamovanih grobov.
Pluralizem po madžarsko
Že čisto obupan sem dobil nov udarec. »Socializem po madžarsko«, seje glasil naslov članka na isti strani. Joj, groza: »Pluralizem mnenj nima v bodoči madžarski družbi nikakršne alternative. To ni odvisno od vodilne vloge partije, pa tudi od vodstva ne,« je menda izjavil član samega najožjega partijskega vrha Imre Poszgaj. O. Imre, Imre, to tudi pri nas ni bilo odvisno od partije in vodstva, pa poglej, kam smo prišli.
Tudi Kitajci
Zapuščajo nas tudi Kitajci. To sem spoznal po naslovu »Ki; tajski Cao-bankrot«. Bolj ali manj ista zgodba, zato jo ne bom ponavljal.
Samo še Albanci
Kot sem bil pa res že do kom ca obupan, je končno na isti strani na mojo užaloščeno d m šo le zasijal svetel žarek. »Zeri i populit zaskrbljen nad Jugoslavijo«. Seveda ste že ugotovili, da gre za naslov članka, iz katerega je razvidno, da je albansko partijsko glasilo ostro udarilo po revizionističnih po; skusih Jugoslavije, da ohrani integriteto države. »No, so vsaj Albanci na moji strani, to so pravi in resnični internaciona-listi,« se mi je utrnilo.
Hvala, Janez
Na vsak način pa vam moram zaupati, da sem tisti večer le zaspal nekako pomirjen. Zato se iz vsega srca zahvaljujem Komunistu in Janezu Svajn-ceiju, ki je v njem zapisal: »Zato pravim, kdor zdaj izstopa, kot človek ni veliko vreden ne kot partijec; ni vreden kot človek ne kot Slovenec.« Še enkrat ti hvala, Janez, saj sem prepričan, da tisti večer prav zaradi tvojega članka nisem sanjal o nezaznamovanih grobovih.
Dežurni zlobec: Kuli
jemih pri izobraževanju in preusposabljanju delavcev; poklicnem usmeijanju, zaposlovanju in izobraževanju ter preusposabljanju delavcev; o delovni organizaciji kot nosilcu in izvajalcu izobraževanja in preusposabljanja delavcev; o vzgojno-izobraževalnih in drugih organizacijah kot nosilkah in izvajalkah programov preusposabljanja delavcev in o ustvaijanju sistemskih normativnih možnostih za hitrejšo kadrovsko prenovo. O sklepih skupin so govo-
rili tudi na plenarnem delu. omeniti pa velja tudi, da so vsa |j
uvodna razmišljanja na posvetu ^
zbrana tudi v bogatem zborniku ( posvetovanja.	i
V okviru posveta so pripravil' tudi okroglo mizo, na kateri so * predstavniki strokovnih, upravnih in političnih ustanov ter organizacij razmišljali o tem, kak° smo v Sloveniji pripravljeni i" organizirani za razvijanje izobraževanja odraslih in pospeševanje njegovega razvoja.
Igor Žitnik j
Vsi skupaj imamo premalo znanja, premalo tudi naredimo, da bi to spremenili
Naše osnovno vodilo je, da moramo ustvariti take razmere, da bo vsak delavec s svojim delom lahko zagotovil socialno in materialno varnost sebi in svoji družini in to ne na neki minimalni ravni, temveč na ravni, primerni družbenemu razvoju konec 20. stoletja. Prav tako ni dovolj, da ustvarjamo le za sebe, dolgoročno perspektivo moram odpirati tudi mla- I demu rodu.
Tak cilj pa je povezan s korenitimi gospodarskimi in družbenimi spremembami, ki pa jih bo mogoče speljali le, če bomo skupaj z izpolnjevanjem drugih pogojev zagotovili tudi dovolj znanja, kije potrebno za učinkovitejše in kvalitetnejše	•
delo. To ni samo eden izmed potrebnih pogojev, po našem 4 mnenju bo o uspešnosti začrtanih sprememb v mnogih pri- , merih odločalo prav znanje.
Prav tako kot ste vi, andragogi, že mnogokrat opozarjali, tudi sindikati ocenjujemo, da imamo danes vsi skupaj premalo znanja, izobrazbena sestava zaposlenih je neugodna, veliko premalo je stalnega obnavljanja znanj, še zlasti pa osvajanja novih, ki jih danes prinaša izredno hiter razvoj znanosti in tehnologije. Žal v družbi predolgo nismo učinkoviteje poskrbeli, da bi zmanjšali število delavcev brez strokovnih znanj, število tistih, ki imajo samo osnovno šolo ali pa niti te ne. Po nekaterih ocenah je teh delavcev približno 40%, kijih bo treba usposobiti še celo za to, da bodo lahko osvajali nova znanja.
Nedopustno je, da so vrata marsikatere tovarne zaprta za magistre in doktorje znanosti, in to, da je želja po novem, po več znanja marsikje pojmovana le kot osebni interes posameznika in ne vse družbe. Namesto da bi z učinkovitim in celovitim sistemom spodbujali posameznike za izobraževanje, smo nekritično priznavali delovne zmožnosti, ki pa žal nimajo druge vrednosti kot papirnate.
Miha Ravnik na posvetu Andragoškega društva Slovenija na Otočcu
__
Delavsko gibanje v svetu	Delavska enotnost 13
Razcep v britanskih sindikatih	w
Namesto soočanj
POGAJANJA
Socialne in politične spre-^mbe zadnjih let so pripe-do tega, da stare razred-definicije, kot so bile zgodnjem kapitalizmu 'JVeljavljene v evropskih ,.lr(dikalnih gibanjih, ne ve-tojo več. Delavci so se po-^eščanili, so lastniki hiš in e^ljišč, mnogi so tudi del-■"caiji, kot porabniki, pa so e tudi bolj ali manj izenačili drugimi sloji prebivalstva.
Delež sindikalno organizi-atiih, ki jih je mogoče pregnati kot tako imenovani pednji razred, se je na primer v Angliji, in sicer ko je "ed devetimi leti prišla na Mast Margaret Thatcheije-a> povečal od 29 na 38 od-totkov, medtem ko je delež °čnih delavcev hkrati naza-?°val z 71 na 62 odstotkov. r16 še štirje od desetih čla-°v sindikatov so na zadnjih ptlamenarnih volitvah glavah za laburiste. Pri tem je Preusmeritev od laburistov a konzervativcem med orga-/'ziranimi delojemalci, kot ? ugotovili tudi na letni Kupščini sindikalne zveze tJC, izrazitejša kot med Prebivalci Anglije nasploh.
Čeprav se mnogi funkci--nPprji sindikalne zveze UC, ki šteje 330.000 članov, sodi med osem najpo-
M ki
membnejših sindikalnih zvez v Veliki Britaniji, zavzemajo za programske preusmeritve, vodstvo očitno še ni dojelo nujnosti teh sprememb. Dokaz za to je odločitev o izključitvi upornega sindikata elektrikaijev na nedavni letni skupščini TUC v Bournemouthu. Ta sindikat je eden redkih, ki se je preoblikoval v sodobno člansko storitveno organizacijo.
Kot menijo v tretjem največjem britanskem sindikatu (GMB), utegne TUC doživeti enako usodo kot sindikati v ZDA, če jim ne bo uspelo preprečiti drsenja navzdol. Znašli se bodo osamljeni v nekakšnem getu, če se ne bodo bolj oprli na storitvene sektoije in potencialne člane s področja visokih tehnologij.
Brez vpliva na vladno politiko so sindikati tudi v laburistični stranki vse bolj osamljeni. Da ni več mogoče vztrajati na odklonilnih razrednih položajih, ko gre za tako pomembna vprašanja, kot je prešolanje nezaposlenih, za katero se zdaj zavzema vlada, je pokazalo tudi vsesplošno negodovanje članstva, ko je vodstvo sindikatov z delom vodstva laburistov zavrnilo ta načrt.
Izključitev sindikata elektrikarjev iz zveze TUC najbolj škodi njej sami. Upornega sindikata zdaj namreč ne zavezujejo več pravila, po katerih ni dopustno medsebojno snubljenje in prevzemanje članov, pri čemer utegne uspešno delovati tudi na območjih drugih sindikatov, tem prej, ker članom ponuja mikavne storitve in demokratično strukturo.
Sodobni britanski sindikat, kakršen je sindikat elektrikaijev, je organziran kot interesno zastopstvo, ki se za korist članov zavzema bolj s pogcganji kot s konfrontacij sko taktiko, upoštevajoč pri tem tudi stvarne možnosti in potrebe podjetij, v katerih so zaposleni člani.
Drugi sindikati, v katerih lovišča bo domnevno vdiral EETPU, sindikat elektrikarjev, na izzive le-tega očitno ne odgovarjajo s posodabljanjem oziroma prilagajanjem svoje organiziranosti razmeram. K temu jih utegnejo prisiliti razlogi, ki so povzročili tudi izključitev oziroma izstop EETPU iz sindikalne zveze TUC oziroma izzvali odpor proti zastareli miselnosti okorelih sindikalnih vodij.
Nande Žužek
ZABLODE OKLEVANJA
Naša država je v zadnjih tednih v središču zanimanja svetovne javnosti. Pojavlja se povsod, na vseh celinah, na straneh tiska, v oddajah radia in televizije.
Čeprav je od 17. seje CK ZKJ minilo že kar nekaj časa, pa smo za tujce še vedno zanimivi. Tako bo verjetno še dolgo zaradi našega posebnega gospodarstva, mednarodnega položaja in vloge ter zaradi načina, kako preživljamo svetovno krizo. Gospodarske razmere v naši državi, ne glede na nedavno partijsko sejo, v svetu že dolgo privlačijo pozornost ekonomistov, znan-, stvenikov, novinarjev in drugih izvedencev. Izdelujejo in objavljajo različne analize, predvidevanja in ocene o tem, po kateri poti bo krenilo jugoslovansko gospodarstvo, kije zakorakalo proti trgu, kako se bo sta vedli družbena in politična bit. Nihče ne da »končne ocene« in ne določa, kako in kdaj bomo premagali krizo, še težjo zaradi zunanjih dolgov.
Vse politične in socialne pretrese mnogi naši zunanji partnerji ocenjujejo objektivno. Predstavnik ameriške banke, denimo, o nas pravi takole:
»Jugoslavija morda res preživlja težke čase, toda če se bo bolj obrnila k trgu, bo to zelo dobro za odnose z njenimi financerji «
Tudi visok ameriški državni funkcionar, Reaganov poslanik Whitehead, je izrazil prepričanje, da bodo Jugoslovani, ki so po njegovih besedah »pameten in hraber« narod, premagali težave s krepitvijo centralne oblasti in onemogočili vse razdirajoče težnje. Tudi mnogi drugi pravijo, da Jugoslavija zaradi krize ni nezanimiv gospodarski partner. Pripravljeni so ji pomagati okrevati.
V	tujini zelo dobro ocenjujejo zakone in velike projekte reform in večjega odpiranja Jugoslavije za tuji kapital. Morebitni tuji investitorji so še najbolj zadržani zaradi splošnih razmer pri nas, zaradi »gospodarske neurejenosti« in »latinskoameriških stopenj« inflacije.
S številnimi vladami smo že podpisali pogodbe o reprogramiranju in razbremenjevanju naših dolgov. To je prav tako konkreten dokaz, da nam gredo na roke.
V	državah Beneluksa, denimo, ocenjujejo, da je nedavni partijski plenum naredil dobro, ko seje odločil za reforme, ki vodijo k »demokratizaciji in liberalizaciji trga«. Menijo, da to pomeni dodatno zagotovilo za »gospodarsko in politično modernizacijo, ki se je že začela«.
Italijarfi menijo, da smo še naprej vzorni pri vračanju dolgov in da nikomur ne ostajamo dolžni do neskončnosti. Znano je tudi to, da v Rimu že nekaj mesecev traja kampanja za gospodarsko pomoč Jugoslaviji z vsemi sredstvi, celo skozi italijanski vpliv v Evropski gospodarski skupnosti.
Toda, zamerijo nam, ker smo neodločni in prepočasni v prevzemanju ugodnega posojila, v znesku 500 milijard lir, ki gaje Rim odobril že januarja letos, med obiskom predsednika ZIS Branka Mikuliča v Italiji. Doslej ni še nihče izrabil niti dinarja. Italijani se nam ne morejo načuditi, da v taki krizi nihče ne izrabi ponudene pomoči, finančne injekcije. Zaradi oklevanja bo mogoče ta posojila izkoristiti šele konec 1989. leta. Toda takrat bo prepozno za prebujanje. Svet je pripravljen pomagati, samo mi moramo vedeti, kaj znamo in kaj hočemo.
_	Dragan Miškovič, RAD
Kdaj? čimpreje! i
Kaj? NAROČITI KNJIGE! i Sfa*
*AKAJ? ZA OTROKE ZA
Dedka mraza!
Programa naše založbe vam priporočamo:
NAJMLAJŠE
Pesmarico-slikanico Svetlane Makarovič: MAČEK TITI (200 din).
fjg Sanke v pesmicah za urjenje mladih glavic UGANKE-
din)
ANKE: (2.500 din)
Pesmarico slikanico Svetlane Makarovič: ČUK NA PALICI (850
nEJINO PRVO POBARVANKO: (1.500 din)
ŠOLARJE
PsPešnicne tehnol°giJe-Prevodl svetovnih
-	trdno vezane knjige stripov Mikija Mustra: DOGODIVŠČINE ZVITOREPCA,
LAKOTNIKA IN TRDONJE: 1. knjiga
-	10.000 din 2. knjiga — 5.800 din 3. knjiga
-	8.100 din in 4. knjiga - 12.000 din - vse
štiri v kartonskem ščitnem ovitku 10% i ceneje in sicer 32.310 din.	|,
-	majice z motivom treh Mustrovih juna kov Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje (kra-! ooGOOivSčiNE tek rokav, primerne poleti in pozimi za J ZVfTOOEPCA. športne aktivnosti) v treh velikostih (8,10 in, TRDONJE IN LAKOTNIKA 12 let) ter štirih barvah - beli, močno roza svetlo in temno modri. (6.900 din)
DOGODIVŠČINE ZVITOREPCA, TRDONJE IN LAKOTNIKA
Vse knjige in igre iz našega izbora lahko poklonite v ličnih plastificiranih vrečkah, poslikanih z metulji v roza, modri in črni barvi ali podobami Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje v zeleni in oranžni barvi.
Cena posamezne vrečke je 1.500 din, vendar vam pri nakupu v vrednosti nad 20.000 din, vrečko poklonimo zastonj! Torej, na vsak nakup nad 20.000 din, vrečka gratis!
piss»pxrpire0«,vdj	v“8- “na!e
n^šTasiov^ljIsLA^IsKA^NofNO&rj Ljifblianaiireloviica3!!!0	^ *** “
—31!=
i#,.- v'-'*! 7 S
^ J ;
''I
r^SERji (11.000 din) vfeTKU.OOOdin)
^SOUEGLOOO din)
AVtn lce ‘z svetovne zakladnice Gpr,ERSEN0VE PRAVLJICE (12.500 din) ttJMMOVE PRAVLJICE (12.500 din)
2a Vod knjige ZAKAJČEK z odgovori na hudomušna, j)u ,Snajn radovedna vprašanja s posrečenimi Vpn raciJarm za velike in male radovedneže, ki 2a 0rnar sprašujejo zakaj!	(10.000 din)
Kr a x<;tne prste sestavljanko VODNJAK Vna NJSKIH REK>in Pred vami bo zrasel Robov ^°dnJak	(980 din)
s::
NAROČILNICA
Pri delavski 'enotnosti, Ljubljana, Celovška 43, nepreklicno naročamo izvod(ov) MAČEK TITI, . . . .izvod(ov) UGANKE-NEUGNANKE,
izvod(ov) ČUK NA PALICI..izvod(ov) NEJINA PRVA POBARVANKA
izvod(ov) LASERJI, . . . .izvod(ov) ROBOTI.izvod(ov) VESOLJE,
izvod(ov) ANDERSENOVE PRAVLJICE....izvod(ov) GRIMMOVE PRAVLJICE.
izvod(ov) ZAKAJČEK...izvod(ov) VODNJAK KRANJSKIH REK,
izvod(ov) SLAVKO PREGL...izvod(ov) LOV ZA ZAKLADOM,
izvod(ov) KNJIGA DOGODIVŠČINE ZVITOREPCA, LAKOTNIKA in TRDONJE I. izvod(ov) KNJIGA DOGODIVŠČINE ZVITOREPCA, LAKOTNIKA in TRDONJE II. izvod(ov) KNJIGA DOGODIVŠČINE ZVITOREPCA, LAKOTNIKA in TRDONJE III. izvod(ov) KNJIGA DOGODIVŠČINE ZVITOREPCA, LAKOTNIKA in TRDONJE IV. izvod(ov) majice za 8 let — bela — roza - temno modra — svetlo modra izvod(ov) majice za 10 let — bela — roza — temno modra — svetlo modra izvod(ov) majice za 10 let — bela — roza — temno modra — svetlo modra izvod(ov) vrečke z metulji - roza - modra - črna izvod(ov) vrečke s tremi Mustrovimi junaki - zelena - oranžna (željeno barvo obkrožite)
Naročeno pošljite na naslov: _____________________________________
Ulica, poštna št., kraj:___________________________________
Ime in priimek podpisnika:________________________________________
1.	račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	kot ind. naročnik bom račun poravnal po povzetju
Podpis naročnika
OPPIH, ŠPORT IN REKREACIJA	^ana 4 novembra i988 Delavska enotnosPTj
Osme olimpijske igre invalidov v Seulu
NAŠI ŠPORTNIKI PRESEGLI VSA PRIČAKOVANJA
V	Seulu, naj mlajšem olimpijskem mestu, so se pred dnevi končale osme olimpijske igre invalidov. V petnajstih panogah je nastopilo skoraj 3500 športnikov iz 65 držav. Jugoslovansko zastopstvo je štelo 32 tekmovalcev in tekmovalk in se je potegovalo za čim boljšo uvrstitev v atletiki, igri z zvenečo žogo, namiznem tenisu, plavanju, sedeči odbojki in v streljanju.
V	igri z zvenečo žogo je naša ekipa v finalu premagala Američane in s tem dodala naslovu svetovnih in evropskih prvakov še zlato olimpijsko kolajno.
Lepo so se odrezali tudi plavalci, ki so osvojili tri kolajne; Damjan Pavlinca na 50 in 200 metrov prsno ter Mikelin na 100 metrov hrbtno.
Namiznoteniški igralec Dimitrij evič je izgubil finalno srečanje, vendar predstavlja tudi srebrna kolajna imeniten uspeh. Sicer pa se z odličjem ponašajo tudi strelci. Z zračno pištolo si je Ružičeva pristre-Ijala srebro. Ekipa v sedeči odbojki pa sije v Seulu priborila bronasto kolajno.
Veliko ime osme olimpiade invalidov je gotovo Jugoslovanka Nada Vuksanovič. Nastopila jev atletiki in zmagala v metu diska in suvanju krogle. Sicer pa so bili naši atleti pravi zbiralci kolajn. Poleg
Vuksanovičeve je na naj višjo stopničko zmagovalnega odra stopila tudi Milinkovičeva. V svoji kategoriji je osvojila zlato v suvarnju krogle. Kocmut je na 1500 metrov zasedel drugo mesto, medtem ko so dobitniki bronastih kolajn: Pehar (v troskoku), Nikolič, Petrnel (kopje), Okičeva (800 in 1500 metrov) ter Adžič (400, 1500 in 5000 metrov).
V vseh šestih panogah, to je v vseh, ki so se jih udeležili, so naši športniki - invalidi zasluženo osvojili dragocena odličja. Veselje ob tem je še toliko večje, ker naši tekmovalci niso imeli dovolj časa za temeljite priprave. S svojimi rezultati pa so presegli celo najbolj optimistično	napoved.
K uspehu sta jim poleg mnogih izrekla priznanje tudi Duško Dragun, predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Jugoslavije in Časlav Ve-Ijič, generalni sekretar Jugo-* slovanskega olimpijskega komiteja.
Tekmovanja invalidov v Seulu si je ogledal tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. Čez štiri leta se bodo invalidi-športniki ponovno sestali v Barceloni, kjer bodo tudi prihodnje poletne olimpijske igre.
-a.
Republiška akcija Razgibajmo življenje naj bi zdramila številne zaspance
POŽIVILO IN SPODBUDA HKRATI
KAM NA START
November
TEK
5. nov. 13. nov. HOJA	3. Martinov tek (9 km) Tek na GEOSS (7 km)	Dvori Sp. Hotič
12. nov.	Pohod »Po Levstikovi poti« od Litije/Čat. (20 km, 4-5 ur)	Litija
29. nov.	Pohod na Mrzlico	Mrzlica
MALI NOGOMET		
V srednjeročnem in dolgoročnem načrtu razvoja telesne kulture v naši republiki smo si zadali za najpomembnejšo strateško nalogo spodbujanje in načrtno razvijanje športne dejavnosti mladih, povečali pa naj bi število aktivnih tudi med odraslimi. Naš dolgoročni cilj je, da bi se postopoma približali športno razvitim narodom. To pa seveda pomeni, naj bi telesna kultura postala del nešega vsakdanjika in s tem sestavni del življenja. To so tudi temeljni cilji akcije Razgibajmo življenje, ki naj bi dodobra
spremenila naše življenjske navade in pripomogla k temu, da se mladi in delovni ljudje množično presele s športnih tribun in navijaških sedežev na vadbene terene.
Pot do bolj zdravega življenja
Pri akciji gre seveda predvsem za krepitev spoznanja in zavesti o nujnosti in koristnosti telesne kulture. Gre za spdobujanje pisane palete najrazličnejših oblik športne rekreacije. Akcija naj bi postopoma prerasla
v potrebo po rednem gibanju in zdravem življenju. Človeka naj bi povezala z naravo in v dobrem pomenu spremenila njegove nič kaj spodbudne zadeve in razvade. Do konca stoletja in s tem tudi tega tisočletja naj bi se vsak tretji prebivalec Slovenije ukvarjal s tem ali onim športom. Seveda redno, saj občasna dejavosot ne prinaša pravih koristi.
Športna rekreacija povsod po svetu pridobiva pomen, marsikje pa z njenimi vrednotami računajo kot s pomembnim dejavnikom storilnosti in kakovosti življenja. Podobna miselnost prevladuje tudi v naši republiki, zato spodbujanje telesnokulturnih dejavnosti najširšega kroga občanov ni in ne more biti več le naloga športnih delavcev in posameznih zanesenjakov, temveč mora postati sestavni del našega razvoja v najširšem smislu.
V najtesnejši povezavi z vsem tem je prav napredek športne rekreacije ene izmed temeljnih nalog vseh telesnokulturnih organizacij. Zato sta Telesnokultur-na skupnost in Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije zastavila projekt Razgibajmo življenje, ki naj bi po eni plati prispeval k povečanju in utrjevanju zavesti o nujnosti športne rekreacije, hkrati pa povečal število aktivnih udeležencev. To je pot, je zapisano v vsebinski zasnovi akcije, k bolj zdravemu načinu življenja.
Naložbe niso proč vržen denar
Mnogi so še danes prepričani, da telesna kultura ni povezana s storilnostjo, gospodarstvom, zdravstvom in kakovostjo življenja. Seveda to ne drži. V razvitih državah so že davno spoznali, da je razvejeno telesnokulturno življenje na moč pomemben dejavnik uspešnega gospodarstva in celovite družbene reprodukcije. Zato v razvitem svetu sistematično vlagajo v telesno kulturo. Ob tem računi opozarjajo, da prispeva sistematična športna rekreacija k družbenemu proizvodu kar dva do trikrat
Nadležna mlečna kislina
Nabiranje mlečne kisline v mišicah je vzrok za utrujenost, saj preprečuje anaerobno presnovo, to je presnovo brez kisika. Mlečna kislina povzroča mišicam težave prav zato, ker je kislina in pri razkroju nastane proton in laktat. Eden od odgovorov na »problem protonov« je v prestreznikih, ki protone zadržujejo, tako da se z njimi spajajo. Vendar ima mišica le omejeno sposobnost prestrezanja protonov.
Zanimiv prestreznik protonov je ogljikovodik, ker se ogljikova kislina kmalu razkroji v vodo in ogljikov dioksid. To omogoči ponovno nastajanje ogljikove kisline in zveča sposobnost prestrezanja protonov. Povečana kislost krvi pravzaprav povzroča hitrejše dihanje in se tako izloči še več ogljikovega dioksida. Največ ogljikovodikovih ionov pride v kri iz ledvic. Tako ledvice in pljuča sodelujejo pri izločanju odvečne kisline (protonov) iz telesa.
Eden od načinov, kako poskušajo izboljšati dosežke tekačev na kratke proge je, da nekaj minut pred tekom pijejo raztopino sode bikarbone. Povečali naj bi sposobnosti prestrezanja protonov v telesu in torej tudi v mišicah.
Učinkovitost sistema prestrezanja v krvi je odvisna od tega, kako hitro prehaja mlečna kislina iz mišic v kri. Če torej izboljšamo prekrvljenost mišic, s tem dovajamo več kisika za aerobno presnovo. Poleg tega pa se v tem primeru mlečna kislina hitreje izloča iz mišic v kri, kjer je prestrezanje protonov boljše. S tem pa poskrbimo za nastajanje dodatne energije z anaerobno presnovo, ki ni odvisna od dovajanja kisika.
Pri vsakem teku, daljšem od 200 metrov, je torej odločilnega pomena ravnotežje med aerobno in anaerobno presnovo. Razmerje med obema je odvisno od več dejavnikov, med njimi od sestave mišičnih vlaken, od prekrvljenosti mišic, od hitrosti teka in dolžine proge. Razmerje med obema presnovama je pri vsakem atletu drugačno.	'A. U.
več kot je vrednost naložb. In ker so si ti računi od države do države na moč podobni, so tudi dovolj zgovorni. Potrjujejo namreč, da naložbe v telesno kulturo niso zaradi lepšega, temveč, da bi od svojega življenja in dela več imeli.
Ne navsezadnje so učinki redne telesne dejavnosti zanimivi tudi z vidika zdravstvene preventive. Podatki namreč opozaijajo, da ima pri nas kar polovica mladih ljudi, ki se izobaražujejo na tej ali oni šoli, precejšnje težave s svojim zdravjem. Vzroke za to lahko iščemo v nezdravem načinu življenja, slabih navadah in preskromni telesni dejavnosti. Polovica mladih ljudi ima slabo držo, mnogi bolezni dihal, vsak deseti pa poškodbe na okostju. Seveda pa zaskrbljujoče ni samo zdravje naših šolarjev. Tudi odrasli se s tem ne morejo pohvaliti. Vse več je namreč poklicnih obolenj in vse preveč je predčasnih upokojitev.
Torej je več kot dovolj vzrokov, da na vseh ravneh in z vsemi močmi podpremo skrbno načrtovano akcijo Razgibajmo življenje. Velja se potruditi, znova navezati stik z naravo in si bolj pogosto vzeti čas za skok v gozd. izlet ali kaj podobnega. Čim hiterje bomo postali narod športnikov, tem bolje za nas. In, čim bolj zdravi bomo, tem večje bo naše zadovoljstvo. Zato se velja potruditi in omenjeno akcijo podpreti. Ne le z besedami, predvsem z dejanji.	A. U.
19. nov. Odprti zimski turnir Planina v m. nogometu	- Kranj
December
TEK_______________________
17. dec.
Novoletni tek (10 km) Vanganel
TEK NA SMUČEH		J
25. dec.	Novoletni tek (6 in 20 km)	Logatec
TEK IN STRELJANJE		
25. dec. HOJA	Patrolni tek (5 km)	Obronki Pohorja, Radvanje
11. dec.	7. spominski pl. pohod na Tišje (15 km) 18. dec.	10. zimski spominski pohod na Javornik PLAVANJE		Litija Vip. dol, Črni vrh, Hotedršica
3. in 4. dec.
Trim plavanje (25-200 m)
Pristan/Mb.
	
i
i
l!
t
i
!
1»
ID
P
fi
s
I
fis ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA < ag.: Delavskaenotnoštls
Bogomir Likar:
eKratek oris zgodovine delavskega Gibanja v zgornjedravski dolini
v LETIH 1918-1941
Ta bežen prikaz neznosnih azrner, v katerih je živelo ™horsko delavstvo, nam tu-delno odgovarja na vpra-iarije, kako je mogla biti ta °rba bede in obupa tako Jolga in tako uspeha željna.
gre precej zaslug za ta ‘‘av odpor tudi široki delav-f1 javnosti skoraj vseh .hok in poklicov v Sloveni-v hi je stavkajoče in njihove fužine tudi finančno pod-j ala, čeprav si je morala arha odtrgovati od ust.
. Osmega oktobra 1938 je stavka delno končana, i akrat so bila namreč poga-Ijhja s podjetjem Res in Zadnik. Podjetje je pristalo a delno zvišanje osnovnih nezd in sklenitev kolektivna Pogodbe, ki je jamčila delavcem sprejetje na-I aj na delo, vendar postopo-j3' Tako jih je začelo delati
"krog 100.
v penarčič pa je še vedno L trajal pri svojem, da se j °rganizacijo ne pogaja in ■p3 rajši pusti delo počivati.
pje lahko privoščil, saj je H. hogat in je lahko računal, bo vzdržal dalj kot pa nje-delavci, ki so tik pred Lj10 stali na cesti. Mnogi, ki !fj.Sobili navezani na doma-. Je in družine, so se naveli-Ip" čakati in začeli odhajati y lažne kraje naše države.
Jablanico v Hercegovini ji1 Je odšlo okrog 20. Okrog j Jih je našlo zaposlitev v t. |v Urbančevem kamnolomu ,, Josipdolu, zadruga kam-Pa Jih ni m°gla za-D dr dosti, ker se ji še ni toč.;ečilo dobiti dovolj na-
Drugega novembra 1938 se je končala stavka tudi v Lenarčičevem kamnolomu. Tudi Lenarčič je sprejel okrog 40 delavcev nazaj na delo, vendar so bili tudi ti, kakor delavci pri Rešu, ko je prišla zima na cesti.
O končani stavki je zapisal Delavec 15. 11. 1938, da so bili v zgodovini stavbnega proletariata redki primeri tako žilave vztrajnosti in vdanosti skupni stvari, kakor ga je pokazalo delavstvo grani-tolomov v Ribnici med stavko, kije trajala od 4. 8. do 10. 10., deloma pa tudi do 2. 11. 1938, to je polnih 10 oziroma 13 tednov. Težko si je zamisliti globino takega gibanja, kajti kdor ni zrasel v delavskih strokovnih borbah in v njih sodeloval, si ne more predstavljati, koliko zahteva tako gibanje požrtvovalnosti, pomanjkanja in železne volje slehernega stavkajoče-^ ga. Ta borba ni bila nič drugega kakor spontan odpor delavstva proti čezmernemu izkoriščanju, narekovan po prirodnih zakonih samoohranitve. Kolektivni sporazum je bil dosežen. Moralni sporazum delavstva je bil neprecenljiv, doseglo pa se je tudi minimalno izboljšanje v materialnem pogledu, kar pa seveda še zdaleč ni ustrezalo stvarnim potrebam kamnoseškega delavstva. Bitka je bila dobljena, toda borba se še ni končala, kajti nadaljevati seje morala za uveljavljanje pogodbe v vseh njenih členih in za njeno izboljšanje.
Sredi zime so delavci obeh
kamnolomov spet stali na cesti. Takrat se je pokazalo, da bitka res ni bila dobljena in da je bila to le začasna moralna zmaga ribniških kamnosekov.
Stavka torej ni rodila uspeha. Ko je bilo okrog 300 delavcev skupaj s svojimi družinami izpostavljenih naj hujši bedi, so ostali brez sleherne pomoči. Buržoazna družba, ki se je čutila ogroženo, je z vsemi sredstvi poskušala zlomiti upornost kamnoseškega delavstva, ki je svoj stavkovni boj dejansko bojevalo pod vodstvom KPJ, saj sta vodila stavko član CK KPS Ignac Tratar, ki je bil pokrajinski tajnik SGRJ, in Lojze Horvat, član KPS, ki je bil v Mariboru okrožni tgjnik SGRJ. Ob tem velja še omeniti, da sta vso podporo nudila stavki tudi Jože Lampret, ki je dve leti pred tem služboval kot kaplan v Ribnici in kot levičarsko usmerjeni duhovnik bistveno Vplival na usmeritev ribniškega proletariata in leta 1935 na listi JNS izvoljeni poslanec Karel Dober-šek iz Prevalj, ki je v tem času bil že vidna osebnost v vrstah ljudskofrontnega gibanja in najožje povezan s komunisti.
Do leta 1941 se je v Ribnici na Pohorju še najbolje razvijala Produktivna zadruga kamnosekov, ki je premostila najtežje zapreke in ovire. Ustvarila si je potrebno razumevanje za zadružno delo s strani članov. Prebrodila je težave glede pomanjkanja obratnega kapitala,
kar je že od začetka njenega delovanja povzročalo vsesplošen zastoj in hud udarec zadrugi.
»Pohoije - dežela naših spominov: temni gozdovi, jase, studenci, skrivna pota, planjave, tihe domačije, skladovnice lesa in riže. Onemelo si, ko so se nad teboj zbrali temni oblaki in naznanili vojno vihro. Žage so zastale, drvarske sekire so legle k počitku in kamnolomi so utihnili.«
Politično
opredeljevanje
prebivalstva
Zgornjedravske
doline in delovanje
KP
Značilno za politično opredeljevanje prebivalstva Zgornjedravske doline oziroma za vse volitve v dvajsetih in tridesetih letih dvajsetega stoletja je dokaj visoka abstinenca. Velik del prebivalstva ni bil zainteresiran za politično življenje, kar se je najbolj pokazalo ob parlamentarnih volitvah leta 1931, ko marsikje ni prišlo na volišče niti 20% volilcev.
Ob volitvah v ustavodajno skupščino 28. 11. 1920 seje na marenberškem sodnem okolišu kar 7 strank potegovalo za glasove volilcev. Veliko volilcev se je odločilo za delavsko stranko - JSDS (Jugoslovanska socialdemokratska stranka), ki je zmagala v vseh krajih, razen na Kapli, kjer je zmagala SKS (Samostojna kmetijska
Nagradna križanka	št. 36
stranka - stranka slovenskih liberalcev na podeželju) z 12 glasovi pred liberalci
-	JDS (Jugoslovanska demokratska stranka) z 8 glasovi. V Breznem, Ribnici, Marenbergu, Muti in Remšniku so za socialnimi demokrati zbrali največ glasov klerikalci (cerkev in kapital) s svojo SLS (slovenska ljudska stranka), na Gortini in v Vuzenici pa za socialnimi demokrati samostojna kmetijska stranka. V Vuhredu, kjer je bila trdnjava liberalcev (kapital, javna uprava, šolstvo...) in na Kapli so bili na drugem mestu liberalci.
Zanimivo je primeijati volilne rezultate iz leta 1920 z rezultati parlamentarnih volitev leta 1927, kajti raz-meije med političnimi strankami se je močno spremenilo. Socialni demokrati so bili poraženi povsod, razen na Muti (vključeni so bili v SSJ
-	Socialistično stranko Jugoslavije, ki je nadaljevala delo nekdanje JSDS), v Vuhredu so zmagali liberalci, v Marenbergu Nemci (na volitvah 1920 niso smeli voliti), v vseh ostalih občinah ma-renberškega sodnega okraja pa klerikalci (SLS). V Ribnici so se na tretje mesto povzpeli člani DKRB (Delavsko kmečki republikanski blok), ki so ga vodili komunisti. Dobili so 32 glasov, liberalci 47, klerikalci pa 115. Na teh volitvah so se torej do vpliva in moči povzpeli klerikalci, pa tudi liberalci in Nemci, delavci pa so bili poraženi. Delavsko gibanje je lahko samo životarilo.
V Marenbergu se je politični položaj močno spremenil že leta 1925 na občinskih volitvah, ko je 'premočno zmagala nemška lista s 105 glasovi, štiri slovenske liste pa so dobile le 78 glasov. Te volitve so nedvomno potekale v najbolj izjemnih okolščinah po prvi svetovni vojni. Po sedmih letih življenja v novi državi se je namreč nemški živelj ob meji tako okrepil, daje lahko prešel v napad. Nemški gospodarski vpliv je izkoristil strankarska nasprotja med Slovenci ter pritisnil na proletariat, da je glasoval zanje.
Komunisti so s svojim imenom, torej legalno, sodelovali na volitvah leta 1920. Takrat so dobili v marenberškem sodnem okraju neznatno število glasov (Ribni-
ca 4, Vuzenica 3, Marenberg 2), saj jih je večino pobrala socialna demokracija, ki je s svojo avstromarksistično tradicijo obvladovala tukajšnji proletariat.
Z zakonom o zaščiti države 2.8.1921 je jugoslovanska buržoazija prepovedala delovanje KP. Komunisti so sicer še sodelovali na volitvah z drugimi imeni, vendar so se zelo težko uveljavili. To se je nekoliko spremenilo šele v letu 1927, ko seje v dravograjskem in slovenjegraškem okraju v celoti uveljavila lista »združenih delavcev in kmetov«, ki je v teh krajih združila ves levičarski proletariat na volitvah v skupščino.
Lovro Kuhar - Prežihov Voranc omenja v svojih spominih delovanje ravenskih komunistov, ki kljub prepovedi in razpustom leta 1921 niso prenehali delati. Članstvo se je sicer zmanjšalo na kakšnih 15 oseb. Uprava jeklarne v Ravnah je takrat odpustila skoraj vse komuniste, ki so morali za kruhom večinoma v tujino (delovanje komunistov je bilo v teh obmejnih krgjih mnogo težje kot v notranjosti države). Ravenska partijska celica, ki je imela svoje organizacije med drugimi tudi v kamnolomu v Josipdolu in v Vuzenici, je dobila takrat od PK KPJ nalogo vzdrževati ilegalne partijske kanale za tihotapljenje ljudi in literature čez mejo.
Od leta 1920 sta središči KPJ v Mariboru in Guštanju skrbeli za ilegalne zveze po vsej severni meji od Gornje Radgone do Črne. Tako seje z leti (ta tgjni kanal je deloval od 1921 do 1930) iz Avstrije v Jugoslavijo naskrivaj pretihotapilo ogromno partijske literature, komunistov in drugih emigrantov. V samem Marenbergu je bila takšna zveza prek učitelja Jožeta Pohorja - znanega pisatelja, do Alfonza Koprive - šolskega upravitelja pri Treh kraljih. Drugi takšen kanal, ki je bil najpomembnejši, je vzdrževal šolski upravitelj Josip Jurančič na Remšniku. Preko tega kanala se je n.pr. pretihotapil tudi del delegatov za IV. kongres KJ, ki je bil v Dresdenu v Nemčiji.
Nadaljevanje prihodnjič
Rešitev nagradne križanke pošljite do 15. novembra na naslov: Delavska enotnost, Celovška 43, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 36. Nagrade so knjižne: 1. Slasti slovenskih kuhinj, 2. Igralec s petim asom, 3. Zmaga v želodcu.
Rešitev nagradne križanke številka 34:
KRAT, SENIK, RAPA, AMEBA, EZOP, RISAR, IGLA, CASTRO, SLOJ, FANAL, KENOTAFI, SREDA, YD, ZARODEK, IN, NP, TEREN, KINO, DIAZ, ZMLEZIVA, ACIDOZA, ALEKSA, MARATON, SOLATA
Izžrebani reševalci nagradne križanke številka 34:
1.	Maijan Abraham, Čečovje 7, 62390 Ravne na Koroškem,
2.	Ida Pejavnik, Cankarjeva 24, 63325 Šoštanj,
3.	Peter Jocif, Mencingerjeva 1, 64000 Kranj
Nagrade bomo poslali po pošti.
Delavska enotnost
List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici. odlikovat z redom zaslug za narod z zlato zvezdo • Izdaja CGP Delo - tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43. poštni predal 313-VI, telex 31 787 • Glavni urednik: Franček Kavčič • Odgo-vorni urednik: Marjan Horvat • člani uredništva: Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev); področni uredniki: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Emil Lah (mednarodni ekonomski odnosi in politika), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje). Damjan Križnik (urednik - reportaže), Sašo Novak (urednik, politični sistem, sindikati), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Brane Bombač (oblikovalec), Jožica Anžel, Meri Jurca (tajnici), Sonja Seljak (redaktorica-lektorica) • Vršilka dolžnosti direktorja tozda Alenka Mišič • Telefoni: vršilka dolžnosti direktorja tozda in glavni urednik 322 778, odgovorni urednik 313 942 • Naročnine. Celovška 43, 319 690 ali 318 855, int. 52 • Uredništvo Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij, Ljubljana, Celovška c. 43, 318 855 in 321 651 • Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana, Celovška c. 43. 323 951 • Marketing, Celovška cesta 43, 320 403 • Računovodstvo, Ljubljana, Titova35, 310 923»Žiro račun50102-603-41502»Založba311 956
•	Knjigarna galerija, Ljubljana, Tavčarjeva 5, 317 870 in 312 891 • Posamezna številka Delavske enotnosti 700 din • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk CGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35
•	Časopisni svet Delavske enotnosti: Albert Vodovnik (predsednik), Meta Benčič, Franc Berginc, Andrej Coklin, Silvester Drevenšek, Ivo Grilje, Vlado Haas, Ivo Janžekovič, Niko Klavžar, Rajko Lesjak, Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik.
Ljubljana, 4. novembra 1988
Delavska enotnost
Pogovor o razvoju inovacijske dejavnosti v velenjski občini
USPESNI IN DOBRO ORGANIZIRANI
takrat, ko je bila ta dejavnost v največjem vzponu, ugotavljali, da so komisije, ki naj bi spremljale in ocenjevale predložene inovacije, bolj zavora kot pa pospeševalec. Vse prepočasi se je odvijalo njihovo delo, ki pa tako za inovatoija kot delovno organizacijo ni bilo inovativno. Pokazala se je potreba po poklicnem delu.
O inovacijski dejavnosti pri nas se veliko govori, a zelo malo ve. Ni zbranih podatkov. Ni statistike. Ni informacij. Vsak dela zase. Eni še vedno s politično aktivnostjo, drugi že konkretno na strokovni podlagi. Slednji pa so odvisni bolj sami od sebe. Svojih uspehov in neuspehov pa tudi načrtov ne morejo realno ocenjevati, saj se z drugimi (posamezniki, organizacijami združenega dela in občinami) ne morejo primerjati. Ni dostopnih podatkov.
V kateri občini so prišli najdlje v inovacijski dejavnosti? Težko je reči. Prav gotovo pa drži, da so v velenjski naredili veliko in so prav gotovo v samem vrhu. Obisk na občinskem sindikalnem svetu in raziskovalni skupnosti je to domnevo podkrepil in potrdil.
Naša sogovornika sta bila Roman Jurič, sekretar občinskega sindikalnega sveta, in Peter Klemenšek, predsednik odbora za inovacijsko dejavnost pri občinski raziskovalni skupnosti Velenje.
sa-
Inovacije imajo že zgodovino
Prvi pravilnik o inovacijski dejavnosti so v Velenju sprejeli že leta 1962. Takrat naj bi z njim začeli spodbujati množično inovacijsko dejavnost. Deset let kasneje so v TGO že oblikovali oddelek industrijske lastnine, ki naj bi poleg množične inovacijske dejavnosti pokrival še področje patentnih prijav in patentne informatike za razvojne službe.
Širša družbena prizadevanja za inovacijsko dejavnost pa so se v občini Velenje začela leta 1975 in 1976. To sta leti, ki sta bili proglašeni za leti inovacij v Jugoslaviji. Takrat so ustanovili tudi komisiji pri občinski raziskovalni skupnosti in občinskem sindikalnem svetu.
»Kaj kmalu smo ugotovili,« nam je povedal Roman Jurič, »da se dejavnosti obeh komisij podvajata. Začeli smo delati skupaj, uskladili programe, pa tudi stroški so se tako zmanjšali. Na začetku je delovala tudi komisija pri medobčinski Gospodarski zbornici, ki pa je kasneje zaspala.«
Dejavnost obeh odborov je zelo raznovrstna: vsakoletna razstava najuspešnejših inovacij, podelitev priznanj in nagrad najboljšim inovatorjem leta.
Letošnja razstava je bila že deveta. Nagradni natečaj pa so razpisali za razvojno-razi-skovalne dejavnosti, množične inovacijske dejavnosti v ozdih, ustvarjalnosti društev in posameznikov zunaj
ozdov, ustvarjalnosti v mostojnem osebnem delu in za najuspešnejši tozd v inovacijski dejavnosti.
Poleg večjega števila raz-stavljalcev je prav gotovo pomembnejša večja kakovost prijavljenih in razstavljenih inovacij. Opazna rast kakovosti je po mnenju članov obeh odborov prav gotovo tudi nagradni natečaj. Ne toliko zaradi nagrad, ki so bolj simbolične, kot to, da je že sodelovanje na razstavi inovacij tudi neke vrste priznanje. Razstave so tudi možnost za medsebojno primerjavo uspešnosti posameznikov in delovnih organizacij. Zal pa se, na primer, z drugimi občinami v republiki ali celo zunaj nje ne moremo argumentirano primerjati, saj statističnih podatkov, ki bi pokazali razlike v uspešnosti, ni. Sicer pa to niti ni najpomembneje. Pravi kazalec inovacijske dejavnosti neke delovne organizacije se slejkoprej pokaže v njeni uspešnosti na tržišču. Tega se danes že dobro zavedajo v posameznih delovnih organizacijah. Razumljivo je lahko, da prav za-
to zanimanje organizacij in posameznikov za sodelovanje na takšnih razstavah ni več takšno, kot bi pričakovali. Mogoče je to za nas, prireditelje spodbuda, da bi morali razmišljati o drugačni izbiri in predstavitvi inovacij. Gotovo je že presežen prvotni namen, ko naj bi razstava popularizirala inovacijsko dejavnost. Morda bi morali vnesti v to razstavo več komercialnega duha. Več organizacij združenega dela, drobnega gospodarstva in posameznikov bi moralo začutiti, da je to zanje nekakšna možnost za tržno
uveljavljanje. S tem bi zanimanje dobilo druge razsežnosti.«
Utrip merijo z anketo
Tako so že leta 1976 v Gorenju zaposlili delavca, ki naj bi vodil in skrbel za razvoj inovacijske dejavnosti. Danes jih imajo v občini že 14 in to v osmih delovnih organizacijah.
Roman Jurič, sekretar občinskega sindikalnega sveta Velenje
»Odbora za inovacijsko dejavnost na podlagi skupnega programa dela letos že dvanajstič ugotavljata razmere na področju inovacijske dejavnosti občine Velenje. Dosežki so pokazali, kot je že Peter Klemenšek povedal, da se vse več delovnih organizacij zaveda pomembnosti te dejavnosti. Ne pomembnosti kar tako, ampak da je to pogoj za preživetje v tržnem gospodarstvu. Res da vsi niso še tako daleč s takšno miselnostjo, vendar v primeijavi z anketami prejšnjih let vse več ozdov potrjuje, da je inovacijska dejavnost sestavni del njihovih razvojnih načrtov. Prav tako je vse več vodstvenih delavcev, ki usmerjajo in spodbujajo inovacijsko dejavnost. Pri tem pa je treba ugotoviti, da je precej takih, ki tega ne delajo dovolj zagnano. Veliko premajhno vlogo pri uveljavljanju množične inovacijske dejavnosti pa imajo po ugotovitvah ankete 'samoupravni organi in osnovne organizacije sindikata v delovnih organizacijah, čeprav o njej tudi ti mnogo govorijo.«
V občini Velenje, posebej še v večjih delovnih organizacijah, so že pred leti, to je
Peter Klemenšek, predsednik odbora za inovacijsko dejavnost pri Raziskovalni skupnosti Velenje, sicer pa tudi sam inovator.
»Uspešno delo komisije je bilo vse bolj odvisno od predsednika, ki pa je to komisijo vodil poleg svojega dela,« je pripovedoval Roman Jurič. »Tudi strokovnost teh posameznikov in komisij ni bila vedno na primerni ravni. Danes, ko imamo profesionalce, skrbimo tudi za njihovo izobraževanje in izpopolnjevanje s seminarji, predavanji in drugimi oblikami. Vsi ti so tudi člani enega od občinskih odborov.
Ugotavljamo pa lahko di, da je razvoj inovacijski dejavnosti v podjetju najye» odvisen od ozaveščenosti i11 zagnanosti vodilnih delanj cev. Nekatere res v to prisJ* trg, druge pa bodo darske razmere v to prisinj6 jutri. Ugotavljamo tudi, d3
je zelo malo inovacijske dejavnosti v družbenih dejavnostih.
Odbora se tudi trudita, da bi inovacijsko dejavnos čimbolj popularizirala tud, med mladimi. Razstave s ogledajo učenci skoraj vse!: šol, seveda s strokovni111 vodstvom in primernii11 predavanji.
Prav zanimiv je primer učenca Centra srednjih strokovnih šol, ki je že en mese? po tom, ko se je Zciposlil> javil inovacijo, ki jo je prav' zaprav prinesel še iz šole’ Povedal je, da se je za to dejavnost navdušil na predavanjih in razstavi. Žal in13' mo takih še premalo.
Zelo veliko bi lahko govo rili o inovacijskem dohodka in še posebej o njihovem Prl' * kazovanju v delovnih organizacijah. Zakonodaja na tem področju ni urejena, saj delovne organizacije z inovacijskim dohodkom nis° stimulirane, ampak prej nasprotno, saj od njega plačujejo davek. Večina delovni11 organizacij prav zato n® vključuje inovacijskega dohodka v zaključni račun, kar | seveda pomeni, da delavc1, ne vedo zanj.«
Da bi kar najbolj pomagal | inovatorjem pa tudi poklicnim delavcem na tem Področju, so pri Gospodarsk1 zbornici ustanovili svetovalno službo, ki po svojih m?" čeh pomaga premagovati se vedno preštevilne težave inovatorjev tako pri tehničnih izvedbah kot pri uveljavljanju svojih pravic.
Andrej Agnic
I
Dosežki inovacijske dejavnosti v občini Velenje za leto 1987 kažejo, da je bilo med skoraj 20.000 zaposle-nimi kar 4.843 predlagateljev inovacij. Skupaj so vpeljali 1.717 inovacij. Ce pa te podatke primerjamo z letom prej, se je število predlagateljev povečalo z indeksom 608, realiziranih predlogov pa 405.
V občini prav gotovo prednjači Gorenje GA. Izmed 5.300 zaposlenimi je bilo 3.337 prijavljenih predlogov inovacij, pri njih pa je sodelovalo 4.387 predlagateljev. Vpeljali so 1.254 predlogov, kar je v primerjavi z lanskim letom indeks 646.

LIPE SVE
Na letošnjem nagradnem natečaju za najuspešnejše inovacije v občini Velenje v letu 1988 so za:
•	razvojno-raziskovalno dejavnost podelili prvo nagrado skupini šestih sodelavcev za inovacijo pri odpepeljevanju v termoelektrarnah;
•	množično inovacijsko dejavnost Milanu Krevzlu za vodenje kapilare skozi povratno cev pri zamrzovalnih skrinjah;
•	ustvarjalnost društev in posameznikov zunaj ozdov Zvonetu Zimicu za rotacijski manipulator za dodajanje etiket s centralnim programom;
•	ustvarjalnost v samostojnem osebnem delu Stanetu Kajserju za avtomatsko etiketirko;
•	za najuspešnejši tozd v občini Velenje Gorenje Gospodinjski aparati, tozd Zamrzovalno-hladilna tehnika.
AKTUALNO
Kam po pomoč, če ste ostali brez službe
NA KMETIH
Tudi med ni več samo med
VELIKO SRCE
Pri paraplegikih v Semiču
ZDRAVJE
Bolezni pozne jeseni in zime
PLETEMO
6 modnih puloverjev
KROJI PO NAROČILU
Plašč za mamo in hčerko
PRILOGA