CEHA 15 Lir, 10 Jugolir, 6 Đin
NAROČNINA: Cona A: mesečna 60.—, četrtletna 180.	,
polletna 360.—, celoletna 600.— lir. Cona B:	40.—,
120.—, 240.—, 400.— jugolir. FLRJ:	24—,	70.—,	140—,
280.— din. Tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik», Trst 11-5374; tekoči račun za Jugoslavijo na ime «Primorski dn.», upr., Ljublj. 6-90601-19.
LETO TRETJE - ?levilka 133
TRST, IO. septembra 1948
UREDNIŠTVO: Via Montec-chi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI:	uredništvo 93808.
uprava 27847. OGLASI pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini - Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo.
Resnica o ljudski oblasti v coni B
Prav gotovo ie, dn ljudska oblast, to :e oblast v rokah delavcev in kmetov v coni B Tržaškega ozemlja, ne potrebuje zagovornikov, če jo nekdo breznačelno obtožuje in kleveta Ljudsko ob’ast v coni B zagovarja njeno delo samo, kar je največ vredno in najbolj prepričevalno. Prav zaradi tega so se doslej italijanski nacio-nalšovinistični krogi v Trstu ir. od časa do časa tudi zavezniška vojaška uprava cone A s svojim prikazovanjem stvari v coni B, samo smešili. Brezštevilne k'evelniške resolucije tako imenovanega CLN-Ovega odbora za Istro in poročila generala Aireya tudi na mednarodnih forumih niso kvotirala, kaj šele med našim ljudstvom, ki dobro vidi, da se za temi klevetami skrivajo imperialistični cilji anglo-gmerikancev in pa pohlep ita ihanskih nacionalistov po coni B.
Vendar so se v zadnjem času pridružili imperialističnim klevetnikom ljudske oblasti v coni B še Vidaiijetn frakcionaši. Utvare bi si delali, če bi tem zadnjim samo Zaradi njih drugačnega značaja o-Utali drugačne cilje kot onim prvim. V pogojih Tržaškega svobodnega ozemlja se vsi klevetniki ljudske oblasti v coni B nuino srečujejo na istih pozicijah, pa naj se kitijo s čimerkoli in izgovarjata kakorkoli. Taka je logična posledica povsod, kjer si podobno kot pii nas v coni A in coni B stojita tesno nasproti dva sistema, kapitalistih ni, .in sistem, ki :e na poti v socializem. ; '	.	.	.. ..
Ce je že klevetmška gonja itali janslcifi reakcionarjev in njihovih gospodarjev bVa smešna in ni predstavljala za stvar ljudske demokracije skoraj nikakršne škode več, na so Viđali teni klevetniki Vsaj v. začetku povzročili med našim demokratičnim ljudstvom dokaj zmede- in bodo tako zmedo še Povzročali, sicer vedno manj, toda Vse do takrat, dokler ne bodo okoliščine in niih lastne metode strgale z njih masko internaciona
lizma in ideološke čistosti. .
Ne zaradi polemike z Vidalijevi-tni frakcionaši, temveč zato, da se uveljavi resnica, je dobro, da orišemo dejanski položaj v coni Posebno odkar se vanjo zaletavajo s tako »učinkovitostjon Vidalijev-ci, da so dobrodošli vsej imperialistični reakcionarni kliki.
Vsaki dan lahko čitamo v »H Lavoratore«, glasilu Vidahjevih frakcionašev izraze kot: canaglie, klika, banditi, izdajalci, kriminalci itd. s katerimi hočejo označevati predstavnike ljudske oblasti v coni B. »Ideološko edino čisti« marksisti in leninisti, kakršni ho-čcjo biti Vidaliievci, so pozabili a-ši Pa niso nikoli vedeli, da je ljudska oblast vzrastla iz oborožene borbe vzporedno z izgonom okupatorjev in eliminacijo narodnostnega in razrednega zatiran a: da "C člane ljudskih odborov ljudstvo ^obodno ' izvolilo in da jih lahko katerem koli trenutku odpokliče, ne bi izpolnjevali svojih nalog, organi ljudske oblasti so bili Jk* nastanka do danes zaradi revo-JUcionarne budnosti Partije in •Sudskih, množic očiščeni vseh vL-kotapljenih protiljudskili eiemen-[0'\ ki so bili zamenjani z ljudmi, ki jim ji ljudstvo izrazilo zaupanje. Neizogibno in naravno je, ria ostali v. organih ljudske oblasti fe Prikriti oportunistični, likiuda-
°csl(i in stremuški elementi, kar 3e pokazalo sedaj, ko so v dobi največ je preizkušnje trdnosti Ijud-? ,e oblasti v Istri dezertirali iz , j c razni Buriini ji, Jurage, Jakse-
ic*. Bacicchiji. Kar vzrtaja pošte-.0 V. službi ljudstva, kar se bori dela naprej za dvig njegove živ-jcnjske ravni, kar vztraja na kan-*T£nih pozicijah protiimperiali-lcne borbe v. coni B, to imenuje-
jo frakcionaši v. svojem klevetni-škem listu banda, klika, canaglie itd.
Znano je v kakih popojih. je začela delovati ljudska oblast po o-svoboditvi. Na podeželju so obstajali fevdalni proizvajalni odnesi_ — kolonat in polovinarstvo, trgovina je bila v rokah izžemnlcev ljudstva, industrija na tleh, ljudstvo brez hrane ir. streh, prebivalstvo, slovansko in italijansko kulturno zaostalo itd.
KUub takemu obupnemu položaju v. letu 1945, je ljudska oblast s pomočjo Jugoslavije dosegla pomembne uspehe, ki jamčijo kot rezultat borbe proti sovražnikom ljudstva tudi v bodoče nadmoć ljudskih sil nad reakcijo. V coni B ni več fevdalnih odnosov. Ljudska oblast je odpravila kolonat in polovinarstvo ter priznala tisočem kolonom in polovinarjem družbeno pravico do posesti nad zemljo, ki sc jo toliko let obdelovali zato, da
so se z njihovim trudom okorišče-vali gospodarji. V nemih pogojih se je začel uveljavljati zadružni tip gospodarstva sploh, s čimer so bilo V živo zadeti mali in veliki špekulanti. Zadruge so postale odločilen faktor v življenju dežele, ker so njim poverjene vse panoge
Nadaljevanje na 4. strani
...In maščevana bo tud Bazovica, v zori krvavi nebo zažari
OD TAJNE DIMOMACIJE £§.£5 yvzorov v S5©rll]ri%ii
Predstavniki
v
tajne diplsmac je Moskvi
Čeprav niso o moskovskih razgovorih med sovjetskimi predstavniki in zastopniki treh zapadnih sil izdali nobenega uradnega poročila, se vendar zdi, da razgovori niso bili brezuspešni. Ker je nemški problem trd oreh, ogromne varnosti za Evropo in ves svet in ker se tu najhuje bijeta dva svetovna politična tabora, je uspeh končno že v tem, da se pogajanja niso razbila, kot so se že marsikatera
doslej.
Kot direktno posledico moskovskih razgovorov je smatrati ponovne sestanke med štirimi poveljniki okupa, cijskih področij Nemčije v Berlinu, ki so bili zaradi zaostritve odnosov med velesilami glede Nemčije za daljšo dobo prekinjeni, di se, da guvernerji okupacijskih con zapadne Nemčije stoje glede raznih problemov na skupnem stališču, čeprav je znano, da so v teku razgovorov v Moskvi bili Francozi pripravljeni popustiti in ceio zapustiti Berlin, ker niso odobravali «zračnega mostu». Po priznanjih nekaterih diplomatskih osebnosti so Francozi spremenili svoje stališče šote na močan ameriški pritisk, z zagrb-
eitvijo odpovedi pomoči Marshallovega načrta.
Sestankov šefov zavezniških vojaških uprav v Nemčiji: Sokolovskega, Claya, Robertsona in Koeninga se udeležujejo tudi njihovi svetovalci za politična, finančna in gospodarska vprašanja. Po neuradnih poročilih so obravnavali predvsem vprašanje denarnega sistema v Berlinu v smislu uvedbe marke sovjetske okupacijske cone kot edino zakonito plačilno sredstvo na področju vsega Berlina ter vprašanje ureditve plačilnih sredstev na področju Berlina in ureditve prometa med Berlinom in za-padnimi conami. To zadnje, zapadne sile najbolj skrbi, kajti «zračni most» jih stane 763.000 dolarjev dnevno.
Prav v teku razgovorov v Berlinu pa se je v Frankfurtu v britanski coni začelo zasedanje tako imenovanega «parlamentarnega sveta» enajstih nemških držav za sestavo zahodno-nemške države. «Parlamentarni svet» Je bil sklican skladno s «priporočili» londonske konference šestih držav, zato je ta svet samo zastor, za katerim je treba izvesti angloameriške načrte za dokončno delitev Nemčije. Ta «predstavniški organ» so postavili brez vednosti in proti volji nemškega ljudstva, po navodilih okupacijskih oblasti. Vodstvo nemške ljudske sociali-
okviru [ stične stranke pa vidi v načrtu ustave, ki ga je predložil nemški narodni svet in je bil izdelan ob udeležbi predstavnikov vseh plasti nemškega naroda, edino podlago za vsenemsko ustavo, ki bi ustrezala zahtevam izgraditve nove demokratične ureditve Nemčije. Ljudska socialistična stranka ostro obsoja izdajalsko politično delovanje parlamentarnega sveta in poudarja, da pomeni sklicanje parlamentarnega sveta zahodne Nemčije poskus postaviti Sovjetsko zvezo pred gotovo dejstvo in tako razveljaviti sklepe moskovske konference.
Kot. neposredno reakcijo na tako anglc-amerlško-francosko politiko Nemčiji je smatrati demonstrativne nastope nemškega delovnega ljud tva v Berlinu proti mestni upravi, ki je v rokah ameriških agentov v Nemčiii in ki hoče zahodne predele Berlina priključiti k ločeni zahodnonemšk' državi. Demonstranti zahtevajo enot no mestno upravo in enotno policijo, očiščeno fašističnih elementov, kakor tudi socializacijo industrije v zapadnih delih mesta. Delegati demonstrantov so izjavili ,da bodo de’avci Berlina nadaljevali s protestnimi demon-strancijami vse doslej, dokler ne bo mestna uprava odstopila ali pa temeljito spremenila svojo polit’ko.
Bazovica 19 4 8
OTVORITVENI NAGOVOR PRI SVEČANOSTIH V POČASTITEV SPOMINA BAZOVIŠKIH ŽRTEV (NAGOVOR JE IZPADEL NA KULTURNEM VEČERU 4. 9. 1943 ZARADI SPREMEMBE SPOREDA V ZADNJEM TRENUTKU)
Tovariši in tovarišice!
Z nocojšnjo prireditvijo otvarjamo letošnje spominske slavnosti v počastitev bazoviških žrtev. Padle so 6. septembra 1930. Ne groba ne znamenja ni bito za njimi. Petnajst let ga ni bilo. Brž po zmagi pa se je dvignil na Bazovici štirioglat steber in na njem štiri imena: Bidovec, Miloš, Valenčič, Marušič. Toda vsa leta so se vršile na dan njihove smrti velike svečanosti med vsemi nasprotniki fašizma. V slovenskih srcih so bile te svečanosti najgloblje tedaj, ko se na Bozovici niso smele vršiti. Tedaj so se slovenska srca leto za letom vžigala ob spominu na štiri velike mučenike, ki so tuje zatiranje in raznarodovanje tako težko prenašali, da so se nasilju uprli z mogočnim opominom. Njihov opomin odmeva skozi desetletja in bo odmeval skozi stoletja.
Ta opomin je bil naperjen zoper gadjemu gnezdu laži, ki se je motalo sredi Trsta v fašističnem glasilu «H Popolo di Trieste». Nikdar ni nosil noben list bolj zlaganega imena. Imenoval se Je «Tržaško ljudstvo», a pravo tržaško ljudstvo je bilo daleč od njega. Slovensko tržaško ljudstvo, tretjina tržaškega prebivalstva, je list sovražilo, ker je dan na dan, leto za letom grmadil najdrznejše laži o njem, ga obsipal z najgršimi izrazi in končno tajil njegov obstoj in obstoj Slovencev na Primorskem, češ da jih ni. Pa tudi italijansko demokratično prebivalstvo ni videlo v listu svojega glasila. List je služil predvsem netržaškemu in neprimorskemu odvetniku Francescu Giunti, odlikovanemu požigalcu slovenskega Narodnega doma in Narodnega gledališča v Trstu, in njegovim zločinskim pomagačem. Zahteval je neizprosno narodno smrt ne samo tržaških, temveč vseh primorskih Slovencev in Hrvatov. Fašizem je to zahtevo zvesto, načrtno in dosledno izvajal. V listu so se razpredale fašistične in imperialistične teorije o svetovnem poslanstvu fašizma, ki mora zmagati v Evropi in po vsem svetu.
To glasilo laži, krivic in zločinskega imperializma, lažnivo že v svojem naslovu, je bi!o treba zadeti in mu otipljivo dokazati, da «fi Popolo di Trieste» nikakor ni tržaško ljudstvo, da pravo tržaško ljudstvo obsoja ip pobija laž, krivico in nasilni imperializem. Dva Slovenca, rojena v Trstu, Bidovec in Marušič, in dva primorska Siovenca, Miloš in Valenčič, so se združili in dali 10. februarja 1930 uredništvu lažnivega lista slovesen, silno resen opomin.
Fašizem je vzkipel in zadivjal. Mesece iu mesece je koval pravdo zoper štiri pogumne opominjevalce iu kakšnih sto drugih Slovencev, ki so sc po vsej Primorski silovito otresali fašističnega smrtnega objema. Posebno sodišče je izreklo štiri smrtne obsodbe. Na Bazovici so odjeknili smrtni streli in fašizem se Je še silo-viteje pognal v nove, še hujše protislovenske in protislovanske orgije.
■Il Popolo di Trieste» je nadaljeval še dolgih trinajst let svojo zlo-činsko gonjo. Fašizem je vdrl v Jugoslavijo in jo v prijateljskem objemu z nacizmom razbil in razkosal. Slovenije ni bilo več na italijanskih in nemških zemljevidih. Vendar proslave 6. septembra so se vršile z zmeraj trdnejšo vero v končno zmago pravice, ne samo med Slovenci, temveč tudi med demokratičnimi Italijani. Iskra, ki so jo zanetili Bidovec i«
Predstavniki javne diplomacije v Berlinu

Nadaljevanje na 3, strani
Po širokem svetu
KRONIKA
*	KOMEMORATIVNI GOVOR pri pogrebu tov. ždanova v Moskvi je imel Molotov, ki je ori. sa: lik umrlega državnika in heroja. Pogreba so se poleg ogromae množice udeležili tudi: Stalin, Ma-lenkov, Svernik, Beria, Vorošilov in drugi £lani Centralnega komiteta Partije.
*	JUGOSLOVANSKO PORO». ČILO državi Izrael zagotavlja, dl namerava beograjska vlada nuditi izraelski državi krepko zaslombo.
*■ HITLERJEVEGA FINANC NEGA ministra Sebachta so spustili na svobodo, ker se nameravajo dototeni krogi na zapadu okoristiti z njegovo staro hitlerjevsko gospodarsko prakso.
*	V MADRIDU so objavili, da bodo v novembru administrativne volitve v vsej Španiji. Mednarodni krogi so mnenja, da bodo te volitve le sredstvo za prikrivanje slabosti falangističnega režima.
*	V PALESTINI so sklenili 7. premirje. Tako Arabci kot Židje so se obvezali, da bodo premirje spoštovali. Kako dolgo?
*	MED AVSTRIJO IN POLJ. SKO je prillo do širšega zamenjal-nega sporazuma. Poljska bo dajala premog, Avstrija pa stroje.
*	OSTAVKO JE PODAL se-kretar KP Poljske, Vladislav Go-mulka, ker je prišlo do načelnih nesoglasij med njim in ostalimi člani CK KP Poljske. Nov sekre tar bo predsednik republike Bie-rut, Gomulka pa bo ostal še naprej podpredsednik vlade in minister za nove priključene po-krajine.
*	SOVJETSKO INICIATIVO ta rešitev vprašanja italijanskib kolonij, zapadne sile niso izkoristile v pozitivnem smislu. Bevin in Marshall bi rada namreč to vprašanje odložila za eno leto.
*	FLRJ BO 13. januarja odpustila vse avstrijske vojne ujet. pike.
*	TANJUG POROGA, da je bil aretiran polkovnik Dapčevič, ki sc Je po neuspešnem begu skupno > Jovanovičem skrival ob madžarski meji. Dapčevič je priznal svojo krivdo.
*	V FRANCIJO so začeli prihajati delegati članic Organizacije združenih narodov, ki bodo prisostvovali zasedanju glavne skupščine OZN. Doslej so prišle delegacije ZSSR, CSR, Ukrajine, Ar. gentine, Filipinov, Kolumbije itd.
*	PO VSE DNEVE IN NOGI se pomikajo dolge vrste Pražanov ml. mo krste umrlega bivšega predsed pika Beneša, medtem ko vlada pripravlja vse potrebno za svečan pogreb velikega in zaslužnega pokojnika.
*	ITALIJANSKA VLADA s« hoče izogniti izročitvi dela bro-dovja svojega brodovja ZSSR, kar bi morala storiti do 15. avgusta, kakor to določa mirovna pogodba. Tass poroča, da ni dvoma, da podpirajo italijansko vlado v njenih poiskusih predstavniki drugih držav, ki so zastopane v vojaško pomorski komisiji štirih sil v Rimu.
*	PREDSTAVNIKI CESKO-SLOVAŠKE »n Madžarske so se rporazumeli o delni izmenjavi manjšin ob madžarsko-slovaški meji. Prebivalstvo bodo zamenjali v času od 1. septembra do 31. decembra.
*	ODDELKI NARODNO OSVOBODILNE VOJSKE Kitajske so v napredovanju osvobodili ves vzhodni del pokrajine Honan. V ostalem vlada na Irontah že dva meseca mir.
*	ITALIJANSKI NOTRANJI minister Scelba izvaja s svojo policijo na Siciliji pravi teror. Po umoru treh policijskih funkcionarjev, je policija aretirala ogromno število delavcev in sindikalnih organizatorjev, na svobodo pa le pustila bandite, ki postajajo vedno bolj napadalni.
GRtMOS - NOVA PRIČA
NEZLOMLJIVOSTI GRŠKIH BORCEV ZA SVOBODO
O borbah, ki so jih grški partizanski odredi vodili y zadnjih treh mesecih za obrambo velikega osvobojenega ozemlja v severnem Pin-du in predvsem na gori Gramos, je sedaj politbiro CK Komunistične partije Grčije objavil zaključno poročilo.
Borbe na severnem Pindu, ki so trajale od 14. junija do 21. avgusta, so največjega pomena y narodno osvobodilni borbi, ki jo vodi grški parod že več kot dve leti proti angloameriškemu imperializmu in monarhofašističnim izdajal cem. Ker so zašli v zelo težak položaj, so bili prisiljeni voditi borbo z vsemi silami na severnem Pindu, da bi s tem dosegli vsaj delen strateški rezultat. Monarho-fašisti so hoteli likvidirati glavnino demokratične armade in tako zadušiti narodno osvobodilno gibanje grškega naroda.
Rezultati borbe ne severnem Pindu kažejo, da strateški načrt Američanov in monarhofašistov ni uspel, pač pa je izpolnjen načrt vrhovnega poveljstva demokratične armade. Monarhofašisti so doživeli popoln neuspeh v svojem strateškem stremljenju, da bi uničili glavnino grške demokratične armade. Kljub premoči 10:1 v številu borcev 50:1 V orožju in popolni premoči v zraku, kar jim je omogočilo, da so po skoraj 70 dnevni bitki zavzeli Gramos, pa je njihov načrt propadel in znašajo njihove izgube več kot 30.000 ljudi, približna 30% mo-narhofašističnih sil. Zaradi teh izgub monarhofašisti ne morejo več obnoviti podobnih operacij proti demokratični armadi, kakor so bile na Gramosu in Smolikasu Umik demokratičnih enot je bil izveden po načrtu vrhvnega poveljstva. V noči med 20. in 21. avgustom je glavnina demokratične armade prebila sovražni obroč in prešla na sovražnikovo ozadje. Medtem ko se je bila bitka na severnem Pindu, so enote demokratične armade vnovič vdrle v Rumelijo in zavzele položaje, ki jih je sovražnik zavzel v svojih pomladnih operacijah. S tem so še bolj razširile osvobojeno ozemlje.
Sofulisovo zatrjevanje, «da so borbe v Grčiji končane» so samo prazne besede. Kriza monarhofašistov se je še bolj zaostrila. Neuspeli monarhofašistov na severnem
hinčtu je zaostril tudi vojaško krizo. Monarhofašitsično vojaško vodstvo ne ve kje bi nadaljevalo operacije, ali v severni Grčiji, kjer je problem * vojaško političnega stališča za monarhofašiste isti, kakor je bil do 14. junija 1948, ali v Te-saliji, Rumeliji, Epiru in Peloponezu. Monarhofašistični tabor kaže danes bolj kot kdajkoli znake utrujenosti in padanja morale. Ker vidijo, da jim propadajo vsi načrti skušajo Američani in monarhofašisti mobilizirati mednarodno reakcijo in dobiti igro na Generalni skupščini QZN. Prizadevajo si iz-
zvati mednarodno intervencijo v Grčiji, na Balkanu in V jugovzhodni Evropi, da bi tako obdržali svoj krvavi plutokratski režim. Danes je padec monarhofašizma bližji kakor kdajkoli.
Prva direktna posledica neuspehov monarhofašistične ofenzive je izmenjava vodilnega vojaškega kadra monarhofašistične armade. Sef ameriške vojaške misije v Grčiji general Van Fleet je napovedal zamenjavo polveljnika 14. monarhofašistične divizije, ker mu ni uspelo zapreti klešč okrog enot demokratične armade.
Kriza v Franciji traja
kliub novorojeni Sciinmanoui vladi
Po desetdnevni krizi francoske vlade je Robert Schuman sestavil novo. Andrej Marie, predsednik prejšnje vlade je bil tako samo en mesec na oblasti. Nova vlada, iz katere so ponovno izključili predstavnike parlamentarne skupine največje stranke v državi — komunistične, in ki je sestavljena iz Blumovih desnih socialistov, predstavnikov ljudskega republikanske-
ga gibanja ter manjših skupin centra, je izrazita predstavnica interesov ZDA in nadaljnje «Maršali-zaeije» Francije.
Zadnja deset dni trajajoča kriza, je posledica splošnega odpora demokratičnih sil proti uvajanju maršalove ekonomske politike v Franciji, kar se kaže predvsem v nepretrgani seriji delavskih stavkovnih gibanj. Jasno je, da reakcionarni desničarski krogi ne misli-
jo in niti niso zmožni rešiti Francije iz težke gospodarske povojne krize, ker so in ker delujejo kot navadne ameriške agenture. Razne obljube in programi, ki jih izdajajo vsako toliko časa nove vlade, ki spravljajo na površje zdaj eno zdaj drugo, toda vedno reakcionarno kliko, so samo metanje prahu v oči množic. Zato tudi po sestavi nove Schumanove vlade protestne stavke niso prenehale temveč so zajele celo prekomorska ozemlja Francije.
Po padcu vlade Marieja, se je komunistična partija Francije, ki zasleduje nacionalno neodvisno ekonomsko politiko, kakršno zahtevajo množice, izrekla pripravljeno sprejeti odgovornost za vodstvo države. Ob tej priliki je direktor lista «Humanité» izjavil: Mi komunisti, smo za politiko enotnosti vseh Francozov, ki hočejo zagotoviti suverenost in dobrobit Francije in spoštovanje francoskosovjetske pogodbe iz leta 1944. Komunistična partija zahteva tesne odnose z deželami ljudske demokracije in ureditev normalnih trgovskih odnosov z vsemi demokratičnimi državami. Cachin je izrazil vero. da bodo napredne sile Francije končno zmagale.
Delovne množice Metale
v borbi proti engleskim imperialistom
Pred dvema mesecema se je začel v angleški koloniji Malaji upor, ki se vse bolj širi. Začela je prava oborožena narodnoosvobodilna borba malajskih množic proti tujim kolonizatorjem in njihovim domačim upornikom — feudalnim sultanom in veleposesnikom. Narodnoosvobodilno gibanje na Malaji postaja čvrsta vez v osvobodilni fronti narodov Kitajske, Indonezije, Vietnama, Indije in Burme.
Po koncu druge svetovne vojne io hoteli angleški laburisti in imperialisti obdržati na Malaji stari kolonialni režim. Porast narodnoosvobodilnih teženj zasužnjenih narodov pa jih je prisilil na nov način poskušati zavreti te mlade prebujajoče se sile. Kakor v Trans-jordaniji in drugih delih svojega imperija, so tudi v Malaji z nekakim «predajanjem oblasti» domačemu prebivalstvu sktišali ohraniti svojo kolonialno oblast-. Tako so 1. 1946 objavili angleški imperialisti kot uspeh svoje kolonialne diplomacije ustvarjenje neke malajske federacije, seveda z angleškim komisarjem na čelu. Ni treba ponavljati, da je tudi po tem ostalo na Malaji vse pri starem.
Malajsko ljudstvo pa je spre-
gledalo te zahrbtne namere osoura-{Razea regularnih okupatorskih
Ženih kolonizatorjev in z nizom protestnih demonstracij stopilo v borbo za boljše življenjske pogoje. Stavke in delavske demonstracije je vodila Panmalajska sindikalna federacija.
Kot v vseh drugih primerih, so tudi sedaj angleški kolonizatorji v sporazumu z fevdalnimi knezi, sultani in lastniki plantaž poduzeti vse, da razbijejo to demokratično gibanje. Prepovedali so Panmalaj-sko sindikalno federacijo,, Komunistično partijo Malajske in druge napredne organizacije. Kot povod za masovne aretacije jim je služil provokatorski uboj treh angleških plantažnih lastnikov. Začeli so s terorjem. Z brutalnimi metodami so upali zatreti odpor malajskega ljudstva. Dejansko pa so s svojim postopanjem odpor razplamtevali in množice so se dvignile v oboroženo obrambo svoje neodvisnosti.
Kakšen obseg je že do sedaj zavzela borba malajskih množic, naj. bolje prikazujejo poročila tujega tiska o protiukrepih angleških imperialistov. Na Malajo so prišle močne letalske sile, iz Anglije in iz Honkonga pa so prišla močna ojačanja policajev in tankovskih enot.
not pa operirajo proti upornikom tudi najete in plačane bande lastnikov plantaž in rudnikov. Proti tem silam vodi malajsko ljudstvo borbe po vsem polotoku, v državi Tren-gan in v predelih Pahag in p0h.
Koncentracija in naglica operiranja tako močnih imperialističnih vojsk v Malaji je popolnoma razumljiva. Malaja je ena izmed najvažnejših strategičnih točk angleškega imperija v jugovshodni Aziji in vozel do Vietnama, Indonezije, Indokine, Siama in Filipinov. Malaja je važna zaradi svojega ogromnega bogastva. Skoraj 30% svetovne produkcije svinca odpade na Malajo tam so velike plantaže bombaža, oljnih palm, tobaka, ananasa in drugih tropičnih produktov. Angleži so investirali v Malajo 500 milijonov dolarjev, laburisti pa se čutijo dolžne obvarovati, rentabilnost vlog angleških lordov-
Pod vodstvom demokratičnih sil vodijo množice na Malaji svojo borbo kljub pojačanemu terorju, ubojem in ofenzivam, ki pa imperialistom ne prinašajo zaželenih uspehov. Ves demokratični svet je solidaren z borbo zasužnjenih množic in zahteva ođ imperialistov, da prenehajo z nasiljem in da priznajo Malajcem pravico do svobode.
V poljskem mestu, ki ga poznat mo Slovenci tudi pod imenom Vrat tislava, kjer so nemški fašisti počenjali množične zločine, se je od 25. do 28. avgusta vršil kongres intelektualcev za obrambo miru. Kon gresa se je udeležilo nad 500 ini telektualcev raznih narodov. Kon* gres so pripravili poljski in francoski kulturni delavci. Med člani kongresa so n. pr. svetovno znana fizičarka Joliot-Curie, poljska pisateljica Zofja Nalkowska, pisatelj Slonimski, francoski slikar Fabio Picasso, Le Corbusier, kritik Juljen Benda, pisatelj Georgea Duhamel. Za sklicanje kongresa so se močno zavzemali tudi intelektualci drugih držav: znamenita ameriška pisateljica Caldwell, brazilski književnik Jorge Amado, čilski pesnik Pablo Neruda, danski pisatelj Andersen-Nexo, francoska pesnika Louis Aragon in Paul Eluard.
Kongres je izvolil šest predsedu» jočih: Joliot-Curie, sovjetskega pisatelja A. Fadejeva, angleškeva pisatelja Juliana Huxleya, Poljaka Jeržvja Borzejszo, danskega roma? nopisca Andersena-Nexoja in Italijana Gutusa.
Jugoslavijo so zastopali:	univ.
prof. in predsednik Srbske akademije znanosti dr. Aleksander Belič, pisatelj in predsednik Zvezè književnikov Jugoslavije Ivo An-drič , pesnik in tajnik Zveze Ce-domir Minderovič, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti ih umetnosti iz Zagreba dr. Andrijà Stampar, univ. prof. dr. Antun Ba; rac, direktor beograjske operè Oskar Danon in slovenski pesnik Vladimir Pavšič-Matej Bor.
Na štiridnevnem zasedanju so prè brali štiri referate. Sef sovjetsk'è delegacije, znameniti pisatelj romana «Mlada garda» Aleksander Pade jev je prebral referat «Znanost in umetnost v službi demokracije» v katerem je poudaril, da sta bodočnost in razvoj kulture odvishà od sodelovanja kulturnih ustvarjalcev z delovnimi množicami. Angleški delegat Olaf Stapledon je gc> voril o vplivu vojne na razvoj kulture in poudarjal, da mora bili kultura glavno sredstvo v borbi za mir. O svobodi nacionalnih kultur je govoril, poljski delegat Jožef Halabinski, o mednarodneni kulturnem sodelovanju pa znani francoski marxist Marcel Prenant.
Diskusije se je udeležilo mnogo delegatov iz vseh držav. Poudarjali so velik pomen kongresa in so v svoji govorih izrazili prepričanje da bo kongres marsikaj prispeval pri organizaciji naprednih sil v borbi za mir, kulturo in demokracijo. Delegati so posebno ostro obsodili protidemokratično dejavnost mednarodne reakcije in angloameričkih imperialistov, ki danes nvi-dijo popolno podporo fašističniržl elementom v svetu.
V imenu jugoslovanske delegat cije je govoril prof. Belič in je v svojem govoru obsodil mednarodno reakcijo in imperializem ter prikazal razvoj kulturnega življenja v, f Jugoslaviji, ki služi interesom de- i lovnega ljudstva.
na koncu kongresa je bila sprejeta resolucija, ki poudarja, da grozi svetovni kuituri in civilizavija največja nevarnost zaradi nov® vojne, vojne, ki jo pripravlja svetovna reakcija. Resolucija pravi, dà so velikanski napori vseh demokratičnih sil v svetu rejili pridobitve kulture. Udeleženci kongresa bodo podprli osvobodilno borbo grškega in japonskega ljudstva ter o-pozarjajo na nevarnost fašizma, ki grozi narodom latinske Ameriki Na koncu poziva resolucija intelektualce svega sveta, naj dvignejo svoj glas v obrambo kulture ib civilizacije in naj se bore proti omejevanju svobode znanstvene misli in za obrambo znanstvenih pridobitev.
Intelektualni delavci vsega sveta izgovarjajo s spoštovanjem imen? delegatov, ki so prišli na kongres
Nadaljevanje na 3. strani

ATOMSKA BOMBA
ni odločilna v vojni
Dopisnik agencije Reuter Gordon Schaffer opisuje svoje vtise o potovanju po Evropi in Aziji in omenja vojno psihozo, ki vlada v nekaterih krosih v Zapadni Evropi. Zlasti pa poudarja bojevitost nemških nacistov, ki komaj čakajo prilike, da bi se maščevali nad svojim porazom.
V nasprotju s tem pa se dopisnik ne more dovolj načuditi ravnodušnosti 'n indiferentnosti, ki jo kažejo sovjet, ski oficirji do morebitne nove vojne. Ne bojijo se atomske bombe.
Nato piše Gordon Schaffer dobesedno naslednje: «Ali so Rusi slepi pred to nevarnostjo? Ali so res tako ravnodušni? Ali pa je njih zunanja mirnost samo sestavni del njihove diplomatske borbe?»
Razgovor z ruskim generalom mi je Pomagal odgovoriti na ta vprašanja: «Vprašate me — mi je dejal general V- če bo prišlo do vojne in menite, da je atomska bomba spremenila ravnotežje svetovnih sil. Naj vam najprej Povem, da se mi Rusi ne bojimo atomske bombe. Dobro vemo kakšna opustošenja lahko povzroči, toda kot star Vojak, ki se nekaj razumem na vojno, Vam izjavljam, da nas atomska bomba de straši.
Atomska bomba je teroristično orožje proti civilnemu prebivalstvu, toda *}i odločilno sredstvo; kajti glavni cilj v vojni je uničenje sovražnih armad, vojska, ki bi uporabljala atomsko ?ombo, bi škodila sebi ravno tako kot sovražniku. Kar se pa tiče terorističnih napadov, smo že v preteklosti dokazali, da. jim znamo biti kos.
Ko me sprašujete, če bo izbruhnila .ojna, me stvarno vprašate, če bodo •lsti- k> vojno želijo, sprožili napad proti Sovjetski zvezi in njenim zaveznikom, kajti ves svet dobro ve, da mi ne bomo nikoli napadalci.
Ali^ vam sedaj jaz lahko zastavim Prašanje, je dejal general. V prime-_u. da vojaška zveza Zapadne Evrope
.astopi proti namj i-05ta morali Fran_
hja in Nemčija, med katerima vlada .radicionalno nasprotstvo, skupno ko-. ati proti nam. Ali mi lahko poveste >he čarovnika, ki bi napravil ta čudež?
1 ,oJeoh'tlerjeVSka Nemčija napadla • 1941 Sovjetsko zvezo, ni bila Rdeča
?z jutranje megle se počasi lu-l„:o obrisi bregov. Njihove žive ari-e vabijo že od daleč.
Bospor Dardanele. Ta oži-(, 36 edina vodna pot, ki druži , «o m Sredozemsko morje. Koli-■O’taf p. zgodovini so po njej pri-umeli sovražniki, ki so se nava-om rusko zemljo in prinašali Pustošenje krimskim in kavka-Kirn bregovom.
. časa domovinske vojne so ški. Prekršili dogovor, ki je bil .'Ven 1936 v. Montreju. Dovo-i, l. ,so nemškim in italijanskim ie '>n£rl ladjam prehod tl' Crno mor-s < . °. se Približuješ Bosporu, se ežkim srcem spominjaš na to.
l Parnik je zavil v. Zaliv Zlati rog Carigrajskemu pristanišču. Sredi trdnjavskih razvalin se dvi-Je iznenada zelenja vila, Doima
letno bivališče turškega pre-
Zgodovina Carigrada ie silno bo-P 'Toliko stoletij ie preživel in (ileo tnu je pustilo svoj pečat. poj te j0 p2hodno mesto s svoji-1 dolgimi, ukrivljenimi ulicami, sestradanih psov in buč-r», &“2aroti, preseneča s svojo scino in bedo. V pristanišču je
kte iP°^no žen in otrok, ki prosijo ^ uha in miloščine. Poleg bleste-tUrškVro^3s^e ulice Beioglu, so p ,, ulice, stabe in pa povsem
tlakovane.
_ teh ulicah lahko slišiš angle-dr ’ italijansko, nemško, francosko, Sito • °> špansko, armensko, gr-^ albansko. Tu srečaš delavce Ql£azličnejših naroden). Toda v s,; nem so delavci Turki. Za ča-py.0 ^Poljanskega odmora sedijo tiujp- delavnicami in skromno obe-t)a 30’ Kruh in čebula sta njiho-tif Delovni dan traja 14—16 tili *°°enih zakonov ni, ki bi šči-hp Prihovo delo. Delavci nimajo Jie ri0’no,i oddiha, ne sanatorijev, kraj i?-	^	enem izmed cari-
him** okra3ev 3e Pritegnila za-bsrulal. skuPina otrok, ki se je ^Icn, skozi vrata tobačne tovarne. a ° se ie, da dela vse polno P- tovarnah za, tobak, tkani-
armada še mobilizirana in le-ta je bila razvrščena ob črti, ki jo je bilo vojaško težko držati. Toda kljub vsemu temu je moral Hitler za svoje začetne uspehe mobilizirati proti nam V Nemčiji in satelitskih državah pet milijonov mož. Zato je moral pustiti Zapadno Evropo brez vsake obrambe in je organiziral industrijo vse Evrope za vzdrževanje svoje vojske. Ce bi se danes morala SZ s svojimi zavezniki braniti v Evropi, bi držala črto, ki gre od Baltika, mimo CSR do morja. Ali mi lahko poveste, kje bodo mogli napadalci najti potrebne armade za tako težko akcijo? Ali bodo poiskali ljudi
za topovsko hrano v Evropi, ali pa jih bodo morali uvažati iz prekooceanskih dežel? Kje pa bodo našli toliko ladij za prevoz?
Morda bi se pa napadalci rajši borili v Aziji? V Mandžuriji na primer. V tem primeru bi se morali spomniti, da je Japonska, ki prav gotovo ni imela slabe vojske, trikrat poskusila tak podvig in ni uspela. Da bi dosegli točko, kjer so Japonci začeli, bi morali prej osvojiti svobodno Kitajsko.
SREDNJI VZHOD IN ALJASKA.
Seveda imamo tudi Iran (Perzijo), odkoder so pred kratkim željno škilili
VOLEJMA
«DEMOKRACIJA»
V ZDA
Predsednik kandidat Henrik Wallace s člani predsedstva progresivne stranke Amerike.
f? ZDA je v teku predvolivna kampanja. Na agitacijsko potovanje po Južnih državah se je podal tudi kandidat progresivne stranke Wallace. Ker pa Wallace ni eden izmed onih, ki pojejo slavo ameriškemu imperialističnemu velekapitalu, zanj ne veljajo svoboščine, ki jih ameriški zakoni hranijo le za Trumanove prijatelje.
Na svojem potovanju je Wallace govoril proti zapostavljanju črncev. V svojih govorih v industrijskih središčih na jugu države in po vaseh je Wallace večkrat poudaril, da je zapo-stavljenje črncev v skladu s cilji Wall-Streeta in zasužnje-vanjem vsega juga ter še večjega izkoriščanja velike večine tako črncev kakor belcev na jugu države.
Wallace je obtožil Wall-Street, da ustvarja razpoloženje, v katerem je hotela mala organizirana manjšina ogražati njegova zborovanja in preprečiti nekatere govore. Izjavil je, da ne bo klonil pred takimi grožnjami, s
čimer si je pridobil na jugu nove pristaše.
Wallacovo potovanje je mnogo pripomoglo k pobijanju politike rasnega zapostavljanja.
na naše petrolejske vrelce v Bakuju. Ce bi bili v tem primeru prisiljeni k obrambi na tej fronti, bi se lahko posluževali naših najboljših prometnih žil in imeli za hrbtom svojo vojno industrijo. Ali bi mogli napadalci prepeljati milijone ljudi, ki so potrebni za tako blazen načrt preko Sredozemlja in preko Afrike, ki jo razjeda arabski nacionalizem?
Je tudi Aljaska romantična dežela, ki je tako blizu naših daljnovzhodnih pokrajin. Toda rad bi vedel, ali vojaški geniji, ki sanjajo o novi vojni, sploh proučujejo zemljevid? Ce ga proučujejo, bodo morda prišli do zaključka, da bodo zgubili množico ljudi v Sibiriji, preden se utegnejo približati življeojskim centrom SZ.
Vsekakor je na svetu mnogo vročih glav, toda je tudi mnogo jjudi, ki jim glava ne služi samo zato, da stavijo nanjo klobuk. In le-ti vedo, da si svet ne more dovoliti novih vojnih uničenj in trpljenja, ker ljudstvo tega ne bi podpiralo».
Uralski uran.
Kramljanje z generalom me je spomnilo na opaženja med 11.000 km poti, ki sem jo opravil po SZ 1.1946. Ko letite na stotine km nad sovjetskim ozemljem in redko opažate kako večje naselje, si lahko predočite, kaj pomeni bombardirati SZ. Slučajno sem videl tudi industrijska središča na Uralu, ki se po obširnosti in po proizvodni sili lahko merijo s kakršnimi koli industrijskimi središči v Angliji in Ameriki.
Izredno dolgo pot bi morali preleteti piloti nad sovražnim ozemljem, preden bi dosegli uralske objekte.
Na Uralu sem obiskal center za znanstveno raziskovanje, kjer analizirajo rude tega tako bogatega področja. Vprašal sem enega izmed znanstvenikov: «Ali imate tu uranij?» Odgovoril mi je: «Imamo toliko urani-ja, kolikor ga potrebujemo v SZ».
Rusi so prepričani, da raziskovanja o atomski sili in o kozmičnih žarkih odpirajo nove široke možnosti napredka. Rusi menijo, kakor pravi profesor Kapica, da je ravno tako neumno imeti atomsko bombo za bistvo atomske sile, kot če bi imeli električni stol za cilj elektrike»
ne in preproge. Neki turški gospodarstvenik nam je pripovedoval, da tvorijo otroci do 14 let deset odstotkov vsega delavstva. Otro-sKo delo je za kapitaliste zelo
donosno. Nizko ga plačajo in razen tega ustvarja brezposelnost med odraslimi delavci.
Gospodarsko ie Turčija zelo zaostala dežela. V njej ni težke industrije. Od 18 milijonov prebivalcev je 2/s kmetov. Domača obrt in industrija nimata razvoja, ker ju davi amerikansko blago, s katerim1 ne moreta konkurirati. To je rezultat tako imenovane amerikan-ske pomoči. Turčija je dežela, v kateri socialna nasprotja izstopajo z vso ostrino. Na ulicah Carigrada, kakor tudi na ulicah drugih mest je vse volno Hudi brez strehe. To so po večini kmetje, ki sta jih beda in lakota pognala iz vasi. Ozke ulice polnijo v jutranjih urah postreščki — »hamali«. Poslednja stopnja, obupa in bede sta potrebni, da sprejmeš tudi nečloveško delo — »hamala«. Za malenkostno vsoto prenašajo na plečih iz ene ulice v. drugo omare, stolice, postelje, zaboje. Krivijo se od trudnosti in slabosti.
Turšiči kapitalisti so si v drugi svetovni vojni na račun tako imenovane nevtralnosti silno opomogli. Turški državni zaklad znaša 250. milijonov amerikanskih dolarjev, veliko več kot znaša pomoč, ki jo dajejo Turčiji ZDA v. dogo-
voru s sklepi kongresa o »pomoči«. Turčiji in Grčiji. Dobički turških kapitalistov in grajščakov niso turškemu delavcu in kmetu o-lajsali življenja, temveč so ga le
otežili. Ni zgolj naključje, da so v Turčiji razbili sindikate. To so storili zato, da bi uzakotiili samovoljo delodajalcev.
Komurkoli se hoče, vsak lahko po mili volji pleni delavca. Cim ga sprejmejo na delo, si mora nabaviti (preskrbeti) delavsko knjižico, ki jo mora potem vsako naslednje leto zamenjati. Administracija ne sprejema delavce neposredno, temveč s pomočjo najemnikov. Ti si znajo zagotoviti za svoje posredovanje precejšen dobiček: od delavčeve mezde odtrgajo zase o-koli deset odstotkov. Posebno težak položaj ima delavska mladina. Živeli smo nekaj časa v tistem carigrajskem okraju, kjer izdelujejo preproge. V majhnih, tesnih in temnih sobah delajo stare ženice in mladoletniki po deset in dvanajst ur dnevno. V eni izmed ulic sosednega okraja smo vstopili v. majhno delavnico. Na kamni-
za dragocene pasove. V dimu in sajah stružijo mladostniki baker goli do pasu, cinijo in izrezujejo risbe v srebro in železo. Oči imajo upaljene, osmojena koža pokriva štrleče ličnice.
Turška vlada se le malo zanima za ljudstvo, toda ni ji žal denarja Za vojne potrebe. Osemdeset odstotkov ljudi je nepismenih. 33 tisoč vasi nima šol, a istočasno vzdržujejo milijonsko armado. Za njo potrošijo 60 odstotkov vsega državnega proračuna. Delavski in kmečki otroci morajo delati, namesto da bi se učili. Ne le v višjo in srednjo, tudi v. osnovno šolo težko pridejo.
Nič boljši ni položaj turškega kmeta. Ilovnate hiše. ki se do polovice pogrezajo v. zemljo, tako izgleda turška vas. Kmetje imajo zelo malo zemlje. Kljub temu, da je v Turčiji mnogo neobdelane zemlje (na 23 milijonov hektarjev je le T milijonov obdelane), ne morejo kmetje izboljšati svojega položaja. 33 tisoč turških plemičev in kulakov poseduje največii del zem-
(J. Qutòlù a "tfiiwm,
tih tleh so sedeli 13—15 letni otroci in obšivavali lesene in koščene žoge. To je nenavadna delavnica. Rdeče, rumene, zelene, modre in črne žoge obšivavajo, vrtajo nizajo na niti. Mladoletniki delajo za malenkostno mezdo po 10— 12 ur dnevno, ne da bi se razgibali.
Okraj šivilj. Pod oboki hiš drdra na desetine šivalnih strojev. Odrasle krojijo in šivajo, otroci pometajo odrezke. Povsod je isti zrak,
vlaga in gniloba. Povsod ista mezda in ista dolžina delovnega dne.
Imamo tudi delavnice s slikovitimi in svetlimi izložbami. Toda tudi v njih je delo prav tako težko in mučno. V niih izdelujejo medeno (bakreno) turško posodo, kalijo jeklo in kinžale — bodala in sablje, kujejo srebrne okraske
lje. Mnogi med njimi imajo kar po nekoliko tisoč hektarov. Kmet nima nobenega orodja. Se zdaj orjejo Z lesenimi plugi. V neki vasi Inmirskega okraja je kmet s povzdignjenimi rokami, prosil denar, da bi plačal davke. Kulak mu je dajal denar le pod pogojem, da bo Za vsako izposojeno liro vrnil tri. Obvezati se ie moral že vnaprej, da mu izroči pridelek. Nesrečnemu kmetu ni preostalo drugega, kot sprejeti kulakove pogoje, če se je hotel tako otresti davčnih izterjevalcev.
Dežela ni bogata le na žitu. 'Zobale, olive in sadje. Za vselej se mi je začrtal v spomin kmečki starček, ki smo ga si-ečali blizu Ankare. Žalostna ie bila njegova povest. Kot mnogi drugi delavci tudi on ni mogel razumeti, čemu
KONGRES
intelektualcev
Nadaljevanje s 2. strani
v Vroclav, da pokažejo človeštvu prave vzroke vojne in zaščitnike novega barbarstva. Prišlo pa je na kongres tudi nekaj posameznikov, virtuozov plemenitih besed, ki so hoteli spremeniti borbo za mir v poziv na «neznane sile usode, ki se znašajo nad narodi», in ki so hoteli usmeriti oči kongresa v mističen prostor. Toda kongres je te demagoge razgalil. Zlasti jasno so se izrazili predstavniki kolonialnih in polkolomalnih narodov, ki so naslikali stvarnost v svoji domovini, imperialistično nasilje in oživljanje fašizma v različnih oblikah. Ljudje lepih besed so skušali prikrivati ta dejstva z abstraktnimi in moralizirajočimi govori. A zastopniki Grkov, Spancev, azijskih, afriških in južnoameriških narodov so jim pokazali objektivno sliko, ki so jo utemeljili posebno še sovjetski zastopniki Aleksander Fadejev, lija Ehrenburg in Zasiavski.
BAZOVICA
1948
Nadaljevanje s 1. strani
tovariši, je razpihala kresove protifašističnega navdušenja in pobratila v borbi Slovence in Itaiijzne. Osvobodilna borba je zajela vse sloje in skoraj vse stranke, skovala je bratstvo mea tukajšnjimi narodi. Najvažnejšo viego je igrala komunistična partija, ki jo je fašizem prej najhuje zatiral. Po padcu fašizma, ki sc ga E>ovzrcč;le sovjetske zavezniške, in partizanske zmage, ja zavzelo partizansko gibanje velikanski obseg in je še bolj združilo Slovane in demokratične Italijane na Primorskem v skupni borbi za svobodo;
S končno zmago je prišia tudi svoboda. Ni še povsod vsa taka, kakor so si jo predstavljali in želeli štirje bazoviški junaki. Bazi viške slavnosti imajo prav ta namen, da se današnji rod na novo vpraša: «Kako daleč smo še od velikih smotrov, za katere so se borili bazoviški junaki»? Njihovi smoiri so bili kal, ki se je razrastla v veličastno gibanje Osvobodilne fronte. To gibanje se je poglobilo in razširilo, zajelo je vse neproste narode in se je obrnilo zoper vsako izkoriščanje in tlačenje, zlasti po zaslugi Sovjetske zveze, ki stoji tudi danes na čelu te borbe.
Z željo, da bi tudi letošnje svečanosti utrdile današnji rod v borbi za tisto popolnejšo svobodo, v katero so upirali oči Bidovec, Miloš, Valenčič, Marušič in vsi, ki so stopali in stopajo po njihovi sledi, kličem:
SLAVA NJIHOVEMU SPOMINUI
Smrt fašizmu — svobodo narodu
je nafta in čemu so mnoga druga bogastva pod kontrolo Amerikan-cev, čemu upravljajo ameriški svetniki turška pritanišča, železnice in pošto.
Z nemirom govorijo o tem, kako turške oblasti ustavljajo demokratične časopise, razpuščajo demokratične stranke in sindikate. Vedo, da se z tem daje le potuha ameriškim imperialistom, ki skrbijo le zato, kako bi si zagotovili čim večji dobiček.
V turških tovarnah, ki nadomeščajo delavcem in kmetom kulturne krožke, slišiš mnogo pripomb na račun obstoječega družbenega reda. »Potrebna nam je zemlja, poljedelski stroji ;ri državna pomoč«, tako govorijo kmetje. »Mi hočemo 8 urni delovnik, sindikalno organizacijo, pravico za dopust in pošteno plačilo za naše delo«, pravijo delavci. »Radi oi. da bi se naši otroci lahko učili, da bi bila naša država svobodna«, govori ljudstvo.
Ameriški monopolisti hočejo napraviti iz Turčije odvisno deželo. Poplavljajo io - svojim blagom, s svojim orožjem in svojo vojsko. V Carigradu in v. Izmiri je vse polno ameriških parnikov. Iz niih razkladalo zrakoplove, topove in drugo orožje za turško armado. Tako se Turčija pretvarja v. vazala ameriških imperialistov. Tako kot se krepi z njihovo pomočjo tudi turška reakcija, tiJ:o rastejo tudi demokratične sile v državi. Bodočnost pa ie njihova.
h
Pm tržaškem ozemlju
KRONIKA
4. IN S. T. M. je Vidalijeva frakcija, ki stremi za dokončnim razbitjem enotnosti trža kih demo kratičnih množic, inreia v «Kinu ob morju» izredni kongre-SIAU-ja». Ker od ljudstva zakonito izvoljeni predstavniki te veli ke demokratične družine niso mogli prevzeti zgodovinske odgovornosti, da sodelujejo pri takem raz bijaskem poskusu, ki je v oč.tno korist imperialističnih sil, je tajništvo C-r za Tržaško ozemlje izjavilo, da ne bo pr.znalo nobe-n.h samozvanih p.e-rtavnikov OJ na tem kongresu, i odobno izjavo je dal tudi Istrski okrožni odbor SiAU, ki pravi, da bo nadaljeva svoje delo po poti, začrtani na ustanovnem kongresu. Tako so Irakcionaši odpravili zadevo kar med seboj in vzeli v najem novo «izvoljeni» Glavni svet, v katerem pa ni niti enega predstavnika, k bi ga slovensko ljudstvo priznalo in sploh kdaj izvolilo.
*	ALI 2E VESTE, da okrog Gorice v Italiji živijo Slovenci? To nezaslišanost je namreč odkril tržaški list «Il Giornale di Trieste». Ko je šel njegov dc pisnik po goriškib vaseh, je videl povsod samo slovenske napise, ki jih De-gasperijev režim do sedaj še ni utegnil odstraniti. Nanj je naredilo to sila mučen vtis, ker je revež mislil, da je v Jugoslaviji. Zato je svoj strah odložil v «Giornale di Trieste».
*	DA BODO TUDI POLICAJI STAVKALI, se je govorilo prejšnji teden. Vendar se možje varnosti ic poslušnosti le niso spustili v tak nevaren boj preti gospodarjem. Slo je namreč za nekaj doklade, katere pa so razni listi napačno tolmačili, kot je pozneje izjavilo posebna policijska poročilo.
*	TR2ASKI ŠKOF SANTIN je obhajal desetletnico svojega jkofo-vanja v Trstu. Imel je nekaj maš in solzavih govorov. Italijanski listi pišejo, da je ves čas «trpel za pravico». Škof je imel te nekatere manjše napake, ki pa jih ni s redno omenjati. Bil je namreč samo: zagrizen fašist, prijatelj nemških okupatorjev in odločen sovražnik Slovencev.
*	27 KINEMATOGRAFOV je v Trstu in skoraj nobeden ne izvršuje svojega pesian tva . p še popolnoma pravilno «Il Corriere di Trieste». Le v redke zaidejo boljši fiimi, sicer pa predvajajo samo Hooliwodski šuod. Edini kinematograf, ki predvaja progresivne fil me, je «Kino ob morju». Nekaj dvoran ima okupiranih vojaška uprava. Sedaj je eno derekviziraia, je pa zato drugo rekviziraia.
-* BREZPOSELNOST V TRSTU RASTE. Vodstvo ladjedelnice Mar-tlnuzzi je pred dnevi sporočilo, da namerava prekiniti z delom in od pustiti vse delavce. Prvotno izjavo je sedaj preklicalo, napovedalo pa je odpust vseh delavcev članov tovarniškega odbora. Tudi v tovarni barv Veneziani so delodajalci pojačali ofenzivo proti delavcem in groze z odpusti. Tu je delavstvo v borbi za pravilno kvalifikacijo svojega položaja.
*	MEDTEM, ko so v Škofijah v coni B imeli ljudsko slavje z bogatim zabavnim in kulturnim sporedom, so onstran meje Vidalijevci toliko časa izzivali, da so izzvali pretep. Prej pa so se seveda temeljito znesli z jeziki nad Jugoslavijo in cono B.
*	NA PROCESU PROTI 24 DELAVCEM iz tovarne Sv. Marka ni nič novega, razen mukepolnih poizkusov oblasti, da bi zadostila fašističnim težnjam uprave ladjedelnice. Pač pa je te dni v teku zanimiv proces proti mednarodnemu lopovu Nidoliju, ki je prodajal kar na kg vse velike potopljene ladje v tržaškem zalivu. Za težke milijone je opeharil posebno švicarske trgovce. Imel pa je namen podkupiti samega vrhovnega zavezniškega poveljnika v Sredozemlju generala Leea. Na sodišču je precej zabave, ko se Nidoli zagovarja. Njegov zagovornik pa je po stari tržaški praksi zahteval, da ga preišče psihiater.
POČASTILI SMO SPOMIN BAZOVIŠKIH JUNAKOV
Odbor za proslavo bazoviških žrtev, ki je bil sestavljen že 45. leta, je organiziral kakor vedno tudi letos proslavo bazoviških žrtev sporazumno z drugimi organizacijami. Nekateri predstavniki SIAU so celo pri teh svečastno-stih, pri katerih bi nas moralo združevati le spoštovanje do žrtev, hoteli vnesti spor, ki je nastal med našimi vrstami. Vendar se slovenske in italijanske množice niso dale zavesti in so se res množično udeležile slovesnosti.
V soboto zvečer je bil spominski večer v. Škamperle pri Sv. Itanu. Kot prva točka programa bi moral biti govor dr. Budala, katerega pa ni bilo in ga v. celoti prinašamo na drtf.em mestu. Prav tako ni bilo italijanskega govora. Na večeru so nastopili pevski zbori Škamperle, Tomažič in Ivan Cankar. Solistka Kosem Rožica je z
občutkom zapela »Talcem« in »Materi padlega partizana« tako lepo, da je morala ponoviti. Člana SNG Raztresen in Lukež sta recitirala pretresljivi pesmi Karla Široka »Kakor da je mrlič v hiši« in Mateja Bora »Beseda«. V. italijanščini j pa je recitirala tov. Novak pesem »Kras 1945«. Kot zadnji so nastopili člani dramskega krožka - »Rediva« in podali enodejanko »Uno dei tanti casi«.
Proslava je bila na dostojni višini.
V nedeljo popoldan se je ob 9 uri začela proslava s cerkvenim obredom. Po tej pa se je razvil sprevod do spomenika na strelišču. Za partizanskima zastavama so nosili okrog 50 vencev, ki so jih poklonile množične organizacije. Tudi pionirji so hoteli nesti venec spleten iz kraškega trnja, a jim angleška policija ni dovolila, ker so nosili pionirčki titovke na glavah.
Ko so Z venci obdali spomenik, sta združena pevska zbora iz Bazovice in Sv, Jakoba zapela »Žrtvam«.
Tov. Aldo Slavec je kot prvi počastil Z nagovorom padli junake, za njim pa je stopil na govorniški oder tov. Prof. Jelinčič Zorko, ki je bil sodelavec in soborec bazoviških žrtev. Tov. Jelinčič je med drugim dejal: Junaki Bidovec^ Marušič, Miloš in Valenčič so imeli pred seboj en cilj: Da bi vsi Slovenci združeni uživali svobodo. Sli so po stopinjah Prešerna, Lev¥i-ka, Cankarja, da bi bili graditelji novega napredka in bratstva. Prvi odprit upor je bil upor štirih junakov. A ko so štirje junaki pačili pod fašističnimi puškami, so njihovi streli našli odmev po vsej Primorski.
Prvi !i©!tgi*es slovsisiske
inlaiiiBie v Italiji
Zveza slovenske mladine iz Gorice, Beneške Slovenije in Kanalske doiine je imela v nedeljo 29. avgusta svoj prvi kongres. Mladina iz vseh slovenskih vasj je prihitela na svoje slavje. Toda ne samo mladina: od vseh strani in iz vseh vasi soprihajali Slovenci na ta mladinski kongres, da bi dokazali mladini, da ima na svoji strani vse demokratično prebivalstvo. In res je kongres slovenske mladine v Italiji bil pravi tabor vseh naprednih sil, ki so pc- mirovni pogodbi prišle pod Italijo.
Po otvoritvi kongresa so mladino pozdravili zastopniki raznih organizacij in prinesli številna darila. Posebno prisrčno so bili pozdravljeni zastopniki iz Benečije in Kanalske doline, ki stoletja branijo najzapadnejši mejnik slovenstva in ki so na tem kongresu prvič med svojimi brati. Za-Etcpnik Demokratične fronte Slovencev je v svojem pozdravu zatrdil mladini, da bo DFS vedno sledila delu mladine in mladini tudi pomagala, kajti dobro se vsi zavedajo, da čakajo mladino še težke preizkušnje, obenem pa velika sreča, da je nosilka novega sveta.
Tudi predstavniki Fronte della Gioventù so v svojem pozdravu zatrdili slovenskim tovarišem, da jim bodo stali vedno ob strani, kajti le v skupni borbi bosta lahko slovenska in italijanska mladina dosegli vse skupne cilje za dobrobit delovnega ljudstva. Zastopnik italijanske mladine je posebno poudaril, da italijanska mladina pozna narodne težnje Slovencev, ki jim po vseh človeških pravicah pripadajo. In prav zato je v imenu italijanske mladine njen zastopnik obljubil, da bodo vedno podpirali borbo slovenskih tovarišev.
Politični referat je imel tov. Oskar, ki je poudaril pomen Ustanovnega kongresa Zveze slovenske mladine V Italiji Ta je vključena kot samostojna organizacija v veliko družino italijanske mladine FdG in po tej je zopet član velike svetovne demokratične mladinske organizacije, ki se bori za mir in napredek v svetu. Ker je pa mir ogrožen Po imperialističnih elementih, ki se ne morejo odreči Iz. koriščanju človeka, je govornik poudaril, da se mora mladina še bolj sti niti v borbi proti tem uničevalcem človeštva in miru. Po podrobnem razpravljanju o Marshallovem načrtu za Italijo, se je dotaknil tudi manjšinskih problemov ter poudaril zahtevo, da se slovenski mladini v Italiji odprejo slovenske šole, da se bo ljudstvo
lahko izobraževalo v svojem materinem jeziku.
Kot zaključek. svojega Sporočila je pozval vse delegate, da ohranijo med mladino enotnost, ker le ta je pogoj za ohranitev narodnega obstoja in uspešne borbe proti svetovnem sovražniku imperializmu.
Pc- organizacijskem referatu se je razvila živahna diskusija. Nato je bil izvoljen odbor, ki bo zastopal mladino v vseh njenih interesih.
Zbor iz Steverjana je za zaključek zapel nekaj pesmi.
V okviru ustanovnega kongresa so bile v Steverjanu tudi mladinske tekme, katerih se je udeležilo veliko število mladincev in mladink.
Ustanovni kongres Zveze slovenske mizdine v Italiji je s svojim delom pokazal veliko resnost, vsestranska diskusija pa zrelost delegatov in delegatk. Kongres je pa tudi pokazal enotnost vse slovenske mladine v Italiji in le na taki podlagi je delu uspeh zagotovljen.
V imenu štirih junakov se je primorski narod dvignil skujmo .z vsemi jugoslovanskimi narodi poči vodstvom Osvobodilne fronte v borbi proti nacističnim osvajačem. Načrti Bidovca, Marušiča in Valenčiča se kljub uporu celotnega ljudstva niso uresničili. Del slovenskega naroda še ni priključen svoji domovini, ludi na Tržaškem ozemlju preti Slovencem nevarnost, da bi jih mednarodna reakcija priključila k nazadnjaški
De Gasperijevi Italiji. Celo Slovenci sami, člani tako imenovane »Slovenske demokratske zveze« poskušajo razbijati duhovne in kulturne vezi s slovensko domovine. Vse tc nam kaže, da nismo še končali borbe in da nam morajo biti stalno pred očmi bazoviški iunaki v borbi do končne zmage.
Za tov. Jelinčičem ie govoril tov. Calabria, ki se je v imenu italijanskih množic poklonil spominu bazoviških žrtev.
Pevski zbor Ivan Cankar ie zapel pesmi »Talcem«, »BRečnnko« in »Jutri gremo v napad«, godba Rinaldi pa ie zaigrala »Internacionalo«.
Slovesnost komemoracije so ves čas motili streli angleške vojske, ki je v. neposredni bližini proslave imela strelske vaje. Angloamericani bi lahko vsaj tako pietetno slovestnost pustili nemoteno, saj se je vršila v počastitev žrtev fašizma, proti kateremu so se tudi oni borili in žrtvovali tudi svoje ljudi:
Popoldne se je slovesnosti v Bazovici udeležilo zopet veliko število ljudi, posebno Tržačanov. Po IS. uri se je začel popoldanski spored. Godba je zaigrala najprej himno »Hej Slovani« ter nato še druge pesmi. V imenu tajništva Osvobodilne fronte je pozdravil vse navzoče tov. Prešel. V svojem govoru je poudaril, da je kri naših mučenikov pognala kal upora, ki je visoko vzplamtel in se razzarei v bordo vsega primorskega ljudstva za ne-porušljivo enotnost slovenskega naroda, borbo za osnovne pravice Slovencev na tem ozemlju, borbo za izvajanje mirovne pogodbe, za uveljavljenje tržaškega statuta. V imenu bazoviških žrtev se bodo Slovenci ob strani italijanskih tovarišev borili Za demokratične pravice obeh na tem teritoriju živečih narodov.
V ponedeljek zjutraj so bili še zaključni žalni obredi na grobovih pri Sv. Ani. Tu je govoril predsednik odbora za proslavo bazoviških žrtev dr. Dekleva in zopet poudaril, da so bile bazoviške žrtve le začetek prelivanja krvi slovenskega naroda za suobodo. Po. dr. Deklevi sta na kratko spregovorila še Malalan in prof. Ferlan. S polaganjem vencev in petjem ža-lostink ie bila slovesnost zaklju^ čena.
S o Is K e novice
Nižja trgovska šola
Vpisovanja v nižjo trgovsko solo v Trstu se pričnejo 1. septembra in trajajo do 25, septembra vključno.
Vpisati se morajo tudi učenci (ke) prvih dveh razredov. Učenci, ki imajo katero koli vrsto izpitov, morajo vložiti prošnje za polaganje izpitov do 10. t.m.
Vpise in prošnje za izpite sprejema tajništvo šole vsak dan od 3-12 v ulici Scuole Nuove 12-111-
Industrijska strokovna šola
Vpisovanje v slovensko nižjo industrijsko strokovno šolo y Trstu (Rojan, ulica Montorsino št. 8) se prične I. septembra in traja do 25. septembra t. 1. vsak delovnik od 10 dol2. Podrobnosti in pogoji so navedeni na razglasni deski V šoli.
Slovenska nižja srednja šota
Vpisovanje učencev in učenk V slovensko nižjo srednjo šolo v Tr-stu, ulica Lazzaretto vecchio 11, II. nad., bo od 1. do 25. septembra vsako dopoldne od 10 do 12. Vse podrobnosti o vpisovanju so razvidne na oglasni deski v šoli.
Trgovska akademija
Vpisovanje v Trgovinsko akademijo in višjo realno gimnazijo se j vrši dnevno do 25. septembra od ; 10-12 v tajništvu ul. Lazzaretto i Vecchio 9-II.
j Popravni izpiti se začnejo -6, septembra.
Izdajanje potrdil za vpis v osnovno šolo
Mestni zdravstveni in higienski urad je začel izdajati potrdila o cepljenju koz, davice in o zdravstvenem stanju očes, ki so potrebna za vpis v osnovno šolo. Ie potrdila izdaja higienski urad (vhod iz ul. Duca D’Aosta) vsak dan od 9 do 11 zjutraj v sobi št, 5. Vsi oni, ki že imajo podobna potrdila, ne rabijo novega. Občinstvo je opozorjeno, naj ne čaka zadnjih dni pred začetkom šolskega leta, temveč naj pohiti že sedaj na urad in naj si v pravem času preskrbi omenjena potrdila.
Resnica o ljudski oh tasti v coni B
(Nadaljevanje s 1. strani)
gospodarskega življenja, n. pr. živinoreja, nakup poljedelskih strojev, ustanavljanje hranilnic, predelava proizvodov itd. Tako se revni kmetje vedno bolj izmikajo vplivu in odvisnosti od bogatejših kmetov, kar vpliva ugodno tudi na delavce in ostale potrošnike. Na industrijskem področju ie ljudska oblast odpravila nevarnost brezposelnosti, kljub saboterskim poisku-som privatnih lastnikov. Tovarne delajo in se stalno zboljšujejo. Sindikati pa se odslej v. glavnem u-kvarjajo z dvigom življenjske ravni delavcev.
Tudi za kulturni dvig prebivalstva vseh treh narodnosti so bili vloženi ogromni napori. Ljudska oblast je obnovila številne slovenske in hrvaške šole, ki jih je fašizem uničil in gradi nove. Ustanavlja srednje in trgovske šole. Enako skrb posveča italijanskim šolam, ki jih postopno demokratizira in za italijanske učence pripravlja nove dijaške domove,.
Popolnoma razumljivo, da je za dosego takih pomembnih uspehov bila potrebna neka vodilna sila v ljudski fronti oborožena z izkušnjami sosednje Jugoslavije in Sovjetske zveze, oborožena Z revolucionarno znanostjo in revolucionar-.
nim duhom. Za tako vodilno silo se ie v. polni meri izkazala Partija v coni B.
Glejte, do nedavna so se divili uspehom ljudske oblasti in Partije v coni B vsi, razen odkritih sovražnikov socialističnega progresa, imperialisti in njih hlapci. Danes pa Z njimi vred Vidalijevci obrekujejo ljudsko oblast, Partijo in njene vodilne funkcionarje, še več, vse delovno ljudstvo cone B, z nacionalisti, trockisti, banditi, itd. samo zato, ker so se tega naučili iz resolucije Informbiroja in ker je co
moderno. N.a načelnost so se Vidalijevci požvižgali, oziroma so se izognili zato, ker svojih prikritih namenov, drugače ne morejo izpeljati.
Toda klevetnička gonja v. coni B spričo dejanskega stanja ni imela uspehov. Zanjo so se ogreli samo redki poklicni frakcionaši, oportunisti, lenuhi, nezadovoljneži, vsi tisti, ki so že ves čas čakali na priložnost, da bi odvrgli breme trde in neprenehne borbe, da bi jo zamenjali z lažjo in udobnejšo. In okoli teh protiljudskih elementov so vidalijevci organizirali špekulacijo velikega obsega, ki naj jim pomaga diskreditirati ljudsko oblast, ko jo že z vsemi drugimi triki niso mogli. Začeli so razširjati vesti v.
preganjanju in mučenju »internd-cionalistov« v coni B, čeprav se v resnici tem ni skrivil niti las, lè da so se sami odstranili z organov ljudske oblasti. Organizirali so celo tajen beg štirih vidnejših frak-cionašev iz cone B in sedaj točijo krokodilove solze nad njih usodo, čeprav so jih spravili tja, dokler bodo nemoteni in celo podpirani nadaljevali svojo protijugoslovansko gonjo in borbo proti določilom mirovne pogodbe glede Trsta.
Taka vidite je resnica o »mučenikih« za stvar Vidalijevih proti* ljudskih načrtov. Vse drugo kar, piše »II Lavoratore« in 3 njim drugi italijanski šovinistični list, so klevete in laži, vredne svojih brez-načelnih avtorjev.
Toda ljudske oblasti v coni B irt njene prekaljene Partije nobene klevete ne morajo odvrniti od začrtane poti. S stalno kontrolo lastnega dela, z odpravljanjem napak, ki se pri delu pojavljajo, z utrjevanjem doseženih uspehov, dviganjem v. množicah progresivnega in revolucionarnega duha, bo ljudska oblast v. coni B tudi v nadaljni praksi potrdila svojo zvestobo Jugoslaviji, ki gradi socializem mednarodni v protiimperialističn*
fronti s Sovjetsko zvezo na čelu:
RIMEČI KRIŽ JE IZVRŠIIi SVOJO POJLŽHO&T
S TRŽAŠKIMI OT i
po slovenski domovini
Rdeči križ za Tržaško ozemlje je v letošnjih šolskih počitnicah organiziral ; za naše najmlajše celo vrsto kolonij, da bi se v njih otroci, ki so slabotni, okrepili, da bi si nabrali svežih moči za novo šolsko leto, da bi v prijetni družbi med svojimi vrstniki in pod strokovnim in zdravstvenim vodstvom uživali počitnice.
Po preudarnem izbiranju in posvetovanju, je vodstvo Rdečega križa izbralo sledeče kraje za počitniške kolonije: Kranj, St. Vid, Lesce, Črnomelj, Postojno, St. Peter pri Gorici, Bovec, Metliko. 20 pionirjev iz Trsta je šlo V kolonijo v Selce v Hrvaškem primorju, 62 pa v Srbijo, kjer so bili gostje srbskih tovarišev. Vsega skupaj je poslal Rdeči križ na letovanje 1715 otrok, 878 dečkov in 837 deklic.
Otroci so bili razdeljeni na DVA TURNUSA.
V	juliju je bilo na počitnicah 794 Otrok, v avgustu pa 921. Vsaka kolonija je trajala 24 do 30 dni.
Otroci, ki so bili bolehni na pljučih ali podhranjeni, so bili določeni za kolonijo v Bovcu. V tem prekrasnem gorskem kraju pod planinami in sredi gozdov so ge otroci pod dobrim pedagoškim vodstvom in skrbno zdravniško nego popravili, da je vsak
PRIDOBIL NA TEZI POVPREČNO PO 2 kg.
Hrano so imeli izredno dobro in izdatno (mleko, med, maslo, meso, sadje), 5 krat dnevno. Ne mislite, da so dobili svoj delež in potem nič več. O ne, kolikor so hoteli, toliko so dobili. In čisti gorski zrak je napravil svoje.
Tisti, ki so se doma pri mamicah zmrdovali nad jedjo so 4 ali celo 5 krat napolnili svoje posode.
V	zdravstveni koloniji v Bovcu so imeli otroci dosti časa namenjenega za počitek. Tako tudi daljših izletov niso delali. Letos je bil namen RK, da se ti slabotni otroci predvsem okrepijo, drugo leto pa bodo s svojimi vrstniki skakali, prirejali izlete in flz-kulturne tekme.
Kljub temu, da so bili otroci v zdravstveni koloniji v Bovcu predvsem zato, da se okrepe, so se podredili pionirskemu redu in disciplini. Posamezne čete in tudi posamezniki med seboj so tekmovali v snagi, v disciplini, tudi v stenčasu in komandant najboljšega odreda je bil odlikovan Iako, da je dvignil zjutraj zastavo. Rdeči križ je skrbel, da so imeli otro-ei tudi v slabem vremenu zabavo in Poslal v kolonije
KNJIGE ITALIJANSKE IN SLOVENSKE
da so otroci lahko čitali. Vodiči so zbrali vsak svojo skupino okrog sebe 'n brali po želji otrok. Potem so se razgovarjali o prečitani povesti, sami Pripovedovali in dodajali še svoje misli.
Vse kolonije v Sloveniji je obiskala tudi
ZOBNA AMBULANTA.
Njeni člani so pregledali zobe vsem ntrokom, plombirali, očistili in po potrebi izruvali. Za primer naj navedem, da so 129 otrokom kolonije v Kranju napravili 261 plomb. Bili so slučaji, da so morali enemu pionirju popraviti kar 9 zob. Tako je Rdeči križ Preskrbel našim otrokom tudi to ugod-l nost, jn matere malih Tržačanov so lahko zadovoljne, priznati pa morajo, da so prav pri zobovju svoje otroke Precej zanemarjale.
Na vsakega otroka, ki je bil v ko-jnniji, je prišlo 1 liter mleka na dan. ”-er naši otroci na mleko niso navajeni — kdo ga pa more kupiti po trža-•ri ceni! — so odklanjali mlečno hra-d°- Zato so ga predelovali v maslo, katerega so otroci dobili namazanega na kruhu.
l'Ileo imeli le v zdravstveni koloniji v Bovcu tako odlično hrano. Ne, prav v vseh kolonijah so naši otroci jedli fr najboljše. Da je pa prijalo njiho-. lrtl želodcem, so skrbele kuharice, ka-*re je Rdeči križ poslal nalašč iz rsta, da s0 otrokom postregle s
TRŽAŠKO KUHINJO.
inf,aj ne	matere, da če so
eli otroci črn kruh, da so bili lačni,
* da so si celo pokvarili želodčke, bel' kruh je bolj tečen in izdaten od W| ®ga! Vsak dan je bila hrana pre-iif, ana> da je dosezala predpisano ko» “‘bo kalorij.
Vsaka kolonija je doživljala svoje posebnosti in otroci so navdušeni nad bivanjem v lepi Sloveniji in nad izleti, ki so jih prirejali.
Razen zdravstvene kolonije so vse skupine napravile po več izletov s svojimi vzgojitelji, ki so jim tudi razložili in razkazali vse posebnosti zanje novih krajev.
Skoro vsi so si ogledali
PIONIRSKO ŽELEZNICO
v Ljubljani. Otroci se kar niso mogli načuditi svojim vrstnikom v uniformah, niso mogli dojeti, da pionirji, prav tak0 majhni kot so oni sami, vozijo vlak, telefonirajo na drugo po-
'hada 'TtlAak&v-čič
stajo, da so sprevodniki. Vsi naši mali so si bili edini: kako srečno življenje imajo jugoslovanski pionirji.
Med priljubljenimi izletnimi točkami je bil Bled in Postojnska jama. Najsrečnejši so pa bili tisti pionirji, KI SO GOVORILI S TITOM.
Kulturni krožki so marljivo delovali prav po vseh kolonijah in ob koncu letovanja	,
PRIREJALI MITINGE.
Seveda so pripravili prej letake, tiskali tudi programe in jih izvajali vedno
DVOJEZIČNO,
ker oO bili italijanski ni slovenski otroci.
Vse kolonije so imele stike tudi s krajevnimi organizacijami, posebno z mladinskimi in pionirskimi; udeleževali so se tudi njihovih kulturnih prireditev. V Postojni pa so jugoslovanski oficirji učili naše pionirje kola in pionirji so bili zelo ponosni na to.
Da so krajevne organizacije pomagale našim kolonijam je razvidno tudi iz tega, da so 8. avg. v Črnomlju članice AFZ prale našim otrokom perilo in obleke. Razen v Postojni in St. Petru pri Gorici so se imeli otroci povsod priliko tudi kopati.
V Črnomlju, srcu Bele Krajine, središču osvobodilne borbe Slovencev so prebili otroci velik del dneva ob rečici Lahinji, prirejali so pa tudi izlete po okolici, kjer s0 jim domačini kazali spomenike naše velike borbe in jim govorili
O TEŽKIH, A LEPIH DNEH PARTIZANSTVA.
Otroci so tako hodili po istih poteh kot borci za svobodo in prav gotovo jim bodo ostali spomini na partizansko mesto in svobodo neizbrisno v spominu in srcu.
Vse kolonije v Sloveniji so potekle v redu,
NOBENIH VEČJIH NEPRILIK — BOLEZNI
ni bilo v teh dveh mesecih. Prav gotovo je to velika zasluga Rdečega križa in vodstev posameznih kolonij, ki so požrtvovalno skrbeli za zaupane jim otroke. Zasluga je tudi ljudi v raznih krajih Slovenije, ki so tržaške otroke prisrčno sprejeli medse in pomagali kolonijam.
Gospodje tam okoli reakcionarnega časopisa pa hočejo zmanjšati tako vidne uspehe naših kolonij, govore, da so se otroci vrnili umazani, da so matere bile kar zaprepraščene. Toda povejte po pravici, če bi odrasel človek potoval iz Metlike ali Črnomlja v Trst, bi se med potjo umazal. Kako bi ostal čist otrok, ki se povsod nasloni, ki gleda skozi okno in lovi tako saje! Gospodje naj bi se raje tam v kolonijah prepričali o čistoči in redu. Dokaz za to je — nobene bolezni in pomoč slovenskih žena, ki so po vsej Evropi znane po svoji čistoči!
Pišejo tudi, da so otroci imeli črn kruh. Enkrat dnevno so dobili belega, drugače so jedli črnega. Res je to, v Jugoslaviji jedo črn kruh. (O njegovi hranilni vrednosti bom0 še govorili.) Poleg kruha so pa imeli otroci vedno mleko, maslo, med. Odgovorite odkritosrčno: ali je taka južina slaba?
Zdravstveno stanje otrok, njih raz-
položenje je najboljši dokaz, da so | dokaz, da mladina po svoji prirodi teži
bile
KOLONIJE POPOLNOMA NA VISKU
in vse priznanje zasluži Rdeči križ, vse osebje in organizacije v krajih, kjer so bile kolonije.
Predno zaključim, naj dodam še nekaj, besed o pionirjih, ki so bili v Selcah v Hrvaškem primorju in o onih, ki so počitnice preživeli v Srbiji.
V Selcah je bila
MEDNARODNA DRUŽBA PIONIRJEV
in mladincev. Poleg Jugoslovanov so bili še Cehi, Poljaki, Madžari. Med vsemi je vladalo veliko tovarištvo,
k bratskemu življenju med narodi.
Posebno prisrčn0 pa so bili sprejeti
TRŽAŠKI IN KOPRSKI PIONIRJI V SRBIJI.
Tam so jih dobesedno obsuli s cvetjem, jih spremljali povsod, jim razkazovali bogate rudnike, tovarne in prirodne lepote. V Beogradu sQ bili gostje tamkajšnjih pionirjev, ki so jim razkazovali tudi svoje mesto. Naši pionirji so mislili, da sanjajo. Srbski tovariši pa so jih prepričali, da mora tudi tržaškim otrokom kmalu zasijati taka sreča kot jo uživajo zdaj oni pionirji socialistične Jugoslavije.
Predor so prebili med
Sežano in Dutovljami
»Meja je pretrgala pot do Gorice in gradbeno podjetje je dobilo nalog, da prične z gradnjo nove proge Sežana - Dutovlje. To je bilo lani v novembru. Do konca januarja smo ugotovili načrte in pričeli pripravljati material za gradnjo. Z marcem smo šele dobili vrtalna kladiva m kompresorje, ker so jih do tedaj potrebovali za graditev neke druge proge. Predno smo vrtali prav pod Sežano, delati je .bilo treba .previdno. .Trinajst tisoč kubičnih metrov žive skale smo izkopali v predoru,, na progi sami pa je bilo petindevetdeset tisoč kubičnih metrov izkopa. Sti-rinsedemdeset odstotkov del je že izvršenih«.
Tako je govoril načelnik za gradnje na proslavi udarnikov v Sežani. V širokem prostoru pod odrom so stali graditelji proge. Spredaj mladinska brigada Mladi proleter, za njimi delavci iz Prekmurja, iz Like in Bosne. Z očmi so požirali vsako govornikovo besedo. Bila je del tega, kar so u-stvarjali in del njih samih. Potem je govornik izvlekel iz mape papirje. Spodaj v. vrstah delavcev je bila še vedno tišina pričakovanja. Vzvalovalo je med njimi komaj tedaj, ko je gradbeni načelnik pre-čital odlok, s katerim se mladinska brigada Mladi proleter, ki je delala že na progi BKko • Banoviči, Samac » Sarajevo in Nikšič - Ti tovgrad, proglaša osmič Za udarno. Viharen pozdrav mladim graditeljem, viharen in prisrčen, takšnega kot morajo izreči edino delavci svojim tovarišem v delu. Zatem je gradbeni načelnik prečital še 35 imen. Med njimi ni bilo mladincev. Brigade so bile pri delu na terenu saj se jim gre za vsako uro, vsako minuto. Tokrat so proslavljali le udarnike iz vrst poklicnih delavcev.
Ko je bil slovesni del proslave pri kraju, sem prisedla k njim za mizo.
»Tukaj sem med samimi udarniki« sem jim rekla. »Povejte mi, je-li težko biti udarnik in kakšno mora biti njegovo delo?
»Kakor se vzame tovarišica«, mi
je odvrnil človek srednjih let. Predvsem moraš biti discipliniran, ne smeš izostajati na šihtih, moraš biti organizator dela. Podlaga temu pa je politična zgrajenost in če imaš vse to, ni težko preseči normo za 30-35 odst, da postaneš'u-darnik. Mladinska brigada Mladi proleter presega normo za 110 odst. V njih je še živi ogenj. Naš že počasi ugaša. Pogasila ga je Francija, Nemčija, Belgija, Kanada, kamor smo morali pred vojno Za zaslužkom. Mnogo zavisi tildi od spretnosti, ki si jo pridobiš z leti. Poglej ga, tistega-le Ličana. Petinšestdeset let mu je in ti nakoplje na dan osem do deset vagonov, ko jih drugi spravijo skupaj komaj pet«. Pokazal mi je stasitega možaka, ki je na te besede le rahlo kimal z glavo in se smehljal. Ni bilo mogoče uganiti ali mu pohvala prija, ali mu je odveč. So na svetu ljudje, ki se nekako sramujejo lastnih uspehov. V svoji skromno-

sti nočejo slišati zanje in jim postaja nerodno.
»Iz Trsta si?«, me je zdajci nekdo nagovoril. »Slišali smo, kako je zdaj tam. Toda naj govorijo kar hočejo, tu pri nas prelivamo znoj za socializem. Mi delavci najbolj vemo, da je tako. Mi sami ga u-stvarjamo. K nam naj pridejo, pa jim bomo povedali, da se je na naši zemlji napravilo v zadnjih treh letih več kot se je poprej v petdesetih. Slišala si v katerih deželah smo morali pustiti svoie najboljše moči. To se odslej ne bo nikdar več dogatalo, ker ima naša domovina dovolj kruha in dela za vse svoje ljudi in še za druge, ki prihajajo k nam, ga ne manjka«.
Na odkopih se življenje nikoli ne ustavi. Enakomerno teče kot ura in bo teklo vse do tedaj, ko bo zdrknil prvi vlak skozi predor proti Dutovljam. Znova sem zagledala iste obraze, kot sem jih na proslavi udarnikov. Predor gradijo v dveh nadstropjih.
Spodnje je skozi in skozi prebito.
Postavljeni so oporniki, razsvetljujejo ga acetilenke in tako alhko prehodiš predor od enega konca do drugega. Pri hoji moraš biti zelo previden. Nad teboj oglušujoče brnijo vrtalni stroji. Na osmih mestih prebijajo zgornej nadstropje, zato, da bi delo čimprej opravljeno. Tam so napravljene odprtine, skozi katere vsipajo izkopani • in razstreljeni material na vagončke v spodnjem nadstropju. Rezek žvižg preglaša šum vrtalnih strojev in te opozarja, da se stisni k steni, sicer se lahko dogodi nesreča.
Na odkopu v. zgornje nadstropje držijo kratke, lesene lestve, ah pa moraš kar preko skal in gruč. Delavci skačejo po njih spretno kot veverica. Pravkar so raztreliti skalnati sklad. Ozračje je bilo polno dinamita, pomešanega z ostrim bodečim prahom. Ne bi se dalo dihati, če bi kompenzator ne dovajal poceveh svežega zraka.
Pred predorom, na njegovi drugi strani mi je delovodja pokazal kompenzator in drobilec — železne gigante in heroje novih prog. Ko bodo odslužili na Krasu, por dejo v Istro, kam potem, nisem vprašala. — »Primanjkuje nam tisoč delavcev«, je vzdihnil. Povsod iste težave: ni dovolj delovnih rek. Poleg mladinskih brigad iz vse Slovenije, ki delajo zdaj na sektorju v. Krepljah, so se organizirale zdaj tudi brigade prostovoljnih delavcev iz domačinov, to vse za to, da bi bila proga zagotovljena za obletnico priključitve. Težko je to danes rečit lahko pa z gotovostjo trdimo, da se veliko ne bomo za-poznili. Tudi useki, nasipi in mostom so nam vzeli mnogo časa. Kraški teren je težaven, a kel ko večje zadovoljstvo občuti človek, ko ga enkrat premaga.
Bližala sva se postaji. K starim tirom držijo sedaj še ozke tračnice preko novega nasipa zaradi prevažanja materiala. Padec, ki ga dela nova proga proti Dutovljm, je tu viden. Zdaj sem tudi jaz razzimela odkod in zakaj toliko težav. Mladi proleterji in delavci, ki Nadaljevanje na. 15. strani
F© slovanskem svetu

KRONIKA
*	HIDROCENTRALO na mariborskem otoku so v nedeljo pognali. Ta hidrocentrala ima agregat, ki je največji v Vrhodni Evropi. Irdelala ga je zagrebška tovarna «Rade Končar» 2C0 dni preje, kot bi ga izdelalo inozemsko podjetje, ki se je pogajalo za gradnjo. Domača podjetja so izdelala vso hidromehanično opremo; predvsem težke železne zapornice in* razdelilne električne naprave. Vse to je zahtevalo veliko požrtvovalnost in zaupanje v lastno sposobnost s strani jugoslovanskih delavcev. Nedeljskih slavnosti, ob tej priliki so se udeležili predstavniki vseh najboljših delovnih kolektivov v Sloveniji.
Govorila sta Nikola Petrovič, minister gospodarstva in podpredsednik vlade Marjan Brecelj. Agregat je pognal ob velikem navdušenju množice minister Leskovšek, član politbiroja KPJ.
*	OB PRIHODU MLADINSKIH BRIGAD Beograda s Ceste bratstva in enotnosti domov, jih je pozdravil tudi Moše Pijade, ki je med drugim dejal, da je sreča za mladega človeka, da se počuti utrujenega od koristnega dela. Zavedajte se — je nadaljeval — da smo sredi drugega leta našega petletnega plana. Vam vsem je znano, da je to leto najtežje, da so napori, ki jih zahtevamo od vas v tem letu najtežji. Dosedanji rezultati našega dela v tem letu dokazujejo, da bomo tudi drugo leto plana končali zmagovito in da se bodo mnoge brigade, tako kot so se vaše — zmagovito vrnile.
*	74 RDEČE ARME JCEV IN ENEGA BORCA JA, ki so padli na Cukarici, v predmestju Beograda v borbi za njegovo osvoboditev, so prenesli na novo pokopališče in jih položili v skupno grobnico.
*	II. GOZDARSKI TEDEN je sedaj v Sloveniji. Ljudstvo se u-deležuje prostovoljnih del. Iz Ljubljane je v nedeljo vozilo 7 vlakov brigadirje v slovenske gozdarske centre.
J * KONOPLJO predelano ke-Ì mičnim potom bo dala v prihodnjem letu na trg jugosovanska industrija. Imela bo ista svojstva kot bombaž, le da bo nit še trdnejša. Predelava je zelo hitra in konoplja dobi po njej popolnoma belo barvo.
*	250 IZSELJENCEV se je vrnilo iz severne Francije in pariške okolice. Med povratniki je največ rudarjev, ki navdušeno pričakujejo, da bodo doma pomagali graditi svojim bratom.
*	PO LETOŠNJI TOCI v sežanskem okraju so kmetje lahko takoj dobili brezplačno ajdo, da jo še enkrat zasejejo, vlada LRS pa jim je nakazala 4 milijone din, RK Slovenije pa 50.000 din. Kmetje bodo dobivali živila in industrijske izdelke po skrajno znižanih cenah. Pomoč, ki so jo kmetje do sedaj prejeli predstavlja več kot polovico povzročene škode.
*	IV. KONGRES SKOJ-a bo 12. oktobra v Beogradu. Na vsakih 400 članov bodo izvolili s tajnim glasovanjem po 1 delegata.
» CESKI RUDARJI so pomagali en mesec delati jugoslovanskim rudarjem. Obiskali so tudi maršala Tita. Sedaj so mu poslali pismo, v katerem pravijo, da so se med svojim bivanjem v Jugoslaviji mogli prepričati, da se v Jugoslaviji gradi socializem in da FLRJ vstraja na svoji liniji borbe za trajen mir v demokratičnem I svetu.
*	FINANČNI MINISTER FLRJ je izdal odlok, po katerem bodo z 10, sept. prišli v promet novi bankovci po 500 dinarjev. Stari bankovci bodo odvzeti iz prometa do 25. novembra, ko bodo izgubili veljavo.
*	; A NOVEGA POSLANIKA v < Romuniji je bil imenovan Radoš ; Jovanovič, ki Je že nastopil svoje -j mesto.
JUGOSLOVANSKI DELAVCI
ODGOVARJAJO NA KLEVETE
JUGOSLAVIJA
Zaradi resolucije informacijskega urada so se dvignile komunistične partije nekaterih držav in pričele obtoževati Jugoslovane, da vodijo protisovjetsko politiko in politiko odcepitve oa socialistične fronte, da so zapustili pravo partijsko linijo itd.
Sle so še naprej, v teh državah so bili Jugoslovani preganjani, dejansko napadeni itd., samo ker niso hoteli še oni dati svojega podpisa na laži. Oni so dobro poznali resnico o današnji Jugoslaviji in vsi napadi niso prav nič pomagali.
Toda, čeprav je bila ta kampanja preračunano naperjena proti vodstvu jugoslovanske partije, o katerem vsakdo, ne samo v Jugoslaviji, marveč tudi vsi, ki to gonjo vodijo, prav dobro ve, da nima ono prav nič skupnega s tem, česar ga obtožujejo — prav zaradi tega je ta gonja nape-
POLJSKA
Iz ruševin vstaja nova Varšava
rjena proti samim življenjskim interesom delovnega ljudstva Jugoslavije in proti njegovi socialistični graditvi.
Delovno ljudstvo Jugoslavije — o-no, ki vsak dan s svojimi rokami in žulji gradi socializem, se zaveda in globoko občuti krivico, ki mu je bila zadana.
■ Zato tudi odgovarja. Prav tako ponosno, trdo in odločno, kot vsak dan dosega vedno nove zmage.
V teh dneh so jugoslovanski delavci na svojih množičnih sestankih odposlali resolucije vsem tistim, ki gonijo klevete, in ki po dveh mesecih še do danes niso našli argumentacije zanje.
Jeseniški delavci so za trenutek pustili stroje in jasno povedali:
«Z ogorčenjem obsojamo in zavračamo neupravičeno in neutemeljeno protijugoslovansko gonjo držav ljudskih demokracij, s katerimi imamo prijateljske pogodbe. Istočasno pozdravljamo in odobravamo noti naše vlade madžarski in romunski vladi in se pridružujemo zahtevi, da odgovorni funkcionarji teh držav, njih tisk in radio v interesu prijateljskih odnosov med demokratičnimi državami in v interesu demokratične fronte v svetu prenehajo s sovražno gonjo proti FLRJ in njenemu vodstvu. Naše delovno ljudstvo je s herojskim požrtvovanjem dokazalo predanost marksizmu - leninizmu in to ponovno dokazuje z vedno novimi delovnimi zmagami pri graditvi socializma. Z našim delom za socializem bomo dokazali, da nas nihče vrniti od prave poti, ki je hkrati tudi borba za mir in demokracijo v svetu. Z novim tekmovanjem bomo potrdili našo voljo do graditve socializma, v katerega nas vodi naša partija z maršalom Titom na čelu»!
Potem so se vrnili k strojem. Zopet so zabrneli. Jeseniški delavci prav tako, kot vsi njihovi tovariši v dru-
gih tovarnah prav dobro vedo, kaj hočejo in zakaj tako delajo.
Slovenski novinarji so ugotovili, da se še nikdar doslej v zgodovini ni marksistična kritika posluževala laži. Potem pa pravijo, da ko «kritika» IU «omalovažuje vrednost naše osvobodilne borbe in nam očita, da se razvijamo v buržuazno državo ,ki hinavsko hvali SZ, v resnici pa se že vključuje v Marshallov načrt in imperialistični tabor, potem je jasno, da take lažne kritike ne more noben pošten Jugoslovan niti sprejeti niti o-stati nasproti njej ravnodušen».
Delavci v Beogradu so pribili: «Ker služi ta kampanja, ki je polna laži in klevet samo sovražnikom socializma in delavskega razreda zahtevamo, da preneha». Ljubljanski sindikalisti pa stvar še bolj temeljito razjasnijo in postavijo na pravo mesto, ko izjavljajo, da «podla klevetniška kampanja proti Jugoslaviji in razni ukrepi v Romuniji, Madžarski in drugih državah ljudske demokracije se prav nič ne razlikujejo od imperialistične gonje».
«Resnica je na naši strani in zmagala bo — pravijo delavci tovarne kmetijskih strojev v Beogradu, potem pa še nadaljujejo — godovina ni nikomur nič oprostila, zato tudi ne bo obrekovalcem naše dežele».
Železničarji v Ljubljani so na kratko povedali:	«Z delom bomo
dokazali da so obtožbe IU neosnovane, bodočnost pa bo dokazala, da je KPJ in njen CK na pravi poti». Njihovi tovariši v Zagrebu pa so se enotno izjavili: Naj govorijo naša dela... ker vidimo resnico, gremo še smeleje v bitko za socializem».
Vsi se izjavljajo. Enotni so, ne samo delavci, tudi kmetje, delovna inteligenca in vse jugoslovansko ljudstvo.
Prešla je nova preiskušnja. Niso ostali samo pri besedah. Sli so, ko so povedali kaj mislijo in njihovo delo gre naprej. Se z večjo močjo; oni tekmujejo, da že enkrat prekoračijo še poslednje zapreke na njihovi poti.
ČEŠKOSLOVAŠKA

Edvard Beneš, bivši predsednik Češkoslovaške republike je umrl dne 3. septembra v svoji rezidenci v Sezimovo Usti po SO urah agonije.
Z njegovo smrtjo je odšel iz evm rcpsjce politične pozornice človek, ki je s svojo politično dejavnostjo primer zvestobe in borbe za mir. in svobodo.
Ko je meseca februarja zaradi bolezni odstopil od predsedniškega mesta, so ga prav oni najbesriejše napadali, ki so že vse življenje delali proti njemu in proti idealom,. ki jim je Beneš posvetil vse svoji življenje. Bili so tisti, ki sj ga izdali v Miinchenu ter ga prodali za svoje interese.
Beneš je poznal razvojno pot zgodovine, ki se nikdar ne ustavi, vedel je, kdo se bori za korist Češkoslovaške in je zato odšel W ZSSR, odkoder je vodil borbo češkoslovaškega ljudstva naprej.
Doživel je svobodo svojega ljudstva in s četami Rdeče armade vkorakal v. Prago. Za svoj politični značaj in neomahljivo prepričanje je plačal s svojim zdravjem,
Češko in slovaško ljudstvo ne bo nikoli pozabilo, da je U najtežjih časih stal vedno ob njegovi strani in da je branil njegove interesè proti sovražnikom na znotraj ih na zunaj.
Kdor je videl Varšavo v prvih mesecih po vojni, bi je danes ne poznal več. Grmade razvalin, nakopičene po ulicah in preko njih z dneva v dan izginjajo. Odstranjevanje vseh visečih zidov, ki groze, da se porušijo, odkopavanje in odvoz ruševin je zares trdo deio. Strokovnjaki pravijo, da če bi vsak dan naložili po 10.000 vagonov po 15 ton, bi imeli pred seboj delo za celih 8 let.
Pri odstranjevanju ruševin sodeluje 60.000 ljudi, med njimi je 25% mladine, ki pomaga v brigadah «Službe Polsce». Delajo prava čuda. Ce pomislimo, da je nekdaj prebivalo v «Parizu Vzhoda», kakor varšavčani svoje mesto ponosno nazivajo 1.300.000 ljudi ter da danes stanuje v Varšavi 590.000 ljudi; ter če potem primerjamo to zadnjo številko z onimi, ki pomagajo pri obnovi, tedaj lahko rečemo, da je volja Poljakov neizmerna. Kaže nam tudi obenem, da je pri tem tempu dela boljša bodočnost Poljakov, ki so se vrnili v svoje mesto po vojni skoraj praznih rok-zasigurana.
82% mesta je bilo med vojno porušenega in še danes biva v starem mestu na tisoče ljudi po razvalinah. Tisti, ki so preživeli hitlerjevsko razsajanje se danes prav neradi spominjajo dni, ko je bil Ghetto zravnan z zemljo. Ta del mesta, ki meri dva km.2 je bil e-nostavno vržen v zrak. Židi so tedaj skakali z oken na ulice z otroki v rokah. Ce se pri tem niso u-bili, so jih Nemci ustrelili. Hitler si je hotel tam postaviti svoj marmornat spomenik, ki naj bi kazal njegovo zmago nad upornim ljudstvom Varšave - kaže pa danes samo njegov poraz in poraz nacizma, samo - kar je najtragičnejše - tudi smrt 200.000 Zidov.
Varšava danes polagoma zopet vstaja. Toda to pot nova.
Prav taka. kot si jo žele ti junaški ljudje, ki se ne borijo samo za nove zidove, temveč tudi za novo življenje, ki bo y njih še bujnejše razcvetelo,
MESTO, KI GA PRED PETIMI LETI NI BILO
Mesto Tkvarčeli pred nekoliko leti sploh ni bilo označeno na zemljevidu Gruzije. Tedaj ga ni bilo. Danes pa je novo mesto Tkvarčeli, ki se nahaja blizu Crnomorske obale eno izmed najvažnejših industrijskih središč republike, ki se vedno bolj razvija na industrijskem polju.
Sovjetska vlada je v prvih letih svojega obstoja našla sredstva in možnosti za izkoriščanje Tkvarčel-skega premogovnega bazena. Poslane so bile skupine znanstvenih geoloških ekspedicij na vznožje velikega Hodžaia, katerega vrhovi so pokriti z večnim snegom. Geologi so ugotovili, da bi mogel dati tkvarčelski bazen državi ogromne količine odličnega premoga. Takoj za geologi so prišli prvi delavciv to pusto predgorje, kjer so v gozdovih še živeli medvedi in volkovi. Eksplozije so prebudile nemo dolino reke Galuzgi: pričeli so graditi prvi rov. Skupno z rudarji so prišli tudi delavci, da speljejo železniško progo od bodočih naselij do morja. Zrasle so prve hiše na
OVJETSKA ZVEZA
vznožju planin. Naselje na eni strani reke je dobilo ime Kvezanje, na drugi pa Akmara. Poleg teh naselij so se pričela še nova: Staro in Novo Nahme, Pantuha, Helikvara. V njih so se nastanili rudarji, delavci za gradnjo velike električne centrale, tovarne za koks, strojnih delavnic, železniške proge in drugih podjetij v tem odročnem kotu pod Kavkaškimi planinami.
V rovu so prišli na prvo plast premoga. Gradili so potem nadaljnje navpične in stranske roge, rov pa, v katerem so pričeli najprej kopati je dobil ime Stalina. Kmalu so spravili v pogon žično železnico, ki je vezala Akarmaro z Kvezanjem. Po njej so prevažali premog do železniške postaje. Pričeli so z kopanjem premoga v drugem velikem rovu. Na obali reke Galizgi so zablestele električne svetilke, tok je dajala tkvarčelska hidrocentrala, ena izmed največjih y Zakavkaziju. Postavljena je bila
gugoMranJe jaenoia « I «oorovajtei* dnevat» kop«
v drugi petletki. Kopali so nadalje nje rove, dvignila so se nova po^ djetja.
Zgrajeno je bilo v letih tik pred vojno, nekaj pa tudi med vojno. Takrat so zgradili na desetine stanovanjskih hiš, pet šol, tri klube, letno in zimsko gledališče, dve bolj niči, devet otroških jasli, številne trgovine, gostilne in celo letovišče za rudarje. Zdravniki namreč, ki so bili v tem mestu, so našli nedaleč od naselja Akarmara zdravilne radioaktivne vrelce, katerih voda je zdravilno vplivala na zdravje rudarjev. Vlada je takoj podelila velike kredite za zgradnjo. Zdaj se tu zdravijo ne samo domačini, temveč tudi rudarji iz Dombasa, Urala Sibirije itd.
Tako se je v petih letih dvignilo mesto Tkvarčeli, zgrajeno z rokami sovjetskih ljudi v nekdaj zapuščenih delih kavkaškega predgorja.
— Sem smo prišli še kot mladeniči, pravi rudar, poslanec vrhovnega sovjeta ZSSR Aleksej Ajba-Jaz sem imel npr. sedemnajst let-Ko sem prišel sem, sem živel nekaj mesecev pod šatorom. Na tej prvi zgradbi sem delal kot zidan' Potem sem postal rudar, nato učenec v kovinski tovarni, zdaj sen? pa mojster. Imam družino in dvoje otrok. To je moja hiša. Dobrodošli"'
Ajba je ponosen na to mestO’ prav tako kot je oče ponosen n? svojega sina. Nekoč je kot mlad rudar sanjal v prvi ulici, ki je bh la razsvetljena z električno svetlobo. Sedaj je poln novih misli' Med to petletko se bo mesto znat; no razvilo. Postavljene bodo nov zgradbe, razširila se bo tudi mre' ža kulturnih ustanov.
Aleksej Ajba in meščani teS? mesta žele, da bo postal TkvaSj čeli eno izmed najboljše urejelit** gruzijskih rnČŽt:
i
I
i
i

Umetnost
Prosveta
\
Iftime
T	—-s			fD
IJ m		L		Id
Mitja Vošnjak: Naša velika matura (založba Mladinska knjiga), prikaz življenja na ptujski gimnaziji v letih 1939 in 1940, tik pred nemško okupacijo. Mladi pisec, ki se je s tem delom prvikrat predstavil javnosti, je svoje delo nazval kroniko, kar tudi docela ustreza vsebini, kajti knjiga ni niti povest, še manj roman. Pisec pripoveduje, kako je na ptujski gimnaziji rasla in se krepila mladinska organizacija SKOJ in kako veliko vlogo je odigrala ta organizacija tik pred Vojno v nemškutarskem Ptuju, ko se je borila z reakcionarnimi direktorji, profesorji in žandar ji. Nastala okupacija leta 1941 je sicer mladincem — osmošolcem, katerih Življenje je v središču popisovanja, onemogočila maturo, toda veliko preiskušnjo, ki jo je prinesla doba okupacije je mladina častno prestala in dokazala svojo življenjsko zrelost, čeprav ji je bilo onernogo ceno na gimnaziji opravljati zrelostni izpit- Po tem delu mladega pisatelja, ki ima sicer še napake, tako glede vsebine, v gradnji in tudi v jeziku, vendar vseeno izpričuje pripovedni ta1ent avtorja, bo zlasti rada sega'a naša mladina, da spozna razmere na slovenskih gimnazijah pred vojno-
Gorki:	Moje univerze (založila
M'adinska knjiga). V začetku letošnjega leta je pri isti založbi iz-šlo znano delo Gorkega Detinstvo, katerega nadaljevanje predstavlja nedavno izšlo delo Moje univerze. Ko bo izšla še tretja knjiga Med ljudmi, ki je že v tisku, bomo imeli tudi v slovenskem prevodu znamenito trilogijo avtobiografskih spominov Maksima Gorkega, ki ga štejemo med največje ruske pisatelje. Tudi v tej knjigi podaja Gorki prikaz svojih mladih dni in svojega razgibanega življenja, to pa s svojim visoko umetniškim pripovednim darom, izredno toplo in človeško. Tudi to knjigo trilogije je bogato ilustriral slikar Maksim Sedej, tako, da je knjiga tudi po zunanji opremi dostojna velikega umetnika, klasika ruske proze.
Zeljeznov — Griin: Mladost pod 'soncem, je krajša igra iz življenja na mladinski progi Brčko — Bano-viči, ki prikazuje prizadevanje, na-
Razgledi št. 8
Izšla je 8 številka Razgledov z vrsto pesmi, proze, kritičnih zapiskov in dvema umetniškima prilogama slikarja A. Lukežiča, kar posebej pozdravljamo, ker se na ta način le približa širšemu krogu tudi ta panoga umetnosti.
Ciklus pesmi je prispeval Črtomir Šinkovec, Tone Batagelj in eno pesem Marička Žnideršič.
V črtici «Pino» nam Francis Preis opisuje zadnje dneve Pina Tomažiča in njegovih tovarišev ter njihovo junaško smrt. Crtica vzbuja v tebi neugodje, kajti misel na naše junaške žrtve nam je sveta in vzvišena in zato želimo, da bi vsi spomini bili taki, ki bi vsakomur obujali taka čustva. Jasno nam je vsem, da so bili ti prav tako ljudje in prav je, da tako nasto. pajo tudi pred nami. Vendar pa nam čisto povprečni razgovori nikakor ne osvetljujejo junakove osebnosti kot n. pr. pogovor Pina s tovarišema dr. Bončino in Izom v ječi. Ko Pino preživlja zadnjo noč v celici, te njegov razgovor še nekako prepriča, tudi njegovo razmišljanje, ko hodi po celici. Potem pa stavek «Ne bo prijetno... Zamislil se je in tuhtal in tuhtal» ti mahoma podre vse naše globoko do življanje s Pinom. Tudi napisati, da je Pino «veselo» prepeval, ko je šel na morišče, prav gotovo ni na mestu Pel je pogumno, samozavestno, po nosno — veselo prav gotovo ne. Take in podobne stvari motijo čitalca. Motijo pa tudi netočnosti v imenih.
W.M.obuja spomine na verskega re Perenta IX. korpusa, ki Je brez po-
pore in delovni polet jugoslovanske mladine- Igra je osredotočena okoli prizora, ko naliv podre usek in je v par trenutkih uničeno delo tisočev rok, vendar mladina ne obupa, temveč se s podvojenimi silami znova vrže na delo. Igra jt sicer bolj priložnostnega značaja, bo pa vedno primerna vsem igralskim družinam, zlasti mladinskim. Avtorja, pripadnika naj mlaj še lite rame generacije, sta s tem delom nedvomno pokazala močan talent.
Založba Mladinska knjiga je prav kar izda1 a tri mape namenjene našim mladim graditeljem Retalskih lodelov. To so: Perhavec: Pionirski modeli, R. Koca: Letalsko modelarstvo za začetnike in Tekmovalni jadralni model SP 2. Vse tri mape vsebujejo knjižico z navodili za delo posameznih modelov ter načrte za vsak model. Prav bodo prišle vsem mladim modelarjem od začetnikov pa do bolj. izvežbanih.
S. R.
ZAPISKI
V Mariboru je začela letos izhajati revija za kulturo in politiko »Nova obzorja«, katere urednik je pisatelj Anton Ingolič. Pred kratkim je izšla tretja dvojna številka. Pesmi so prispevali Janko Glazar, Matej Bor, Lojze Krakar in Jošt Žbogar, prozo pa Ignac Koprivec, Mimi Malenšek-Konič in Ivan Ribič-Stojan. Pomembni sta študiji Bratka Krefta o sovjetskem pisatelju Mihailu Solohovu, pisatelju Tihega Dona, in Branka Rudolfa o stari in novi igralski umetnosti.
OB PRAZNOVANJU 70. OBLETNICE USTANOVITVE PEVSKO PROSVETNEGA DRUŠTVA «VODNIK» V DQLINI, SO NAJSTAREJ-SI ČLANI DRUŠTVA PREJELI UMETNIŠKO IZDELANE SPOMINSKE LISTINE, DELO SLIKARJA BAMBIČA. SKROMNO, TODA LEPO PRIZNANJE PIONIRJEM SLOVENSKEGA PROSVETNEGA ŽIVLJENJA NA TRŽAŠKEM.
Velik uspeh sta dosegla dva nova slovenska prevoda iz sovjetske književnosti: Sopotniki, ki jih je napisala Vera Panova, in roman Elmara Grina Veter od juga. Dobili smo dve deli nam do sedaj ne-: poznanih pisateljev, ki obravnavata različno snov. Sopotniki jo zajemajo iz domovinske vojne, Veter od juga pa iz življenja in preoblikovanja malih sovjetskih ljudi.
Antonin Dvoéak
"lij meiiki ceMti dMadaieif |§g;
V Taškentu se je vršila velika konferenca srednjeazijskih pisateljev, na kateri so bili zastopani pisatelji iz sovjetskih republik: Kazahstan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan. To dejstvo priča, kako Sovjetska zveza skrbi za napredek vseh narodnosti svoje države.
9. septembra je obletnica rojstva velikega češkega komponista Antonina Dvoraka (beri Dvoržaka), ki ga štejemo za ustanovitelja češke moderne glasbe in največjega češkega komponista.
Antonin Dvorak se je rodil 9. septembra 1841 na Češkem. Njegov oče, gostilničar in mesar je hotel, dm. mu sin postane naslednik v obrti, toda že prvi učitelji doma so spoznali nenavadno glasbeno nadarjenost mladega Antonina. Njegov glasbeni talent in vroča želja, da se posveti glasbi, sta premagala očetove namere in tako je mladi Dvorak, ki se je z osnovnimi pojmi glasbe, seznanil - že doma je odšel s 15 leti v. Prago, kjer se je najprej šolal v orglarski šoli. Kasneje je nadaljeval svoje glasbene študije na konservatoiiju ter se izobraževal v igranju na klavir, violini in orglah, študiral pa je tudi komponiranje. Po končanem šolanju je bil najprej violist orkestra praške opere, nato pa je dobil službo organista v cerkvi sv. Vojteha v Pragi. Kasneje je postal profesor konservatorija in proti koncu življenja celo njegov ravnatelj. Od 14 leta dalje je živel stalno v. Pragi, z izjemo treh let, ki jih je prebil v New-Yorku. Ze kot poznan skladatelj je bil namreč leta 1992 povabljen v Ameriko; povabilu se je odzval in tri leta deloval kot ravnatelj konservatorija v. New-Yorku. Toda ljubezen do domovine ga je pripravila do tega, da se je vrnil v Prago, kjer je ostal do svoje smrti do 1. maja 1904. ko je umrl kot ugleden in splošno priznan komponist, večkrat odlikovan od raznih držav, častni doktor univerze v Pragi in Cambridgeu ter član
mišljanja stopil na stran borcev za svobodo in ki je bil zato pri svojih nadrejenih suspendiran, a vendar ni popustil.
Tone Potokar je prispeval prevod bolgarske proze iz osvobodilne borbe «Konec lukaviške sovjetske republike».
Nadaljujejo se spomini tržaške pisateljice Marice Nadlišek Bartol.
Iz zapiskov so za nas najbolj zanimivi «Italijani v Jugoslaviji» in «Enakopravnost Italijanov v Jugoslaviji», ki je poročilo italijanskega delegata na V. kongresu KPJ in ki kažejo resnično enakopravnost italijanske manjšine ter potrjujejo demokratično stališče nove- Jugoslavije do drugih, narodov,
; M, .
češke akademije Zd umetnost in vedo.
Dvorak je kot komponist deloval v vseh strokah glasbenega ustvarjanja ter je komponiral opore, simfonije, komorna dela, oratorije in pesmi. Najmočnejša so njegova simfonična in komorna dela, dočim z oporami in vokalnimi kompozicijami ni dosegel tako velikega uspeha.
Dvorak je napisal devet simfonij, ki predstavljajo njegovo najboljše delo. Zlasti znana je simfonija Iz novega sveta, ki jo je ustvaril pod vtisi svojega bivanja v Ameriki. V njej so obdelani motivi indijan-
skih pesmi in sploh iz Amerike ter je zato polna barvitosti in ritmike. Kot komponist pa je Dvorak mahoma zaslovel po vsem svetu predvsem zaradi svojih Slovanskih plesov, ki so simfoniji Iz novega sveta podobni po pestri barvitosti in ritmiki ter se odlikujejo po melodiki. V njih so po svobodni fantaziji obdelani češki, slovaški in tudi južnoslovanski motivi, ki jih je najprej priredil za klavir, kasneje pa predelal za orkester. Nekako nadaljevanje Slovanskih plesov predstavljajo Slovanske rapsodije ki so enako komponirane na slovanskih glasbenih motivih. Med ostalimi simfoničnimi deli so znane Simfonične variacije, Suita, simfonične balade: Povodni mož, Zlato vreteno, Gozdni golob ter overture: Husitska, Življenje, Ljubezen, Karneval, Othello. Zelo lepi in polni poezije so Dvorakovi instrumentalni koncerti, klavirski, violončelski, a zlasti violinski.
Dvorak je napisal tudi veliko del komorne glasbe, od-tega samo kvartetov dvanajst. Med ostalimi violinskimi in klapirskimi ter komorni-
mi deli so zlasti znani klavirski trii. Fsa komorna dela so izredno lepxi ter px>lna ubranosti, tako da so na stalnem pprogramu koncertov po vsem svetu. V nasprotju s Slovanskimi plesi pa niso osnovana na nacionalni glasbi.
Razen orkestralnih in komornih del je Dvorak kompx>niral tudi opere, ki jih je uglasbil osem. Spočetka se je naslanjal na Wagner ja, kasneje na Mozarta, a se je v zadnjih delih že posluževal tudi modemih izraznih sredstev. Njegova opora je po vsem svetu znana Ru-salka, ostale Navihani kmet. Kralj in oglar, Dimitrij so manj pomembne.
Slednjič je Dvorak komponiral tudi pesmi, s katerimi je pričel svojo pot komponista. Večjega pomena kot pesmi pa so zborovska dela: Oratorij sv. Ljudmila, kantata Slabat mater, Requiem in Mrtvaški ženin
Vidimo torej, da je Dvorak bil sila plodovit in vsestranski skladatelj.
O
Izmed vseh slovanskih narodov so se Cehi kot najbolj zapodni Slovani najpyreje in najmočneje vključili v zapadno kulturo, kar je pospeševala zlasti večstoletna politična neodvisnost in vključenost v nemško državo. Tudi v glasbi, v kateri so Cehi že od nekdaj splošno priznani mojstri, niso zato do 19. stoletja ustvarili lastne, tipično češke glasbe, temveč, je bila njihova glasbena umetnost vključena v skupno srednje -evropsko glasbo ter ni v njen predstavljala nobene posebne skupine. Ko pa so se v Id.sioletju Cehi narodnostno pyrebu-dili in dvignili svojo narodno zavesi, je nastala tudi samostojna češka - glasba. In pri tem si je pioleg Smetane pridobil ravno največ zaslug Dvorak, ki ga imamo za očeta moderne češke glasbe. Dvorak je češko glasbo ustvaril in jo obenem napravil slavno po vsem svetu; kajti v Evropi, kjer je tedaj prevladovala nemška učena in že filozofska glasba, je. sveža Dvorakova glasba, zgrajena na osnovah zdrave, preproste ljudske melodije takoj prodrla in doživela splošno priznanje. Od Dvoraka dalje lahko šele govorimo o češki glasbi spričo česar je razumljivo, zakaj časti češko ljudstvo Dvoraka kot uteme Ijitelja češke glasbe, a obenem tudi kot velikega, svetovnoznanega komponista.
R,
Najznamenitejša sovjetska pisateljica zgodovinskih romanov Olga Forš, ki piše sedaj roman o deka-hristih (o uporu 1825 leta), je praznovala 75-letnico.
V Pragi je izšla knjiga Igra z ognjem, ki jo je napisala Marija Pujmanova in ki je nadaljevanje romana Ljudje na križišču. Ta roman obravnava veliko gospodarsko ! krizo v CSR in se konča z navalom Nemcev v Prago ter ustanovitvijo »protektorata«. V romanu nastopa tudi Georgi Dimitrov, junak na leipziškem procesu.
Francoski romanopisec Louis L; Sidaner, ki je do vojne urejeval Nouvelle réyue critique, je izdal roman Začetek konca, ki obravnava novo francosko stvarnost in je dosegel velik uspeh.
Predsednik Narodnega odbora francoskih pisateljev Louis-Martin Chaufier je napisal knjigo Človek in zver, mračno sliko mučenih in trpečih antifašistov v nacističnem taborišču Belsenu.
Bolgarija se je udeležila 24. mednarodne razstave Biennale v Benetkah z 21 slikami in tremi kipi.
Ob 60-letnici znamenitega bolgarskega komunističnega pisatelja Stojanova Ljudmila je izšel jubilejni zbornik z mnogimi članki o njem.
V Biconiji je bila prepovedana svetovno znana drama o svobodi »Viljem Tell«, ki jo je napisal pred poldrugim stoletjem Friedrich Schiller. Istočasno so prepovedali povojni umetniški film, ki smo ga videli tudi v Trstu, »Morilci so med nami«.
POJASNILO
K članku v naši redni rubriki »Galerija tržaških slovenskih slikarjev« Avgust Bucik v številki 132.
Slikar Bucik se je predstavil slovenski javnosti že leta 1909. na prvi slovenski umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani skupno z vodilnimi slovenskimi umetniki. Po prvi svetovni vojni je priredil samostojno razstavo tudi v Jakopičevem paviljonu leta 1923. v družbi z znanim slovenskim kiparjem Dolinarjem. Klerikalni tisk ga je ob tej priliki kar najostreje napadel s pretveznimi ka-toliško-moralističnimi razlogi. Tudi pozneje je še večkrat razstavil, vedno skoraj izključno portrete, navadno predno se je spet podajal v tujino, kjer jc dobil tudi mnoge laskave ocene o umetniški višini njegovih del. Razstavil je tudi v Španiji in Alžiru. Sicer pa Bucik nikdar ni težil, da se predstavlja javnosti.
Z. JELINČIČ


imm fflaissiigi
iJ-jstojno smo obhajali obletnice bazoviških mučenikov in počastili njihov spomin. Mislim pa, da je poleg oficielnih proslav in komemoracij vendar tudi na mestu, da se našim bazoviškim junakom približamo ludi nekoliko z intimnega, človeškega stališča ter da jih prikažemo ne samo v zgodovinskem junaškem svitu, ampak tudi kot može-mladeniče, ki so imeli svoje navadno, vsakdanje življenje, kakor vsi drugi. Na ta način nam bodo še blize nego so nam itak.
Osebno sem poznal samo Lojzeta Valenčiča in se torej lahko bavim samo ž njim. Gotovo pa .žive v Trstu mnogi prijatelji ostalih naših slavnih «Bazovcev» in mogoče se kdo izmeri njih od-. loči, da sledi mojemu primeru. Dobro bi bilo.
Lojze Valenčič je bil droben, bolj šibek mladenič, prikupnega, inteligentnega obraza, umerjen, skoraj počasen v kretn.ah, miren in preudaren v besedi, vedno resen. Dostopen je bil sicer veseli, okrogli besedi, a nikoli se m smejal na glas; okrog njegovih usten se je pokazal le kratek nasmeh, ki je imel nekaj otožno-trpkega, zrelega. Vedno je bil čedno in skrbno oblečen. Njegova izobrazba je bila nadpovprečna. Sodim, da se je nahajal med 30. in 35. letom svoje starost:; nimam pri roki nikakih uradnih podatkov ter pišem zgolj iz spomina. Lojze Valenčič ni bil ni-kak «desperado», kakor so svoječasno hoteli neki iovinistič-ni listi prikazati naše bazoviške junake in istrskega \ ladimirja Gortana, temveč je bil, lahko rečem, bogat ,ant. Imel je svoje lastno premoženje in je živel v urejenih razmerah. Zaposlen je bil pri svojem stricu Alojziju Urbančiču na Baču, bogatem pocestniku in lesnem trgovcu, kjer je zavzemal vodilno mesto. Marsikdo se bo spominjal, da so mu na procesu med drugim očitali, da je s svojim avtomobilom prevažal svoje tovari e-zarotnike in zarotniški material.
Mladi zarotniki — niso bili to samo naši štirje «Bazovci», ampak bilo jih je mnogo, mnogo več — so med drugim z grenko odločnostjo zažigali po slovenskih naseljih šolska poslopja, ker ta niso več služila omiki in prosveti ljudstva, temveč tujcu o njegove potujčevalne namene. Seveda je vsa naša javnost postala takoj pozorna na delovanje teh energičnih upornikov. Ker sem se posebej potrudil, sem kmalu zvedel, kdo so glavni akterji tega odločnega, ponosnega protesta. Nisem se mogel načuditi, ko sem slikal, da je Lojze Valenčič v prvih vrstah. Ali je mogoče? Ta mirni, resni mladi mož, ki je bil močno zaposlen s vsakdanjim delom in ki je imel več nego dovolj sredstev, da bi se v prostem času veselil življenja, kakor to dela večina mladih ljudi?! — Cim sem ga prihodnjič srečal, sem ga prijel:
— Dragi Valenčič, veste, da sem užaljen? Hud sem na vas.
— Zakaj?
— Kar nič ne skrivajte! l'era use. Tu kuhate veliko, mogočno zaroto, uprizarjate ulinkovite podvige in me nimate za vrednega, da bi napram metli vsaj besedico črhnili. Ali mislite, da iaz ne bi lahko kaj pomagal?
Ne bom pozabil njegovega pogleda. Zasan.an in žareč je bil obenem. Počasi, preudarno, kakor da bi tehtal vsako besedo, je odgovoril:
— Vi ste poročeni, imate družino. To ni za vas. To je za nas, fante, ki imamo samo eno obveznost, eno ljubezen. Igra je nevarna, vsi nosimo glave v 'cova (Dobesedno!).
Strmel sem vanj. Skoraj nisem mogel verjeli in zapopasti tega hladnega, odločnega in zavestnega junaštva. Brez sence bahavosti, brez vsake ajektacije, ki je mladim ljudem tolikokrat lastna, je izgovoril besedo o uglavi v košu», kakor da bi šlo pri tem, recimo, za partijo lesa iz žage njegovega strica.
$e večkrat sem ga pozneje hotel spraviti na ta predmet. To-aa vedno sem dobil isti, mirni oagovor:
— Saj sem rekel: To ni za vas. To je za nas, fante.
In odjeknili so streli v Bazovici. O procesu smo zvedeli samo to, kar so pisali (bolje: smeh, odnosno hoteli pisati) listi. Nismo mogli zraven, ker je bila stroga kontrola. In poleg tega bi prisotnost Slovenca med črno-srajčntm poslušalstvom bila utegnila povzročili samo nesmiselne žrtve. Zato sem bil vesel, ko sem ne-, a j dni po procesu slučajno srečal enega izmed branilcev, nam vedno naizlonjenega odvetnika dr. Zennara. Moje prvo vprašanje je bilo, kako so se držali nasi jantje. Odvetnik mi je odgovoril:
Samo ena beseda je . na mestu: Junaki (Eroi)!
Posebno je podčrtaval Bidov-čevo vzvišeno, vse prezirajočo hrabrost.
In Valenčič? — sem vprašal.
— Ta pa je bil fenomen (un fenomeno). Se danes mi ne gre v glavo. Pomislite: Sodba je padla ob 11. zvečer in odrejeno je bilo, da zapeljejo obsoj.nce ob 4. zjutraj v Bazovico na strelišče. Mi zagovorniki smo prebili neč seveda ob strani svojih zastopancev. Približno ob 2. po polnoči stopi k meni tdlenčič in me vpraša: «Odvetnik Zennaro, če se ne motim, zastopate vi vas Jučiče v tisti gozdni pravdi, ki jo ima ta vas z mojim stricem. Kako pa stoji ta pravda?» — Skoraj z ogorčenim začudenjem sem mu odgovoril: «Človek božji (Benedetto uomo)! V nekaj urah boste stali pred svojim Stvarnikom. Ali res nimate drugih skrbi in misli, kakor ravno to banalno pravdo?» — A Valenčič nato mirno: «Kaj se čudite! Moja pravda je odločena in me več ne zanima. Znal bom umreti. Pač pa me zanima pravda z Juršičani, ki še ni končana».
Ali nas ta nadnaravna mirnost ne spominja na klasično Sokratovo vedrost? Tak je bil naš Lojze I alenčič. Slava mu!
In tistim nezrelim, nepismenim pisarjem, ki tudi letos niso opustili prilike, da bi ne scusali v svojem šovinističnem tisku omalovaževati sveti spomin na naše bazoviške junake, samo tole v razmišljanje: Pol milijona Slovencev in Hrvatov nas je bilo pod Italijo. V dvajsetih letih fašizma je pet naših fantov neu-pognjenih pleč vrglo svojo glavo rimskemu črnosrajčnemu zatiralcu pod noge: Gortan, ' Bidovec, Miloš, Marušič, Valenčič.
Da ne govorim o na'ih junaki!, iz procesa, ki je bil leta 1941, in o desettisočih junakov, ki so padli v partizanski borbi!
/eh
Prav gotovo ga ni partizana, ki je bil na Primorskem, da ne bi poznal Brkinov. Številni žlebi, jarki in boršti so bili prav nalašč za nevidne bunkerje in zasede, ljudstvo pa je stoodstotno sodelovalo in se udeleževalo borbe. Brkini so se takoj odzvali klicu OF, ker so bili vedno zavedni. Razvila se je bila tudi proletarska zavest, ker so kmetje večinoma pol proletarci, vmes pa je mnogo delavcev, posebno zidarjev.
Nemci in fašisti so požigali brkinske vasi kar po vrsti. Pominje, Za-jelšje, Podbeže, Pregarje, Stuje, Tatre itd. Ob osvoboditvi so bile vasi kot okostnjaki, žalosten je bil pogled na dolge vasice, ki se raztezajo po brkinskih grebenih. Toda pridni brkinski zidarji so krepko prijeli za delo. Vse vasi bodo kmalu obnovljene; zidajo nove, lepše hiše in poslopja, tako da bo res prijetno delati in živeti. Sedaj pa so skoro kar čez noč zgradili zadružne domove, ki so v ponos delovnemu ljudstvu brkinskih vasi. tako na Pregarju, na Tatrah, v Slivju in Obrovu. Poleg tega pa delajo novo cesto Javorje-Harje, ki bo znatno skrajšala prejšnjo in bo bolj položna. Vasi, ki še pred kratkim čarom niso vedele kaj je elektrika, Bre-zovobrdo, Kalčice itd., pa imajo sedaj že elektriko v vasi. Tudi druge vasi že. delajo načrte za vodovode in elektrifikacijo, ki bodo znatno prispevali k preureditvi in dvigu kmetijstva in splošnega gospodarstva.
V Brkinih se bo predvsem razvijala živinoreja, sadjarstvo ter pridelovanj* krompirja, ržil iri ovsa. Brkini so sploh znani po svojem sadju, jabo.kah in s ivah (posebno pa po slivovcu) ter krompirju, katerega se mnogo pridela. Hrušiška mlekarna, ki je pošiljala v Trst brkinsko mleko, pa je vedno delala konkurenco vsem mlekarnam v Trstu in je bila zelo znana zaradi izvrstnega mleka. V jeseni pa so brkinske gobe in marelice polnile ne Samu tržaški, ampak tudi milanski in beneški trg. Brkini, ki so bili vedno zapuščeni, sedaj naglo korakajo k napredku in boljši bodočnosti v novi Jugoslaviji.
Svojčas ni maral nobeden biti Brkin. Posebno oni ob robu so se otresali tega naziva. Obrovci, Matarcl, o-ni iz Slivja ali tam od Sušice so pravili: «Mi nesmo Brkini, smo glih na kunfini». Toda pravega Brkinca si lahko spoznal, in ga še spoznaš po govorici. Ce reče šiša, čuhnja, čuha, ali če te vpraša: či s biu?, tedaj je Brkine do kosti. Pa se ne sramujejo več, vsak je sedaj ponosen, da je Iz Brkinov doma, ker so se Brkini dobro odrezali v borbi, in eden med prvimi partizani na Primorskem, Drago Maslo, ali po domače «Brčanov» je iz Brkinov, iz Ostrožnega brda.
Pred leti sta tod gospodovala podgrajski in premski grof, pri Materiji pa baron iz Odoline.
Njiv je bilo zelo malo, sadnega drevja skoraj nič. Pasle so se le grofove črede ovac, Brkine! pa so bili pasJrji in imeli dolge b.ke, zato pravijo, da so jim dali ime Brkini, ali — bolj pravilno — Brčini —.
Kot vsi pastirji so bili zelo pobožni in praznoverni. Pa so vse cu-prnije in cerimonije kar izginile, le kakšen starček na Tatrah ali Rjav-čah ti zna povedati, kako je bi'o in ti zaupa recept za žavbo proti ma-dronu ali nahodu, če se prepriča, da se ne norčuješ z njim. Nezaupljivi so postali ti stari in stare, ki so imele opravka še s coprnicami, ker ti mladi «frkolaci» nič več ne verjamejo. Tudi Pregarci so bili pobožni. Vas se je razvijala in je bilo treba misliti na cerkev in zvonik. To je bilo ravno pred 100 leti. Ker sami niso znali zidati, so povabili Kraševce, da bi jim razširili cerkev in napravili- tak zvonik,- kot- ga' ni v okolici,
jfefc, «o	nahitali 3tW
Kraški mojster zapusti Trst, se poda v Brkine, pride v vas pa hoče že zbežati. Nič ne bo, si misli, ko zagleda nizke slamnate hiše in malo ljudi v vasi. Ze hoče oditi, pa ga zagleda vaški starešina, ki takoj razume koliko je ura: Prime Kraševca za ramo, pa mu pokaže po poti: «Nisi videl prej? Kjer šo bobki, so ovce in cekini». Kraševec ni bil trde glave, v hipu je razumel položaj in se dogovoril z vaščani.
Kraševci so v kratkem sezidali Pre-garcem lep zvonik. Ko pa so pobrali orodje, so vaščani opazili, da so jih zidarji osleparili, zvonik je preozek. Preklinjali so jih in jim cupraii še dolgo časa, potem pa so sklenili, da je vendar boljše, če si sam napraviš. Poslali so mlajše ljudi v Trst in na Kras, da so se izučili za zidarje. Sedaj pa jih je toliko, da Jih najdeš povsod.
Ovčereje niso nikdar popolnoma zapustili, posebno nekatere družine imajo še "vedno staro tradicijo, da imajo ovčjo čredo, tako Rejčovi, ali Pri-rejci, Jirinovi, Patrovčovi in Kavčovi.
.■arife ini {aiUti UHujfU iofevilfrU
Blizu Pregarja so Huje. Ko bo dokončana nova cesta, se bodo dve vasi gotovo združile v eno. Sedaj imajo že skupen odbor in se dobro razumejo. Le Hujani so bolj pobožni kot Pregarci, čeprav je edina vas v Brkinih, ki nima svoje cerkvice in patrona. Se pred leti pa ni šlo prav na gladko. Niso se mogli trpeti. Hujani so zmerjali Pregarce: «Te bom s klinjo», češ da se Pregarci radi koljejo, Pregarci pa so jim peli:	«Didlj, didlj,
daj». Ko so Hujani to slišali, so kar pobesneli in še danes jim ni prav, če jim tako rečeš, čeprav sami ne vedo kaj naj ta psovka pomeni. Zato pravijo Hujanom tudi «didljovci». Pa se bojim več pisati, da me ne bi zakamenjali. Lahko bi se zgodilo kakor leta 1903, ko so se prijeli Hujani in Rjavčani in je en Rjavčan zgubil v bitki življenje. Pa so se le s kamenjem, kaj bi bilo, če se bi z noži? To pa je treba priznati, da se ne pustijo kar tako za norca, posebno Rjavčani.
To so poskusili tudi karabinerji leta 1924. Rjavski fantje so se pri kozarcu dobrega istrana, ki vsem Brkinom poleg slivovke zelo ugaja, pogovarjali in lepo peli po slovensko. To ni bilo po volji varuhom miru in so začeli razsajati. Hoteli so aretirati fante, pa so si spekli prste. Dva rjav-ska fanta sta kar pometla po tleh s štirimi karabinerji, jim pobrala karabinke in jih nesla iz Hrušice na Rjavce. Drugi dan je prišlo v vas po štiri puške več kamionov polnih ka-rabinerjev in fašistov. Nekaj enakega se je zgodilo leta 1929 za opasilo v Zajelšju. Financarje in fašiste, ki so nadlegovali punce tn zasledovali
I jih ti hoteli zavezati. Naklestili «črne», tako, da so komaj pribeZ
v	kasarno v Podgrad. Cele tri h1®56 ce so potem vsak dan in ponoči P^. hajali kamioni karabinerjev, -polovili ubežnike, ki so se skr>''a ^ po jarkih, žene in matere pa so J1 nosile hrano. Bil je že uvod, P0lj0 ( no kot po 13 letih. Tudi «mulN'^ in frkalaci nbo bili drugačni. Dot,r se spominjam še, kako je bilo, k° bil premeščen zadnji slovenski telj, ki je moral zbežati v
vi	jo. Vsi so ga v vasi imeli zelo*1*”, posebno pevci, šolska deca, ker Je dober pevovodja in učitelj.
“««V frđ. icUdj*.
domačina, ki je zbežal v Jugoslavijo in se vrnil za par dni domov, Stefana Zadnika s Pregarjev, so jih pregarski fantje kar pobrcali v jarke, ko so
i'
i - si*' la-jli. - t)il
Ko
vest,
dr«'
pd
je moral oditi, se je razži .
da star bila vsega kriva ^
domačina «čife» in «pinčič». N® ^
bi kdo organiziral, smo se vsa P
čad zbrali nedeljo popoldne in **
li s šibami, kamni in kolci
kvi, da fino ošuškamo krivce, j
. «Pinčič», mali mož i ček, ki s>':<?
pravili: «Pinčič, lončič, kontrah**^
veliče hlače, majhn fant,» se Je zrB ..
nil skozi zakristijo, da ga nismo oP
žili in je zbežal za dva tedna v
go vas. «Cifca» pa smo lovili v-se ^
vasi; hotel se je skriti, bežal ie (
krog vasi, kakor da bi dirkal, ves
ie bil raztrgal ob robidi in žic'. J{
za las nam Je utekel. Tako sip0 t
bili postavili za našega učitelja. {t.
(e» in «pinčič» pa sta se bila
spametovala. S «pinčičem» sva se
la skoraj sporazumela, ko sem 0
sel, tako, da mi je zaupal več
nij in urokov. On je bil specialist
točo odgnati. Vselej je pravil, PflS pj
no ko ni imel ficka v žepu, da 6?^
rad spil en kvartinček. «Dokler -
jaz živ, ste lahko zadovoljni in
skrbi ne bo toče». Skoda, da n' «
en je
K-ia poP3*
prt' KO*'
živ. Prav gotovo bi ga bili Prl z zrakoplovom v Nabrežino, padala debela kot jajca bi vse našim Kraševcem. Ni pa za člt, da se je ta presneti Brkin ščeval nad Kraševci zaradi z'01 in je iz onega sveta, kamor J' odganjal nevihte, poslal točo na - ^ Ko se je bližala nevihta, je ^^-c-in kražal s kosirjem v roki in ni mral: «Buh te nesi če na gore, 21' škude za blagu, ne za lide».
lasti poleti je imel vedno ^'jCp za pijače, ker so mu na skrival .^j. čevale pobožne ženske, ne da deli možje, ko pa ga je enkrat fest nabila, so se mu vsi smejali On mi je pravil tudi, kako je ^ opravka z duhovi pri stari lipi gabrsko cerkvico. O strahovih ie. je rajši pripovedoval otrokom, <*a ", V potem strašili in se bali zv^* hiše.
Pa pustimo ga pri miru. tfr te rajši, kako so Tatrci privleč dl vasi tisto veliko kamnito t» Stari «Tekec», kj ga ni več, n» povedal. Bilo Je tako. Tudi ria 0-trah so hoteli sezidati lep zv°n'(.|' f8 se ne bi Pregarci rogali. Tati so bili vedno ponosni in so se „(l3 da so nekaj več( kot drugi. ^ ^ ker so bolj na visokem, mor Kj so bližje Trsta ali zaradi Je podobno Tatram-gorovju. so Iskali kamenje, lepe ve*'k Zavohali so jih v žlebu pri ® ju. To je hudičev jarek, s Ka (rf4 prilezeš po vseh štirih. No, 1 (j v li žleba so vlekli veliko steno hrib proti Tatram. Cela vrsta ^ skih parov je vlekla navzgor-počasi, pa je vendar šlo. To peP krat ,kot da bi udarilo z
PHitrVl’
počijo verige, volovi se vse bi skoraj pomandralo. bistri Tatrci uganili,' da
^riva cuprnija. Pogledali so naokrog.
vrhu hriba Straže je prežala cu-Prnca. Dokler jo niso zapodili, ni šlo, ®0tem pa so volovi kar potegnili. Pa J8' bilo vseeno sreče. «Babnca se je ‘la skrila v neko hišo». Ko so škri-0 Pripeljali že do srede vasi, je kar Do^la na vozu in padla na tla. Te-je bil pri vozu Ivančič iz Ostro-^ce. ki je bil za rejca pri Tončovih. "*0ž,je bil ustavil voz in slovesno J^rel: «Kami je pala, tam nej ^apjavili so mizo in vsadili Sedaj se tu zbirajo zvečer sobotah pa moški
bO». lipo. fantje, in ženske na
časovne sestanke, da se skupno pogorijo o vseh domačih zadevah vasi. Tildi Karlo Brčanov 'je večkrat tu idei penoči s svojimi tovariši, še "govoril z domačini, tu napravil za napad na kolone fašistov, 1 niso vozili kamne za cerkev, am-"alc gorje jn strah. To ti je bila ®r»>», kQ so frčali ‘ brez peruti.
je bila cu-v zratk kot ptič-

Ko govorimo že o Tatrah, ne sme-0 iti kar mimo, ker imajo Tatrci Sre tradicije. Predvsem si je tre-a zapomniti, da so tatrska dekleta edn0 prve prinesle novo modo v Br-lne- Na tatrskem opasilu je bilo ^"jčas, ko se je še lahko šlo v Trst, . i- na modni razstavi. Rjavčenke, °zlovke, Pregarke, Hujanke in vsa rala brkinska dekleta, ki niso imela s ‘Kb časa za hodit v Trst po modo,
si ogledala nove obleke Tatrk, in 0 i® bila moda za ono leto.
Tatrci so imeli vedno stike s Tr-^"ni. Vozili so najprej «jevšove fa-pa drva in oglje, ki so se ga aužili paliti od Cičov.
Sedaj so si Tatrci sezidali lep za-užni dom. Prispevali so vsi in se "nleževali prostovoljnega dela, tako a so dobili okrajno zastavico. .
Pred 80 leti pa so zidali farož, ne-let prej so jim Koštavci sezidali "frkev za 1.800 goldinarjev. Na vso 0 so hoteli imeti v vasi duho
> ali kakor so mu pravili «mašov-
aika».
Ve.
Ko so vse pripravili so šli v P.o paramente in druge pripra-Hoteli so kupiti tudi kadilnico, j* niso znali vprašati po italijansko so od trgovine, do trgovine In ^"Sevali: «Jimaste tisto, ki se Bo-ftlmi?» ter mahali z rokami, kakor j^novnik pred moštranco. Po veli-trudu so dobili pravo trgovino Vihagosiavno prinesli domov «tistu, Se Boga fumi».
^Pobožne Tatrce je počastil sam škof ki jim je prišel osebno posve-
so ti bili še bolj ponosni Tatr-pogostili škofa, pa nl-■i roki. Brž so se zna-stekel na Prelože in janca. Tako je škof jedel eno blago. Tatrci pa niso še nes povrnili Preložcem ukrade-blaga.
pat
beli S' n! treba	da so sl<:r'
*e za cerkev, tudi za šolo so sc
la 0 Animali. Prav na Tatrah je bi-
brva šola v Brkinih že leta 1880. (,s, 1 vaščani so jo vzdrževali in p0. rb°Vali učitelja Brodnika, ki je eval tudi Kozjance,
kt)tatrci so bili rai11 vedno nekaj več l;0 <3rugit radi so sl skočili v lase s pasifbci ali Rjavčeni, posebno za o-Kpjv. °' Tatrci so zmerjali Kozjance s ji» I;avc>», da so piškavi in «repar-cP’ ba kuhajo samo repo. Ostrov-n Pa
so pravili «sajevcl», ker beva in jih vozili v Trst.
sbŠili
!Wua Prizanesli - SebP° jim
niso tudi Tatrcem. oponašajo govorico ali v cerkvi:
m®re
i? POj°
SiU štruklje v fičoličih», ali pa
«Tudi bejlu mlejku jin beu kruh»
Fa je bilo nevarno oponašati Tatrce. Nek tatrskj fant" je bil ha Ostfov-ci, vrne se domov in pove očetu kaj je slišal, kako oponašajo Tatrce. U-bogi fant jih je toliko dobil od očeta, da je kmalu vse pozabil kar je slišal. ■
Pod Tatrami so Kozjane, mala vasica, ki se dviga na griču sredi sadnega drevja in trt. Tu je zemlja zelo rodovitna, kmetje so marljivi kakor na Ostrožnem ali janeževem brdu, kjer pravijo, da je za vsakega kmečkega fanta «deveta gimnazija». Ce tam namreč vzdrži, potem Je napravil maturo za delo na kmetiji. Toda ne za strokovno izobrazbo, pač pa za vztrajnost in trpežnost pri delu. Pravijo da na Kozjanah in na vseh Brdih kmetje poleti sploh ne spijo, ali pa da se vležejo le na voz «na loj-trnce», da ne zaspijo preveč. Kozjanci dobijo vsako leto lepe denarce za posebne hruške, ki jih ima o samo oni. Zahvaliti se morejo kmetU-samo-uku Vatovcu iz Padeža, ki je živel pred 70 leti. Pravili so mu «Slovenec», ker se je zeio zanimal za slovenščino in je bil vpisan v Slovensko matico že leta 1870. Kar je bilo za te kraje brez šol in cest že nekaj.
Pod Kozjanami jo Padež. Ce se ti

zdrkne s kozjanske ceste, zares padeš naravnost v Padež. Tu je bilo svojčas svojevrstno skrivališče za brkinske m čičke 'ihotapce. Sem se ni smel prikazati «zelenec» ali financar, ker bi sicer zgubil glavo.
bili. Trikrat morate mirno pobrati PO tleh smeti, in zelo naglo nesti vse domov, zažgati in podkaditi. Le to vas bo ozdravilo. Ne pomaga noben zdravnik». Ko imate urok ali vas boli glava, pa vam bo ženska, ki to zna, vrgla v mrzlo vodo tri žerjavice, ali goreče oglje, nad vodo boste držali glavo, ki vam jo bo oprala, potem pa vrgla vodo proč.
Cuprance pa se premaga, če se kuha vodo v loncu, dokler poči. Zadnja je bila pred 10 leti na Rjavčah. Tako je bi'a hiida, da je celo po dnevi tlsčiia ljudi, nazadnje trpinčila Toneta Sklav, sovega s Tatr. Pa so skuhali vodo in jo prisilili, da je prišla prosit o-proščenja. Da, da, voda in noč imata svojo moč. Toda voda ne. premaga, če se nažieš štrukljev, tako kot Jože Brusov na Pregarju, ki se jih je za epasilo tako nabasal, da ni mogel niti več dihati in se je valjal po podu, kakor da bi ga pošast lomila ali modron. Tudi koromač ni rabil, dokler ni Jože debele štruklje prebavil. Štruklje pa znajo napraviti, da boste znali, najbolj Rjavčeni. Štrukelj je tak, da ga držijo z obema rokama, režejo s kosirjem in jedo od nedelje zjutraj do ponedeljka popoldne. Kdor jih ne pozna bi mislil, da sa atomske bombe.
Zato, če poželite štruklje, kar na Rjavce.
Za slovo pa vam bom povedal kako zvonijo zvonovi tam v Brkinih. Ce ne boste vedeli, v kateri vasi ste, le počakajte, da začnejo zvoniti, po boste kmalu spoznali. To velja posebno za ponoči ,da se človek ne zmoti i:> ne stopi na mrakovo stopinjo. To je zelo nevarno in je ni pomoči.
Padeža, kakor tudi Smagurja, Zle, ba, Paliska in Gržona se dobro spominja tudi vsak partizan, ki je tod hodil. Tu so bile bolnice, bunkerji, prehodi, zborovanja in mitingi, ko so vse okrog pokale sovražnikove krogle. Nad Padežem se visoko dvigajo Rtviže. Ce pa si v Padežu, te bodo pregovorili, da se ne plaziš po strmini in robidi. «Hodi više, hodi niže. Bog te vari na Rtviže». Skoraj da imajo prav. Pa vendar če prideš na Rtviže, ti ni žal. Od tu je krasen razgled vse naokrog od Snežnika do Trsta in dalje. Reška dolina se ti zdi, kakor kotlina brez izhoda.
Predno zapustimo Brkine, si moramo zapisati nekaj receptov, ki smo jih dobili na Tatrah. Mahne Janez, 80 let, ki nam je marsikaj povedal, se smeje ženi in nevesti, ki nam odkrivata tajnosti raznih žavb.
Imate madron? Ali veste sploh kaj je ta nevarna bolezen? Vas boli vse od popka doli, zbada na vse strani, vas zvija kot kačo, če vam ne skuhajo takoj koromač, vas gotovo mo* dron pregrizne in vas angelčki ali pošast pobere. To je gotovo. Gorje če ne bi bilo koromača. Zdaj seveda ni tako pogosto slišati o modronu, ker ljudje ne verjamejo, ampak koromač je koromač. Zdaj rajši režejo ljudi in pravijo, da ima slepiča. To so neumnosti. Kako bi imel človek v želodcu slepiča? Ga bi moral živega požreti. ' Modron je to, modron! Tako modrujeta obe ženski. Meni se pa zdi, kakor da me prijemlje «modron». Na srečo trna mož kapljico že-gi ane vode ali slivovke, ki tudi prežene vse bolezni — seveda če si še zdrav!
Le skuhajte žavbo iz olja, voska in loja, če imate po telesu, na koži ali pod kožo ulesa, ki vam nadlegujejo.
«Bos hoditi je nevarno. Lahko se dobi nahod, če se hodi po kamenju, ki ga je nanesla voda, ali po travi. Ko vas zbode, imate že nahod. Takoj morate nazaj, kamor ste ga do-
da vas ,bi rešila. Celo noč vas bi lovil mrak okoli, po jarkih in robidah in kaminih. Jahali bi kozle in črne prašiče, zjutraj pa bi se zbudili vsi pobiti in umazani v kakšnem obcestnem jarku. To se zgodi posebno če se prevečkrat pogleda kozarcu na dno.
Pregarski zvonovi tako zvonijo: «Tukaj so tavženti, tukaj so... itd.,
v Podbežah: «Pusti kotu, strži potino, pusti... itd.,
v Zajelšju:	«Stari Miha je klinjo
ukrou... itd.,
« Račicah: «Udri Biljeta, pusti Carota... itd.,
v Tominjah: «Sv. Frjan se je obe-siv... itd..
na Tatrah: «Je šou, je umrop, je pršu nazaj, je.. itd.,
na Topolcu: «Ne razbijaj škatle,...
v Hrpeljah: «Pet cimbar z'an soud...»
Za ognjiščem sedi stara tnamica. Ze dolgo ni dobila pisma od svojih iz Amerike. Pa se ji war nasmejijo nagubana lica. «Pismo bom dobila, ogenj je zašumel».
Ce se pa mačka umiva, prihajajo gostje, kadar se liže, pa burja.
Na Pregarju pa je še svojevrsten možiček. Invalid je še iz prve svetovne vojne in slep na eno oko.
Med vsemi gobarji, ki jih je v Brkinih vse polno, je on in njegova družina najboljša. On voha gobe še predno zrastejo. Pravi, da mu vonja po gobah. Tedzj se pripravi in gre po svojih «puntih», za katere zna le on in prvi prinese gobe. Pa nabere tudi take, ki niso še sploh pokukale na svetlo, velike kot en nohet. In je slep na eno oko.
Ce nočete verjeti, kar sem vam napisal, se pa podajte v Brkine. Brkini vas bodo lepo postregli, ie če jim ne boste povedali vsega, kar ste tu čitali.

Berite sed vrsticami
TRAMVAJSKE TARIFE SE BODO ZVIŠALE. «Giornale di Trieste» z dne 28 avgusta poroča, da bodo tarife na tržaškem tramvaju v najkrajšem času zvišane. V zadevnem čianku sicer povdarjajo, da je treba iskati razloge za to v neugodnem gospodarskem po. ložaju tramvajskega podjetja, toda uvodoma pribija:
«Razlogi so pred vsem, da je treba iti paralelno z drugimi italijanskimi rrfesti. kjer se je ustalila temeljna cena vožnje na tramvaju z zneskom 15 lir».
MED VRSTAMI: Za enkrat hodi Trst paralelno z italijanskimi mesti. Nujno potrebno pa je, da se položaj menja in Trst priključi k Italiji, da bo šei lahko z italijanskimi po eni in isti črti in ne več paralelno-navzdol.
* * $
PRIPRAVE ZA VOLITVE. Listi poročajo iz Richmonda (ZD): Kandidat za senatorske volitve v državi Virginia. Carwille, se je udeležil neke verske manifestacije, prirejene od katoliških udruženj, ter se je vsedel v oddelek, ki je bil določen za črnce. Bil je aretiran in stavljen pod obtožbo, da je kršil zakon o oddelitvi črncev, ki je v veljavi v Virginiji.
MED VRSTAMI: Aretacija kandi. data Carwiila in zakon, na podlagi katerega se je ta aretacija izvršila, kažeta na svetovno znano demokratično ljubezen in plemensko strpnost ameriških belcev napram črncem. Med vrstami pa lahko tudi beremo, kakšen velik smisel za reklamo imajo Američani. Carvviiiova aretacija ne bo dolgo trajala, če pride do razprave, mu bo samo v reklamo in glasovi vseh črncev so mu zagotovljeni. In občudovanja vreden je čut praktičnosti Američanov. Ko gre za uspeh v praktičnm življenju, Američan zna pozabiti tudj na svojo globoko ukoreninjeno plemensko nestrpnost. Kolosalno!
* m *
EINAUDIJEVE POČITNICE. Vse italijansko in deloma tudi inozemsko časopisje poroča sledečo vest: Ko se je bližalo poletje, je bilo treba skrbeti za to, da predsednik italijanske republike dobi primerno bivališče za oddih. Vlada je skenila, da v ta namen popravi in pripravi starodavno kraljevsko palačo v Capraroli. Predložili so zadevni načrt Einaudi . ju, toda on je v svoji skromnosti odločil, da mu bo dovolj lovska hiša, ki je privesek palače. In še tu je priporočal, naj se kolikor mogoče štedi s stroški in opusti vsak luksus Državni inženirji in stavbeniki so imenitno upoštevali to predsednikovo željo. Ko je bila namreč lovska hiša gotova in se je imel predsednik Einaudi vseliti, se je izkazalo, da je hiša ostala brez stranišč-Einaudi je šel vsled tega na oddih v Aglie v Piemontu k svojemu prijatelju, poslancu Farinetu, ki
je pri svoji hiši nekoliko manj štedil nego državni inženirji
MED VRSTAMI: Skoda, da Ghandi -ja ni več med živimi. Italijanska vlada bi ga lahko povabila v goste in mu prepustila lovsko hišo v Capraroli, ki je zdaj prirejena kakor nalašč za ljudi, ki se radi postijo. Sicer pa je v Italiji gotovo marsikte-ri državni uradnik, ki bi šel lahko fetovat v Caprarolo brez nevarnosti, da bi mu bilo treba zatekati se-pod grm.
* *
EKSPEDICIJA V. RIM. Po listih «Giornale di Trieste», «Lunedi» in drugih posnemamo: V ponedeljek, dne 13. t. m. bo šlo v Rim večje odposlanstvo vseh mogočih italijanskih nacionalističnih organizacij, da spet enkrat zaprosi za priključitev Trsta in Istre k Italiji ter to priključitev požuri. Zastopane bodo politične, gospodarske, socijalne, verske, prosvetne, dobrodelne, bojevniške in družabne organizacije, peljale se bodo v sedmih vagonih II. razreda, vzele bodo š seboj društvene zastave in znamenja (la-bau e bandiere). Sprejete bodo od glavarje države, predsednika vlade^ rin skega župana in diugih osebnosti ter - kot najvišja čast - najbrže tudi od papeža. Listi povdarjajo, da bb to odposlanstvo zastopalo «celokupnd tržaško in istrsko ljudstvo» (tutto ii popolo).
MED VRSTAMI: Priporočati bi bilo, da odposlanci vzamejo osebne izkaznice s seboj, da bodo v Rimu lahko dokazali svojo pristnost In istovetnost. So namreč v Rimu nekoliko skeptični, po tistih famoznih 195.439 podpisiti in previdni. — Pač pa bi lahko doma pustili razne «labare in bandiere»; to prekleto diši po navadah iz polpretekle dobe fašističnega spom na. Tudi takrat so zastave igrale veliko vlogo, seveda z razliko, da so se tedaj imenovale «gagliardetti». Ali so se gotovi možgani res že tako skisali, da ne morejo iznajti kaj novega? Istro in Trst bodo zahtevali ti odposlanci. Nekoč so zveneli klici: «Fiume o mor. te!» in «Dalmazia o morte!» Zdaj smo bolj ponižni, gospodje šovinisti! Se malo napora bo treba pa bo šlo. Začasno je vaše grozdje še vedno prekislo. — In k papežu bomo šli tudi, gospodje? Seveda! Bartali je srečno odpravljen z avdijenco. Drugega dela in skrbi itak ni po svetu. Treba je spet enkrat malo podpihati strasti, treba je spraviti spet nekaj življenja v ta dolgočasni svet, ki je tako obupno miren. Na primer: v Palestini, v Grčiji na Kitajskem, v Berlinu itd. — Torej «celokupno ljudstvo» bo zastopalo to odposlanstvo. Na, na, le počasi! Med tem vašim «ljudstvom» je spet premnogo nepristnega, kakor pri tistih slavnih podpisih. — Se marsikaj stoji tu med vrstami. N. pr.: Kdo vse plačuje? Pa pustimo to! No, srečno pot!
glObus
/
Pariška podzemna
železnica in vročina
Pariške domove segrevajo z vročino. ki se nabira v predorih podzemnih železnic. Na misel, kako uporabljati topel zrak iz podzemne železnica — seveda potem, ko so mu odstranili vlago in ga pčistili — je prišel nek delavec in njegov načrt so takoj uresničili na po staji Haller. Zrak v predorih podzemne železnice je tako vroč, da z njim iahko segrevajo vodo. ki jo napeljejo do stanovanj. Istočasno pa se iznajditelj trudi, da bi poskrbel za boljše zračenje metro-jev, kjer je če to ozračje neznosno.
Domišljavi gospod Peron
Sicer ni res, da bi se Argentinija hotela preimenovati v P er oni jo, toda res je. da se bo argentinska proga v Cadizu imenovala «Puerto Peron»
Glavno postajo v Buenos-Airesu bodo prekrstili iz P.etiro v «Prezi-
dent Peron», Drugo argentinsko največje mesto Rosari jo se je odtočilo zgraditi dve novi predmestji, ki se bosta imenovali «Peronija» in «Evija», da bo tudi prezidentova soproga prišld na svoj račun.
Oh, ti otroci !
•V . Amsterdamu je nek slikar sliT kal na ulici pravljične kotičke starega dela mesta. Ker so ga otroci s svojim vpitjem motili pri delu; je k platnu postavil tablico z napisom: «Na otroke je treba paziti». Toda napis ni imel uspeha, celo obratno, otroci so se začeli zbirati prav ob slikarju. Tedaj je slikar prišel na dobro misel. Prvotni napis je zamenjal z novim, ki se je glasil: «Vabim gospode paglavce, da bi nadzirali moje delo». Od tega trenutka dalje se pri slikarju ni ustavil niti en otrok.
Nova pijača ljubezni
Statistika porok, razporok in rojstev kaže, da so Amorjevi darovi najboljši tam. kjer se izpije naj. več piva. Tako je v pokrajini Al-zaciji-Lorer.i, kjer varijo najboljše
Popravek
Ped članek, O makedonski kulturi, stari in vovi v zadnji številki je pome- j francosko pivo, skoraj SO več P°* to amizpadlo ime avtorja: J. Petre, ro/c, kot v krajih, kjer je več vina Vseučiliški profesor.	* j* kot piva.
Stran naših kmetovalcev
KLETI ZA KROMPIR
Pozne vrste krompirja dozorevajo in kmalu bo treba misliti na izkopavanje. S tem v zvezi pa je nujno potrebno, da si po svojih močeh tudi uredimo kleti za shranjevanje krompirja v toliko, da bodo vsaj delno ustrezale dobri krompirjevi shrambi. Kakšnega pomena je dobra in kako usodna utegne postati slaba krompirjeva klet, to smo se že lahko dostikrat prepričali v hudih zimah, ko je krompir v vseh slabih shrambah zmrznil, in ko so samo nekatere dobre krompirjeve kleti očuvale dovoljnim množinam semenskega krompirja kaiilno sposobnost.
Ne smemo misliti, ko spravljamo krompir: »Eh, saj ne bo hude zime letos!« Mogoče bo pa vendarle! Torej vsakdo je dolžan da svojo krompirjevo klet tako priredi, da bo pridelek v najhujšem mrazu varen pred zmrznjenjem. In ne
samo to; klet za shrambo krompirja mora biti tako prirejena, da o-stane v njej krompir zdrav, da ne gnije, da prehitro in nepravilno ne začne kaliti in da je mogoče posamezne vrste medsebojno ločiti.
Najvažnejše je - zakaj krompir zmrzuje ?
Da večina naših kleti do sedaj tem zahtevam ne ustreza, vemo iz izkušenj preteklih hudih zim. Za pet pa je jasno, da ne moremo vseh naših kleti za krompir podreti — s hišo vred — ter zgraditi nove, zato je treba rešiti vprašanje, kako naše že obstoječe kleti v dovoljni meri zavarujemo pred mrazom.
Preden začnemo klet v tem oziru izboljševati, moramo ugotoviti vzrok, zakaj krompir v njej zmrzuje. Vzroki so lahko bodisi pre-
O živinoreji in kmeékih zadrugah v koprščini
Ena izmed važmh novih nalog icmetijpkih zadrug nižjega tipa ali kmetijskih nabavno-prodajnih zadrug je skrb za razvoj živinoreje.
Živinoreja je pri nas na splošno slabo razvita. Kmet redi živino samo v toliko, v kolikor mu je neob-hodno potrebna v zvezi z poljedelstvom bodisi za vprego ali za gnoj.
V	veliko primerov mu mleko ni glaven in važen vir dohodkov. Slabo razvita živinoreja je kriva, da mlekarstvo ni dobro razvito.
Ce vprašamo kmetovalca v Koprščini, zakaj je živinoreja tako slabo razvita, bomo dobili odgovor, da zato, kèr niso dani pogoji za živinorejo. Res je. da pod danimi slabimi gospodarskimi pogoji glede na neracionalno polje' delstvo ni pogojev za dvig živinoreje na stopnjo, kot jo opažamo v krajih intenzivnega poljedelstva.
V	Koprščini ni niti pogojev za ži vinorejo v planinskih krajih, če prav ima pokrajina nižji planinski videz.
Živinoreja v Koprščini se ne bo mogla usmeriti k razvoju živinoreje planinskega tipa, marveč tipa živinoreje z intenzivnim poljedelstvom.
Kot pretežno vinorodni kraj in kraj zgodnjih pridelkov sadja in zelenjave more pridelovati zeleno krmo v večjem obsegu, ki zna biti izdatna pri vlažnih jesenskih mesecih.
Z zboljšanjem kmetijstva, ki bo načrtno izvedeno in pri katerem bodo igrale kmetijske zadruge važno vlogo, se bo sporedno s tem izboljšala tudi živinoreja.
Tudi živinoreja se bo izboljševala načrtno in ravno od kmetijskih zadrug bo odvisen uspeh hitrega in temeljitega izboljšanja.
Kmetovalec kot posameznik ne bo sam kos tej veliki nalogi zaradi nizkega gospodarskega stanja in slabega obzorja. So seveda, boljši kmetje, ki bodo tudi sami, v kolikor že niso, izvršili to nalogo, ali za nas so važni eni kmetovalci, ki se ne moreio temeljito posvetiti tej nalogi iz zgoraj navedenih vzrokov.
Kmetijska zadruga kot najmočnejša gospodarska edinica na vasi, ki ie obenem last celokupnega vaškega prebivalstva, bo to nalogo morala izvršiti v splošno korist.
Vprašanje je, kako in kdaj ho zadruga to izvršila?
Glede na to, da je to vprašanje obsežno in je njegova rešitev dolgotrajna, se bo to izvršilo postopoma, Najprej bodo morale kmetijske zadruge nuditi svojim živinorejcem isto zaščito za živino kot jo nudijo zavarovalnice goveje živine svojim članom v tržaški okolici, To mora biti začetna točka.
Temu mora slediti postopno izboljšanje vseh pogojev za razvoj živinoreje, t. j. izboljšanje pašnikov in travnikov, povečano pridelovanje močnih krmil in zboliša-nje hlevov. Iz sedanjih nizkih, pol-razdrtih in nezdravih brlogov je potrebno igraditi lepe, svelte in zračne hleve, kjer le mogoče skup-
no, s čimer bi tudi veliko prihra nili na času, krmi in stelji, a obe nem bi se bolje izkoristili odpadki in gnojnice, ki gre večidel danes v popolno izgubo, kar ni v korist gospodarstva, a še manj zdravja kmetijskega prebivalstva na vasi.
Kmet živinorejec bo moral videti v kmetijski zadrugi činitelja, ki re3 skrbi za njegovo blaginjo, in ne činitelja, ki je samo prevzel vlogo vaškega trgovca, na katerega znese sedaj laže svojo težo, tudi za stvar, ki jih zadruga ni izvršila.
Dolžnost zadruge je, da združi na vasi vse činitelje, ki so voljni sodelovati za gospodarski napredek domačega kraia, da jih usmeri na pot sodobnega razvoja poljedelstva in živinoreje in da pusti na strani vse ono, kar je konservativno in nezaupna Ko bo zadruga pokazala svoje uspehe, bodo tudi »zaostali ptiči« prišli in bodo sodelovali pri preobrazbi naše vasi in njenega življenja.
*i :	C. S-
tenke ali iz nepravega gradiva zgrajene stene, bodisi pomanjkljivo izdelana ali nameščena okna in vrata, ali pa nezadostna, oziroma nepravilna kletna oprema.
Najbolj varne pred mrazom so kleti, katerih stene so docela v tleh. Čimbolj pa se dvigajo kletne stene iz tal. tem večja je nevarnost zmrzovanja, posebno še, če so stene kleti iz morda komaj pol metra debelega kamenitega zidu ali celo iz betona.
V takih primerih je brezpogojno potrebno, da kletne stene zavarujemo ali izoliramo proti mrazu. To izpeljemo lahko na različne načine. Najenostavnejši od teh je, ako debelino stene povečamo. V .a namen pridamo ob notranji
strani kletnih sten iz votle zidne opeke še eno zidno plast ali oblogo. Kako debelo plast ali oblogo moramo prizidati, to je, kakšno (navadno votlo zidno ali samo tanko posebno izolirano) opeko moramo uporabiti, zavisi od debeline prvotne stene. Namesto, da bi klet izolirali pred mrazom z opečno zidno oblogo, lahko obložimo stene ' no debelimi «izolitnimi
ploščam i«.
Oprema kleti
Krompir lahko zmrzuje v kleti tudi ob dovolj močnih in pred i-a.i stenah ako na primer okna manjkajo ali so brez šip, ali pa da se ne dajo docela zapreti. Vsekakor morajo imeti kleti za krompir dvojne oknice, od teh naj bodo notranje snemljive, to pa zato, per jih potrebujemo samo pozimi.
Tudi vrata v kleti za krompir morajo biti dvojna, ako je vhod neposredno iz prostega. Se bolje je v takem primeru, da prizidamo zunaj ali vzidamo znotraj malo predklet, ki brani, da se zrak v kleti ob vratih ne ohlaja preveč, še posebno, kadar ob mrzlem vre-
- •> r>»-i baiamo y klet. Da morajo biti kletna vrata dovolj močna, to je dovolj debela, in da se morajo dati tesno zapirati, ni potreba posebej poudarjati.
Omenil sem, da lahko krompir V kleti zmrzuie tudi zaradi nezadostne ali nepravilne kletne o-preme, največkrat pa, ker kletne opreme sploh ni. Jasno je, da mora zmrzniti krompir, ki se v hu-
dem mrazu dotika mrzlih sten in betonskih tal. O pravilni kletni o-premi bomo govorili nekoliko pozneje, za sedaj si zapomnimo samo, da je pravilna oprema o krompirjevi kleti važna tako, kot obramba pred zmrznjenjem krompirja.
Klet za krompir ne sme biti niti pretopla. Kot v premrzli kleti krompir lahko zmrzne, tako začne v pretopli prehitro gniti oz odganjati. Toplina zraka v krompirjevi kleti ne sme nikdar znašati nad 8» C, kakor ne sme nikdar pasti izpod Zn C; pravilna toplina za krompirjevo klet je. 4 do 6« C.
Klet ne sme biti vlažna
Za shranjevanje krompirja so torej neuporabni kletni prostori, ki mejijo ali ki celo služijo kot pralnice itd. Vse kar sem navedel kot značilno zavarovanje kleti pred zmrzovanjem, služi istočasno tudi kot zavarovanje kleti pred visoko toplino Razen tega je mogoče toplino zraka v kleti za krompir izdatno uravnavati tudi z zračenjem ob primernem času, namreč takrat, ko je toplina zunanjega zraka najbližje zahtevani toplini krompirjeve kleti.
Klet za krompir ne sme biti vlažna, ker povzroča vlaga gnitje krompirja. V obrambo proti vlagi je treba stene in betonska tla izolirati, najbolje tako, da stene in tlak namažamo s primernim vla-goizolirnim sredstvom, kakršnih je več na razpolago. Tudi primerno zračenje zmanjšuje vlažnost kleti.
Klet za krompir mora biti primerno svetla, to se pravi, toliko .da onemogoča krompirju, da bi začel prekmalu kaliti in da, kadar začne kaliti, ne dela dolgih, belih, marveč kratke, močne, rdečkaste ali zelene kali. Nada j o mora biti klet toliko svetla, da je mogoče ob zaprtih vratih krompir prebirati in pri tem razločevati različnobar-ven krompir posameznih vrst. Ker pa presvetla klet z neposredno sončno svetlobo zopet ni dobra, smemo, če so okna velika, na južni strani- y takih primerih šipe namazati z apnom.
Vsaj IB em od tal
Klet za krompir mora biti snažna. To pomeni: stene morajo biti gladko ometane in vsako jesen pred spravljanjem pridelka sveže pobeljene; tlak mora biti betonski ali iz opeke. V kleti za krompir ne sme biti shranjena vsa mogoča in nemogoča šara itd.
KMETOVALEC V SEPTEMBRU
Poljedelstvo
V	tem mesecu začnemo kopati krompir. Izkopanega pusti nekaj dni na skednju, ga preberi in loči semenskega od jedilnega. Kako boš pripravil shrambo za krompir, pa prečitaj članek tu poleg.
Na koruzi opažamo kot pest velike bule (ali pa še večje), ki so sprva rumenkasto-bele in trde, potem pa se spremeni njih notranjost v temnorjav prah (snetljaj). Rjavi prah ni nič drugega kot ogromna množina trosov, ki predstavljajo kal za novo snet. Kdor pušča te bule na koruzi, pospešuje širjenje sneti in si s tem zmanjšuje pridelek. Ponekod jih trgajo in po-mečejo na tla. S tem niso nič na boljšem, ker se trosi sneti neovirano šilijo.
Pravilno je, da vsako od sneti napadeno koruzo izrijemo in zažgemo. S tem se popolnoma ali vsaj v veliki meri zavarujemo proti širjenju sneti. Komur pa se zdi škoda uničiti rastlino in z njo vred tudi klas, naj sneti ne razmetuje po njivi, ampak naj jo sežge.
Mnogokrat predčasno trkamo listje krmske pese, kar je v veliko škodo razvoju in rašči pese.
V	tem mesecu pričenjamo s pripravljanjem zemlje za jesensko setev. Ne pozabimo, da je globoko izorana in dobro pripravljena njiva prvi predpogoj za uspešno ra-ščo posevkov. Posej le zdravo, čisto, pravo, kaljivo, debelo, težko, polno in zrelo zrnje ker le od takega smeš pričakovati dober pridelek.
po in korenje. Plevel moramo večkrat odstraniti iz zemlje, ako hočemo imeti dober pridelek. Kjer je zelje napadeno po gosenicah kapusovega belina, uničuj gosenice!
Živinoreja
V krajih, kjer je živina na paši
pokošeni otavi.
V septembru začnemo z jesenskim gnojenjem travnikov, kajti na žalost so vsi naši travniki popolnoma izčrpani. Tudi na brana-nje ne smemo pozabiti.
Sadjarstvo
Jablane in hruške so letos bolj
(na planinah), počistimo in razku- malo obrodue. Drevja ne bo tre-
žimo hleve, preden se živina vrne vanje. Kjer je treba kaj popraviti, najlaže naredimo sedaj. Če bomo začeli krmiti živino s suho krmo, pazimo, da bomo prešli od zelenega kmrljenja (paše) na suho polagoma in ne prehitro. Nagli prehodi od zelene krme na suho in obratno vplivajo zelo škodljivo na prebavo in povzročajo lahko razne bolezni. Oskrbuj in krmi primerno močno breje krave in svinje, da se izogneš zvrženju. Ne pokla-daj jim pokvarjene in težko prebavljive krme. Krmi živini z vso previdnostjo s takšno hrano, ki ne parzročn napenjanja.
Tudi prašiči so dobivali do sedaj večinoma le zelenjavo. V septembru začnemo zmanjševati množino zelene krme in dajati prašičem vedno več močnih krmil. Krmi dobro tudi kokoši ob času menjave perja, ki je v tem času in traja navadno 6 do S tednov. Naše gospodinje naj dobro prečitajo članek »kokoši pred golitvijo«, ki smo ga objavili na strani naših kmetovalcev 13. avgusta t. I.
Travnišfvo
Ponekod še kosijo otavo. Kjer ni pašnikov, je bila živina celo po-, letje v hlevu- Pustimo jo na pašo Okopavajmo in plejmo zelje, re-j vsaj sedaj, in sicer na travnike po
ba podpirati. V kolikor pa so jablane, hruške in češplje polne, trgajmo le zrelo in pobirajmo odpadlo sadje! Poberimo vse: kar je dobrega odberimo za prodajo, napol gnila jabolka pa otrebimo in skuhajmo prašičem, drugo pa vrzimo na gnoj. Pod drevjem naj piškavo in gnilo sadje nikdar ne ostaja.
Vinogradništvo
Najboljše trte, od katerih bomo pravočasno vzeli cepiče moramo zaznamovati, dokler je še grozdje na njih. Ravnotako si zaznamujemo one trte, katere bomo precepili. Počakajmo s trgatvijo, dokler ni grozdje popolnoma dozorelo! Po trgatvi moremo ugotoviti s sladkobnim merilcem, kolikor sladkorja ima mošt. Ako pomnožimo odstotke sladkorja z 0.6 dobimo odstotek alkohola, ki ga bo imelo vino, ko bo sladkor prevrel.
Kletarstvo
Pomni, da se bliža trgatev! Zato mora biti v kleti vse pripravljeno. Iz nie moramo odstraniti vsa staro šaro, krompir, peso, repo itd. Vinska posoda mora biti snažna in zdrava. Od čepov se ne sme cediti vino, ki se na zraku
Končno mora biti klet za shranjevanje krompirja primerno o-premljena. Vodilo pri urejevanju te opreme naj nam bo zavest, da ostane krompir v shrambi zdrav samo, ako je k vsem gomoljem o-mogočen prost dostop svežemu zraku in slabemu zraku prost od* hod. Z drugo besedo:	omogočeno
mora biti kroženje zraka okrog in skozi krompirjeve kupe.
To kroženje zraka omogočimo, ako krompirja ne nasipljemo neposredno na tla, marveč na oder ali pograd, katerega dno naj bo vsaj 15 cm dvignjeno od tal in napravljeno iz močnih letev ali ozkih desk, med katerimi naj bodo približno 3 cm široke razpoke. Ena’ ko se ne sme krompir dotikati stene, marveč moramo postaviti ob steni pokonci približno 12 cm močne stebre, na katere pribijemo počez letve z enako širokimi presled’ ki. Ta opaž iz letev mora biti tako visok, kolikor visoko bo segel kup krompirja. Na ta način ostane med steno in letvasto pregrajo ta* ko širok prazen prostor, kot so stebriči debeli, (na pr. 12 cm).
Po potrebi pripravimo deske tudi za zagraditev krompirjevega kupa na sprednji strani.
Vpraša’i boste, kako visoko sme biti nasut krompir v kleti na tak oder? To je odvisno od več okoliščin. Ce shranjujemo dovolj suh in ohlajen krompir v shrambo, kjer bo ostal samo čez zimo. ga smemo nasuti meter, da, celo pol drugi meter visoko. Vendar moramo V tem primeru postaviti v kupe na vsakih nekaj metrov površine po en oddušnik. Take oddušnike napravimo iz letev, ki jih nabijemo na okvirje primernih mer (na Nadaljevanje na ÌT strani
pretvarja v cvet. Se marsikdo ima navado, da ovija čep s starimi cunjami. Cunja je pravo leglo ocetnih glivic, ki pridejo pri vlivanju v sod in pokvarijo vino. Torej} proč s cunjami okoli veh in čepov; če hočemo, da nam vino ne ciknel Kakor na zunanjost, tako moramo tudi paziti na notranjost sodov. V nesnažnem, znotraj plesnivem sodu dobi vino duh po plesnobii Sploh pa se moramo o čistoči so* da dobro prepričati, preden vlijemo vino vanj.
Vrhiarsfvo
Sejmo solato, petršilj, špinačo In čebulo za naslednje leto! Plodnost in rast paradižnikov, jajčevca, paprike in kumaric podaljšamo, če zalivamo. nasade z vodo, v kateri smo raztopili na 100 litrov po en kg solitra ali z razredčeno gnojnico. Zeleno zeleno povežemo v šope in obsujemo z zemljo, da postane bela. Režemo stebla belušev, (špargljev), čim plodovi pordečijo in dozore. Cepimo vrtnice V speče oko! Sadimo čebulice hija1' cint, narcis itd. Žveplajmo po plesni okužene rastline. Uši na zelenjavi in okrasnih rastlinah uničuj1-mo z raztopino tobačnega izvleč"-ka ali 1% raztopino nikola!
Čebelarsfvo
V tem mesecu se začne jesenska paša na ajdi. Ko se ta konča, smatramo lahko, da ie čebelarstvo letos zaključeno. Čebelar mora začeti misliti že na prezimovanje, Poskrbeti mora, da bodo imele čebele v panju dovolj medu za zi' mo. Čebelar mora pregledati vse panje in natančno ugotoviti njih stanje. Brezmatične družine in slabiče ie nemudoma združiti. Držanje takih panjev čez zimo je nesmiselno, ker od njih ni koristi. Ce združuješ brezmatično družino % matično, storiš to lahko brez skrbi, da bi tuje čebele ubile matico-Ce pa združuješ dva slabiča, k1 imata oba matice, pa dobro storiš, da matico zapreš v kletko. S tem jo obvaruješ morebitnega napada do pridruženih čebelah. Pred zdrU' žitvijo poškropi čebele z oslajen0 vodo in zadimi jih nekoliko. ^ septembru je veliko os in sršencV, ki siUjo v panje. Zato dobro storiš, da vhod nekoliko zožiš. V tem mesecu je špekulativno pitanje lo priporočljivo. Z njim pospeši zalego in s tem dosežeš veliko mkiji dih čebel, ki bodo izvrstno prem" mile. Pri špekulativnem pitanju P? moraš biti zelo previden, dg 11 privabiš roparic.
Ing. Baša
Stran naših gospodinj
'Tfiizahha
Itn It in ju
TRŽAŠKA KUHINJA
PETEK: Ječmen s svežim lizolom Jn paradižnikom, češpljev štrukelj 1).
Večerja: Rižot, nadevane buče.
SOBOTA: Testenine na juhi, ocvrt krompir, dušene melancane, sadje.
Večerja: Kuhana govedina v solati, ocvrte buče 2), kompot.
NEDELJA: Fižolova juha z opečenim kruhom, zrezki, ocvrt krompir, solata, jabolčni zvitek.
Večerja: Pečenka z rižem, mešana solata.
PONEDELJEK: Zelenjadna juha, testenine s paradižnikovo omako, sadje.
Večerja: Ribe, mešana solata, sir.
TOREK:	Rezanci na juhi, ocvrt
krompir, omaka iz kumaric, sadje.
Večerja: Polenta z maslom in sirom, kompot.
SREDA: Jetrni cmoki na juhi, goveje pogačice, pire krompir, sadje.
Večerja: Paradižnikova juha z rižem, češpljevi cmoki.
ČETRTEK: Krompirjeva juha, testenine z guljažem, solata.
Večerja: Rižot, mešana solata, sadje.
ČEŠPLJEV ŠTRUKELJ 1).
Napravi testo kot za druge štruklje, spočitega namaži z oljem in razvleci, polij z 10-15 dkg. masla, potresi s pestjo krušnih drobtin in s svežimi zrezanimi češpljami, z dvema pestema sladkorja in žličko cimeta. Testo narahlo zvij, položi v namazan pekač in peci 3/4 ure.
OCVRTE BUČE 2).
M=0=D=A
Bluze predstavljajo v jesenski dobi najvažnejši oblačilni kos. Ako imate: len sam kostim, dobro prikrojen seveda, pa več bluz, ste za vsako priliko^ primerno oblečeni. Napravite jih iz pralnega blaga, ali pa iz lahke volne.; 'Letošnje novosti so živobarvne vezenine na belih bluzah in pa takozvane^ ikazaške bluze, ki se tesno oprijemajo bokov. Nasvidenje prihodnjič, ko/ bomo govorili o kostimih.
500 gr. buč, moka, olje.	jih osoli in pusti, da počivajo 30 mi-1 ko, povaljaj v jajcu in drobtinah ter
Buče ostrgaj, razreži na kolobarje, nut. Nato jih potresi s poprom, mo- ! jih ocvri.
Bolne noge - gospodinjska bolezen
Med najrazličnejše težave in bolečine, ki v neki določeni starosti ženam začno greniti življenje, spadajo med drugimi tudi bolne noge. Toda to b, se dalo marsikdaj znatno olajšati, ko bi bila njih diagnoza vedno točna in potem zdravljenje, oziroma ravnanje vedno pravilno. Nekako o-krog petinštiridesetega leta se začno ženske noge usedati. Moderna ženska obutev je večkrat žal vse prej kakor primerno obuvalo, kar bolečh ne v nogah še pospešuje. Različne nemogoče oblike čevljev ne dajo nogi pri hoji potrebne opore in čez mero utrujajo noge. Mestni trdi tlak, doma trdi, gladki parketni podi, v kuhinji kamenita, mrzla tla, po katerih mora več kot polovico dneva mnogo žensk prebiti, silno neugodno vplivajo na mišičevje, kite in žile. Marsikatera žena toži dan za dnem: «Dokler sem na nogah, še gre, toda ko sedem, komaj zopet vstanem, takoj me bolijo noge». Vse drugače je to v prosti naravi. Zenska, ki trpi v mestu na bolnih nogah, ne čuti, pa četudi hodi ves dan po polju, travnikih ali celo v gorah, nikakih bolečin, ki bi bile podobne onim, ki jo mučijo doma. To pa zato, ker so v naravi poti mehke in prožne, vdajajo se pri vsaki stopinji in zaradi va-lovitosti terena se ne napenjajo vedno iste mišice, kakor doma na ravnih, gladkih, trdih tleh, kjer je korak koraku enak, gib gibu in se nobena kita in mišica ne spočije.
Bolečine se začno pojavljati, ko se noga useda, najprej v gležnjih, potem na notranji strani kolen, v mečih in stegnih: često, skoro vedno pripisujejo te bolečine revmatizmu in se tudi proti temu zdravijo. Spočetka bolečina ni huda, tudi ni trajna. Polagoma pa se stopnjuje, postaja občutna, vedno ostrejša, pekoča in vrtajoča, zdaj je tu, zdaj tam, na raznih mestih noge; stopali peko, krčem Podobne so bolečine v sklepih in kosteh. Treba je, da si temeljito spočijemo noge, če hočemo, da bolečine °dnehajo. Gotovo pa je, da pravilna obutev nog tako ne izmuči, bolečine znatno olajša in omili. Za usedle nošo se dobe tudi posebni ortopedski lV1ožki, s temi vložki bolečine odne-^io, noge se pozdravijo. Redne Vsakdanje kopeli in masaža krepijo kite ip mišice in so nujno potrebne, S? hočemo imeti še v poznih letih Mrave in prožne noge. Pa ne samo
tlak, nepravilna obutev in starostna doba prinašajo zlo v naše noge, temveč tudi današnja moderna obleka. Kakor je že sicer praktična, so pa vendar noge vedno bolj izpostavljene raznim spremembam temperature in prepihu. Prosojne tenke nogavice, nepravilna obutev, vse to je krivo, da se začenjajo muke v nogah že v relativno zgodnjih letih, ženske, ki imajo tak poklic, da morajo biti skoraj ves dan na nogah, kot prodajalke, bolničarke, razne tovarniške delavke kakor tudi gospodinje, ki morajo večino gospodinjskih poslov opravljati stoje, so že zgodaj reve z nogami. Vsemu se pridruži v zrelih letih še občutnejša teža telesa, dočim postajajo noge vedno manj odporne. Zato lahko trdimo, da je bolezen nog pri ženskah poklicna bolezen, ki v mnogih primerih ne ostane brez resnih in težkih posledic. Mnogo gospodinj škodi svojim nogam s tem, da
KLETI ZA
Nadaljevanje s 10. strani pr. 25 x 25 cm) tako, da so med poedinimi letvami tako široki pre^ sledki, kot znaša širina letev.
Ce pa moramo spraviti v klet moker krompir, ga ne smemo nasuti nad pol metra visoko. Istota-ko ne sme spomladi, ko se zbudi v krompirju zopet življenje, biti krompir nasut nad pol metra višine. Zato moramo imeti na razpolago tolikšne kleti za krompir, da lahko krompir, ki nam ostane na zalogi spomladi, ko začenja V'iti, razgrnemo, ne da bi moral biti nad pol metra nasut. Prav priporočljivo je, napraviti na vsak poldrugi meter kletne širine še en ležeči oddušek iz letev, vendar obi-jemo okvir samo od treh strani s četrto leži namreč okvir na odru. Okvir naj bo pri ležečem oddušku pravokoten, na pr. 13 cm širok in 45 cm visok. Taki ležeči oddušni-ki nam služijo razen za prezračevanje krompirja tudi kot merilo višine krompirjevega kupa: Nasu-jemo ga enostavno do višine gornjega robu oddušnikov. Nadalje lahko po ležečih oddušniki hodimo kot po stezicah med vrtnimi gredicami, ne da bi krompir kaj poškodovali.
K opremi kleti za shranjevanje krompirja spada brezpogojno tudi
hodi v brezpetnih copatah. Res, da pospravljanje stanovanja gre tiše in hitreje izpod rok, toda čim je to o-pravljeno, je treba obuti primerno, lahko in toplo obutev, s širokimi, srednje visokimi, ali še raje z nizkimi podpetniki. Pozimi pa vsekakor tudi tople volnene nogavice in daljšo obleko. Pozimi nosimo sicer ga-loše ali snežke, toda tudi to je poglavje zase. Ta obutev sicer varuje pred vlago, toda v gumijasti obutvi koža ne more izhlapevati in sami lahko opazimo, da ima človek, ki se mu sicer ne potijo noge, večkrat pozimi, če nosi galoše, potne in mrzle noge.
Nekatere žene in dekleta bodo te nasvete, zlasti tiste, ki se tičejo moderne obutve, tankih nogavic itd., s težkim srcem vzele na znanje, morda bo pa le kakšno navodilo in opozorilo prišlo v uspešno prakso.
KROMPIR
toplomer in zaboj s prahom živega apna.
In še nekaj:	Oder ali pregrad
mora biti s pregrajami — enako iz letev — razdeljen v toliko oddelkov, kolikor vrst oziroma kolikor debelostnih ali kakovostnih skupin bomo morali ločeno shraniti. Seveda, če imamo na razpolago zadosti prostorne kleti, da ga nam ni treba nasipati več kot pol metra na debelo, lahko pregraje nadomestujejo ležeči dušniki, katere nadomestimo kot pregrajo med poedinimi kupi.
Kako pa s sentetnskam krompirjem
Za shranjevanje _ semenskega krompirja pa je najbolje, da se poslužujemo nalašč napravljenih polic ali oa zabojev v izmeri 60 x 40 x 10 cm. Ti zaboji morajo imeti na vseh štirih vogalih po 10 cm visok podstavek, tako da lahko položimo po več zabojev drugega na drugega.
Semenski krompir izkopljimo šele takrat, ko je krompirjevka že posušena. Izkopan krompir pustimo razgrnjen, da se dodobra posuši. Spraviti ga smemo šele. ko je suh in dovolj ohlajen, ne pa morda od sonca razgret.
Ing. Baša
Nekaj napotkov materam ob začetku šolskega leta
Počitnice se bližajo svojemu koncu.. Pred materami in njihovima otroci vstajalo skrbi — kako bomo začeli novo šolsko leto. Posebno veliko in važno vprašanje pa ie začetek Za naše najmlajše, ki stopajo letos prvič na pot učenosti. Za vse naše šolarje, predvsem pa za tiste, ki gredo letos v prvi razred, je silno važen postopek naših mater.
In kakor bo mati preskrbela svojim otrokom v. začetku leta vse kar potrebujejo in jih pripravila na prve dni pouka, tako — lahko ste prepričani vsi, pojde dalie vse šolsko leto in morda vse življenje.
Zato ie silno važno, da ne zamudimo niti ene ure pri vzgoji naših otrok. Mnoge matere se oddahnejo, ko začne otrok hoditi v šolo: »Tako«, pravijo »zdaj sem ga izročila u roke učiteljici; ona naj ga vzgaja, saj je poklicana in plačana za to«.
Ali je pomislila tista mati. da hodi otrok dnevno tri, največ štiri ure v šolo, ostali čas pa je doma pri svoji materi? In če mati pomisli na to, ali potem še lahko aovoi-i, da je zdaj samo naloga poklicne učiteljice, da vzooii njenega otroka?
In pravt zaradi tega naj vsaka mati še naprej vse svoje sposobnosti, ves svoj razum — o Ijubez-zni ne govorim, ker to čuti do svojega otroka vsaka mati v polni meri ■— posveti vzgoji soojih najmlajših. Le tako bo lahko ššola zgradila iz otrok delavne, poštene ljudi. Naj ne mislijo zdaj matere, da morajo sedeti pri mizi, ko otroci pišejo naloge, da se morajo z njimi učiti, ponavljati pesmice itd. O ne, to delo mora res šola opraviti, učenje prepustimo njej. Seveda šibkejšim, to je manj nadarjenim otrokom bomo vendarle pomagali pri učenju. Naloga staršev, predvsem matere pa ie vzgoja. Tra mora biti v. skladu s šolskim delom in uspeh je zagotovljen.
Tako delo pa zahteva od staršev mnogo truda in nikoli popuščanja. Preidimo kar na konkretne primere;
Mala, šestletna Ivica gre prvič v šolo. Pripravimo io na ta dogodek Vzemimo prvi dan šole kot poseben dogodek, da bo otrok občutil važnost tega koraka. Mala Ivica naj ima za šolo vse pripravljeno že prej. Naj ne manjka torba, zvezek in svinčnik! Naj ne manjka šolska mapa, v. kateri bo Ivica imela svoje zvezke, da bodo ostali vedno brez »ušese«, da se ne bodo omastili.
Seveda je želja vsake matere, da bi imel otrok svojo mizo z miznico, da bi imel v tem predahi le šolske stvari, a na mizi bi pisal le on naloge. Tako bi otrok imel vedno lahko vse v redu in bi mi mogli tudi od njega zahtevati, da svoje šolske stvari drži v redu in .največji snažnosti. Jasno je. da pri naših skromnih razmerah ne morejo imeti vsi naši šolarji mize z miznico le za svojo šolsko u-porabo. Vendar pa mi kljub temu ne smemo popustiti v svojih zahtevah po redu in čistoči, posebno pri šolskih stvareh.
Pomagajmo si na ta način: kupimo zaboj, če ga imamo doma, tem boljše, oblecimo ga v snažen bel papir, napravimo vanj polico ali dve. Prednjo steno te male »omarice« zagrnimo z zaveso, da bi se knjige, ki bi bile na policah, ne prašile. In tako ima naša Ivica o-marico, ki naj služi le za njene knjige. Zdaj bomo lahko od nje Zahtevali, da jih ima vedno v redu, da ne vrže torbe, ko pride iz šole v kot ali na mizo, na kateri tnama pripravlja obed in podobno. Tudi v napoto nam taka omarica ne bo veliko, čeprav živimo v tesnem prostoru.
Tako ima Ivica zdaj svoje knjige in zvezke, ima svojo omarico, v katero jih spravlja in začenja se resno življenje zanjo. Pr-'i dan gre Ivica točno v šolo. Mama io spremi, gre ponjo in skupa i prideta domov. Začetek je kar dober in v redu gre vse.
Toda poletja i? konec in jesenske deževje pozdravi zjutraj našo'
Ivico. Mama gleda skozi okno: Zunaj močno dežuje, dež spremlja veter, pa si misli: »Uboga moja Ivica, tako majhna je še pa bi morala na dež«.
In mama je ne pošlje v šolo, ne zavedajoč se, da ie nad otrokom grešila, da ji je s svojo slepo ljubeznijo škodila, kajti Ivica čuti: Torej šola le ni tako važna, če lahko ostane zaradi dežja doma.
In namesto, da bi v naši šestletni Ivici bilo prav prvo leto šole listo, ki bi utrdilo v njej občutek dolžnosti, postane šola mali Ivici manj važna od udobnosti.
To drži, matere: Otroku moramo zgodaj vcepiti čut do dolžnosti, kajti le če bo imel ta občutek trdno vsidran že v zgodnji mladosti, bo kot odrasel vedno dajal prednost dolžnosti pred zabavo in udobnostjo.
Zgodilo se bo tudi, da bo naša Ivica zjutraj trdno spala. Mamica jo bo gledala, jo hotela že zbuditi,
a njeno srce, ki je v. hčerkino škodo vse premehko, bo vzdihnilo. »Oh, repica, tako majhna je še, naj še malo spančka, saj če za deset minut zamudi šolo, se ta ne bo podrla!«
In Ivica še malo zasanja — in zamudi šolo.
Na; nas ne bo sram priznati, večkrat se zgodi tudi tako, da nas delo preganja, da enostavno ne utegnemo, ker smo v službi, ker vodimo gospodinjstvo m mali Ivici šivamo nogavice šele zjutraj. Tudi gumb pri plaščku odleti ravno takrat ko mora Ivica v šolo, ker pač nismo pregledale prejšnji večer, če je vsa Ivičina obleka in obutev v. redu.
In Ivica zopet zamudi šolo. Mogoče le za pet minut — totTa^točna vendarle ni.
In tako se zgodi enkrat, dvakrat, večkrat in Ivica dobi občutek, da je vseeno, če zamudi, da je učiteljica le sitna, če jo krega ali pa da je celo krivična če :o zato kaznuje. Saj prav za prav Ivica res ni kriva, kriva je resnično njena mama, ki ne skrbi zato, da bi se Ivica od prvega dne naučila na točnost, ki ie podlaga vsakega u-spešnega dela.
Zato naj naše matere res dobro in trezno premislijo, kako bodo postopale a svojimi otroki, da ne bodo zapravile najprimernejšega trenutka, to je začetka šolskega leta. Vedno naj imajo pred očmi, da mora biti otroška doba priprava za življenje in čim boljša bo priprava tem lepše bo življenje. Matere naj vedno mislijo na to, da stoji pred vsakim človekom brez števila dolžnosti, ki jih ima vsakdo do sebe in svoje okolice in da se mora otrok prav nanje pripraviti. Mislijo naj na to, da le s točnim in vestnim delom doseže lahko posameznik uspehe, a prepričani smo laliko, da če otroka ne bomo navajali na točnost in vestnost ter delavnost, tudi ko doraste si teh lastnosti ne bo mogel več pridobiti.	-	».
Otresimo se prevelike nežnosti in slepe ljubezni, ker ta otroku bolj šškodi kot koristi. Ljubimo naše otroke trezno in z razumom, hvaležni nam bodo zato ko raste* jo. Le tako vzgojeni otroci bodo v življenju nekaj dosegli. In to je vendar želja vsake matere.
Nada
Danctigifa žena
Kai neverjetno se ti zdi, ko vidiš danes v Jugoslaviji žene prav pri vsakem delu. Se pelješ z železnico, delajo na progi. Stoji na stopnici premikajočega vlaka in daje znamenja z rdečo zastavico. Zagledaš se skozi okno drvečega voza "pa te zdrami njen prijazni glas: «Vozne listke, prosim!».
Gledaš na polja: žene vozijo traktorje, žene so povsod. In česarkoli se lotijo, vse opravijo z uspehom.
V Sovjetski zvezi so se v domovinski vojni posebno izkazale letalke. Danes jugoslovanska dekleta prav nič ne zaostajajo za njimi. Na padalskem mitingu na Lescah pri Bledu so se prav tako kot fantje izkazala dekieta. Prav nič jih ni bilo groza skočiti iz letala v tisoč metrov globoko praznino.
UjojniLci Hùkaùo,
Avto se je sunkovito ustavil pred gostilnico. Zavil je v senco pod mlado lip> in skoro zadel v deblo. Bilo je proti koncu rnajnika ob sedmi zvečer in sonce je sijalo še mogočno, poletensko. Lipa je bila že davno vsa pokrita z zelenjem in v cvetju.
Iz prostorne kabine spredaj — avto je bil to' vorni kamion z visokimi, močnimi ograjami — je ročno skočil mlad molki v dokaj dolgem usnjenem jopiču, temne, rjave barve, kakor jih nosijo mesarji, lesni trgovci in šoferji. Ozrl se je okoli sebe, pokazal zlate zobe m rekel: »Tako!« in se za hip odkril. Zasvetili so se valoviti lasje, komaj zaznavno je šel z dlanjo preko njih in si spretno naravnal čepico. Spoznal si jarega meščana z oboda mesta. Pri tej kretnji, ko je dvignil oba lakta, so se mu bedra nekoliko usločila, ves se je »potegnil in opazil si, da je močnega koščenega ogrodja, ki je obloženo s silnimi kitami.
Mladenič, ki je iztopil za njim, se je kobacal nerodno, hrbtenski, iztegnil za hip nogo, ž njo otipal tla, preden jo je zastavil popolnoma. Tudi on je nosil jopo. toda črno. In ker je bil v primeru s tovarišem kratke rasti, mu je bila predolga, podvi-ta. Tudi on je dvignil za trenutek pokrivalo, pokazala se je črna griva in, ker je dvignil čelo k nebu, tudi črne oči in bledo obličje. Toda to ni bilo zdaleč tako pravilno urezano — nekaj ptičjega je
v nejm negotovega, nesvojega, bil je podeželski fant — kakor pri tovarišu, ki e med lahnim po-, žvižgavanjem stresal vozilo. Podoba je bila, da se hoče prepričati, ali je trdno napravljeno in ali bo zdržalo. Medsebojno vedenje obeh se je kazalo kot razmerje gospodarja do hlapca.
Drugi je stegnil skozi odprta vrata kabine ro' ko troblje in nekolikokrat zaporedoma krepko za-hupal.
je branil črnolasec, ne vem, če speljem«.
Sedaj, ko se je jel upirati, mu je postajal tudi ptičji nos širji pri dnu in tanji, čisto zašiljen na kraju. Dasi nekdaj šofer v trgu, je bil v besedah in mislih ovinkast, veliko nasprotje stashega Marca. »Ob vodi gre pot skozi samo ilovico in treba je pomisliti na težo, na težo!«
»Teža, teža«, je usekal, kakor z nožem in si šel z dlanjo preko svetlih valov vrh glave drugi, »po glavni cesti od začetka menda vendar ne«, se ozrl v stran, pokazal spet zlato svojih zob in presledek tišine, ki je nastopil, je prišel kakor napro-šena priča, da je to vprašanje rešeno.
»Pred polnočjo je nevarno«, je zablebetal kar tja vendar in sam zase Lipan.
Ostali trije so povzdignili začudeni glave, se spogledali, zasmejali v en glas, Lipan pa se je zresnil.
Na vrata je stopila suha, dolga ženska štiridesetih let, bila je gostilničarka, in pozdravila. A njen pozdrav je bil tako malomaren, da so gostje mislili nadaljevati svoj razgovor. Stopila je na sredo sobe, se ozrla na podobo na steni, ki se je dala primerjati po obsegu z navadno okensko šipo, pokazala z roko nanjo in rekla:
»To jim je na poti, gospodom karabkierjem. Kaj je prav, recite, da zahtevajo, naj podobo snamem in nesem na kaščo. Da ne spada v današnji čas, da so sedaj druge podobe na vrsti. Da je danes take slike težko gledati v javnem prostoru«.
Štirje moški so se ozrli in ostali s pogledi na steni. Pod steklom je bila v tisku upodobljena glava duhovnika z naočniki in nenavadno mirnim, blagim obličjem.
Od fantov ni nobeden rekel besede. Dalj časa so nemi strmeli v podobo.
Gostilničarka pa je stopila do stene, prislonila glavo nanjo in ogledovala, na kakšnem žeblju visi okvir.
Žebelj je tičal globoko, bil pošteno velik; molče je odšla.
»Kmetje spijo najbolj trdno pred polnočjo« je povzpel sam s sabo zadovoljni in podjetni Marc in se ozrl na Pangerca, ki je očividno skrbno da-
lje rešetal sam s sabo načrt za noč. — »Kakor ubiti, toliko vem. Ob dveh mora biti že vse pri kraju. Ob sedmih lahko seče in prodaja meso' na Opčinah.
»Ali si hiter«*, je rekel smeje se oni s črnimi očmi, boril se je s svojimi skrbmi, »to bi držalo, da imamo že naloženo in bi šlo z vlakom«.
»Ne z vlakom, marveč z avtomobilom«, je vztrajal Marc in bilo je, kakor da poriva za primer z vso veselo odločnostjo težko breme pred sabo in kaže deželanom, kako je treba prijeti.-
»Kaj jim je storil ubogi duhovnik?!« je rekla in stopila zopet na sredo sobe visokorasla krčmarica v pisanem predpasniku in glas ji je postajal še višji, kakor je bil že po naravi. »Kaj?« vas vprašam.
Stopila je do podobe in skrbno obrisala zelenkasti okvir pa šipo. Glava upodobljenca pa je zrla sedaj še bolj mirno in dobrohotno.
»Tako lepe pesmice je zlagal, koliko sem jih znala na izust, ko sem še hodila v šolo«.
»Da, pesmi so lepa stvar!« je prišel glas iz četvorice pri mizi, a krčmarica, — kakor da ne sliši, je stopila do okna in se zazrla po cesti.
»Zdaj pa, kakor da je prazna vreča — dol — proč ž njim! Kaj je to lepo?«
»Da, da, tudi duhovnim ni dandanašnji nič kaj lahko«, je vp ! neopazno nekdo iz družbe, »preganjajo jih!«
»Zakrivljeno palico v roki«, je hodila po sobi gor in dol gospodinja,
»za trakom pa šopek cvetlic, ko kralj po planini visoki
pohajam za tropom ovčic, —« je govorila v odhajanju in iz kuhinje je bilo čuti nato kakor kljubovalen poziv, oster opomin med žvenketanjem porcelana, stekla im lončenine.
»Ne, palice svoje ovčarske za žezlo kraljevo ne dam, in rajši kot krone cesarske cvetlice na glavi imam!«
Glas je bil visok, skoro piskajoč, utrudljiv.
1	NADALJEVANJE PRIHODNJIČ
Iz krčme sta prišla dva mlajša fanta z radovednimi očmi in posmehom na ustnih. Eden je nosil temnordeč pulover in bil rdečelasec z močno vzboklim čelom, drugi je imel na glavi potlačen, zelen klobuček, se smejal bedasto, kakor da se zaveda, da ima preveliko golšo za svojih šestnajst let; gledala mu je izza ovratnika in pogled opazovalca je obstal na nji, ne na obličju.
Prvi je stopil v gostilno mlad moški v rjavem jopiču, samozavestno se ozrl po prostorih, naročil liter vina in sedel. Ostali trije so prisedli, kakor na poziv in prvi je spregovoril rdečelasec v puloverju.
»Prezgodaj sta prišla, Marc«.
»Nič ne, Gašpar« je odgovoril ta, ki je prvi sedel, »večerjati moramo in odpočiti tudi. Vidva sta in ostaneta doma, midva pa imava dolgo pot pred sabo. Pangerc je hotel, da smo prišli že popoldne«.
Pogledal je na svojega soseda v črnem usnju in ta je pokimal, kakor češ: Tako je!
»Pred polnočjo ni nič«, je odgovoril Gašpar in močno vzboklo čelo se mu je svetilo v večernem soncu, »ljudje so zdaj že kasno po konci in noči svetle, da je kaj«.
»Saj, saj to je prav!« je odgovoril Marc in zlati zobje so se mu svetili v polmraku gostilniškega prostora. »Bomo vsaj dobro razločili«
»Pot je od kraja prav slaba«, je povzel Pangerc, si slekel težko jopo in si popravil črne lase. »Prav je, da sveti in tudi ni prav, da sveti po noči, dolga je pot«.
Zaskrbljeno se je ozrl na mladeniča v potlačenem zelenem klobučku ki se je še vedno brezizrazno smehljal, in zdelo se je, da je njegov pogled obsedel na mladeničevi golši.
»Ti se smeješ. Lipan, smeješ, ki nič ne veš«, je dejal golšarju brižljivi Pangerc. A ta je ostal dalje nasmejan, kakor da se s svojimi širokimi lici brani pred vsakim morebitnim očitkom, kakor češ, da ni prav pri stvari. Bil je prvič pri tem poslu in poznal okoliščine le iz pripovedovanja za las bolj izkušenega tovariša iz vasi v rdečem puloverju.
»Izbrati je treba pot in uro«, je nadaljeval Pangerc in videlo se mu je, da ga je ta misel že prej prevzela.
»Mimo vojašnic ne, ne mimo kasarn!« je vpadel Marc s tako odločnostjo, kakor da je samo ob sebi umljivo, dà ne rabi razlage in pove gola beseda vse. »Skozi trg ne!«
Govoril je s poveljujoč m glasom, kakor častnik, ki je bil premislil svojo strategijo in morda ne malo zato, ker se je zaveda!, da govori z dvema vaškima zelencema, a sam je že pozabil, kdai je postal skoro meščan.
»Na ravne je pot taka, da Bog pomagaj«, se
Novela D AMIE. A. LOKARJA
Mutec pa je obležal na bregu, ko je zadela vrečo vrh rute in svitka, zrl za njo, ki se je vzpenjala po ovinkasti stezi korakoma više. Vse oblo truplo je bilo sedaj za prijem vidno, ozrla se je še enkrat s krajem očesa, dvignila kazalec na usta — molčati! — in se zasmejala.
Ustavila se je na vrhu, ko je ugledala pred sabo Tevževo sestro Julo, in se zopet zasmejala.
»Tebi pa ne dene dosti, če nosiš na glavi ali kje drugje«, jo je skušala ta zbosti, a dekle, namenjeno v mlin, se ni dalo motiti.
»Ne dene, ali pa dene, kdo ve«, se je skušala dostojanstveno izmotati in šla dalje
Jula je vedela za razmerje med Tevžem in Menco, dekletom, ki ni bilo poročeno in ki jo je brat rad videl in ni mogel priti do nje. Vedela za njegov nemir, ko jo je ugledal nekaj let sem, in vedela, da je naskrivoma mislil nanjo. Vedela, da ga mora dekletov sedanji položaj pekliti, in zato ni imela rada, ko je šlo dekle mimo skozi vas, ali če sta se srečala pri cerkvi. Nemir, ki ga je kazal, ko se je potem vračal domov, je poznala. Takrat ni prijel za delo, zoprno mu je bilo le strmel je predse. Če je ona silila vanj, je pazil, da se je skrivoma ukral z doma in postopal po dobravah in bregovih. Urezal si je dolgo šibo in žvižgal z njo po zraku Sestra je vedela, kako je njegov položaj nespremenljiv in da sme misliti le na tako žensko, ki bi zaradi sile zunanjih ali notranjih razmer, sama pokazala zanimanje zanj, voljo do njega. Sama neomožena, je z bratom delila glavni del življenja in zlasti zato, ker je bil bratov položaj po usodi izjemen. Velik del svojih nagnenj je obrnila nanj. se zanimala zanj kakor za otroka, mislila, da mu mora sama nadomeščati zatrto, nerazvito govorico in sluh. Način njunega sporazumevanja je bii prav bogat in sta se objas-njevala zlasti s tihim premikanjem usten ob živahnem tolmačenju oči. včasih samo oči.
Mesec lije v širokem potoku v izbo.
»Najbolje, da ga pustim«, pomisli, zadremlje
Čez čas, ne ve, kako dolgo je bilo, se oglasi v kuhinji pod njo žvenket lončenine, ki je padla na tla. — Vel ka skleda, polpletena, — pomisli, —
iz rok mu je padla lončenina. Kaj šari na skrli?
A koj nato se oglase ostri zvenki in plenki porcelanaste posode, ki se drobi ob težkih kamenitih robnikih ognjišča.
Oblači se, hiti dol.
Tevž je oblečen samo v spodnje perilo, razgaljen na prsih in strmi na črepinje. Pred njim je steklenica žganja in moški gleda razburjeno., nemirno, kakor pomešan.
Ko uzre sestro na vratih, zajame z dlanmi robove odpete srajce in si jo skuša strgati, Nato gagna pridržano in si puli svetle, razmršene lase z glave.
»Kaj je?« zre ženska preplašeno, »kaj se je zgodilo?«
Nemoč, popolna onemoglost jo popade, ne zna si tolmačiti, kaj je brata obšlo.
Ta sede na gnjišče in prireja ogenj, znaša vsa drva, kar jih dobi pod obokom, in piha. Ogenj se dvigne; ker stoji z obličjem preblizu, ga osmodi po laseh, speče. Odskoči; rdeč v obraz, nemirno zre, se spet nagne, piha. Dvigne roke. Velikega ognja! Še večjega — kaže kretnja in Jula stoji zaskrbljena, brezpomočna ob strani.
Hip tišine. Iz dna tolmuna prihaja slavčja pesem, ki ne utihne več. Pesem je glasna in zdi se čisto blizu.
Sestra Jula gre po Boštjana, po Gruščarjeve-ga, Drgljeta, sosede.
Počasi prihajajo, postoje na pragu, zro.
»Nemara se mu je potemnilo v glavi«, meni Drgljè, »zvezati bi ga bilo treba, vsaj roke, posaditi bi ga bilo treba na stolico«.
»Tako nemiren je spomladi zmerom, ne vem, kaj se mu je danes zgodilo. Edino tista deklina z Griča, je šla tod mimo popoldne. Občutljiv je, morda......«
»Na stolico, in midva z Gruščarjevkn ga ben va malo držala«, vztraja Drgljè dalje, »pomirit» se more«.
Z razparano strajco sedi Tevž sredi kuhinje in Drgljè mu je povezal zapestja z brisalko.
Topo zre predse, nič ne kaže, da bi mu hodilo kaj na pot.
Moškim postane dolgočasno, na vratifh zro po mesečini tam zunaj.
Nenadoma se Tevž zaskoči, zvrne se stolica» prevrne Drgljèta na vratih, da obleži z izpahnjeno roko.
Beži..... Strahotno odmeva živalski^ pridu-
šeni krik iz bele, svetle noči. Izgine za oglom, drevi mimo brežine....... Votlo je pljusknila vo-
da sredi tolmuna in brizgnila visoko v breg.
Cvetoča divja češnja pod slapom se je to r»op popolnoma osula	K G N E U
MARRE MA| Etto VA
KOMAN
izrazom v očeh, ki jo je spomnil Hladika, ji je bil tako zoprn, da mu ni dala niti roke, ko ji je prišel naproti. Besno je požrla solzo, ko je videla, da je tako sama s svojim skritim trpljenjem, ki so se ga vsi ostali veselili, tako sama z bolestjo, da se ni mogla nikomur pritožiti, kakor je obljubila in zagrozila Hladiku. Z mračnim obrazom je stekla iz sobe.
Tekla je naravnost k strugi in tam si je umila vroči obraz enkrat, dvakrat, trikrat. Obupno se je otirala, kakor da hoče odstraniti neizbrisno sramoto.
4. S PREKRIŽANIMI ROKAMI Priložnost v mestecu je bila ugodna. Kozak ni mnogo lagal ko je poveličeval, kako se je Ja-ruš zasidral.
Hiša je bila na trgu in obrnjena na travnik s štirimi drevesi okrog. Prodajalnica, klavnica, hlevi za kupljeno živino, novo nadzidano nadstropje nad starim poslopjem in udobno stanovanje v njem, vse je bilo zdaj Jaruševa last. Stara vdova po trgovcu z živino in mesarju, ki ni imela otrok, se je zadovoljila z majhnim stanovanjem v pritličju, kjer je posojala denar na velike obresti, da ji ne bi bilo dolgčas po kupčiji.
Jaruš je dolgo zbiral denar, dokler ga je bilo toliko, da je zadostoval za previdno Židinjo. Kakor hitro ga je imel, je Jaruš takoj napregel pleteni voziček in šel po nevesto. Ko sta se pa na poročni večer odpeljala za vedno domov skozi tiho temo ter pustila za seboj mlin in vso Anino žalostno mladost, je Jaruš pritiskal mlado ženo na široke prsi in ji obljubil, da se bosta tako skupaj vozila na semnje in se dobro dobro imela. Tako stisnjena drug poleg drugega na vozičku, bosta potovala po vaseh, kupovala rjava teleta iy bele prašičke, cvileče oddojke, ki veliko nesejo, kdor jih zna gojiti in dobro prodajati.
Ana se je stiskala k njemu in navdušeno prikimavala, ker ji je govoril iz duše. saj je znala, kako se prašičem streže kakor malokdo. Tako bosta skupaj sedela na kozlu, kupljene živali bosta položila v voziček na slamo, jim zvezala noge in bosta veselo pozdravljala pešce, a tudi kmete, ki se bodo peljali mimo njiju v takem vozičku, če bosta pa srečala rojaka ali žensko z nahrbtnikom, ki jih je mladi mesarski tovariš vzel na voz kos ceste, jim lepo zakliče od zgoraj:
»Konec je striček ali tetka, zdaj vozim svojega pasažirja!«
In cmokaje jo je poljubil.
In v resnici sta šla tako dvakrat ven. Bila sta v Brodu in v Kostelcu nad Črnimi lesi. Ana se je veselila vožnje, hvalila gozdove in polja, vendar se je vračala domov polna skrbi zavoljo domače živine, zavoljo varnosti hiše, zavoljo testa, ki bo padlo, zavoljo šip v odprtih oknih, ki jih utegne razbiti veter. V novi hiši jo je vse drugače zanimalo. Tu je bila lastnica in je ljubila svojo lastnino.
Na bolj oddaljene postaje, po železnici, je Jaruš sam potoval. Ni rad šel od doma, ki ga je komaj okusil, in se nejevoljno valjal v čakalnicah sejmskih mest, v Chrudimu, Časlavi, Golčovi Je-njkovi. v Uherskem Hradištu. V gostilnah, ki so bjle natrpane v letnih in. tedenskih sejmskih dne-v’’h, je delal kupčije in prenočeval v mrzlih sobah gostilniških prenočišč le, če je bilo neobhod-110 potrebno. Kakšno plačilo ga je čakalo, ko se vrnil domov po takšnem ciganskem življenju! ^na ga je od daleč začutila, kakor hitro je presodila, kdaj se utegne vrniti. Pritiskala je obraz okno sobe v prvem nadstropju, od koder ga Jo morala zagledati, ko je zavil na cesto, če se Jo mudila na dvorišču, je stopila za trenutek pred vrata okrogla in rdečelična in si zastrla z dlanmi
črne oči, prodirne in zgovorne oči, ki so Jaruša navdajale še vedno z divjim pogumom, burno ljubeznijo, a so ga znale tudi ukrotiti, da je bil pohleven, ko ovca. Ko je vanje gledal, je skakal od veselja.
Ponudila se je kupčija v bližnji vasi. Smejoči se poletni dan se je razvijal kakor roža iz popka, dišal in grel nad svetom. Jaruš je poklical ženo, naj se pripravi, ker pojdeta oba.
»Že dolgo nisi nikjer bila. Se v mlin ne greš«, je rekel.
»Ne vem, če bi šla«, se je branila Ana.
Izgovarjala se je z raznimi gospodinjskimi opravili, ki so jo zadrževala.
Vse ji je ovrgel, da ni mogla najti novega vzroka. Zdaj je bila na koncu z izgovori. Zakrila si je z laktom čelo. Odgovorila je:
»Ne smem«.
»Kaj se to pravi? Kdo ti je to ukazal?« se je hrupno zasmejal Jaruš, ki se je rad šalil.
Ošvrknila ga je s pogledom izpod lakta in takoj je razumel.
»Anica? I sakra!« je kriknil in se plosknil po stegnih.
Gledal jo je trenutek začuden, kakor da se ji je pridružilo nekaj tujega.
Zares, kdo se drzne ukazovati njegovi Anici? Kdo sili med njiju? Kdo podira njegove načrte, začenja izpreminjati njegove navade, omejevati radosti, kdo prevrača njegovo voljo? Postavil se je, kakor bi se hotel braniti. Stal je trenutek na straži pred vsiljivcem, hotel zagovarjati svoje pravice, toda v istem hipu je občutil, da je to nemogoče: mar naj se postavi sam proti sebi?
Imelo ga je, da bi priskočil in objel ženo po tej novici, hkrati pa ga je nekaj zdrževalo. Nekaj trenutkov je v zadregi mencal v žepih z rokami, medtem ko je v njegovi notranjosti radost poskakovala veselo, jasno in zvonko kakor vodomet v majskem jutru.
Naposled je Ana spustila laket in stala zdaj tu z zaprtimi očmi. Pristopil je k njej m Jo prijel za roko, ki je bila topla v njegovi roki. Še vedno se ni upal jo poljubiti iz občudovanja do žene, občutka, ki mu je bil doslej neznan, in iz spoštovanja do skrivnostnega dogodka, ki se je pripeti! njemu in njej. Doslej je o tem slišal govoriti in sam govoril le v šaljivih namigovanjih in ščegetajočih dovtipih. Zdaj je občutil pomembnost in lepoto v bistvu tega. Čutil se je vzvišenega Olvel ga je dih nedeljskega jutra, osenil sijaj povzdigovanja.
In znova je samo zašepetal.
»Anica!«
Tedaj mu je sama padla okrog vratu, ga trdno objemala, zabodla prste v njegovo korenjaško telo, vsa se je nanj oprla. Zdaj je potrebovala opore, pomoči, in globoko je čutil, da otrok ni in ne sme biti samo ženkta stvar. To, kar se je zgodilo v njenem životu, se ne tiče zgolj njene osebe, marveč vsega sveta. In ves svet je dolžan jo podpreti, ker je narava obesila sad na njeno vejo.
Gladil jo je po laseh, ki jih ni zdaj nikoli pokrivala z ruto, ampak jih nosili lepo počesane in ozaljšane z glavniki Poljubljala ga je izmenoma na brke, na ramena skozi blago jopiča. Naposled se je umirila na njegovih prs'h in sladke solze so ji tiho kapale iz oči.
Ni se peljala v Bjcchovice in nikamor več. Zopet se je vozil sam, a na kozla poleg njé’ga so sedali kakor nekdaj rojaki, sosedje, ženice, s tovorom obloženi pešci, a vsi so sišali vesele Jaru-šove slavospeve na bodočega sina.
Jaruš si je zdaj prizadeval, da bi bi bil le malo časa zunaj, navadno samo popoldne, da ne bi jutranje delo v prodajalni padlo samo na Ano.
V prodajalni je bilo namreč od svitanja živo, zlasti ob tržnih dneh. Jaruš je razpahnil na stežaj oblokasta vrata, komaj se je zdanilo. Brez strahu je lahko odprl ih vse mesto je smelo pogledati v prodajalno in v delavnico, pod pulti in na čoke. Nikjer ni bilo madeža. Tla iz rdeče opeke so se vedno lesketala, namazana z rdečo glino. Medena tehtnica se je svetila. Na čoku se je lesketala mesarica, kakor da je nova. To je bilo drugače kakor za Heitlerja, ko se je meso valjalo v prahu, črno od muh, na zanemarjeni tehtnici. Tudi Jaruš je bil zdaj docela drugačen dečko. Včasih je hodil v raztrganih suknjičih in v predpasnikih, ki jih je Heatlerju prala gostačka in jih sušila na plotu. Zdaj je nosil samo bele suknjiče iz pikeja, na predpasniku, ki je bil vsak dam opran, je. bil ogromen monogram prav na prsih, mesar se je tako lesketal in sijal, kakor da so ga hkrati s tehtamo vred otrli s soljo in kisom. Sukal se je okrog čoka, sekal kose, igraje prenašal goveje četrti, ko si je vrgel krpo vreče na rame. Vse je dišalo po sveži krvi, a udarci njegove sekire so se razlegali med glasnimi pogovori, ropotanjem uteži in smehom.
Za blagajniškim pultom, kjer se je prej klju-čila stara, siva Židinja z naočniki, je zdaj sedela bujna, mlada Jaruševa žena. To je bil pa. drugačen pogled. Ni bila ohola, pa se tudi ni poniževala. Sprejemala je šale, jih vračala, toda vselej je bilo opaziti razdaljo, ki jo je postavila med seboj in odjemalci. V kratkem času se je naučila od mladih gospa, kako se je treba oblačiti, kako vesti in kako včasih molčati. Ko je nesla v hranilnico prvi tisočak, ni tega nihče zvedel. Peljala se je z njim kar v Prago, da bi ne bilo nepotrebnih besed. Z denarjem je šla vselej sama, čeprav je zaupala Jarušu. A največ je zaupala sebi Jaruš pa se ni branil, samo smejal se je prizanesljivo, zakaj spomnil se je, kakšne izkušnje je imela Ana od doma.
Komaj so gospe spoznale, da bo mati, so jo obsipale z nasveti in tolažbami. Svojemu otroku je hotela pripraviti življejne v bombažu, kakršnei-ga nudijo zale meščanke svojim belopoltim in negovanim dojenčkom. Skrivaj je brala zdravstvene in poučne knjige s slikami, ki so jo znemirjale in ki jih je skrivala, ker jo je bilo teh malih skrivnosti sram pred možem.
Ko je šla z drugim tisočakom v Prago, je tu nakupila vsega, kar je najlepšega videla v praških izložbah: čepice, pajčevinaste oblekce, prevleke za pernice z bahavo vezenimi nabori, povoje z modrimi trakovi. Poleg knjig je nakupila raznih zdravstvenih reči: v priročni torbi, ki jo je takoj po prihodu zaklenila je prinesla gobe za umivanje, prašila in pudre, nepremočljivo platno in dišeče razkuževalne tekočine.
Jaruš jo je vprašal:
»Si bila pri Prochazku?«
»Kje pa! Poglej kaj sem nakupila!«
In pokazala mu je predal v skrinji, ki je bil poln otroškega perila, povezanega s trakci.
O mlinu in sorodnikih ni marala poslušati A če jo je Jaruš spomnil na dom z vprašanjem, ali pojde obiskati mater, je malomarno pritrdila, a je tudi vselej na to pozabila. Prve čase je pošiljala pozdrave ali se ustavila, kadar sta se z Ja rušem peljala na vozu mimo doma, tedaj pa je vselej odnesla iz hiše kakšno malenkost, za gospodinjstvo. Zdaj, ko si je mogla vsega privoščiti, ni imela vzroka, tako si je dopovedovala, da bi se obračala na dom bodisi zares, bodisi v spominih.
Zato pa se je Marija pogosto spominjala poslednjega dne, ki ga je preživela v mlinu. Takrat je jokala, ko se je poslavljala od svojih živali.
i
ma
V BENETKAH KONČAN
4. septembra se je zaključil v Benetkah filmski festival. Največ igranih filmov je bilo italijanskih, druge narodnosti pa so tudi pokazale po nekaj svojih del. Jugoslavija in Sovjetska zveza na festivalu nista sodelovali.
V prvih časih filma je bila smatrana ta panoga umetniškega udejstvovanja za manjvredno vsaj s pedagoškega vidika. Filme so smatrali kot sredstvo, ki vzgojno negativno vpliva na gledalce. Se pred dobrimi desetimi leti je bilo n.pr. obiskovanje kinopred-stav dijakom - srednješolcem prepovedano. Izjemo so tvorili
le nekateri posebej za mladino namenjeni filmi. Res pa je tudi, da je bil takrat film tak, da ni vplival ne vzgojno ne poučno na gledalca in da je bilo bolje, da kina sploh nisi obiskoval.
Sovjetska zveza pa je dvignila film na umetniško stopnjo in mu dala nalogo, katero po svoji tehnični višino lahko vrši. Danes si resnične kulture posameznih narodov brez umetniškega filma ne moremo več predstavljati, kajti film je danes eno najmočnejših vzgojnih sredstev, sredstvo, ki bogati obzorje širokih ljudskih množic, ki najbolj nazorno lah-
Zaključni prizor velike drame «Hamlet». Ko je mašče* val svojega umorjenega očeta s tem, da je usmrtil svojega očima kralja Klavdija, pade tudi princ Hamlet, smrto ranjen od strupenega meča.
ko prikazuje preteklost in sedanjost vsega človeštva. Seveda mora biti film vedno na umetniški višini, še posebno pa takrat, kadar se na platnu razvijajo pred nami drame veseloigre in podobno.
Festival v Benetkah pa ni pokazal vseh teh potez, ki jih sodobni film mora imeti, če hoče izpolnjevati svojo nalogo.
Pisali smo že o nekaterih filmih, ki so jih predvajali na festivalu, ki brez vsakega vzgojnega in brez vsakega etičnega okvirja obravnavajo neživljenjske ljubezenske zgodbe, kakor da bi le te bile središče človekovega mišljenja.
Ce pa filmi vendarle obravnavajo snov, ki odgovarja našim mislim in pogledom na svet, pa so nekatere obdelali v taki obliki in na tak način, da jih gledalec nikakor ne more odobravati.
Poglejmo si italijanski film «Težka leta», ki ga je zrežiral Luigi Zampa. Ta film je imel prvotno naslov «Credere, obbedire, combattere». Ta naslov je bil pa le malo prehud in so ga menjali. Film je satira na fašizem, kakor je bil lanski film «Abasso la ricchezza» farsa na amerikansko življenje.
Proti sovražniku vsega človeštva - fašizmu je pač cinizem in satira vse premalo, posebno v taki obliki kot je prikazuje ta film. Poleg tega je tehnično dobro izveden in nevarnost je, da nekritične gledalce zavede na napačno presojanje Italijanski film «Brez usmiljenja» je režiral eden najboljših italijanskih rezi-
ne:
Kot najboljši film odlikovan z veliko nagrado je ocenjen angleški film «Hamlet». Poleg velike nagrade je bila priznana temu filmu tudi najboljša fotografija, a Yeanna Sim m.ms glavna igralka, ki je v «Hamletu» predstavljala Otelijo, je bila nagrajena kot najboljša: Režiser Pabst je dobil prvo nagrado za režijo svojega filma «Proces«, a Ernest Deutsch za najboljšo vlogo v istem filmu.
Kot najboljši italijanski film je bil nagrajen «Pod rimskim soncem», ki slika življenje mladostnikov v rimskem pristanišču. Pred nami se razvija
Hamlet - Laurence Olivier in Ofelija • Jean Simmons. Hamlet se zaljubi v Ofelijo, vendar pa jo, ves prežet z mislijo na maščevanje, zapusti in Ofelija zblazni. Mlada -Jean Simmons se je izkazala kot odlična igralka tragedij
življenje teh bednih ljudi, polno upanja, obupa, joka in smeha _ med policijo, nemškimi vojaki, med ljubeznijo in sovraštvom. Film je ves čas ze-•lo živahen in nekateri prizori mu dajejo vrednost dobrega filma.
Kot najboljše tehnično izveden italijanski film je bil na grajen «Težka leta», o katerem smo že pisali.
serjev Alberto Lattuada. Po vojni vihri išče deklica svojega brata in sreča črnca. Med njima se vname globoka ljubezen. Brez usmiljenja se končata njuni življenji. Scenerija filma je še dovolj realistična, ko pa osebe govore in se kretajo nas dejanje ne prepričuje več. Glavna napaka tega filma pa je diletantsko recitiranje.
Tudi Walt Disney se je na festivalu predstavil s svojim slikanim filmom. V svoji fantaziji ponavlja Disney stare motive, ki nas ne morejo več zadovoljiti, čeprav nastopajo nove osebe.
Norveška filmska produkcija se je predstavila s filmom «Bitka za težko vodo». Film hoče prikazati bolj ali manj verno resnične zgodovinske dogodbe - borbo partizanov za uničenje nemških tovaren za oboroževanje. Kot slika zgodovinskih dogodkov je bil ocenjen izven festivala kot dobro delo.
Nesrečno usodo Židov žrtev nacifašizma je za filmsko vsebino vzelo kar devet režiserjev, ki so se predstavili na festivalu. Po Pabstovem filmu o ka-
'#1 i f> Ji H 4ki#
Niemcovičeva indijska obramba
To je napaka. Sedaj pa beli s krasno žrtvijo 3 figure za stolpa odloči patrijo v svojo korist. Tudi po 14 —: = ~ Sf6 . 15. Dc2 bi beli dosegel zelo močno pozicijo.
15. f7 - g7 : .
V V. kolu medconskega turnirja za svetovno prven-stve s Salts-Jobadenu pri Stockholmu je bila oidgrana sledeča zanimiva partija:
Beli: Liliental (Rusija) Cmi: Najdorf (Argentina) Nimcovvitsch-ova indijska obrama.
1.	d2 - d4	Sg8 - f6
2.	c2 - c4	e7 _ gg
3.	Sbl - c3	Lf8 - b4
4.	a2 - a3
Samisch-eva varianta, ki pa ni najboljša. Smisel te variante je ojačati beli centrum. Mnogo se igra Dc2 in e3.
4.	Lk4 . C3 + ;
5.	b2 - c3 :	c7 - c5
Crni mora takoj poskušati z rušenjem močne bele pozicije v središču, posebno pa mora paziti, da si beli s potezo e4 ne zagotovi premoči. Drugi sistem, ki se v prak-ki mnogo uporablja je izvedba poteze e5, da se zaustavi prodiranje kmeta e2 - e4 obenem pa si črni razvija lovca Lc8.
6. e2 - e3	________
Mnogo igrana poteza f2 - f3, ki je imela namen pre-
—	—	—	-	-	------j	—- J—	— — — -—A
prečiti skok konja Sf6 na polje e4, s nadaljevanjem e2 - e4 je po ruskih analizah mnogo izgubila na vrednosti ter se sedaj malo uporablja.
6- ------- Sb8 - c6
7.	Lfl - d3	b7 - b6
8.	Sgl - e2	0-0
Materijalm minus odtehta razbita pozicija kralja in slab razvoj črnih figur, ki so nemočne silnemu napadu vseh belih težkih figur.
15. -------
16 Se2 - f4 I 17. Ld3 - h7 + !!
Tf8 - f4 e5 - f4 :
Tega črni ni pričakoval. Sedaj je črni kralj ostal brez kritja in proti napadom dame in stolpov in brez obrambe. 17- -------------- Kg8 - h7 :
18.	Ddl - h5 +	Kh7 - g7 :
19.	Tal - dl	Dd8 - f6
Na De7 sledi 20. Dg4 -r in Td7
20.	Tdl - d7 +
21.	Td7 - b7 :
na Dc8 pa 20. Td5.
kg7 - f8
Beli je dobil še figuro in partija je s tem že odločena. 21- ------------ Sc6 - d8
22.	Tb7 - d7	Sd8 - f7
23.	Dh5 - d5	Ta8 - b8
24. Tfl - el
Se drugi stolp prihaja v igro. Beli že preti Te6 in čim zapusti dama kritje polja f7 sledi še Tee7.
24.---------- f4 . f3
9. e3 - e4
Beli hoče z napredovanjem e kmeta omogočiti razvoj črnih figur; pridobil b imnogo na prostoru, da more pričeti z napadom na kraljevo krilo. Edilno pravilna obramba za črnega je poteza d6 z nadaljevanjem e6 - e5.
9- ------- Sf6 - e8 ?
Zeol čudna je ta obramba, saj z umikom tega konja samo olajša belemu zgoraj omenjeni plan.
10- 0 - 0	d7 - d6
11. e4 - e5
25. Tel - e3
Crni se vda, ker takoj sledi Tf3 in črni izgubi drugo figuro v izgubljeni poziciji.
Ruski velemojster Liliental je napad zelo lepo igral.
Ing. Sikošek Boris
MATCH ČEŠKOSLOVAŠKA — JUGOSLAVIJA
Beli je dosegel prav odlično pozicijo, medtem pa je črni nerazvit in njegove figure imajo zelo malo prostora za manovriranje.
n- -------- d6 - e5 :
12. d4 - e5 :	Lc8 . b7
Kmeta ne sme vzeti s Se5 ker bi sicer izgubili z
IA7 : + damo.
13.	Lel - f4
14.	e5 - f6 :
10. t.m. se bo v Pragi začel revanžni šahovski match med državnima reprezentancama Češkoslovaške in Jugoslavije. Jugoslovansko moštvo bodo sestavljali: Božič, Gligorič, Janoševič, Kostič, Markovič, Milič, Pirc, Puc, Rabar, Tomovič, dr. Trifunovič in Vidmar ml. ugoslovan-ske igralce čaka v CSR težka borba, ker imajo Cehoslo-vakl zel oizenačeno moštvo.
f7 - f5 e6 - e5 ?
Na kvalifikacijskem turnirju za moštveno prvenstvo države v Pančevu, je osvojil prvo mesto Dinamo iz Pančeva s 15 točkami, 2. Dinamo iz Zagreba z 14 točkami, 3. Metalac iz Beograda z 11 in pol točkami in 4. Stari !Vodmat iz Ljubljane z 7 in pol točkami. Dve prvoplasi-rani ekipi sta se kvalificirali za finalno moštveno čahov-sko prvenstvo FLRJ, ki se bo začelo 26 septembra t.l, na Reki.
terem smo pisali, je b i deber poljski «Mejna cesta». Režiser tega filma Aleksander Ford nastopa kot najbolj napredni režiser Poljske že preko 15 let. Prvi njegov film «Cestna legija» riše socialne krivice malih prodajalcev časopisov. Vse svoje delo je posvetil Ford problemom proletariata in s takim tudi nastopil na festivalu. Z «Mejno cesto» je segel v težke človečanske probleme in zopet naslikal otroke žrtve nacizma.
Filma «Težka leta» in «Mejna cesta» sta bila zadnja predvajana filma na festivalu, žirija je razglasila sledeče oce-
Najboljši avstrijski režiser Pabst
Kongres tržaških filatelistov
Odpiramo to rubriko za čitatelje našega lista, ki se u-kvarjajo tudi s filatelijo, Ce bomo uspeli dobiti kakega sodelavca — strokovnjaka, tem ■bolje. Vsekakor vabimo vsakogar k sodelovanju, ki se v filateliji spozna. Do tedaj pa bomo bolj informativno poročali o važnejših filatelističnih dogodkih po svetu.
Od 8. do 12. septembra bo filatelistični kongres v Trstu,
na katerem bodo tržaški fila, telisti razstavili svoje najbolj, še zbirke. Posebno pozornost bo vzbudila Ravasinijeva zbir, ka «Toscana». Kongres ki je pr, vi po letu 1922, je bil prvotno zamišljen v mednarodnem smi, slu. V teku priprav pa se je izmaličil v pravo italijansko nacionalistično prireditev, sodeč po nekih programnih točkah in sestavi organizacijskega od-bora. Ob tej priliki bodo izda-li jubilejno serijo in sicer šest znamk v skupni nominalni vrednosti 133 lir. Znamke bodo imele poseben' odtis napisa «Trieste 1943» in znak poštnega roga. Znamke” bodo izda-li v omejenem številu, okrog 100.000.

UST
Slovenska poročila vsak dan ob 7.43, 12.45, 19.45 in 23.15
Nedelja: 9.30 Kmetijska oddaja; 13.00 Glasba po želji; 17.00 To kar vsakdo rad posluša; 18.00 Operna glasba; 20.10 Slovenski vokalni kvintet.
Ponedeljek:	12.10 Operetna
in filmska glasba; 13.00 Jugoslovanski glasbeni motivi; 18.30 Komorna glasba; 19.00 Zdravniška oddaja; 20.10 Vesele melodije na harmoniki; 21.00 Beethoven:	«Fidelio» - opera v
dveh dejanjih.
Torek: 13.00 Slovenske narodne pesmi; 18.00 Popoldanski simfonični koncert; 18.45 Pojejo «Fantje s Krasa»; 19.10 Operne ovetrure in fantazije; 21.00 Slušna igra (člani SNG); 21.45 Slovenski vokalni kvintet.
Sreda: 12.10 Od menueta do swinga; 13.00 Glasba po želji; I8;45 De Falla: El amor brujo;
19.00	Zenska oddaja; 20.00 Pevski koncert baritonista Duša, na Pertota; 22.00 Mozart: Koncert za 2 rogova in orkester.
Četrtek: 12.10 Iz češkega in slovaškega glasbenega sveta; 18.30 Iz ruskih oper; 19.00 Slovenščina za Slovence; 19.15 Komorni zbor - dirigent: Vrabec Ubald; 21.00 Slušna igra.
Petek: 13.00 Glasba po želji; 13.45 Skladbe za klarinet in oboo; 18.15 Iz Griegovih del
20.00	Iz opernega sveta; 20.45 Samospevi za glas in klavir; 21.45 Simfonična glasba; 22.40 Slovenski sindikalni kvintet.
Sobota: 12.10 Pesmi slovanskih narodov; 13.00 Poje mladinski zbor slovenske gimnazije iz Kopra; 13.40 Partizanske pesmi; 18.00 Iz klavirskih del slavnih mojstrov; 20.10 Pojejo «Fantje s Krasa»; 20.4S Operne arije.


Balkanske igre
v odbojki
V	Sofiji so se pričele balkansko -Srednjeevropske igre v odbojki. V petek so prispeli Cehoslpvaki in Jugoslovani. Prvi so se vozili 43 ur nepretrgoma Poljaki so prišli še isto noč, dočim so prispeli Tržačani in Alban-ti šele v soboto, Madžari pa v nedeljo dopoldne. V soboto so Jugoslovani in Cehoslovaki trenirali.
Jugoslovane je za to športno sre. tanje 1 in pol meseca pripravljal trener J. Svoboda od praške Sparte. Na tekmah je sedaj prisoten kot sod-»ik. Kakor je kazalo že pri treningu, so Jugoslovani za to srečanje dobro pripravljeni.
V	ponedeljek so se pričela tekmovanja. Prvi rezultati so naslednji:
Poljska - Bolgarija 3:2, Jugoslavija -Trst 3:0, Zenska reprezentanca Poljske in Bolgarije 2:1.
V	nadaljnjem tekmovanju za bal-kansko-srednjeevropski šampionat v tdbojki je Jugoslavija dos2gla dve tmag in sicer z moikj ,n žensko reprezentanco Romunije. Moško romun. Sko moštvo je bilo piemigano s 3:0 (15:10, 18:16, 15 H), iensko pa z 2:0 <15:8, 15:8, 15:12). Jug isiovani so po-tebno dobro igrali v drugem setu, ko to Romuni že vodili z 9.2 in 11:4, vendar pa so Jugoslovani izenačili in Pozneje dobili z 18:16.
Ostale tekme so se takole končale:
Ceškoslovaška-Poljska (moški) 3:0 <15:6, 15:10, 15:7), Ceškoslovaška-Polj-tka (ženske) 2:1 05:10, 5:15, 16:14).
TENIS
Turnir v Opatiji
Teniški turnir v Opatiji je dal Jugoslaviji novega igralca. To je Bra-hovič, star 26 let. Ze pred vojno je Premagal Del Bella, Gaboryja in Nemca Kocha. Letos se je pa uspešno uveljavil, čeprav ni treniral od leta 1942. Treniral je kot član Partizana jn presegel stil in tehniko, ki sta boljša, kot ju je imel pred vojno. Turnir v Opatiji je bil nekakšna šola za jugoslovanske mlade tenišače. Na njem je nastopilo za jugoslovanski tenis nekaj popolnoma novih igračev, nifid njimi Zagrebčan Petrovič, ki mu Obetajo veliko bodočnost; posebno
dobro je igral proti Cehoslovaku
Krejčiku.
Poleg Krejčika sta se turnirja ude-•ežila tudi njegova rojaka Sole in Ho-iečnikova ter drugi odlični igrači. Turnir ni zbudil samo pozornosti jugoslovanskih, temveč tudi inozemskih (eniških krogov. Zgleda, da bo vsako-(etni mednarodni teniški turnir postal eden izmed največjih v Evropi. Tako bo dana tudi možnost nadaljnim mladim jugoslovankim igralcem, da se razvijejo.
Turnir v Opatiji je dal jugoslovan-skemu tenisu veliko: dva nova nadarjena igrača; staro vprašanje, bi še *ako dolgo tare jugoslovanski tenis, bo * Branovičem in Petrovičem rešeno. ?(ara Mitič in Palada bosta dobila v bemoč mlade sile.
Davisov poka!
dobila Amerika
^DA so z letošnjo zmago četrtič CSvojile Davisov pokal. V prvem dne-Vu 80 zmagali v singlih, v dvojicah sta zmagala Američana Gardnar ulloy jp gin Talbot nad Avstralce-3 Colin Longom in Billom Sidwel-°m z 8:6, 9:7, 2:6, 7:5.
Dinamo je gostova!
Zagrebški Dinamo, jugoslovanski ^rvak v nogometu, je gostoval en te-eh V Belgiji, Odigral je štiri tekme,
od katerih je tri dobil, eno pa odigral neodločeno. Premagal je Brue-ges s 4:3, Gantuas s 6:0 .Standart s 4:2; s prvakom Belgije Malinoom pa je igral neodločeno 3:3.
Nasprotniki Dinama so bili skoro vsi iz prve belgijske lige. Malinoa je prvak Belgije, Standart pa je na 4. mestu. Belgijska moštva igrajo hiter in oster nogomet, ki se odlikuje po veiiki upornosti in požrtvovalnosti.
Nogometni prvak Jugoslavije je pokazal na vseh tekmah dobro igro. Posebno so se izkazali Wolfl, Benko in Cimermančič. Svoje hitre in dobro premišljene kombinacije so izvedli v glavnem preko krila, ki so potem akcije uspešno dokončala. V ožji obrambi pa je bil zlasti dober branilec Arne ri,
Belgijski tisk je pohvalno pisal o igri Dinama. Njegovo igro je imenoval hitro in točno ter naglasil, da je dosežene uspehe povsem zaslužil. Belgijski tisk je uvrstil Dinamo med najboljša evropska moštva, kar jih je gostovalo pri njih.
Italijansko
prihodnjo nedeljo
Italijanska nogometna zveza je določila, da se bo prvo kolo italijanskega nogometnega prvenstva pričelo prihodnjo nedeljo. Prejšnjo nedeljo so imela moštva italijanske lige nekakšen trening, da moštva malo pomerijo svoje moči. Prijateljska srečanja so takole končala:
Milan-Juventus 1-0; Modena A-Mo-dena B 2-2; Crema-Pro Palazzolo 3-0; Monza-Atalanta 1-1; Lucchese-Viareg-gio 5-0; Internazionale-Seregno 4-1; Sampdoria-Fiorentina 4-2; Brescia B-Montichiari 5-1; Genova-Verona 9-3; Spezia-Bologna 2-1; Padova-Mira 5-1; Lazio-Viterbo 6-0; Milan rezerva-Pro Patria 4-2; Triestlna-Feltre 5-0,
Jugosio vansko prvenstvo v nedeljo
V	nedeljo 12, septembra bo pričelo
jugoslovansko prvenstvo v nogometu. Ob navzočnosti fizkulturnih zvez Jugoslavije so prejšnjo nedeljo izžrebali moštva, ki bodo igrala v prvem kolu. Spored je sledeč:	Metalac-Budučnost,
Hajduk-Sloga, Rdeča zvezda-Lokomo-tiva, Ponziana-Partizan, in Dinamo z zmagovalcem tekme Vardar-Naša krila.
Konopljama
prva v balincanju
V	nedeljo se je zaključilo prvenstvo Tržaškega ozemlja v balincanju. Udeležilo se ga je 86 moštev, ki so bila razdeljena v tri skupine in sicer: tržaška, istrska in kraška. Prvak je posta, lo moštvo tržaške konopljarne, na drugem mestu je moštvo Tomažiča na tretje moštvo Vespuccija, na četrtem moštvo Opčin itd. Takoj po končani finalni tekmi med Konopljarno z rezultatom 21:8, so posameznim moštvom razdelili nagrade v skupni vrednosti 100.000 lir,
PRED BALKANIADO V BEOGRADU
EflBiEE«
September je mesec, za katerega lahko rečemo, da so bili v njem doseženi vedno najboljši rezultati. To velja predvsem za lahko atletiko.
Po poletnih tekmovanjih po državi in v inozemstvu, kjer so jugoslovanski lahkoatleti dosegli zavidljive uspehe, bo v tem mesecu v Beogradu lahkoatletski del tekem v okviru balkan-sko-srednjeevropskih iger.
Po prijavah sodeč, bo to velika športna manifestacija, nekak odmev tistega, kar so pokazali na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu. Balkan-sko-evropskih iger se bodo udeležili namreč lahkoatleti evropskega in svetovnega slovesa, ki so postali olimpijski prvaki, ali pa so se plasirali v finalu na olimpijskih tekmah.
Kakor poročajo iz Češkoslovaške, imajo njihovi lahkoatleti poseben trening, na katerem se pripravljajo za to srečanje. Prav tako Poljaki, ki se vadijo v posebnem taborišču ter Madžari ia Romuni.
Stadion CDJÀ prenovljen
Jugoslovanski lahkoatleti se pripravljajo za to srečanje v Sloveniji, v Beogradu pa pripravljajo štadion CDJA, kj bo popolnoma preurejen,
nastopili vsi tisti, ki jih bomo videli v Beogradu.
Na tekmovanju je bilo doseženih več izvrstnih, rezultatov, zlasti v teku na 800 in 5.000 m. Postavljen je bil tudi nov državni rekord v metu diska. Postavila ga je Matejeva, ki je dosegla 39.68 m, dočim je znašal stari 38.78 m. Stefanovič je tekel 5.000 m 15:12.8 sek. Drugi je bil Djuraškovič, ki nastopa'šele tri mesece. «Odkrit» je bil na pomladanskem krosu v Beogradu. Dosegel je prav tako odličen čas 15:14.3. Na 800 m je bil prvi Cera j 1:56.2, drugi pa Ljubljančan Jože Oberšek, ki je je vedno zvest srednjim program. Dosegel je čas 1:56 sek.
Glede na letošnje izredno slabe rezultate s skoku v višino je bil prav dober Vukovič s 180 cm. Ostali trije so skočili po 175 cm, med njimi tudi Zgalin, ki kar ne more priti malo «čez».
Najboljši lahkoatleti z olimpiade
Kakšni bodo rezultati in uspeh; Jugoslovanov na balkansko-evropskih igrah bi pa v naprej težko povedali.
Preareditev štadiona CDJA je v polnem teku. Postavljene bodo betonske tribune v tridesetih vrstah sedežev. Ob glavnem stadionu bo pa še postavljen pomožni štadion, na katerem se bodo lahko formirale kolone. To bo tudi pomožno igrišče za trening nogometašev. Vsa okolica stadiona bo preurejena. Urejen bo park, v katerem bo plavalni bazen 20 S 50 m, dve teniški igrišči, trije prostori za igranje košarke, trije za odbojko ter
proga za kros
olepšan in opremljen z najsodobnejšimi tehničnimi napravami.
Glavni stadion bo sprejel 50.000 gledalcev. Uredili so betonske tribune s 35 tisoč sedeži. Postavili so jih v 30 vistah. : grajene so tudi na novo garderobe, kopalnice in manjši hotel.
Glavno igrišče bo travnato, okrog njega pa vedi zdaj že pravilno utrjena atletska proga. Vsak lahkoatlet ve, kaj pomeni pravilno «trda» proga. Le na taki lahko dosežejo dobre rezultate. Proga je prav tako važna kakor šprir.tarice — izjavljajo športni strokovnjaki.
Priprave v Ljubljani
V soboto bi morala jugoslovanska reprezentanca, ki se pripravlja za balkansko-evropske igre, odpotovati v Zagreb, da bi tam imela izbirne tekme. Zaradi deževnega vremena pa so lahkoatleti ostali v Ljubljani in tam tekmovali. Pripomniti pa moramo, da na tem tekmovanju še zdaleka niso
Močno nas ovira zlasti dejstvo, da ne vemo niti sestave jugoslovanske reprezentance niti češkoslovaške in ostalih. Ce bo v Beograd prišel tudi Zatopek, tedaj se mu bo moral Stefanovič na dolgih progah umakniti s prvega mesta. Gubijan se bo zopet srečal z Nemethom, na kratkih progah imajo Cehoslovaki, kakor tudi Romuni dobre sprinterje. Seveda imajo pa Jugoslovani še Segedina, ki se bo dobro plasiral. To pot bosta imela zopet brata Vujačič priliko da pokažeta, kako delata s kopjem, Koledinova bo skakala v daljino in gotovo bo zasedla eno izmed prvih mest.
Rekli smo že, da bi težko povedali, kakšni bodo rezultati na balkanskih igrah. To bi bilo nekakšno «streljanje v meglo». Vseeno pa lahko že sedaj postrežemo z nekaterimi odličnimi rezultati madžarskih lahkoatletov, ki so imeli v Budimpešti v nedeljo tekmovanje v lahki atletiki. Bili so sledeči:
Z A. BISTRE GLAVE
Kvadrat
I 3 H
Vodoravno in navpično
1.	okras,
2.	otočje g Atlantiku,
3.	mesto v Istri,
4.	žensko ime,
5.	samosilnik.
Besednica
Iz črk AAAAAAACCC ĐEEEEEEEEEFIII
JKKKLLLMNNNNOO P RRSSSTTT, sestavi besede naslednjih pomenov:
_1. oblačilo, 2. pregraja, 3. množi-
žina živali,4. soteska, 5. čustvena razgibanost, 6. mesto v Sloveniji, 7. zaključek, 8. žensko ime, 9. luža, 10. sadno drevo. Dobljenim besedam izp-remeni začetnice tako, da dobiš nove besede, katerih prve črke povedo znan pregovor.
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. trs — kri; 2. Eoi -— vod; 3. Apolon — robida; 4. boben; 5. ep — sen — rt; 6. sok — Pia; 7. Triglav; 8. kot — Rab; 9. uk — tat — le; 10. vidra; 11. apa-tit — Gregor; 12. dar — Eda; 13. osa — naj.
Navpično: A. Tea — Ado; B. rop — pas; C. sloves —• kumara; C. potek; D. ob — krt — vi; E. nos — Tit; F. Beograd; G. Ren — trg; H. on — par — ar; I. rival; J. kvinta — Bergen; K. red — oda; L. Ida — raj.
Kvadratna dvojica
4	* * *
5 6 1
Vodoravno in navpično:
1.	država v Aziji,
2.	žensko ime,
3.	reka v Aziji,
4.	kraj v Grčiji,
5.	glasbilo,
6.	žuželka,
7.	upanje.
Zenske; met krogle Feher 11.94 m; skok v višino Nohonczi 150 cm; skok v daljino Olga Gyarmati (olimpijska zmagovalka) 5.47 m; met diska Szol-nai 38.47 m; met kopja Nohonczi 38.35 m; tek na 800 metrov Nube 2:20,6 min (nov madžarski rekord); 80 m čez zapreke Olga Gyarmati 12.2 sek.; 200 m Mertin 25,8 sek. (nov mad-žaiski rekord).
Moški: tek na 100 m Cserni 10.8 sek. 1500 m Garay 3:57,2 min.; met kopja Varszeghi 64.30 m; 110 m čez zapreke Kis 15.5 sek.; skok v daljino Kis 6.96 m; 5000 m Szilagyi 14:44.4 min.; 400 m Solmos b9.42 sek.; met kladiva Imre Nemeth 57.50 m (skoraj meter več kot na olimpiadi); skok v višino Lehocki 187 cm; met krogle Toth 13.71 m; 3000 m Jesenski 9:24,2 min.; 200 m Solmos 22.1 sek.; met diska ... — 46.29 m; 800 m Garay 1:55.9 min.; troskok Kis 14.11 m; 10.000 m Szilagyi 30.-48 min.; 400 m čez za* preke Lombos 54.8 sek.
Dobri rezultati na armijskem prvenstvu
Tudi vsearmijsko prvenstvo, ki je bilo v teh dneh v Ljubljani, je bila nekakšna «ouvertura» na tisto, kar bo čez nekoliko dni v Beogradu.
Na njem je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. Izmed rezultatov prvega dne naj omenimo čas, ki ga je dosegel Stakovič (Split) v teku na 400 m (51.9 sek.) ter rezultat v teku na 5.000 m Cepiniča (tudi Split) v času 16:21.8. Dobri so bili tudi v skoku v daljavo (Simunič 6.40) ter v teku na 400 m z zaprekami, kjer je bil prvi Kneževič (Beograd) 59.2 sek. Pri vseic točkah tekmovanja je bilo opaziti, da so tekmovalci v vseh disciplinah po svojih močeh izenačeni. Zaradi tega so bile te tekme tudi zelo zanimive.
Drugega dne je bila najzanimivejša točka finalni tek štafeta 4 x 400 m, tretjega pa tek na 300 m z zaprekami, katerem sta se «tolkla» Petoševič in Ačimov, ki je pa v zadnjem krogu popustil in zasedel šele tretje mesto. Na 110 m z zaprekami je bil na prvem mestu Glavač (Lj.) 17.3 sek. Popoldne so se tekmovanja nadaljevala. To pot je pa dež naredil svoje, tako da niso bili doseženi taki rezultati, kot je bilo pričakovati. Vseeno pa je Cetinič na 10.000 m dosegel še razmeroma dober čas z 33:12,2 prav tako je dobro izpadla tudi balkanska štafeta (800 x 400 x 200 x 100	m), v
kateri je zmagal Split s časom 13:35,1.
Končni zmagovalec je bil Split s 34.495 točkami, sledi mu Ljubljana, Skopje, Zagreb, Novi Sad, emun, Beograd, KNOJ, Niš in Sarajevo.
predor
Predrli so
Nadaljevanje s 5. strani
so prišli iz Bosne, Like in Prek' murja, so mi bili še enkrat bolj dragi.
dala iste obraze, kot sem Hh na proslavi udarnikov. Delovodja mi je pojasnil, da je del brigade Mladi proleter ostala v predoru. »To so ti dečki«, je dejal. Svojega komandanta imajo, mi se pogovorimo z njim in vemo, da bo vse vestno in točno izvršeno.
V teku so porivali prazne va-gončke po ozkih tračnicah, se z bežnim pogledom ozrli na nas in že so izginili v predoru. »Videla jih boš pri odkopnem delu«, je pripomnil delovodja. »S tako brzino kot delajo oni, ne dela nihče. Kdor jih enkrat vidi, jih nikoli ne pozabi«. Sli smo po tiru navzdol in obstali v predoru pred ogromnimi gručami zemlje.
Predor je dolg 360 metrov. Sorazmerno z drugimi predori je kratek, dela pa je z njim trikrat več.
Kupon št. 83
za nagradno tekmovanj e Ljudskega tednika
LJUDSKI
TEDNIK
Odgovorni urednik KOREN J O 2 E Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskovni zavod v Trstu, ulica Montecehi 6 Tel. uredništva 49-11
Rokopisi se ne vračajo
ZMAJ S SEDMIMI GLAVAMI
Ivcfe ime je: Birckrailzem
Liiupil sem v gostilno. Gostilni-čs: Janez Postrežba me je pozdravu že na vratih, kakor da bi bil čakal name.
- Zdravo. Dodo! Ravno prav pri-hainš, Imam nekaj posebnega zate.
Ko sem to slišal, je bila moja prva misel: Steklenica terana in kranjska klobasa Sram me je, da seni tako prozaičen. Toda kaj hočem? Človek mora iti s časom; to je življenjska modrost. Janez Postrežba pa je žalibog zaostajal za menoj glede življenjske modrosti, čeravno je vinska in klobasarska prozaičnost njegov poklic. Peljal me ;e k mizi, pri kateri je sedel samoten gost, približno 40 let star, zagorelega obraza in v ponošeni obleki, ki pa je kazala nekdanjo solidnost in eleganco.
Gost je bil pomorski kapetan Juro Popara. Leta 1941 je bila njegova ladja potpljena, rešil se je ter je živel v tujini do zdaj. Vrača se domov v rodno Dalmacijo. — Ko mi bi) vse to povedal, je nadali- •-
■stilniéar me je opozoril, da -•■le novinar in da posebno radi prikazujete izrodke birokratizma. Ali bi vas zanimala mala zgodba o bir okratizmu v daljni tujini?
Kar elektriziralo me je. Tujega birokratizma ne poznam in mislil sem, da ga sploh ni. To, kar včasih doživljamo v Trstu, sem mislil, je -e posledica podnebja in vpliv domačega, od Italije podedovanega birokratizma. Zato sem hitel z od-jovnrom:
'nima me. zanima! In še
. .eo vsem si dovoljujem opaz-<'■ not izkušen človek, ki je videl nekaj sveta: Zastonj bijete boj proti birokratizmu. Samo v pravljicah junak premaga zmaja. Življenje pa ni pravljica. Edino sredstvo proti birokratizmu je, da se mu smejemo. In to ni lahko; človek mora imeti pobro porcijo filozofije, da pride do tega. — Dovolj bo dolgočasnih razmotrivanj. Poslušajte raje ta primer'
imel sem v tujini dobrega prijatelja. Vezala so naju dolga leta skupnega življenja in dela ter nešteto medsebojnih uslug. Ime je postranska stvar; recimo, da se imenuje David.
Zdaj je David vodja neke tovarne v večjem mestu in zgodba, ki vam jo bom povedal, se je pripetila tik pred mojim odhodom. David mora stanovati na deželi vsled stanovanjske krize ki je povsod na svetu, in sicer kakih 25 km daleč od svojega službenega mesta. Prvi avtobus, ki vozi v mesio, odpotuje
iz Davidovega bivališča šele ob osmih in pol zjutraj, a David mora biti v tovarni že ob osmih. Ker je bencin racior.iran, je David obrazložil stvar pristojnemu oblastvu in zaprosil, da bi mu dobelili primerno količino bencina, da se lahko s svojim avtomobilom vozi v službo, Izračunal je tudi količino potrebnega bencina in sicer: Njegov avtomobil porabi 12 1 na 100 km. Ker se mora voziti vsak dan 25 km tja in 25 km nazaj, torej skup. no 50 km, porabi dnevno 6 1 ben cma ali mesečno 180 1. Zaprosil je za to količino. Qblastyo je uvidelo upravičenost prošnje in je Davidu dodelilo bencin, toda samo 90 1. češ. dovolj je, da se zjutraj pelje s svojim avtomobilom v me-
Tržaški velesejem
i ■
/ M
1' X?
frniAŠer

ri

LE ZAKAJ NA TEM VELESE-JEMSKEM LEPAKU TA STOLP TAKO POSTRANI IN NESTABILNO STOJI? VERJETNO ZATO, DA BI NAZORNO POKAZAL STANJE DANAŠNJE TRŽAŠKE INDUSTRIJE
sto; vrne se pa lahko z avtobusom, prošnjo povdarjajoč nesmisel te zgodba.
Avtentična je. — David seveda ni bil len in je vložil novo prošnjo opvdarjajoč nesmisel te odredbe. In čast:	Oblastvo se je
dalo prepričati in je takoj spremenilo odlok ter dodelilo Davidu zaprošenih 180 1 bencina.
Amerika je dala - Truman je vzel
— No. hvala bogu! Torej ni bilo tako hudo,
— Le počasi! Stvar ni še končana. Sledila so dolgotrajna raziskovanja. Ugotovili so, da autobus-no podjetje prevaža dnevno povprečno 500 oseb in da ima dovoljenih 1000 litrov bencina, torej dva litra bencina mesečno na osebo. Ker se David na podlagi uradnega odloka vozi z lastnim avtomobilom ih torej avtobus prevaža dnevno eno osebo manj, so avtobusnemu podjetju pri mesečni dodelitvi odbili dva litra bencina.
— Hahaha! To je natančnost.
Lahko tako rečemo. Kajti birokratizem je karikatura natančnosti. Tega ne pozabite zapisati! AH right!
Dodo.
Podonavske*
konferenca
Zapadne zastopnuce, ki so se u-đe'ežili podonavske konference v Beogradu, so doma vprašali, kako iim je kaj ugajalo v jugoslovanski prestolnici. Pa so se pritožili nad klimo. Dejali so, da je bil zanje vse preveč — višinski zrak.
Marshallova pomoč je zopet odrinila Trstu 113.751 dolarjev je, orehovega in kokosovega olja
za nakup so-
VESTI
VX3AS HlfVH^ H3SA ZI IXS3A
V	Argentini je cena vprežni živini občutno padla, odkar so u-gctovili, da emigrantska svojat prav tako dobro orje in gara kot govedo, In še manj poje.
V	Franciji so končno vendarle prišli do nekega stalnega dnevnega reda. Na dnevnem redu je stalna kriza vlade.
V	Berlinu so se končno le sporazumeli. Sporazumeii so se, da se glede Berlina ne bodo nikoli sporazumeli.
Na Holandskem imajo kral ico, ki se je naveličala vladati. Na ža lost pa imajo tam še kraljevsko hči ki se tega posla še ni naveličala.
V	Španiji general Francò koketira z nekim Don Juanom. Simpatija pa ni iskrena; predvidena je do arska dota. ki jo namerava tej morebitni zakonski zvezi pokloniti stric iz Amerike.
V	Vatikanu beležilo hudo izgubo. Sveti oče papež je izgubil vso čast, kar ga pa prav nič ne moti. Ugotovil je namreč, da se s podporo dolarja da živeti tudi nekaj časa brez časti.
V	Avstriji še ni vsega zmanjkalo. Pomanjkanja, n. pr. je tam na vseh koncih še vedno dovo'j.
Italija je bila nekoč bogata na kolonijah, sedaj je bogata na kolonih.
V	Jugoslaviji vbadajo obupne razmere. Zmanjkalo je celo koruznega kruha. Zato je pa dobila pšeničnega-
V	Trstu teče oorba za uvedbo dvoježičnih legitimacij. Ce se general Airey vmeša v to stvar, bo zadeva lepo rešena: uvedli bodo izkaznice v dveh jezikih — v italijanščini in angleščini.
I Grčiji so monarhofašisti popolnoma razpršili demokratične vojake. Ni hriba ne gore, kjer bi ne bilo najti Markosovega vojaka.
Na Kitajskem je postal general Cangkajšek najpopularnejši človek.
Vsak drugi Kitajec ga že preklinja.
V	koprskem okraju je zavladalo hudo pomanikanie. Posebno kar se vidalijevcev tiče; teh je tako malo, da se o njih ne sp'ača govoriti.
V	Ameriki je vlada sklenila postaviti pred sodišče svojce pokojnega predsednika Linco'na zaradi ugotovitve protiameriške delavnosti. Njegov prednik se je namreč
nekoč zavzemal za odpravo linčanja črncev.
J UJCA PIŠE PIE Pl
Draga Pepa !
Tvoje zadnje pismo v roke komaj te dni sem dobila; svoj dopust v slovenskih krajih namreč letos sem prebila.
No, in ko domov vrnila spet sem se z dopustovanja, pa zagledam tvoje pismo in takoj se lotim branja.
Na počitek šla sem v kraje, kjer baje ni nič dobiti, a za čuda tamkaj gori se vseeno da zrediti.
Prav lepo sem se imela in si živce odpočila, a o teh rečeh se s tabo bom kar ustno zgovorila.
Na domačih tleh, kot vidim, vsak dan kakšni so škandali, in če. drugi jih ne dela, zanje preskrbi Viđali,
Se v Primorski dnevnik zadnjič
so tako se zaleteli, da nato na zadnji strani članki bili so vsi beli.
Res ne vem, če te napade, ki vrše jih sredi ceste, more kdo imenovati internacionalne geste.
V Franciji pa zadnje čase
z vlado križ je in težave; kakršna že je v sestavi, prav nobena ni ta prava.
Dokler take ne dobijo, ki za narod bo skrbela, rekla bi, da čisto vsaka bo neslavno odletela.
SDZ, pobegla stranka,
berem, se je odločila, da na Opčinah zabavo bo v nedeljo priredila.
Kaj se hoče, že tako je, če so ga že polomili, naj privoščijo vsaj fo si, da se bodo ga napili.
Naj nalijejo si v čaše še poslednjič sladko vino, saj usoda jih v kratkem vse odžene v. Argentino.
Tam pa, kot do sem se čuje, emigrant se ne zabava bo v nedeljo priredila, za zapad gara kot krava.
Draga moja, bom končala, glej da kmalu se dobiva in da o slovenskih krajih, se lepo pogovoriva!
Te pozdravlja Tvoja Juca
VEREN HLAPEC VLADE
Sedanja italijanska vlada je lahko ponosna na svoje uradnike. To dokazuje tale primer;
Policaj je zasačil ribiča, ki je ribaril na prepovedanem mestu. Razpletel Se je pogovor.
Policaj: Ali ne veste, da je ribarenje tukaj prepovedano? Oglobil vas bom.
Ribič; Kakšno ribarenje? Kdo pa ribari? Kje so ribe?
Policaj: Saj imate trnek v vodi! Ribič; To še ne pomeni, da ribarim. Držim samo črva v vodi. da se malo okopa.
Policaj: Da vidimo.
Ribič je potegnil trnek iz vode. na katerem je visel črv brez ribe. Zmagoslavno je dejal;
— No, vidite?
Policaj: Vidim. Ampak globo boste vseeno plačati. Crv nima kopalnih hlačk!
Tržaški turizem
V avgustu sta prišla v Trst ame-| riško-italijanska sindikalista Anto-
nini in Precopio. Po poročilih, ki smo jih brali v tržaških italijanskih listih sta prinesla Tržačanom Izraze solidarnosti 7 milijonov ameriških Italijanov ter dar v znesku 250.000 lir.
Prvi Tržačan: Lepo je od ameriških Italijanov, da se spomnejo na nas. Ampak izkazali smo se! Več dni smo jima prirejali sprejeme, lahko bosta pripovedovala y Ameriki, kako znajo biti Tržačani hvaležni.
Drugi Tržačan: Ali pa se bosta smejala. Davunaj! 7 milijonov je poslalo 250.000 lir, tako da pridejo ztiri stotinke — italijanske seveda — na glavo Trst je pa potrosil za sprejeme kakih 300,000 lir. 10 še zraven mora biti hvaležen za izraže solidarnosti. To je najno.vejši tržaški turizem. Kunštni pa so tam v Ameriki. Namesto dolarjev prinesejo izraze solidarnosti, pa si ogledajo zastonj in po gosjJosko naže lepo mesto. Qb slovesu se jim klanjamo.
v.
r