Lv artikla: modeli
Ena poškodba zaradi pirotehnike
Stran 12
Celjske mlekarne snubijo Pomurce
Stran 4
St. 1 / Leto 61 / Celje, 3. januar 2006 / Cena 150 SIT
IZBIRALI BOMO MED KUPOM VOŠČILNIC
ncsm
9770353734020
_hovi tepfflk
VRHUNCI turn
: ri.
I I 1 su&Bis
Ljudski referendum za bolnišnico
2	dogodki
Leto, zap isano v spomin
Po čem bomo leto 2005 pomnili v Sloveniji in svetu
Pred 30 leti je na Kozjanskem hiše rušil potres, leta 2005 je nekatere skušala odplakniti vodna ujme
»Po vremenu,« je marsikdo izstrelil kot iz topa v letu, ko so svet pretresali orkani in domovino huda neurja, že napovedovalo pa se je s katastrofalnim cu-namijem za božič 2004. Drugi spet imajo v svojem spominu najbolj živo zapisane dogodke iz političnega ali gospodarskega življenja, tretjim pa so življenje v letu 2005 najbolj zaznamovali športni ali kulturni vrhunci. Prav vsem pa nam je najbrž skupno, da bomo najbolj in najdlje pomnih dogodke, pa čeprav na videz drobne, iz zasebnega življenja - pa najsi so nam na lica zvabili nasmeh ali solze.
Evropa in svet sta leta 2005 kar nekajkrat jokala. Spomladi smo se poslovili od papeža Janeza Pavla II. in tudi v Sloveniji 8. april razglasili za dan žalovanja. Vernim in nevernim je za hip zastal korak ob smrti človeka, ki si je s svojim delom in z vzgledom desetletja prizadeval za boljše življenje na zemeljski obli. Da je narava tista, ki je ni mogoče (u)krotiti, so leta 2005 dokazovali številni orkani, ki so domove stotisočih rušili kot bi bili hišice iz kart. Ob Katrini, ki je dobesedno odplaknila New Orleans, jih je bilo še toliko, da je zanje preprosto zmanjkalo imen, ki jih vnaprej določijo za vsako leto, in so zadnje morali imenovati kar po črkah grške abecede. Zemlja je svoje prebivalce na to, da bi morali z njo prijazneje upravljati, opozorila oktobra še s katastrofalnim potresom v Pakistanu, delu Indije in Afganistana, kjer je bilo v hipu mrtvih 25 tisoč ljudi, desettisočim pa še vedno smrt grozi zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin. Da se število smrti lahko povzpne tudi do milijonov, so jeseni opozarjali strokovnjaki, ki so spremljali razvoj in širjenje ptičje gripe ter opozarjali na možnost, da se bolezen, za katero (še) ni znanega zdravila, lahko s perja-di kot pandemija razširi tudi med ljudi. Da človeške sposobnosti včasih sežejo čez meje predstavljivega, nas je poleti prepričal kolesar Lance Armstrong, ki je - potem ko je zmagal že v boju z rakom -že sedmič osvojil Tour de France.
Življenje v Evropi je v veliki meri zaznamoval postopek potrjevanja skupne Evropske ustave, ki naj bi potrdil enotnost Evropejcev v 25 državah članicah unije, a se bo procedura očitno zavlekla. Ustavo so ratificirale Avstrija, Grčija, Italija, Litva, Latvija, Nemčija, Madžarska, Slovaška, Slovenija in
NXJtC
Španija, medtem ko sta Francija in Nizozemska na referendumih glasovah proti. Bo Evropska ustava res začela veljati 1. novembra 2006, kot je bilo predvideno? In kako se je Slovenija odrezala kot predsedujoča Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, koliko kriznih žarišč je pomiril Ovse, katerega vrh je decembra privabil v Ljubljano vrsto državnikov?
Na začetku leta 2005 je imela novopečena, še sveže izvoljena vlada Janeza Janše v Sloveniji rekordno podporo, konec leta se je delež spustil najnižje doslej. Kaj je bilo krivo? Morda posegi v avtonomijo novinarstva z referendumom o RTV na čelu, dogajanje v gospodarstvu s številnimi kadrovskimi menjavami ali, najverjetneje, nezmožnost dialoga socialnih partnerjev ter napovedan paket reform, ki je v vlado prinesel novega ministra Jožeta P. Damijana, reforme pa bodo bistveno posegle v kakovost življenja Slovencev sicer šele z letom 2007. Lani smo Slovenci dobili kar nekaj sprememb veljavne zakonodaje, novosti so začele veljati v Zakonu o varnosti cestnega prometa, v veliki meri se je spremenila davčna zakonodaja, novela zakona o javnih uslužbencih pa je prinesla kanček mehanizmov tržnega gospodarstva tudi v javno upravo. Z razglasitvijo abolicije za del prekrškov naj bi v Sloveniji zmanjšali sodne zaostanke, k temu pa je konec leta pripomogel še pravosodni minister s projektom Lukenda, poimenovanem po Velenjčanu, ki je kot prvi Slovenec pravico našel na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Epilog je leta 2005 v Sloveniji dobila pivovarska vojna in Pivovarna Laško ima
zdaj vse možnosti, da zaživi, dolgo želen in načrtovan projekt industrije slovenskih pijač. V vrsti slovenskih podjetij je bil prav zlatorog eden redkih (ob Cinkarni nekaj mesecev prej, ko j e Prelca zamenjal Benčina), ki je dobil novega prvega moža po ustaljeni, načrtovani poti (60-letnega Hirnška, ki se je upokojil, je novembra zamenjal Boško Šrot). Sicer pa je Slovenijo v lanskem letu zaznamovalo kar okrog 200 kadrovskih menjav, ki so bile ene manj, druge spet bolj boleče ne le za zamenjane, pač pa veliko širše. Najbolj sveže v spominu ostajajo Zoran Jankovič, ki se je moral posloviti od Mercatorja, in Bruno Korelič iz Luke Koper, »so-reformator« Mičo Mrkaič, prvi mož slovenske policije Darko Anželj, pa prva dama sklada kmetijskih zemljišč Mar-ji Majer Cuk...
60-letnica osvoboditve Slovenije in s tem praznovanje konca 2. svetovne vojne je bila, žal, zamujena priložnost za dokončno sklenitev narodne sprave, zato pa je strasti v Sloveniji dodobra razgrela vložitev ovadbe zoper Mitjo Ribičiča zaradi genocida. In da ne bi kdo pomislil, da je bilo s tem pretresov v Sloveniji konec. Avgusta - v letu, ko so napovedovali rekordno vroče poletje in so si prodajalci klimatskih naprav že od pomladi meli roke zaradi dobrega izkupička - se je vreme skoraj po vsej državi zarotilo zoper ljudi. Na Celjskem so najkrajšo potegnili Kozjanci, ki so razdejanje narave lahko primerjali skorajda s potresom pred 30 leti.
Življenje v Sloveniji so zaznamovali tudi nekateri odmevni sodni procesi - sojenje v primeru Mira Petka je bilo končano in vsi obtoženi so bili oproščeni, Mili-
ca Makoter se v novem procesu lahko brani s prostosti, delno zavrnitev obsodbe na 30-letno zaporno kazen pa so dosegli tudi odvetniki Ivana Periča. Spomin Slovencev na pred leti več kot odmevni finančni krah prenekaterega družinskega proračuna je obudilo prijetje Davorina Sa-darja in njegova izročitev Sloveniji, nove pa je seveda povzročil rop šefov v SKB banki v noči na 1. november. In da bo mera hudega počasi polna pred koncem leta še smrt treh najstnic v podivjani množici pred lokalom Lipa v Pir-ničah pri Medvodah - opomin na to, da naša življenja niso nikoli in nikjer varna.
A nikoli se ne ve - če po eni strani nisi nikoli in nikjer povsem varen, se človek lahko živ izvleče še iz tako velike in grozeče nevarnosti. Dokaz za to je alpinist Tomaž Humar, za katerega je konec avgusta trepetalo res veliko ljudi, ki so njegovo umiranje v snežnih zametih Nange Parbata praktično lahko spremljali po ineternetu - skoraj čudežno so ga v nemogočih razmerah rešili s helikopterjem pakistanske vojske.
Leto 2005 je minilo v znamenju nekaj visokih obletnic domačih literatov, kot denimo 80-letnica Cirila Zlobca, življenje na odrskih deskah je zaznamoval Alamut, obetavno, pomladno vzdušje pa je bilo ob njegovi 100-letnici čutiti v slovenskem fil-mu.In vsaj pet fantov je lani poskrbelo, da je ime Slovenije v športnem svetu zvenelo z zlatim prizvokom - Rok Benkovič (smučarski skoki). Iztok Čop in Luka Špik (veslanje) ter Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan (gimnastika) so poštah svetovni prvaki. Bravo!
IS, ŠO, foto: GK
Veteranske organizacije in društvo Korona so bili pobudniki enega največjih in najbolje uspelih referendumov o ljudski volji na širšem celjskem območju. Udeležba je bila odlična, odločitev soglasna: v celjski bolnišnici hočemo nov, sodoben rentgen za invazivno srčno diagnostiko, ki ne le rešuje življenja, temveč lahko tudi bistveno zmanjša invalidnost po srčnem infarktu. Svojo voljo so izrazili na najbolj zgovoren način: s prostovoljnimi prispevki.
V celjski bolnišnici, ki so jo pretekla leta pretresale velike izgube in še večje afere, to razumejo tudi kot izraz podpore svojim prizadevanjem po urejeni, sodobni in strokovno usposobljeni bolnišnici. V kroniko leta 2005 si bodo po dolgem času poleg tega velikega uspeha lahko zapisali še uskladitev stroškov poslovanja s prihodki ah bolj preprosto: končno so se rešili izgube.
Že januarja nas je napadel virus gripe in položil v posteljo toliko ljudi, da je bila februarja razglašena epidemija. Število obolelih z akutnimi okužbami dihal je bilo največje v zadnjih petih letih. V vzorcih so bili potrjeni virus influence (gripe) A H3N2 in HINI, virus influence B ter respiratorni sincicijski virus, pogoste so bile tudi okužbe z énterovirusi. Na Celjskem je prevladoval virus gripe tipa B, veliko je bilo tudi okužb z respiratornim sincicijskim virusom, ki najhuje prizadene majhne otroke.
Zanimanje za viruse, zlasti gripe, je lani med ljudmi preseglo vsa pričakovanja. Z Daljnega vzhoda je namreč z divjimi pticami prišel tudi v Evropo virus ptičje gripe. Ko so ga odkrili tudi v nam bližnjih državah, se je začelo dogajanje, ki je mejilo že kar na paniko, še zlasti, ko so ga odkrili na Hrvaškem, vsega dvesto kilometrov od slovenske meje. Veterinarska uprava RS je najprej določila dve območji z večjim tveganjem za širjenje ptičje gripe v Sloveniji, nato pa za takšno razglasila domala vso državo. To je prineslo ukrepe, ki naj bi zmanjšali tveganje prenosa visoko patogene avirane influence, ki jo povzroča virus influn-ce A H5N1. Kokoši in vsa druga gojena perutnina so bile s tem obsojene na zapor.
da o drugih ukrepih ne go-
Čeprav se bolezen še ni prenesla na ljudi, je strah zajel široke množice, ki so v lekarnah čez noč pokupile pri-tivirusno zdravilo tamiflu. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS so 17. oktobra odprli javno telefonsko linijo, preko katere je lahko vsak dobil odgovore na aktualna vprašanja o ptičji gripi. Ker pa v Sloveniji lani niso od,krili nobenega primera okužbe z virusom ptičje gripe, se je strah postopoma polegel.
Da bi ljudje vendarle nekaj naredili za svoje zdravje, so se bolj kot kdaj koli doslej množično odločali za cepljenje proti navadni gripi, torej tisti, ki povzroča bolezen med ljudmi. Cepiti so začeli v začetku novembra in kljub podvojenim količina cepiva ga je prve tedne nenehno zmanjkovalo. Z zimo se je tudi to umirilo, so pa začeh spet krožiti za to obdobje tradicionalni virusi. Nov krog se začenja.
Zadnje mesece minulega leta so nas z vsemi propagandnimi topovi napadle tri slovenske zavarovalnice, ki ponujajo prostovoljna dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Adriatic, Triglav in Vzajemna so sprožili pravo vojno, v kateri ni manjkalo ne frontalnih napadov ne subverzivne dejavnosti. Pritisk na sedanje iti bodoče zavarovance je bil posledica novosti pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, ki so začele veljati s 1. septembrom 2005, ter seveda želje zavarovalnic, da si odrežejo kar največji kos bogate pogače.
Ker bbdo nova pravila igre začela veljati 1. marca letos, je bil do konca minulega leta pravi čas za odločanje o morebitni zamenjavi zavarovalnice (zaradi trimesečnega odpovednega roka). Zavarovalnice v teh dneh še preštevajo bivše in nove zavarovance ter si ob tem brišejo solze in ma-nejo roke. Borba, ki še daleč ni končana, je bila kruta, za zavarovance pa pravzaprav čisto nepomembna - cena zavarovanj je bolj kot ne enaka pri vseh zavarovalnicah, enake so tudi pravice oziroma osnovne ugodnosti tega zavarovanja. Edina korist: vsi bomo od 1. marca plačevali enako, ne glede na starost. Razen najstarejših zavarovancev bomo vsi plačevali več kot doslej.
MBP
www,novitednik.com
novi tednik
gospodarstvo
3
Leto borbe in velikih priložnosti
V podjetjih na Celjskem z optimizmom v leto 2006 -bo šlo še bolje
Kako ocenjujejo poslovanje v leni 2005 in kakšna so njihova pričakovanja v letu 2006, smo vprašali vodstva nekaterih podjetij na Celjskem. Zanimalo nas je tudi, kateri dogodki v regiji in Sloveniji so se jim lani zdeli najpomembnejši, pa tudi, kaj bi se moralo v makroekonomskem okolju čim prej spremeniti, da bi bilo poslovanje njihovega in tudi vseh ostalih podjetij bolj uspešno.
V štorski jeklarni menijo, da je bilo za regijo zelo pomembno, ker je Kovintrade zgradil nove skladiščne prostore, v slovenskem merilu pa so na prvo mesto postavili izjemne poslovne rezultate Slovenske industrije jekla. Velika slabost je po njihovem šolski sistem, ki ne zagotavlja dovolj ustreznih kadrov naravoslovno-tehničnih smeri. Na nujne spremembe, vendar na področju delovno-pravne zakonodaje, pa opozarjajo v Termah Olimia. Pravijo, da je treba Zakon o delovnih razmerjih čimprej spremeniti tako, da bo ščitil le dobre delavce, ne pa tudi slabih. Direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek si za lani v regiji ni izbral dogodka »številka ena«, pomembno pa je, pravi, da se čutita vse bolj pozitivna klima in napredek, pa tudi, da je regija izstopila iz slovenskega povprečja. Za Stanka Stepišnika iz Emo Orodjarne je regijski dogodek leta večji preboj Regionalne razvojne agencije Celje, vodstvu Slovenije pa najbolj zameri, ker ne zna privabiti tujega kapitala.
Aleksander Svetelšek, direktor Engrotuša: »Najpomembnejši dogodek za naše podjetje je bila lani vsekakor ponovna osvojitev naslova zlata gazela. Takšno priznanje nam dokazuje, da smo zadnja Štiri leta poslovali zelo dobro, saj smo kljub svoji ve-
likosti uspeli pokazati fleksibilnost, prodornost in inovativnost, ki so nas po poslovni odličnosti in rasti pripeljale na prvo mesto med vsemi slovenskimi podjetji. Lani smo na novo zaposlili kar 650 ljudi. Vendar v Engrotu-šu vedno ciljamo višje. V letu 2006 smo si za cilj zastavili predvsem hitro rast prometa, ki naj bi bil od lanskega višji za dvajset milijard tolarjev. Odlično poslovanje je tudi predpogoj za večanje tržnega deleža. Naš cilj je, da bi do leta 2007 osvojili 25-odstotni tržni delež v Sloveniji.«
Boris Klančnik, direktor Regionalne razvojne agencije Celje: »Leto 2005 je bilo za RRA Celje zelo dinamično in prepričan sem, da tudi ustvarjalno. Projekti, ki so se mnogim še pred dobrim letom zdeli utopija, postajajo resničnost. Projekt Teh nopolis Celje smo pripeljali do gradbenega dovoljenja za prvo stavbo tehnološkega parka, ki jo bomo letos tudi že odprli, prve konkretne rezultate bo dal tudi projekt Konzorcij pošlovno-in-dustrijskih con regije. Podjetjem v regiji in zunaj Slovenije bomo ponudili več kot šest hektarov komunalno opremljenih zemljišč. Imamo kar nekaj težav, ker mnogi ne razumejo vloge in poslanstva naše agencije. Na eni strani moramo poslovati kot vsako podjetje in preživeti na trgu, na drugi pa naj bi bili »vsesplošni razvijalec regije«, ki ga ne občine ne država ne financirajo. Kljub temu menimo, da smo na pravi poti in da bomo končno prebili nekatere slovenske okope ter odpravili usedline pretekle miselnosti. Zato smo prepričani, da se bo letos začel tudi prvi del regijskega projekta Mednarodna univerza Celje.«
Peter Bračun, direktor trženja v Štore Steel: »Lani smo izkoristili povečano povpraševanje po jeklu, uspešno smo tržili tudi dodatne obdelave jeklenih palic. Naši prihodki so se povzpeli kar na 21 milijard tolarjev. Z izboljšavami proizvodnega procesa smo znižali stroške proizvodnje, bistvena je tudi sprememba v našem pristopu do kupcev. Le--tos bomo sledili ciljem strategije do leta 2010, zato načrtujemo, da bomo prodali 138 tisoč ton jekla. Čaka nas več pomembnejših naložb v skupni vrednosti deset milijonov evrov. Za naše podjetje je bilo lani kar nekaj pomembnih dogodkov, med njimi je na prvem mestu gotovo ta, da smo postali prvi dobavitelj pri evropskih proizvajalcih vzmeti za gospodarska vozila. Pomembno je bilo tudi, da smo z lastnimi sredstvi dokončali štiri milijone evrov vredno čistilno napravo in da nam je uspešno poslovanje omogočilo, da smo prispevali prvo donacijo večje vrednosti ter s tem pokazali družbeno odgovoren odnos do okolja, kjer delujemo.«
Jeklarjem in trgovcem
to, da so vse leto rasli stroški poslovanja. Ob tem moram poudariti, da nam letošnje znižanje davka na plače ne bo prineslo prav nobenega olajšanja, saj bo prihranek pomenil le en odstotek v masi za plače. Tudi za leto 2006 napovedi niso kaj prida spodbudne. Načrtujemo namreč, da bomo imeli približno za petino manj dela, kot smo ga imeli lani. Pričakujem, da bo težko do sredine leta. Čeprav naj bi se v avtomobilski industriji, ki je naš najpomembnejši kupec, kriza še poglabljala, vendarle z velikim optimizmom gledam naprej. Res pa je, da bo težko in da se bomo morali marsičemu odpovedati. Na žalost bo manj denarja za izobraževanje, naložbe in razvoj.«
Stanko Stepišnik, direktor Emo Orodjarne: Leto 2005 je bilo nekoliko slabše kot prejšnja, saj je kriza, ki se je iz zahodne Evrope prenesla v Slovenijo, zajela tudi našo orodjarno. Dobiček zato ni bil tolikšen kot predlani, na slabše rezultate pa je vplivalo tudi - Št. 1-3. j
Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia: »Dva razloga sta, zaradi katerih sem s poslovanjem v letu 2005 zelo zadovoljen. Prvi je, da smo imeli kljub slabemu vremenu skoraj tristo tisoč nočitev, kar je rekord v dosedanji zgodovini zdravilišča. Za velik uspeh štejem tudi podpis pogodbe in začetek gradnje novega hotela, ki ga bomo odprli v predvidenem roku, to je v začetku marca. Žal pa mi je, ker nam ni uspelo dokončati vseh naložb, ki smo jih lani načrtovati v Termah Tuhelj, smo pa v tem našem hrvaškem zdravilišču dokončati vodni park, kar se mi zdi najpomembnejši dogodek minulega leta za celotno podjetje. Letos pri nas kakšnih večjih naložb ne načrtujemo. Posvetili se bomo predvsem ljudem. Vlagati bomo v njihovo izobraževanje, saj želimo, da bi bili zaposleni v svojem poklicu čim boljši. Skratka, letos nas čaka, da iz tega, kar smo v preteklih letih pozidali, izvlečemo čim več koristi.«
JANJA INTIHAR Foto: GK, AS, SHERPA
2005
li novem letu bo bolje
Preživeli smo leto, ko je spet začelo tleti upanje, da Steklarna Rogaška vendarle ne bo šla po poti mnogih propadlih gospodarskih velikanov, ko so izginili še zadnji ostanki nekdanjega celjskega ponosa Ingrada in ko sta prizorišče regijskega gospodarstva zapustila dva od zadnjih treh velikih tranzicijskih direktorjev.
Večina sicer pravi, da preteklo leto ni bilo slabo, čeprav je mnoge prizadelo bolj, kot so pričakovali, in čeprav so mnogi ugotovili, da odprte evropske meje vendarle niso takšno blagostanje, kot so jim obljubljali. Analitiki so napovedali, da se bodo po črnem letu 2004, ki je bilo usodno za tekstilce, leta 2005 začeli najtežji dnevi za živil-sko-predelovalno industrijo, vendar se vsaj na Celjskem takšne napovedi na srečo niso v celoti uresničile. Mlekarna Celeia še vedno stoji, res da v rdečih številkah, tudi v Celjskih mesninah so kolikor toliko uspešno prikrma-rili do konca leta. Je pa zanimivo, da sta obe podjetji še vedno sami, čeprav njuni vodstvi že nekaj let poudarjata, da se je treba za preživetje nujno povezati. V Celjskih mesninah so tudi letos zavrniti vse snubce, v mlekarni pa želijo v »zakon« z Ljubljanskimi mlekarnami stopiti močnejši, s Pomurskimi mlekarnami ob boku.
Pa se vrnimo k steklarni. Vihar, ki jo je vse leto premetaval sem in tja, na noben način ni hotel pojenjati. Že januarja je direktor Bojan Bevc vložil predlog za prisilno poravnavo, vendar je trajalo skoraj devet mesecev, da so ga banke, največje upnice steklarne, sprejele. Cena, ki so jo za to morati plačati steklarji, je velika. Svoje delnice so morali zastonj prepustiti bankam, za nameček jih je dvesto izgubilo še službo. Upajmo, da žrtve niso bile zaman in da Bevčev optimizem, ki ga je ob koncu leta začel trositi na vse strani, ni le prazna puhlica.
Odgovorni za krah steklarne še vedno (vsaj uradno) nimajo imen. Svojo kariero, kot da niso storili prav nič nezakonitega, pa nadaljujejo tudi tisti, ki so v prepad pahniti Ingrad. Krivci najbrž nikoli ne bodo obelodanjeni, zakaj, pa je razkril eden od znanih celjskih stečajnih upraviteljev. Dejal je namreč.
da je odkrivanje nečednosti v gradbenih podjetjih isto, kot bi iskali iglo v kopici sena.
Lani je celjska regija zaradi stečajev in prisilnih poravnav izgubila najmanj štiristo delovnih mest.-Vendar jih je kar nekaj tudi pridobila. Boljši časi so se napovedali Preboldu, kjer so bivše tekstilke za nemške lastnike začele sestavljati avtomobilske luči, zaposlovali so tudi mnogi »petnajstletniki«, ki so od leta 1990 do danes kljub svoji majhnosti zrasli v stabilne in obetavne gospodarske družbe.
Da bo treba odpustiti kar nekaj ljudi, je grozilo tudi Cetisu. Najprej je izgubil tiskanje nalepk, nato biome-trične potne liste, sredi leta pa še direktorja Draga Pola-ka. Borbo za državne posle je nadaljevala po volji lastnikov izbrana Simona Potočnik in tudi uspela. Potni listi so konec leta postali spet celjski.
Spremembe v vrhu Cetisa pa niso bile edino kadrovsko valovanje, ki se je lani zgodilo regijskemu gospodarstvu. Cunamijev, ki so jih doživela za politično oblast bolj pomembna slovenska podjetja, na srečo ni bilo, kljub temu pa so nekateri odhodi in prihodi pustili kar nekaj sledi. Iz Cometa je na željo lastnikov odšel Marjan Lorger, upokojila sta se dva legendarna direktorja. Marjan Prelec je direktorski stolček v cinkarni moral prepustiti Tomažu Benčini, Tone Turnšek pa je usodo Pivovarne Laško in celotnega holdinga slovenske industrije pijač, v katerega je lani končno vključil tudi ljubljanski Union, predal v rôke Boška Šrota. Ta je svojo »vladavino« z odkupom precejšnjega dela Mercator-ja začel dokaj burno in gospodarski vsevedneži napovedujejo, da jo bo tako tudi nadaljeval.
Sicer pa - leto 2005 je mimo, in v letu 2006 bo veliko bolje. Celjani bodo, če nič drugega, na Mariborski cesti dobili najmanj 16 tisoč kvadratnih metrov novih trgovskih površin, na katerih bodo z izjemo nedelj lahko še naprej brezglavo zapravljali. Nov trgovski center bodo morda dobiti tudi v Žalcu. Če bo le lokalni oblasti in Engrotušu uspelo zakopati bojno sekiro.
JANJA INTIHAR
www.novitednik.com
NXRC
pf NASIH KRAJEV
NOW liDNIK
Škarje in platno v rokah rejcev
V organizaciji rejcev hladnokrvnih pasemskih konj velike spremembe
Evropa ni trdno začrtala, ampak jih je v precejšnji meri prepustila urejanju posameznih držav. Na tem področju se pri nas obetajo radikalne spremembe. Doslej je register plemenskih oziroma pasemskih živali vodila selekcijska služba na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Trenutno se pri nas ustanavljajo rejske organizacije, ki bodo zdaj v tem pogledu prevzele glavno vlogo. Med drugimi bodo po pogodbi tudi oddajale dela strokovnim službam za izvajanje posameznih nalog. To pa kot bistveno novost v sistemu prinaša večjo vlogo in težo rejcem, ki bodo člani pasemskih organizacij.
Nič več po domače
Naša sogovornica Tanja Gobec se s konjerejo ukvarja že deset let. V prejšnjem združenju rejcev hladnokrvnih konj je bila članica upravnega odbora, v novoustanovljeni organizaciji pa semskih rejcev pa je prevzela vlogo tajnice. »Pri tem želimo predvsem ozavestiti rejce, kako pomembno je,
Javno ali zasebno zdravstvo?
Strah, da bi od konjiškega zdravstvenega doma ostale le direktorica in čistilke
»O razvoju zdravstvenega doma (ZD) kot javnega zavoda je težko govoriti, saj ne vemo, kako dolgo še bo,« so bile uvodne besede nove direktorice konjiškega ZD Mihaele Pugelj, dr. med., konjiškim svetnikom, od katerih je želela odgovor, kakšno zdravstvo v občini želijo: javno ali zasebno.
Za odločanje o tem osnovnem vprašanju je na območju, kjer že polovica vseh zdravnikov dela v zasebnih praksah, bolj malo časa. ZD je bil zgrajen z namenom, da najdejo bolniki vse na enem mestu. Je obnovljen in ustrezno opremljen, zato so vprašanja o smiselnosti zdravniških ordinacij na drugih lokacijah utemeljena. »Zavzemam se za javno zdravstvo na področju urgentne medicine in kurative, predvsem pa preventive,« poudarja Mihaela Pugelj, ki vidi ZD kot osrednjo izobraževalno ustanovo na področju preventive. Upravičeno, saj je ravno ta dejavnost bolj kot ne rezervirana za javno zdravstvo, pa naj gre za vrsto izobraževalnih delavnic v okviru preventivnega programa zmanjševanja bolezni srca in oži-
Mihaela Pugelj, dr. med.
Ija, ki je na Konjiškem zelo lepo zaživel, ali za preventivne preglede otrok in šolske mladine. V konjiškem ZD imajo pediatra, ki skrbi za vse otroke do prvega leta sta-
Kaže, da se dolgoletno prepiranje o še enem zdravniku v Ločah bliža koncu. Mihaela Pugelj je svetnikom zagotovila, da se rešitve že kažejo, župan pa je napovedal delno rešitev v dveh do treh mesecih, ko naj bi eden izmed zdravnikov začel delati kombinirano v Konjicah in Ločah.
rosti, poskrbi pa tudi za preventivne preglede 3- in 5-let-nikov in vsa potrebna cepljenja. Tudi šolske preventivne preglede opravljajo na enem mestu, ne glede na to, katerega izbranega zdravnika imajo otroci.
Zaenkrat torej v konjiškem ZD še uspešno uravnovešajo javno in zasebno, bojijo pa se, kaj bo prinesla prihodnost, saj država nedvoumno podpira razvoj zasebništva. »Tega se zavedamo, vendar mora država nekje postaviti meje, določiti pravila. Pričakujem, da boste to naredili tudi v občini,« je izzvala svetnike direktorica ZD. A več kot zagotovila župana Janeza Jazbeca, da bo posredoval vsako vlogo za podelitev koncesije v presoji zdravstvenemu domu, ni dobila.
Trenutno so v občini nerešene štiri vloge za privatizacijo (vse niso zdravniške). Po županovem mnenju bi največ pomenilo, če bi država sestavila koncesijske pogodbe, ki bi od zasebnikov zahtevale v bistvu enako delo kot od zaposlenih v javni službi. Pri tem gre tako za vključevanje v dežurno službo kot tudi za koriščenje uslug, ki - Št. 1 - 3.
Tanja Gobec
da se vključijo v te organizacije. Že kot posamezniki bodo s članarino dobili bistvene prednosti, saj bodo sicer morali vse stroške vpisov v rodovniško knjigo, raznih dokumentov in licenc nositi sami. Glavni cilj je, da dosežemo priznanje konjereje kot kmetijske panoge in še nadaljnje zagotavljanje državnih sredstev za državno žrebetišče.« Tanja Gobec pravi, da velika vloga s strani rejcev prinaša tudi^ velik delež odgovornosti. »Če se namreč ne bodo po večini vključili v rejske organizacije in vestno vodili rodovniških knjig, se lahko zgodi, da bo celotna panoga izgubila sredstva, ki bi ji po novih direktivah pripadala.«
Tudi država bo odslej igrala po bolj odrezavih notah. Če so doslej dodeljevali plemenske žrebce po posameznih postajah bolj na pamet, si bo v bodoče treba urediti tudi vsa dovoljenja na upravni enoti. In kot pravi Tanja Gobec, je dela pri osveščanju še ogromno: »Tu in tam se še vedno zgodi, da pride do kopitnega raka in gotovega pogina. Konji so namreč izredno občutljive živali, ki niso rojene za stanje v hlevih, še manj na vlažnih in nesnažnih tleh. Da pa so tako banalne stvari krive takih tragedij, je milo rečeno nedopustno.«
SAŠKA TERŽAN
Teš v lasti holdinga
Holding Slovenske elektrarne se je odločil za nakup deležev manjšinskih družbenikov Termoelektrarni Šoštanj, posel pa naj bi zaključili še v tem mesecu. Sicer so v Tešu lani »izdelali« 3.600 gigavatnih ur električne energije, kar je 500 GW več, kot so načrtovali ob začetku leta.
V Premogovniku Velenje so za potrebe Teša izkopali približno 4 milijone ton premoga. Oba, tako Teš kot PV, spadata v Holding Slovenske elektrarne, kjer bodo za manjšinske deleže v Ttešu odšteli 6,9 milijarde tolarjev. Skupaj s Tešem kupujejo še deleže v Termoelektrarni Brestanica, skitpno pa bo nakup veljal 11,5 milijarde tolarjev. Holding je imel v obeh termoelektrarnah že skoraj 80-odstotni delež, z nakupom deležev od vseh manjšinskih delničarjev pa bo praktično postal popolni lastnik šoštanjske termoelektrarne.
Generalni direktor HSE Jože Zagožen je pojasnil, da so se kljub temu, da se podatki o vrednostih strateško pomembnih nakupov običajno štejejo kot poslovna skrivnost, v soglasju z ostalimi partnerji odločili, da v duhu čim bolj transparentnega poslovanja objavijo vrednost izvedenega nakupa. Kot je znano, v Tešu med drugim načrtujejo gradnjo dveh plinskih turbin in bloka šest, postopoma pa naj bi ukinili bloke ena, dva in tri.
US
Z višino plače nove direktorice ZD se svetnikom ne bo treba obremenjevati. Pogodba je podpisana v skladu z novimi pravili igre: direktorica ima plačo direktorice, zdravniško delo pa sme opravljati volontersko, torej brez plačila. Dodatno plačilo lahko dobi le za dežurstva, vendar o številu ur odloča ministrstvo za zdravje.
jih nudi ZD - torej vse od laboratorijev do rentgenov.
Odnos svetnikov do tega vprašanja pa je sicer različen - Tone Ofentavšek je na primer prepričan, da nihče nima pravice odločati, kdo bo dobil koncesijo in kdo ne: »Če meni pred leti ne bi omogočili zasebne dejavnosti, danes 152 ljudi ne bi imelo dela.« Stane Frim meni, da je osnovno merilo pri odločanju o koncesijah odgovor na vprašanje, ali bi to prineslo večjo kakovost in boljšo opremo ali ne. Ivo Furman pa je ob tem opozoril, da je le treba paziti, da ne bi od ZD ostale le direktorica in čistilke.
MILENA B. POKLIC
Celjske mlekarne snubijo Pomurce
Vse kaže, da bo združevanje Mlekarne Celeia in Ljubljanskih mlekarn dolgotrajnejši proces, kot sta vodstvi obeh družb napovedali v začetku leta 2005. Ob podpisu pisma o nameravani združitvi so namreč v Arji vasi in v Ljubljani pričakovali, da bo postopek zaključen še v istem letu, a se je ustavil že pri določitvi menjalnega razmerja. Celjska mlekarna pa se je namesto z Ljubljančani začela resno pogovarjati o združitvi s Pomurskimi mlekarnami.
Kot je povedal član nadzornega sveta Mlekarne Celeia Srečko Čater, je analiza menjalnega razmerja v primeru združitve pokazala, da bi bil delež celjske mlekarne v ljubljanski le nekaj več kot 12-odstotni. »Takšen delež nas sili k veliki previdnosti. Ljubljanske mlekarne so po združitvi zaprle kranjsko mlekarno, zelo resno načrtujejo tudi zaprtje mariborske mle-
karne in če bi od Celeie prevzele proizvodnjo jogurtov, kot je zapisano v pismu o nameravani združitvi, bi to pomenilo smrt tudi za celjsko mlekarno. Bilanca poslovanja namreč kaže, da nam prinaša do,biček le proizvodnja fermentiranih izdelkov,« pojasnjuje Čater.
Mlekarna Celeia, ki se po Čatrovih besedah sicer še naprej pogovarja z Ljubljanskimi mlekarnami o povezovanju, hoče zato svoj položaj okrepiti. To pa bi ji uspelo le v primeru, če bi se pred združitvijo z Ljubljančani povezala s Pomurskimi mlekarnami. »Celjska mlekarna bi postala omembe vreden partner, lahko bi sokreirala poslovno politiko združenega podjetja. S tem bi si zagotovila normalen pogoje za delo in bi upravičila tudi vse naložbe, ki se jih je lotila v zadnjih Tetih,« še pravi Ča-
ter.
JI
Da tista malo hudobna učiteljska »če se ne boš učil, boš pa kmet« že dolgo ne drži več, je jasno vsakomur, ki se stvari vsaj malo približa. Evropa je s svojim tisoč in enim obrazcem vsemu skupaj le postavila piko na i. In medtem ko so predpisi natančno določeni za rejo skoraj vseh domačih živali, je konjereja ostala nekje na prepihu.
Konje so včasih uporabljali v glavnem kot delovne živali. Danes pa imeti konja pomeni imeti denar in se iti konjeniški šport. Tako tudi reja hladnokrvnih konj nima statusa kmetijske panoge. Zato se zatakne pri subvencioniranju, ekonomskih izračunih in še čem. Konjsko me-so je predvsem med italjan-skimi kupci iz leta v leto bolj popularno. Kmetje pa konje
uporabljajo tudi kot pašne in vprežne živali. Vožnja s turističnimi vpregami kot dopolnilna dejavnost je za mnoge konjerejce pogost način dodatnega zaslužka. Ob vsem tem pa je na Celjskem konjereja med najbolj razvitimi v državi. Nekaj sto rejcev redi več kot tisoč rodovniških hladnokrvnih konj. Pravil igre za razliko od ostalih kmetijskih panog niti
Konjreja je na Celjskem med najbolj razvitimi v državi.
NOVI TEDNIK	12 NAŠIH KRAJEV
Dobili smo 280 voščilnic
Zadnje dni v decembru ste se res odrezali, saj ste nam v uredništvo prinesli veliko lepih voščilnic, s katerimi se vključujete v sodelovanje razpisa 9. natečaja Naj voščilnica 2006. Do 31. decembra smo dobili 52 pošiljk, v katerih je bilo kar 280 voščilnic, izdelanih v različnih tehnikah. V zadnjem času so se najbolj odzvali posamezniki, tako da bo imela strokovna komisija veliko dela pri izboru najlepših primerkov.
Pošiljke z največ primerki so nam tokrat poslali iz Osnovnih šol Planina pri Sevnici in Dobje. Med sodelujočimi so predstavniki vrtcev, srednjih šol in domov za starejše, pri čemer sodeluje tudi nekaj dru-žin. Nekateri posamezniki so se res potrudili in poslali imenitno opremljene voščilnice z besedili, fotografijami ali ris-
Kar 42 voščilnic so nam poslali iz vrtca ter različnih razredov osnovne šole s Planine pri Sevnici.
naznanili, da se je za otroke novo leto že začelo.
S Čuki in baloni v novo leto
Letošnje petnajstdnevno dogajanje v celjski Pravljični deželi je že šesto leto zapored poskrbelo za otrokom prijazno, pričakovanj polno in razigrano dogajanje pred novim letom.
»Pravljična dežela je presegla pričakovanja, ne samo po udeležbi in obisku, tudi po vremenu, saj ji je prav po-
seben čar dal novo zapadli sneg. Na jutranjih vodenjih je bilo več kot tisoč obiskovalcev, skupaj z večernimi dogajanji smo jih vnovič našteli približno dvajset tisoč,« je bila ob koncu, ko so otroci na čisto svojem silvestrovanju zarajali s pravljičnimi bitji in Čuki, zadovoljna avtorica tega projekta Vladimi-
ra Skale. »Največji poklon pa je to, da se v Pravljično deželo v Celje vozijo z vlaki tudi od drugod, letos smo imeli prvič na obisku tudi tuje turiste. Pravljična dežela postaja najdaljša otroška prireditev v Sloveniji in edina, ki pripravlja otroško silvestrovanje že dvanajst ur pred novim letom.«
Organizatorji so zadovoljni z odzivom, pri zbiranju starih knjig in igrač, ki jih bodo popravili in prihodnje leto podarili stanovalcem materinskega doma in varne hiše, so podrli vse rekorde ... Pravljična dežela je edinstven dogodek za najmlajše in Celjani smo lahko ponosni na to, da jo imamo.
BRST, foto: G. KATIČ
Umetnost dojenja
V četrtek, 5. januarja, bo ob 16. uri bo v prostorih JZ Socio, PE Projektna pisarna Celje - zdravo mesto na Slomškovem trgu 4, redno mesečno srečanje Skupine za podporo dojenja. Tema prvega srečanja v novem letu je Umetnost dojenja in premagovanje težav. Vabijo vse, ki jih tema zanima, tako bodoče kot doječe mamice ter tudi vse tiste, ki lahko doječi materi nudijo podporo in pomoč.
bami... Vse se ujema in daje videz lepega izdelka, ki ga je dobitnik ob novoletnih praznikih še kako vesel. Vtem tednu se bomo odločili za dan, ko bo petčlanska komisija pregledala vse pošiljke in izbrala ter nagradila najboljše primerke. Zaključna prireditev bo v drugi polovici januarja v galeriji Jožeta Žlausa v Globočah pri Voj-
niku. Razveseljivo je, da se tudi med letošnjimi sodelujočimi pojavljajo nekatera že znana imena, še bolj pa smo veseli novih oziroma tistih, ki so se prvič opogumili in nam poslali svoj izdelek. Vseh voščilnic smo veseli, ker vemo, da je vanje vtkan vaš trud za človeka, ki ga imate radi in ga spoštujete. Vse nagrajene voščilnice in morda še kakšen poseben primerek bodo razstavljeni v knjižnici v Vojniku.
9. natečaj je tako dobra spodbuda, da se lotimo organizacije jubilejnega, 10. natečaja z vašim sodelovanjem za najlepše božično-novoletne voščilni-
St. 1-3. januar 2006 -—
Braslovški naraščaj pri županu
Župan občine Braslovče Marko Balant že nekaj let pripravlja sprejeme za novorojenčke in njihove starše.
Zadnji sprejem so pripravili minuli torek v prostorih občinske uprave za 11 novorojenčkov, ki so se rodili v zadnji tretjini letošnjega leta. Sicer se je v občini Braslovče od 15. novembra 2004 do 15. novembra 2005 rodilo 41 otrok,
torej 4 manj kot v enakem predlanskem obdobju. Tako občina Braslovče po zadnjih podatkih šteje 5.126 prebivalcev. V pozdravnem nagovoru je župan Marko Balant najmlajšim zaželel veliko dobrega, veselo in brezskrbno otroštvo, predvsem pa varen in ljubeč dom. Staršem je izročil bon v vrednosti 30 tisoč tolarjev in knjigo Najlepše pravljice. TT
Milica Je naš dedek Mraz
Dolgoletna naročnica Novega tednika in zvesta poslušalka Radia Celje Milica Kavčič iz Trubarjeve ulice v Celju je že naša stara znanka. Vselej, kadar ima naša medijska hiša kakšen jubilej ali kadar so pred vrati večji prazniki, nas razveseli s celo vrečo dobrot. Upokojenka, nekoč zaposlena v Zlatarni Celje, pravi, da je vesela, kadar lahko z darilom nekoga razveseli. Tako je bilo tudi tokrat, ko nas je kot dedek Mraz obiskala pred novim letom in nam zaželela obilo sreče ter veliko dobrih oddaj in zanimivih tekstov.	Foto: GK
6	í REPORTAŽA	NOVI TEDNIK
so prvorojenci.
Kvartet dečkov ta uvod v leto 2006
——- St. 1 - 3. Januar 2006
MM
Lani so imeli v celjski porodnišnici 1.831 porodov, kar je 140 več kot leta 2004
Odgovorna urednica Radia Celje Simona Brglez izroča darilo - košaro dohrot za ekipo, ki je dežurala med novoletnimi prazniki -predstojniku ginekološko-porodniškega oddelka primariju Vladimirju Webru.
Tudi tokrat je bilo 2. januarja vse tako kot prejšnja leta. V kotu je stala velika in lepo okrašena praznična jelka, okoli nje pa smo se zbrali zaposleni v porodnišnici, mamice in gostje. V praznično okrašeni avli je zadonela lepa pesem tria Vikija Ašiča in kvarteta Grmada, ki so zaigrali in zapeli narodno Pleničke je prala, ki je pevska stalnica vseh naših novoletnih obiskov, kljub temu, da ni več aktualna. Zaradi plenic za enkratno uporabo namreč.
V nagovoru je predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka primarij dr. Vladimir Weber objavil razveseljive podatke o dobrem »poslovanju« te svojevrstne »tovarne« v končanem letu. Imeli so 1.831 porodov, kar je 140 več kot leta 2004. Rodilo se je 852 deklic in 1.002 dečka, pri čemer so zabeležili 23 parov dvojčkov.
Lepe orhideje za mamice in šopke svežega cvetja za osebje je tudi tokrat podarila cvetličarna Lojzeta Ocvirka iz Celja, ki se je doslej udeležil vseh novoletnih obiskov. Tudi tokrat je prišel v spremstvu sina Dominika.
V dežurni novoletni ekipi so bili tokrat zdravnika ginekologa porodničarja Igor Pire in Barbara Klanč-nik, medicinski sestri babici Greta Knez in Angela Cimperman Peta-ci, inštrumentarka Magda Žohar in dežurna VMS Milena Cimperšek.
Prijazno osebje je tudi tokrat poskrbelo za dopro počutje vseh, ki so prehod iz starega v novo leto preživele namesto doma v drugem domu, vendar v lepem pričakovanju največjega materinskega darila, novorojenca.
Za dogajanje v celjski porodnišnici je značilno, da so se samo 1. januarja rodili štirje dečki, česar, odkar hodimo v porodnišnico, ne pomnimo. In kaj je še posebej zanimivo, vsi dečki imajo lepa slovenska imena. Med njimi sta tudi prvorojeni Luka in drugorojeni Jernej, medtem ko jè zadnji v lanskem letu na svet privekal Gašper.
Banka Celje jle zadnjemu lani rojenemu in prvima letošnjima dečkoma podarila hranilne knjižnice s 25 tisoč tolarji.
Tudi tokrat novoletni obisk ni minil brez prisotnosti starih prijateljev, ki spremljajo najstarejšo akcijo NT&RC, za kar smo jim vsi v hiši in tudi dobitniki daril zelo hvaležni.
Novoletni obisk se je začel in končal s pesmijo ter z zadovoljstvom, da so po mnogih letih padanja števila porodov tokrát dosegli izjemen obrat, porast za kar 140 porodov. Tako naj ostane tudi v prihodnje in se morda še malo izboljša - tudi še kakšna punca naj bo vmes, da bo veselje popolno.
TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ
NOVI TEDNIK
■reportaža
7
Čeprav je imel napovedan prihod 29. januarja letos, je glede na lepo prireditev, ki jo je dočakal, malo pohitel in se prvi rodil Luka.
Zadnji v letu 2005 se je v celjski porodnišnici rodil Gašper.
Predstojnik ginekološko-poradniškega oddelka primarij Vladimir Weber sprejema likovno darilo Nika Ignjatiča, slike in fotografije pa so tako kot že mnogo let podarili tudi članica Mednarodnega dmštva otrok otrokom Nika Bek, Silvo Blazinšek in Januš Šešljar.
Prejšnja leta smo pripravili obisk za tri male štručke in njihove mamice, medtem ko se je letos ta veriga močno razširila.
Za glasbeni del novoletnega obiska so z ubranim petjem poskrbeli: (od leve) Andrej Bremec, trio Vikija Ašiča in kvartet Grmada.
■1
Podžupan Mestne občine Celje Stane Rozman je čestital z željo, da bi bilo v celjski porodnišnici kmalu spet dva tisoč porodov kot nekoč, darilo pa je izročil Lidiji Kotnik iz Vitanja, ki je v letu 2006 rodila piva - sina Luko. težkega 3.060 gramov in velikega 49 centimetrov.
Beno, Urška, Petra, Katar rokometaši, nogom«
Enega najbolj atraktivnih golov v Zlatorogu je uspelo zabiti Ediju Kokšarovu v skupini lige prvakov proti Ademarju.
Obračun s Koldingom je glede dramatičnosti presegel tudi tistega 2 Ademarjem leta 2003. Uroš Zorman bo zapustil Celje, ob njemu pa sta Bo Spellerberg in Jesper Noddesbo, ki sta na celjski listi želja za naslednjo sezono.
Košarkarice Merkurja v prvi polovici leta niso imele težav v domači konkurenci, medtem ko so jih imele precej v drugi polovici v mednarodni.
Dvorana Zlatorog in štadion Arena Petrol sta bili prizorišči spektaklov. Na slednjem so gostovale članske reprezentance Češke, Nemčije, Norveške in Škotske ter mlada selekcija Nizozemske. Srečneži, ki so prišli v športno lepotico, pa so videli v rokometni ligi prvakov Lemgo, Barcelono in v drugem delu leta tudi nenadkriljivo srhljivko s Koldingom. Celjani so klonili v Kataloniji, zadnji kapetan Edi Kokšarov pa je po polfinalu dejal: »Boljši smo. Okradli so nas!« Danci so na povratni tekmi osmine finala LP v Celju vodili že za 7 golov, Florijani pa so postali »svetovni prvaki« in svoje ljubljence ponesli do čudežnega zasuka. Žreb je določil Ciudad Real, kamor je za 100 milijonov (Celju) odšel Sergej Rutenka. Kokšarov se je zavezal do leta 2009. Uroš Zorman je sicer podpisal dveletno pogodbo, a bo (spet) Real zlahka plačal 50 tisočakov evrov odškodnine. Pivovarjem jo je Gold club zagodel dvakrat: premagal jih je v finalu pokala, in tudi v tekmi DP, ko jih je gostil na božični večer.
Gorenje je bilo v Rdeči dvorani boljše od Montpellierja s 26:22, v Franciji pa ob polčasu vodilo za 4 gole. Ni bilo dovolj! V ebeh moštvih se obetajo številni odhodi. Slavko Ivezič, ki bo nasledil Mira Požuna, je kot selektor s Slovenijo osvojil 12. mesto na SP. »Naša pot je šla od junaka do bedaka,« je komentiral Zorman.
Katarina Srebotnik, ki jo morda sedaj že neupravičeno štejemo za Velenjčanko, je začela sezono z zmago v Aucklandu, zaključila pa z uvrstitvijo na kar 27. mesto (rekordno) na lestvici WTA. Na grand slam turnirju v New Yûrku se je z Nenadom Zimonjićem med pari prebila do finala. Druga »Velenjčanka«, Joli Čeplak, nima zgolj hiše v Celju, kamor ji redno vlamljajo, temveč tudi stanovanje v Monte Carlu. Po ponesrečeni sezoni je - pravi, da uspešno - opravila operacijo pete, kar naj bi usodno vplivalo na nadaljevanje njene kariere.
Ob koncu leta je bolezen pošteno zdelala večnega judo garača Marjana Fabjana, potem ko so njegovi varovanci osvajali medalje po tekočem traku: Urška Žolnir (SP, SI - sredozemske igre) in Petra Nareks (EP, SI) bronaste. Roki Drakšič pa srebrno (SI).
Big-air ali skoki z desko nažalost ni olimpijska disciplina: celjski smučarski akrobat Matevž Petek je bil drugi tako na svetovnem prvenstvu kot v svetovnem pokalu.
Še pred desetletjem, kaj šele dvema ali več, bi se krohotali, če bi kdo napovedal, da bo košarkar iz Šempetra dobil prstan kot zmagovalec lige NBA. Bena Udriha je pred evropskim prvenstom v Beogradu zaustavila poškodba, pa vendar je Celjan-Aleš Pipan s šestim mestom omogočil nastop tudi na SP. Ženski klub Merkur ostaja domači vladar, po drugem pokalnem in četrtem državnem naslovu. V finalu 10. izvedbe ŠKL so sredi Ljubljane igrali osnovnošolci iz Rogaške Slatine in Rogatca ter Šmarja pri Jelšah.
Atleti in atletinje Kladivarja so postali državni ekipni prvaki, rokometašice Celja Celjskih mesnin so kot novinke v 1. A ligi senzacionalno osvojile drugo mesto, keg-.ljavke Miroteksa so prvič oddale domači naslov po osamosvojitvi, a so v evropski ligi skočile tik pod vrh.
Nogometni trener Marko Pocrnjič je s CMC Publikumom osvojil naslov pokalnega prvaka, v DP zasedel tretje mesto, bil po domači zmagi nad Levskim v pokalu UEFA nedaleč od senzacije v Sofiji, nato podpisal štiriletno pogodbo, ki pa je bila kaj kmalu »razcefrana«.
Predsednik Športne zveze Celje je Matej Polutnik, ki je napqvedal, da neurejenim klubom bije zadnja ura. Še enega takšnega leta se ne bi branjli, čeprav je bilo leto 2004 seveda boljše zaradi olimpijskih odličij in rokometnega podviga.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ, ALEKS ŠTERN, SHERPA, SLAVKO KOLAR
Urška Žolnir se je lotila tudi »Martina Krpana«,
Velenjski rokometaš Marko Oštir, kiji 2 značilno bojevitostjo spet p
ina, Matevž, stasi...
Da je Zlatorog grmel tudi pri najvišjem zaostanku proti Koldingu, je skrbel Pončo, ki svojim Florijanom ni dovolil predaha.
Celjske rokometašice so senzacionalno postale dňavne podprvakinje, v kvalifikacijah za ligo prvakinj pa je bil danski Viborg previsoka ovira.
Celjski nogometaši so drugič osvojili slovenski pokal.
Z vrnitvijo Marica Urankerja so celjski dvigovalci uteži postali državni prvaki.
Navkljub hladnemu vremenu je bilo večini škotskih nogometnih navijačev v Celju prevroče. Bili so fantastični v vseh pogledih. Če pa je katero zanimalo, ali je pod kiltom dejansko samo koža, je nemudoma dobila odgovor...
Beno Udrih se je naslova prvaka NBA prešerno veselil med svojimi Šempetrani.
: s Celjem postal evropski prvak, sije rigaral reprezentančni dres.
Nemški nogometni navijači so Celju pripravili precej gorja, nekateri med njimi pa sojo seveda tudi skupili.
Matevž Petek. Njegova disciplina big-air na žalost ni olimpijska.
Rekord za zaključek!
sh KRAJEV - akcija
MVI TEDNIK
Savinjska čipka v Radencih
Pred štirimi leti sta se zakonca Hra-nislav in Helena Kocić iz Šempetra v Savinjski dolini odločila za uresničitev zanimivega projekta, izdelavo savinjske čipke. Oba sta se upokojila in prosti čas je bilo treba nekako zapolniti. Hranislav Kocić, ki je bil zaposlen celjski Cinkarni, ima sploh umetniško žilico, saj rad riše v različnih tehnikah, v zadnjem času pa tudi kipari. Je tudi član Društva likovnih amaterjev v Celju, kar pomeni, da občasno tudi razstavlja. Predvsem pa Hranislav rad riše različne vzorce, ki so bili podlaga ženi Heleni, ki se je lotila zahtevnega opravila, klekljanja.
V	Sloveniji poznamo izvrstne kleklja-rice v Idriji in Železnikih ter okolici, ki jih občudujejo tudi po svetu in visoko cenijo. Da ne bi bila čista posne-malca uveljavljene slovenske čipke, sta začela iskati svojo pot in jo tudi našla v savinjski čipki, ki jo imata registrirano in zaščiteno. Hranislav je za dokumentacijo narisal kar 131 vzorcev, s katerimi se predstavlja savinjska čipka. Od ostalih slovenskih čipk se razlikuje po enostavnejših vzorcih, ki pa so prepoznavni za Savinjsko dolino.
V	veselem decembru sta zakonca Kocić pripravila prvo večjo razstavo svojih del od prtov, zaves, dekorativnih pr-tičkov do voščilnic v zdravilišču v Radencih. Zanimivi so tudi klekljani detajli s spomenikov v parku šempetrske
nekropole in okraski za božično drevesce. Gostje, med njimi je bilo tudi veliko tujcev, so si z zanimanjem ogledovali mojstrsko izdelane primerke, zakonca pa sta vsak dan imela tudi uro demonstracije klekljanja. Nekateri so se poskusili v tej zahtevni igri, vendar kmalu odnehali. Helena Kocić vodi te-
čaje klekljanja tudi na tretji univerzi v Žalcu, rada pa pomaga vsem, ki so pripravljeni se spoprijeti z zahtevnim delom. Kocičeva največja želja pa je, da bi s savinjsko čipko uspela tudi v domačem okolju, saj bi lahko bila dostojen primerek za promocijo občine v Sloveniji in svetu.	TONE VRABL
Na Srednji ekonomski šoli Celje se že pripravljajo na bližajočo se 100-letnico delovanja in 60-letnico izvajanja programa ekonomski tehnik, zato so na pobudo ravnatelja Janka Pokliča in Grete Jenček ustanovili Forum spominov.
V tem okviru bodo pripravljali pogovore z znanimi Slovenkami in Slovenci, ki so nekoč obiskovali to šolo. Tako so na Srednji ekonomski šoli že gostili nekdanjega podpredsednika Izvršnega sveta in veleposlanika SFRJ na Kitajskem, zdaj že upokojenega
Z leve: Greta Jenček, Zvone Dragan in Janko Poklic
Forum spominov
Zvoneta Dragana, ki je bil tudi prvi slovenski veleposlanik na Češkem in Slovaškem. Z dijaki in profesorji je gost poklepetal o spominih na šolo ter o poklicnih in življenjskih izkušnjah. Prvi v nizu pogovorov Foruma spominov je naletel na veliko zanimanje mladih, na podobnih srečanjih pa se bodo z zanimivimi gosti srečevali večkrat letno.	PM
Da je bilo nabranega blaga za v voziček res veliko, je dokazoval tudi Nepogrešljivi člen igrice je bil tudi Bojan Pišek, ki je vestno skrbel, da »metrski« račun.	je igrica potekala tehnično brezhibno.
Vse dobro se enkrat konča in tako se je tudi akcija Do polnega vozička brez mošnjička. V uredništvo Novega tednika in Radia Celje je v treh mesecih prispelo več kot 2.100 kuponč-kov, o igrici pa se je govorilo tako rekoč na vsakem koraku, kar je še en dokaz, da smo z njo presegli meje vseh pričakovanj.
V torek je Simona Šoli-nič še zadnjič brezglavo nakupovala po nareku, tokrat za Katjo Krajne iz Vojnika. Da je šlo vse, kot je treba, sta nadzorovali Bojana Av-guštinčič in Simona Brglez, ki se je tokrat tudi na lastne oči prepričala, kako poteka igrica v Tuševi trgovi-
ni. Njuno navijanje je očitno zaleglo, saj je Simoni uspelo nekaj neverjetnega -podrla je rekord sezone, saj je s Katjino pomočjo in pomočjo Simone Planko iz Tuša v petih minutah nabrala za več kot 26 tisoč tolarjev živil. Katji pred novim letom ni bilo treba več po nakupih, saj se je v vozičku znašlo vse, kar je potrebovala za silvestrsko večerjo, novoletni zajtrk in še kakšno malico povrhu. Seveda je svojo skodelico v dodatnih desetih sekundah pristavila tudi nakupovalna ekipa. Tokrat nam je zadišala kava, a kaj, ko se zdaj v uredništvu ne moremo dogovoriti, kdo jo bo skuhal ...
Polnega vozička sta se ob Katji Krajne veselila tudi njen partner
novi tednih
kultura
11
Jagudičeva knjiga aprila
V Šmarju pri Jelšah se pripravljajo na izid težko pričakovane knjige spominov slovenskega slikarja Staneta Jagodiča. Obširno knjigo, ki bo v slovenski javnosti gotovo vzbudila precejšnje zanimanje, bo izdala Knjižnica Šmarje pri Jelšah.
Knjiga z naslovom Orbis artis - Nemirno in kreativno bo obsegala kar osemsto strani, v njej pa bo objavljenih štiristo fotografij. Jedro dolgo napovedane knjige bodo spomini nekda-
njih sošolcev in prijateljev, likovnikov Staneta Jagodiča in Oskarja Kogoja s šokantnimi podrobnostmi. Za njima je šest desetletij življenja.
Ljudi v naših krajih bodo posebej zanimali dogodki in ljudje s Celjskega, tako iz Ja-godičevega rodnega Šmarja pri Jelšah, Lesičnega ter Celja. V knjigi bodo tako posebej predstavljeni Jagodiče-vo iskanje očetovih korenin v mestu ob Savinji, srečanja s celjskimi kulturniki, obiskovanje kavarne Evropa ter
vodnik VRHUNCI 2005
O in 16.30 MNZ Celje Demonstracija obrti
predstavlja se frizer Vinko Tajnšek
Leto obletnic
17.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku_ ..
J. in W. Grimm: Žabji kralj pravljična ura 18.00 Dvoranica ZKD Celje
Redna literarna delavni-
18.00 Avla Doma II. slovenskega
tabora Žalec _
Fotografije Jureta Krava-
odprtje razstave 20.00 Atelje Željko Opačak ŽO Željko Opačak: Kubistič-ne podobe Celje
odprtje razstave
18.00 Mladinska knjiga Celje Andreja Selčan: Snežaki
keramika Jaroslava Hru-stalenka
odprtje razstave 8.45 Opatijska cerkev sv. ; Danijela, Celje
Božični koncert Celjskega pevskega društva
V	leto 2005 smo zakorakali s širokim nasmehom na obrazu, saj je knežje mesto s festivalom smeha malce pohitelo. Dobra volja ni pojenjala vse do pustne sobote, ko se je še posebej smejalo žlahtnim nagrajencem 15. Dnevov komedije - Špas teatru, Mestnemu gledališču ljubljanskemu, Roku Viharju, Vesni Pernarčič in Matjažu Zupančiču.
Minulo leto pa je bilo na področju kulture predvsem leto okroglih obletnic. Minilo je 30 let od prvega recitala pianista Hinka Haasa v celjskem Narodnem domu, edini otroški muzej v Sloveniji Hermanov brlog je slavil deseto obletnico in Fotografsko društvo Celje 55 let. Celjsko pevsko društvo je zakorakalo v dvanajsto desetletje, godalci v sedmo ter likovniki v četrto. Celjske kulturne ustanove so se spomnile tudi 200-letnice rojstva največjega pravljičarja vseh časov H. C. Andersena.
V	novi preobleki je kulturni dom KUD Zarja Trnov-lje - Celje gostil 13. Nova-čanova gledališka srečanja, prvič je bila v Celju revija klasičnih baletnih društev, na Opusu 1 pa so se spet predstavili mladi slovenski plesni ustvarjalci. V prvi polovici aprila je v mestu odzvanjala mednarodna pesem mladih, v Vojniku in Novi Cerkvi so se na tekmovanju pomerili evropski rogisti.
Restavrator Viktor Povše je od mrtvih obudil sliko neprecenljive vrednosti Stvar-jenje Eve, ki jo je okoli leta 1600 ustvaril Gregorio La-zarini. Slika, v katero je restavrator vložil približno 2.500 ur dela, saj je bila v nemogočem stanju, je sedaj na varnem v Pokrajinskem muzeju Celje. Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje je od začetka junija do oktobra hranil še eno bogastvo neprecenljive vrednosti, ki
risanje za Novi tednik in Obraze. Prav tako bo zanimiv opis njegovega obdobja v Lesičnem, kjer je bilo njegovo prvo učiteljsko mesto (tja je bil poslan kot štipendist šmarske občine). Avtor opisuje vse to v obliki zanimivih zgodb, pri čemer so vsi ljudje omenjeni s pravimi imeni.
Knjiga bo izšla aprila. V Knjižnici Šmarje pri Jelšah zbirajo do izida prednaročila po ceni 8.600 tolarjev za izvod.
BRANE JERANKO
Igor Sancin
ga je pred skoraj dvema stoletjema ustvaril Hieronym Hackl. V Celju je živel in ustvarjal 40 let, zanimivo pa je, da niti eden od njegovih kozarcev ni ostal v knežjem mestu. Od številnih evropskih muzejév in od zasebnikov so si v pokrajinskem muzeju sposodili 45 kozarcev omenjenega mojstra in jih postavili na ogled Celjanom.
Na kulturne dogodivščine je vabilo 47 glasbenih, plesnih in drugih prireditev, vpetih v Poletje v Celju, knežjem mestu, pri čemer ne gre prezreti Veronikinih večerov ob 580-letnici smrti Veronike Deseniške, ter nagrado, poimenovano po njej, ki jo je prejel Ivo Svetina, medtem ko se je z zlatnikom poezije ovenčal Ciril Zlobec. Nič manj pomembna ni nagrada večer-nica, ki jo je za roman Gimnazijec ravno na martino-vo prejel odvetnik in pisatelj Igor Karlovšek.
Z gradu je moral oditi Mi-hailo Lišanin, celjsko izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti pa je zapustila vodja Marijana Kolen-ko. Prvi je svojo Galerijo likovnih del mladih preselil v središče mesta, v Celjski dom, Kolenkova pa je z novim šolskim letom postala ravnateljica OŠ Lava.
Celje je dobilo galerijo Račka, namenjeno umetnosti, ki se ukvarja z erotiko, jo komentira, upodablja, nakazuje, prikazuje brez zadržkov ali jo sramežljivo skriva, da bi jo naredila še bolj privlačno.
Prešernih obrazov smo zakorakali tudi v veseli december s Tem veselim dnem kulture, leto 2005 pa zaključili s številnimi božič-no-novoletnimi koncerti in željami, da bi bilo vsaj tako bogato tudi leto, v katerega smo ravnokar vstopili.
BA
V Trstu rojeni Igor Sancin, »fant z zahodne strani«, zavedni Slovenec, dramski igralec, je stalni član Slovenskega ljudskega gledališča Celje že četrt stoletja. Celje mu je priraslo k srcu, čeprav, kot sam priznava, šele kasneje. Ko se je ustalil in ko si je ustvaril družino in se z družico odločil, da bo njun nadebudni sinko rasel v Celju. Na knežje mesto ga zdaj veže še več stvari. Njegove velike ljubezni so: Stojan in Vesna, gledališče, konj v ogradi na »ranču« v Ogo-revcu nad Štorami in mečevanje. Ni nujno, da vselej v tem vrstnem redu.
V Celju ste ustvarili vrsto opaznih, pa tudi manjših vlog. Če rečem Shakespeare, vi odgovorite ...
...Vitez Bledica v Kar hočete ali pa Antonio v Beneškem trgovcu.
Vlog za odrasle, otroke in mladino se je v 25 letih nabralo res veliko, vse do zadnje v mladinski predstavi Njegova temna tvar. Igrate vse z enakim veseljem?
Gre za profesionalen odnos. Vse delam, torej igram, z enakim veseljem.
Se katerih še posebej radi spominjate?
Želim si, da bi bilo več takih vlog, ki bi se jih rad spominjal. Kot Sa-vonorola v Savonarola in njegovi prijatelji ali Nikola v Moje srce je v Zvorniku ostalo ... Težko bi izdvojil kakšno posebno vlogo.
Po imenu vas kliče malokdo, v teatru in za prijatelje ste Sančo. Od kdaj?
Gre za ime, ki izhaja iz mojega priimka in so mi ga nadeli kolegi v teatru, kmalu zatem, ko sem prišel. Poskušali so z vsemi možnimi variantami in na tiste, ki mi niso bile všeč, se nisem odzival. Nekoč pa sem se ozrl. In tako sem postal in ostal Sančo.
Kako se še spominjate začetkov v celjskem gledališču?
Prišel sem maja 1980 in že takoj sem moral »vskočiti« v otroško predstavo Drej-ček in trije marsovčki. Bilo je hecno, predvsem zato, ker sem igral najmlajšega mar-sovčka in sem bil, ker sem zelo visok, pač največji najmlajši marsovček. Potem smo ugotavljali, da marsovčki rastejo - navzdol.
Zakaj kot Tržačan, v Trstu še vedno živi vaša mama in dva brata, imate tudi dvojno državljanstvo, niste nikoli po-
skusili v Slovenskem stalnem gledališču Trst?
Na začetku poti sem si to sicer želel, vendar sem ostal v Sloveniji, kamor sem, »fant z zahodne strani«, prišel študirat. Ko se je pokazala priložnost v Celju, sem jo na mah zgrabil, saj je bilo v tistih časih priti v celjsko gledališče nekaj zelo posebnega. Čeprav ni bilo več v sami špici, se ga je še držala stara slava iz 70. let. Ko sem kolegom povedal, recimo Binetu Mátohu, sedanjemu dobitniku Borštnikovega prstana, da grem v Celje, je kar onemel, češ, kako ti je le uspelo. Priti v Celje je bilo »in«.
Če rečem, da ste »na konju«, to za vas dobesedno pomeni...
... da imam res konja in da ga jezdim tam okoli Ogorevca, kjer imam kmetijo in kjer upam, da bomo nekoč živeli.
Ta konj je menda precej živahen in ima rad svobodo.
Ja, včasih mi sporočijo, da se sprehaja kje po bližnji okolici ali pa celo po cesti. Očitno se rad sprehaja, tudi električni pastir mu ni ovira, in očitno je zelo pameten. Zdaj bo dobil malo boljšo ogrado. Sicer pa me prijazni sosedje pokličejo, ali pa ga privežejo, če je treba.
Vitez na konju. Tudi tako vas lahko predstavimo, kot mečevalca.
Začelo se je pred desetletjem, ko so v Sloveniji oživele viteške igre in turnirji in bil sem v prvi skupini, ki se je pri nas s tem ukvarjala. Padla je ideja, da bi organizirali čisto pravi turnir s konji, s sulicami, meči. Iz tega žal ni bilo nič, ker je bila stvar dražja kot smo si predstavljali. Sem pa takrat začel jahati in ljubezen do konj in do ježe mi je ostala in ko sem imel možnost, sem si kupil konja. Res je, da se še naprej ukvarjam tudi z mečevanjem in od tiste prve ekipe sem ostal edini mečevalec. Menim, da so se viteške igre in mečevanja v Sloveniji preveč razširili, saj bi vsaka vas, ki ima v bližini kakšno grajsko razvalino, takoj organizirala viteško skupino in mečevalce. Pa ni tako preprosto.
Bo sinko Stojan kmalu splezal na konja in prijel za meč? Mu boste učitelj?
Ko pride čas za to. Zdaj mu rojijo po mali glavici vsa mogoča druga vprašanja.
MATEJA PODJED
Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko bomo med kuponi izžrebali dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratna nagrajenka je Mija Kržišnik, Cesta Žalskega tabora 5, Žalec.
Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,300 Celje.
ZAVESO |'|
AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE
Glasujem za najljubšo igralko:
in najljubšega igralca:
Ime in priimek:
Naslov:
NW
12
kronika
NOV) TEDNIK
Nejasne novosti pri vozniških izpitih
Nekaterih predpisov, ki se nanašajo na opravljanje vozniškega izpita, vsi še vedno popolnoma ne razumejo
Pisali smo že o tem, da je novi zakon o varnosti cestnega prometa lani prinesel številne novosti. Te so se, kot je znano, med drugim dotaknile tudi mladih, ki želijo pridobiti vozniški izpit. Kljub temu, da se je o tem v javnosti veliko govorilo, je videti, da nekatere stvari ljudem še vedno niso jasne. Na avtošole se z vprašanji namreč še vedno obračajo starši, ki predpisov o tem, kako in kdaj lahko njihovi otroci opravijo vozniški izpit, ne razumejo dobro. Zato naj spomnimo na nekatere bistvene stvari.
Zakon določa, da kandidat ne more začeti usposabljanja prej kot šest mesecev pred predpisano starostjo. Tudi s teoretičnim delom programa. To pomeni, da ne more teoretičnega dela programa opraviti že pri 16 ali 17 letih, opozarja Robert Ašenberger iz ZŠAM-a Celje. »Kandidat za voznika mora imeti pred začetkom usposabljanja, torej že ob vpisu v tečaj oziroma v av-tošolo, opravljen tudi zdravniški pregled. Po opravljenem vozniškem izpitu je kandidat voznik začetnik do 21. leta oziroma dve leti po pridobitvi vozniškega dovo-
V avtošolah sprejmejo veliko klicev ljudi, ki še ne razumejo natančno novih predpisov o tem, kako do vozniškega izpita.
ljenja,« pojasnjuje Ašenberger.
Stvar, ki nekaterim še ni jasna, je tudi teoretični del usposabljanja (tečaj cestno prometnih predpisov), ki se je povečal s 15 na 40 pedagoških ur in mora biti izveden v najmanj dveh tednih, pri čemer ne sme trajati več kot štiri ure na dan, razlaga Ašenberger: »Kandidat mora biti pri teoretičnem delu
programa usposabljanja v av-tošoli prisoten najmanj 80 odstotkov učnih ur v predpisano opremljeni učilnici. Ostalih 20 odstotkov časa se lahko pripravlja sam s pomočjo literature in elektronskih medijev.«
Zakon je tokrat »pritisnil« tudi na učenje kandidatov o ustvarjanju in vzdrževanju kulturnih in medsebojnih odnosov, o solidarnosti z osta-


limi udeleženci v prometu, zlasti s tistimi, ki so manj zaščiteni, to so pešci, kolesarji ... Zdaj morajo novopečeni vozniki poznati tudi osnove s področja t.i. mehanskih vidikov v zvezi s prometno varnostjo (raven olja, zamenjava luči, kontrola, stanje pnevmatik, krmilni mehanizem, najpogostejše napake in odprava le-teh, varnostna oprema ...).
Decembra so sprejeli tudi Pravilnik o avtošolah, ki je prinesel še nekaj bistvenih sprememb pri njihovem delu. Te se nanašajo na to, da se sme teoretični del usposabljanja izvajati izključno v opremljeni učilnici avtošole. Ob tem Ašenberger še dodaja: »Strošek usposabljanja za vožnjo, na osnovi katerega se končno uspemo dokopati do tako želenega vozniškega izpita, res ni majhen. Je pa zelo. majhen v primerjavi z nakupom vozila ali motornega kolesa, predvsem pa v primerjavi s posledicami, do katerih lahko pride zaradi nepoznavanja ali neupoštevanja prometnih predpisov, neprilagojene vožnje. Da niti ne razmišljamo o poškodbi voznikov ali sovozni-kov in ostalih udeležencev v prometu.«	SŠ
Še vedno Kameník
Lanskoletna črna kronika se je začela z neprimernim razkazovanjem mednožja, čigar lastnika so temu primerno kaznovali. Sicer pa bomo začetek lanskega leta pomnili tudi po zmedi glede registracije vozil in ropa banke v Šmartnem ob Paki. Ropar je pri begu streljal in poškodoval mimoidočega voznika, marca je dvojica v Te: panju brutalno pretepla varnostnika in mu vzela denar. Nekaznovano pa se je po vsej verjetnosti »izmazala« večina nemških navijačev, ki so spomladi pošteno razdejali knežje mesto. April pa bo do konca življenja pomnila 17-letna deklica, ki sta jo takrat napadla pobesnela psa, dobra dva meseca kasneje pa se je tragedija zgodila v Bistrici ob Sotli, kjer je brat ustrelil brata, poskušal pa je ubiti še bratovo dekle. Krvavo sta se nadaljevala še julij, ko je v Lajšah strmoglavilo letalo, v katerem sta umrla pilot in sopotnik ter avgust, ko je 35-letnik pred Merkurjem hladnokrvno ustrelil 43-letnega Celjana. Poletna črna kronika se je končala z iztirjenjem 15 vagonov v Laškem. Jeseni smo objavili zgodbo o strelcu z zračno puško s celjskih ulic ter pravilno domnevah, da odhaja šef celjskih kriminalistov Robert Mravljak, ki si je takrat belil lase tudi s tatvino konoplje iz neprimernega policijskega skladišča. December pa je zaznamovala tragična smrt treh mladih na avtocesti.
Najodmevnejši sodni proces, ki še vedno traja in bomo le z malo sreče doživeli njegov konec v letošnjem letu, je bil proces proti Sašu Fijavžu in Danijelu Hrovatu, ki sta obtožena neupravičenega prometa z mamili. Oba se od junija lani branita s prostostí, medtem ko sta v priporu preživela več kot leto dni. V vso zadevo je vpleten tudi Kristijan Kamenik, ki so ga predlani v Beogradu obsodili na sedem let zapora. Lani je bila sodba razveljavljena, pri' čemer ga je nova postavila za rešetke za dve leti in pol. Do pravnomočnosti je Kamenik na prostosti. Mimogrede, lani se je tudi poročil ...
Krivcem za hude telesne poškodbe brezdomca v Šoštanju so kazni zvišali. Največ, štirinajst let, bo odsedel edini, ki je bil takrat polnoleten.
Sodišče je lani končno sodilo policistu Radu Času, ki je z marico povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl mlad par na motorju. Čas se je sedem let sojenju izogibal in ves čas delal kot policist. Tokrat je bilo izgovorov premalo, da bi se znova izognil. Obsodili so ga na dve leti in pol zapora. Pravica pa je spet obrnila hrbet, ko je višje sodišče Času zaporno kazen spremenilo v po-gojno.
Največ zaporne kazni je dobil Jože Dolšak. Petnajst let bo sedel v zaporu zaradi umora Darinke Končan decembra 2004. Zaradi poskusa umora svoje partnerke Jožice Guzej je Ivan Verhovnik dobil skoraj deset let zapora, zaradi posebno hudih telesnih poškodb pa so na zaporno kazen obsodili tudi Se-bastijana Hribarja. V zaporu bo preživel osem let in pol. Hribar je skupaj z Jožetom Drnovškom v bližini Marija Reke z bencinom polil in zaž-gal Andrejko Boršnjak. Drnovšek j|e dobil le pogojno kazen, ker naj bi bil pod velikim vplivom Hribarja. Neprišteven pa je bil tudi Niko Hrovat, ki je umoril Denisa Tignja v Zrečah. Hrovatu so tako prisodili deset let zdravljenja v psihiatrični bolnišnici.
Eden redkih, ki je bil s pravico popolnoma zadovoljen, čeprav je prišla pozno, je bil Velenjčan Franjo Lukenda. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo, da je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da so mu bile kršene pravice. In sicer pravica do sojenja v razumnem roku. Po njem se imenuje projekt za zmanjšanje sodnih zaostankov.
Lansko leto si bomo zapomnili tudi po spremembah v notariatu. Notarske tarife so se pocenile, na večje število notarjev še čakamo, krmilo notarske zbornice pa je prevzel celjski notar Anton Roječ.
SŠ, ŠO
Pivski sneg
Kljub temu, da so imeli vozniki v dneh pred novim letom resda občutek, da so ceste nekoliko bolje očiščene kot ob prvem lanskem sneženju, je bilo preglavic na cestah kar nekaj. Takole je izgledalo denimo na cesti Skalna klet-Po-lule v četrtek, 29. decembra. Cesta je bila nekaj časa zaprta za ves promet, saj je iz tovornega vozila, ki ga je verjetno zaneslo na zasneženem cestišču, padlo kar nekaj steklenic piva...	SŠ
■■■i halo, 113
www.radiocelje.com
Ena poškodba zaradi pirotehnike
Po podatkih Splošne bolnišnice Celje in celjske policije je noč na novega leta dan minila dokaj mirno. Iz bolnišnice so sporočili, da so v noči na 1. januar obravnavali le eno poškodbo zaradi uporabe pirotehničnih sredstev, pri tem so nastale opekline druge stopnje. Sicer pa so sprejeli kar nekaj udeležencev pretepa v enem oď celjskih lokalov, na srečo je šlo le za lažje poškodbe. Kot vsako leto je tudi na prehodu v novo leto zaradi alkohola omagalo kar nekaj občanov, ki so jim morali v bolnišnici nuditi pomoč. Celjski policisti so obravnavali osem prometnih nesreč, sedem od teh se je končalo le z gmotno škodo, v eni pa je traktorist utrpel hude telesne poškodbe. Policisti so v silvestrski noči kar nekajkrat posredovali, šestkrat zaradi kršitve reda in miru na javnih prostorih, dvakrat zaradi omenjenega.prete-pa v enem od celjskih lokalov ter osemkrat v zasebnih pro-
storih. Obravnavali so 12 kaznivih dejanj, od tega šest vlomov in tri tatvine.	PM
Silvestrsko gorenje
Zadnjega decembrskega dne je iz zaenkrat neznanega vzroka zagorel večji gospodarski objekt v Svetlem Dolu na območju Štor. Leseni objekt je zgorel v celoti, pri čemer je požar gasilo več gasilcev s Svetine, iz Štor in Prožinske vasi, pri posredovanju pa se je z ogljikovim monoksidom zastrupil gasilec s Svetine, ki so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Istega dne je gorelo tudi v dimniku stanovanjske hiše v Planinski vasi, kjer večje gmotne škode ni bilo. Gorelo je tudi na novoletni dan. V Štorah in na Cesti na Roglo v Zrečah sta zagoreli dve osebni vozili, na Ljubnem pa je ogenj uničil štiri večje plastične zabojnike za komunalne odpadke. Vzrok vseh požarov in gmotno škodo še ugotavljajo.	SŠ
KRC
NOVI tednik
imacije
13
ZAHVALA
Zapustil nas je
KRISTJAN PORIC MEHIČ
s Ceste pod Rifnikom 7 v Šentjurju (8.7.2005-25.12.2005) Ob tragičnem trenutku, ki je prizadel vse nas, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stah ob strani, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča družina Mehič
Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je, odšel si tja, kjer ni gorja
in ne solza. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do korica dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
SLAVKA VETRIHA
iz Dobrove 20
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki ste z nama delili bolečino, nama kakor koli pomagali ter nama ustno in pisno izrazili besede sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Zahvala g. župniku Srečku za opravljen cerkveni obred, pevcem, g. za odigrano Tišino ter pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba.
Žalujoči: žena in hčerka z družino
Sedaj mirno spiš, nič več ne trpiš, a v naših srcih naprej živiš.
V SPOMIN
ljubi mami in babici
URŠKI MAHNE
(t 2.1.2005) Iskrena hvala vsem za lep spomin nanjo. Hčerka Antonija ter vnuka Tomaž in Marko
Dve leti minili sta že odkar skupaj smo bili. Le srce ve, kako boli, kako trpi, ko tebe več med nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer ti rožice cvetijo in svečke v spomin gorijo.
V SPOMIN
31. decembra je minilo dve leti, kar nas je zapustil dragi sin in brat
ANDREJ PLANK
Hvala vsem, tudi sodelavcem Slovenske vojske, ki se ustavite ob njegovem prezgodnjem grobu, mu podarite cvetje in prižgete svečko v njegov spomin.
Kako je mogel, ko smo mi še
Nositi moramo vsak svojo rano molče, dam
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega sina, brata, vnuka in strica
STANIJA VASLETA
iz Zabukovice (19.3.1977-18.12.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje,
sveče, svete maše in besede sožalja. Posebna zahvala podjetjem Kravanja s. p., Going d. o. o., Vafra d. o. o., pogrebni službi Ropotar, pevcem, govornici, gospodu župniku, gasilcem PGD Zabukovica ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: i
a in ate, bratje in ostalo sorodstvo
Pošteno, skromno si živel, bogastva nisi si želel. Imel težko si življenje, a zdaj minilo je trpljenje. Srce ljubeče v grobu spi, ob njem rosijo se oči.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta iri starega očeta
FRANCA JAVERŠKA
iz Babne Reke
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala sosedom za nesebično pomoč. Hvala dr. Čakševi za zdravljenje, g. župniku Ivanu Smrekarju za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem in pevcem Ro-gla ter govornikom g. Mastnaku, g. Vehovarju in g. Štefanu Mužerlinu za ganljive besede slovesa. Vsem
še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Ivanka z družino in sin Branko z družino
79357954
PRODAM
FIAT punto 55 s, letnik 1995,5 vrat, registriran do aprila, rdeče barve, prodam. Telefon 041421-588. 7921 VOLKSWAGEN passai 1.8 i karovan, letnik 1994, registriran do 5/2006, vsa oprema, prodam. Telefon 041421-588.
7921
FORD eskord, letnik 93, registriran, prodam. Telefon (03) 5824-461 oli 041 355-727.	7844
PRODAM
TRAKTOR 2-2, letnik 19601er 4-4, letnik 1957, v delovnem stanju, prodam. Telefon 040 907-156.	7911
TRAKTOR Lindner 25 4-4 in traktorsko škropilnico, 200 I, prodam. Telefon 5795-640,031 292-324. š1294
www.novitednik.com
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
www.novitednik.com
HIŠO ob magistrali na Kozjanskem dajem v brezplačen najem ali prodam. Telefon 5443-681.	7922
hwmvPH
PRODAM
HIŠO, 105 m!, gospodarsko poslopje 139 + 25 m', zemljišče 1.597 m!, vTmovljah, prodorno za 13.900.000 SIT. Telefon 041 876-888, Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska, Celje.	n HIŠO, 250 m2, zemljišče 486 m', na Ljubet-ni, prodamo za 19.900.000 SIT. Telefon 041 876-888, Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska, Celje. n POSLOVNO trgovski prostor, 73,27 m2, v Slovenskih Konjicah, center, prodam za 12.309.360 SIT. Telefon 041 876-888, Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska, Celje. n POSLOVNO trgovski prostor, 130,84 m2, v Slovenskih Konjicah, center, prodam zo 21.981.120 SIT. Telefon 041 876-888, Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska, Celje. n
ODDAM
V CENTRU Kristan Vrha dajemo v najem opremljen gostinski lokal. Informacije po telefonu (03) 5824-292 ali 031430-
DV0INP0LS0BN0 stanovanje vCelju,Hudi-nja, 62,11 m1,8. nadstropje, prodam za 12.900.000 SIT. Telefon 041 876-888, Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska, Celje.
DVOSOBNO stanovanje v Celju, Dolgo polje, 59,13 m2, visoko pritličje, potrebno obnove, prodamo za 12.063.000 SIT. Telefon 041 876-888, Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska, Celje.
TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnja, 93,67 m2,2. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodamzo29.026.085 SIT. Telefon 041876-888, Maksimilijan d. 0.0.,Ljubljanska,Celje.
TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnja, 101,79 m2,3. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodam zo 31.542.278 SIT. Telefon 041876-888,/ 0.0., ljubljanska, Celje.
TRISOBNO stonovanje v Celju, center, novogradnja, 91,26 m2,2. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodam za 28.589.160. Telefon 041 876-888, Maksimilijan d. o. o. Ljubljanska, Celje, n
DVOSOBNO stanovanje v Celju, Dečkovo naselje, novogradnja, 67,03 m2,2. nadstropje, balkon, lastniški pokrit parkirni prostor, prodamo zo 22.003.346 SIT. Telefon 041 876-888, Maksimilijan d. o.
. o., Ljubljanska, Celje.
DVOSOBNO stanovanje v Celju, Dečkovo naselje, novogradnja, 59,14 m2, 2. nadstropje, balkon, lastniški pokrit parkirni prostor, prodamo za 19.521.667 SIT. Telefon 041 876-888, Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska, Celje.
ENOINPOISOBNO stanovanje v Šentjurju, 44,85 m', 1. nadstropje, prodamo za 8.900.000 SfT.Telefon 041876888, Maksimilijan d. o. o., ljubljanska, Celje. n
KUPIM
STANOVANJE v Celju, od 40 do 50 m2, kupim. Telefon 031 679-409. 7930
ISCEM
TRIČLANSKA družina nujno išče stanovanje. Zaželena lokacija: Leveč, Žalec, Šempeter, Polzela. Kličite po 15. uri, telefon 041591-623.	7890
PRODAM
KOPALNIŠKI blok, 75 cm, bele barve, neuporabljen, ugodno prodam. Telefon 031 388-653.	7908
SEDEŽNO garnituro z ležiščem ugodno prodam. Telefon 031442-629. 7905 OTROŠKO posteljo z jogijem in pomivalni stroj Gorenje prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5715-057, 031 678-998.	7915
ODDAM
DVE otroški posteljici v rjavi barvi, še v dobrem stanju, brez jogijev, oddam. Telefon 5489-122.	7950
PRODAM
SUHA brezova drva, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 041 980-188.
PRODAM
HARMONIKO Ce, F, Be, novo, lepo izdelano, ugodno prodam. Telefon 041 553-411.
š1240
DIAT0NIČN0 harmoniko Melodija, C, f, B, staro 13 let, velikost 36 cm, šesti bas, dodatni gumb, dobro ohranjeno, prodam za 250.000 SIT. Telefon (03) 5730433 ali 041 275-467. Liie
PRAŠIČA, težko 150 in 250 kg, domača hrana, prodam. Telefon 041312475. 7910
RADIO JE UHO, S KATERIM SLIŠIMO SVETI
T?] SR
ŠTAJERSKI VAL
14
i oglasi - borza dela
mm TEDNIK
-	Mfitednik -
Obvestilo oglaševalcem!
Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi:
-	v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti,
v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure;
-	v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure;
- v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure.
ŽREBIČKA, pasme hoflinger, rodovniškega, starega 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5735-133 ali 031 785-282.
š12s3
VEČ težkih svinj za zakol, odojke in dva bikca, 180 do 200 kg, prodam. Telefon 5823-118.	7928
PRAŠIČA, približno 100 kg, domača hrona, prodom. Telefon 041965-353. L1223 TELIČKO simentolko, staro 2 tedna, prodam. Telefon 5727-135. 7916 KRAVO simentalko, brejo i mesecev, prodam. Telefon 041 293-606. 7923 TELIC0 simentalko, težko 400 kg, prodam.
Telefon 5793-659.	7958
PRAŠIČA 190 kg, prodam. Cena po dogovoru. Kompolšek Franc, Proseniško 39, Šentjur.	7943
SAMCA srnaste pasme, prodam. Telefon (03)5472-082.	7962
KUPIM
BIKCA, od 150 do 200 ali od 300 do 350 kg, kupim. Telefon 051343-915. L1221 TELIČKO, staro od 14 dni do 2 meseca, po možnosti brez številke, šeka, limuzin, belgijski, kupim. Telefon (03) 5738-086.	š1292
KRAVO, brejo 6 do 8 mesecev ali bikca, 100 kg, kupim. Telefon 041 345-631.7936 MLAJŠO kravo s teletom ali brez kupim. Telefon (03) 5824-461 ali 041 355-727.
TO
m
PRODAM
VINO, belo in slivovko, prodam. Telefon (03) 5824-514,031494-342. 7912 BEL in rdeč krompir, pridelan bio, brez umetnega gnoja, prodam. Telefon 5798-381.	7925
SENO v kockah, otavo ali starino, večje količine, prodam. Možen prevoz. Telefon (03) 5736-702 ali 041 763-763.li2h
(AMER0 Canon, video, 8 mm, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon (03) BREZPLAČNI PROMETNI 5824-514,031 494-342. 7912 TELEFON RADIA CELJE Ikovrce za traktor pro-
www.radiocelje.com
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www. ess, gov, si:
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UPRAVNA ENOTA CEUE
Pomožni delavec strojna perica-likalka-di-stributerka, pranje in likanje perila, oblačil, tkanin in drugih izdelkov v pralnici; do 3.
1. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Osnovnošolska izobrazba
pospravljanje sob; do 18. 1.2006; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4, 3000 Celje.
Ključavničar
montaža kovinskih konstrukcij; do 6. 1. 2006; Delta mont d.0.0., Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje.
Strugar
operater orodnih strojev; do 6. 1. 2006; Delta mont d.0.0., Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje.
Varilec
varjenje tig-mag; do 6. 1. 2006; Delta mont d.0.0.. Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje.
Strojnik
strojnik težke gradbene mehanizacije; do 6.1. 2006; Dovečar Alojz s.p. Storitve gradbenih strojev, Škofja vas 30, 3211 Škofja vas;
antikorozist, strojnik, av-tomehanik, pleskar, upravlja-
nje gradbenega stroja; do 6. 1. 2006; Goma d.0.0. Celje, Mariborska cesta 86, 3000 Celje.
Strojni mehanik
strojnik gradbene mehanizacije; do 10. 1. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje.
Šivilja
šivanje in popravljanje oblačil; do 3. 1. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. j
Prodajalec
prodajalec v. trgovini za male živali, delo v Celju; do 14; 1. 2006; Vetpet d.0.0., Kantetova ulica 18,1000 Ljubljana;
prodaja zeliščnega programa; do 13.1.2006; Zelič Mar-
K0TEL za kuhanje hrane živalim (alfo) 1801, samo enkrat rabljen, prodam. Cena po dogovoru.Telefon 040 759-336.	7941
SOLARNO luč, šrotar, skobeljni sirot hladilnik in sušilni stroj prodom. Telefon 041 505473.	7831
KARTO za 8-dnevno potovanje po Turčiji, elektro motor l,l kw, trifazni 1450 obratov v minuti, prodam. Cena po dogovoru.Telefon 041 974-108.
7960
KUPIM
VRČ, 40-litrski, nerjaveči, za mleko, dobro ohranjen, kupim. Telefon (03) 5738-046 ali 041 200-658. l1227
TRI spodnje kuhinjske elemente in tri pare smuči, podarim. Telefon 031 777-125.	7946
mFvmm
PREPROST, pošten fant želi spoznati pošteno, vitko, starejše dekle. Telefon 040 609-875.	7909
VSE na svetu bi dal, da zvesto partnerko, staro do 30 let, za skupno življenje bi spoznal. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRAZNIKI. 784i FANT, star 25 let, želi spoznati dekle. Telefon 041981-196.	7924 FANT, star 27 let, želi spoznati dekle. Telefon (03) 5827-279. 7924 FANT, star 43 let, želi spoznati dekle ali mamico. Telefon 031510-212. 7924
Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likerji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrtal... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašaj o v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolarjev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji dobili za 5.000 tolarjev, z naročilnico pa za 3.400 tolaijev (+ poštnina).
...............................i
Podpisa
nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov:
NT-RC d.0.0. Prešernova 19, 3000 Celje	--
m
HOVÍ TEDNIK
15
jeta s.p. Puls L.T.D., Mariborska 86, 3000 Celje. Živilski tehnik zahtevno opravljanje slaščičarskih del; do 18.1.2006; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4, 3000 Celje. Strojni tehnik kontrolor kovinskih izdelkov; do 3. 1. 2006; Maksim d.o.o. Trgovsko in storitveno podjetje, Trg celjskih knezov 2, 3000 Celje. Elektrotehnik elektronik serviser računalniške in komunikacijske opreme; do 6. 1. 2006; Metaling d.o.o. Radeče, Krakovo 11,1433 Radeče. Gradbeni tehnik delovodja na gradbišču; do 6. 1. 2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Trgovinski poslovodja poslovodja direktne prodaje; do 13. 1. 2006; Zelič Marjeta s.p. Puls L.T.D., Mariborska 86, 3000 Celje. Ekonomski tehnik prodajalec turističnih aranžmajev; do 18. 1. 2006; Intelekta d.o.o., Prežihova ulica 5, 9000 Murska Sobota.
Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 18. 1. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Višja strokovno izobrazba
direktor družbe; do 13. 1. 2006; Delta mont d.o.o., Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje.
Univ. dipl. inž. elektrotehnike
tehnični direktor, skrb za nemoten potek proizvodnje, kontrola organizacijskih procesov proizvodnje, vključno z vhodom materiala v proizvodnjo do izhoda gotovega izdelka iz proizvodnje; do 4. 1. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Uli-
ca XIV. divizije 6, 3000 Celje.
Dipl. inž. računalništva in informatike (vs)
programer aplikacij; do 3. 1. 2006; LX Track d.o.o.. Tkalska ulica 10, 3000 Celje.
Magister farmacije predstojnik lekarne, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del v lekarni; do 10. 1. 2006; Splošna bolnišnica Celje Enota lekarna, Oblakova ulica 5, 3000 Celje;
predstojnik laboratorija, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del v laboratoriju; do 10. 1. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Profesor razrednega pouka
poučevanje razrednega pouka; do 6.1.2006; Osnovna šola Hudinja, Mariborska cesta 125, 3000 Celje. Profesor angleščine poučevanje angleškega jezika; do 6. 1. 2006; Osnovna šola Hudinja, Mariborska cesta 125, 3000 Celje. Profesor psihologije poučevanje psihologije; do 6. 1. 2006; Srednja ekonomska šola Celje, Vodnikova ulica 10, 3000 Celje.
UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Gradbeni delavec
pomoč pri gradbenih delih; do 21. 1. 2006; MSV Žohar, storitve in trgovina, d.o.o., Trobni dol 34, 3271 Šentrupert. Voznik avtomehanik voznik za mednarodne prevoze; do 21. 1. 2006; MSV Žohar, storitve in trgovina, d.o.o., Trobni dol 34, 3271 Šentrupert. Magister farmacije farmacevt - receptar; do T-. 1. 2006; Cizej Andreja - Le-
karna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Zidar za zidanje in ome-tavanje
fasader; do 25.1.2006; Pi-nela d.o.o., Prihova 26,3331 Nazarje. Keramik
keramičar; do 25. 1.2006; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje.
ÏÏPRÀVNAËNOTA SLOVENSKE KONJICE
Osnovnošolska izobrazba delo v proizvodnji - pripravam sestava kabelskih se-tov; do 10. 1. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje-_
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU
Cvetličar
izdelava, aranžiranje in prodaja cvetličnih aranžmajev; do 3. 1. 2006; Zagajšek Rudolf s.p. Šentjur, Prevoz umrlih, Ljubljanska cesta 13, 3230 Šentjur. Gradbeni tehnik vodja operative, organiziranje in vodenje dela na gradbišču; do 28._ 1. 2006; Vilko-grad d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur.
Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 18. 1. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Dipl. socialni delavec delo na področju socialnega varstva in denarnih dajatev; do 3. 1. 2006; Center za
socialno delo Šentjur pri Celju, Ulica Dušana Kvedra 11, 3230 Šentjur.
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Lesarski tehnik lesar-parketar; do 14. 1. 2006; Fingar d.o.o., Tržaški hrib 11, 3250 Rogaška Slatina.
UPRAVNA ENOTA VELENJE_____
Gradbeni delavec
transportni delavec v TEŠ Šoštanj; do 18. 1. 2006; Teh-nocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor;
gradbeni delavec, pomožna gradbena dela; do 18. 1. 2006; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor.
Delavec brez poklica natakar; do 10. 1. 2006; Grudnik Marjan s.p.. Bistro Grudnik, Kajuhova cesta 4, 3325 Šoštanj.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
varnostnik, varovanje premoženja in oseb; do 3. 1. 2006; Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Mizar
mizar, mizarska dela v delavnici in na terenu; do 7. 1. 2006; Rednak Adolf s.p.,
Janškovo selo 24, 3320 Velenje.
Prodajalec tekstilnih-us-njenih artiklov
prodaja obutve; do 10. 1. 2006; Pami d.o.o. Paprika, Velenje, Šaleška cesta 19, 3320 Velenje.
Kuhar
samostojna priprava toplih in hladnih obrokov ter priprava dodatne ponudbe po naročilu; do 7.1. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje.
Ekonomski tehnik za računovodstvo
referent v računovodstvu; do 3.1.2006; Hernaus d.o.o., Kopališka cesta 2, 3320 Velenje.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Mesar
delo v pripravi in proizvodnji mesnih izdelkov; do 18. 1. 2006; Čas Ervin s.p., Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec. Elektroinštalater elektroinštalater monter; do 6. 1. 2006; Veltrag d.o.o., Matke 41, 3312 Prebold. Elektrikář elektronik serviser, popravlja mehanske dele in elektroniko strojev (upravljalni stroji za be-tonanie), izvaja servis v delavnici in na terenu, zagotavlja nadomestne dele, orodja
in material, uporablja opremo in orodja za diagnostici-ranje in popravila; do 18. 1. 2006; Viba d.o.o. Petrovče, Novo Celje 9, 3301 Petrovče. Natakar
točenje pijač in toplih napitkov; do 6. 1. 2006; Guček Violeta s.p. Bar Magic, Go-tovlje lile, 3310 Žalec. Univ. dipl. ekonomist vodja navision, vodenje or-ganizacisjke enote in strateško razmišljanje, skrb za organizacijo dela, pridobivanje naročil ter kadrovske zadeve, odgovoren bo za poslovno uspešnost organizacijske enote, predstavitve ter razvoj; do 3. 1. 2006; Eurocom d.o.o., računalniški inženiring, Leveč 56, 3301 Petrovče.
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
www.radiocelje.com
Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi!
Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških.vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si.
VABLJENI K SODELOVANJU!
H!TR0 NAROČITE
mmm
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR, tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek: Kraj:_
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
Podjetje NT&RCd.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Z Luko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
TOC
16
ZANIMIVOSTI
iOVI TEDNIK
Tudi Celjani v novo leto na prostem
Celjski ZPO je za najdaljšo noč v letu pripravil silvestrovanje na prostem.
Številni Celjani so tako zadnje minute lanskega leta odštevali na Trgu celjskih knezov, kjer je za obilico dobre volje skrbela skupina Vagabundi. Prireditev je povezoval Darko Žvižej, nekaj čez polnoč pa je nebo nad Celjem razsvetlil ognjemet. Še nekaj po enajsti uri ni bilo videti, da bi se kaj dosti obiskovalcev odločilo za silvestrovanje na ulicah, množica se je zbrala šele tik pred vstopom v novo leto, veliko zabave željnih pa je prišlo po »glavnem dejanju«, torej že v novem letu 2006. Noč je na Celjskem, kakor smo izvedeli na policiji ter v bolnišnici,minevala dokaj mirno, organizatorjem pa je prizaneslo tudi vreme, za čez noč napovedanega dežja namreč ni bilo.
Foto: GK
Bikec (šele) za večerjo
Organizator letošnjega celjskega silvestrovanja na prostem, ZPO, je za silvestrsko jutro napovedoval pečenega bika, ki smo ga dočakali šele proti večeru.
Ko naj bi nekje po deseti dopoldne že okušali prve grižljaje; %o se mesarji šele pojavili na parkirišču pri Turški mački in začeli pripravljati ogenj. Okoli poldneva je celo kazalo, da pečenega bikca sploh ne bo. Ostro inšpektorjevo oko je namreč zaznalo zelo sumljiv elektromotor, ki naj bi bikca vrtel na ražnju, in tudi hudo sporen električni kabel. Kaj lahko bi prišlo do kratkega stika in Celjani ne bi ostali le brez pečenega bika, ampak tudi brez silvestrovanja na prostem: No, iznajdljivi mesarji so problem rešili in do večera le uspeli osmoditi, speči (pa tudi malo pokuhati) zajeten kup govedine.
BRST
Okoli poldneva, ko naj bi pečenega bika že okušali, seje raženj nad ognjem še vedno vrtel v prazno.
Novoletni potop v Velenjsko jezero
Člani Društva podvodnih dejavnosti Jezero Velenje so v sodelovanju z drugimi prijateljskimi klubi potapljačev iz Slovenije in tujine v nedeljo pripravili enajsti novoletni potop v Velenjsko jezero.
Potop je minil v slabšem vremenu, za začetek so morali potapljači razbiti kar precej ledene skorje. Sodelovalo je 27 potapljačev in ena po-tapljačica. Zbrali so se v krogu na vodni površini in izginili pod vodo za celih pet minut. Na globini osem metrov so odprli tri steklenice penine ter si voščili kot ribe. Tako so uradno odprli potapljaško sezono slovenske potapljaške zveze in velenjskega društva za podvodne dejavnosti.
, JOŽE MIKLAVC
Veselo na tržnici
Silvestrovanje v Logarski
V hotelu Plesnik v Logarski dolini, kjer so imeli v prazničnih dneh domala zasedene prenočitvene zmogljivosti z gosti iz Hrvaške in drugih evropskih mest, so prijetno »skočili« v novo leto 2006 s pevskimi nastopi New Swing Quarteta in Ota Pestnerja, z zabavnim programom ansambla Casino band ter obveznim polnočnim ognjemetom. Novoletni ples naslednji večer je bil samo še ponovitev enega najlepših novoletnih zabav daleč naokoli.
JOŽE MIKLAVC
Šentjurčani so silvestrovali na svoji tržnici, kjer jih je zabaval ansambel Unikat, priča fotografija.
niso dolgočasili, GAŠPER GOBEC
—- St. 1-3. januar 2006