i AcrocephaluS mobitel letnik 18 številka 84 1997 BirdLife I \ T I K \ \ I I (iN \ i XVm - 75-76 • 1996 ACROCEPHALUS *. ACROCEPHALUS glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana journal of Bird watching and bird study association of Slovenia. Ljubljana ISSN 0351-2851 naslov uredništva address of the editorial office glavni uiednik managing editor uredniški odbor editorial board uredniški svet editorial council lektor in prevajalec translator and language editor fotoliti photoliths tisk print cena price naklada / circulation 1000 Ljubljana, Langusova 10 Iztok Geister, 6276 Pobegi, Kocjančiči 18 tel.: 0609/643 703. od 8K do 9h Iztok Geister (oblikovanje in tehnično urejanje, layout & technical editing), Igor Pustovrh (svetovalec za fotografijo. photography), Slavko Polak (svetovalec za ilustracije, drawings), Andrej Sovine (pomočnik glavnega urednika, assistant editor) Janez Gregori, Andrej Hudoklin, dr. Boris Krystufek, Andrej Sovine, Dare Sere, dr. Davorin Tome Henrik Ciglič ATELJE T. Škofja Loka MEDIUM Radovljica 1000 SIT za številko, dvojna številka 2000 SIT, letna naročnina 5000 SIT 800 izvodov DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov / address društveni prostori uradne ure in srečanja predsednik president podpredsednik vicepresident tajnik secretary žiro račun izvršilni odbor /executive board letna članarina annual membership subscription International Girobank 1001 Ljubljna, p.p. 2395 Ljubljana, Žibertova 1, tel:. 061/133 95 16 četrtek med 18. in 20. uro Borut Štumberger 2282 Cirkulane 41 tel.: 062/761 000 Franc Bračko 2000 Maribor, Gregorčičeva 27 tel:.062/29 086 Borut Mozetič 1000 Ljubljana, Rožna 7 tel:. 0609 625 210 50100-620-133-05-1018116-2385287 A. Bibič, L. Božič, D. Dolenc, T. Jančar, P. Kmecl. B. Marpeta. T. Mihelič, B. Mozetič, S. Polak, A. Ramšak, B. Rubinič, D. Sere. A. Šorgo, B. Štumberger, T. Tjüai, M. Vogrin in častna člana dr. S. D. Matvejev in dr. A. O. Zupančič 5000 SIT za posameznike, 3000 SIT za učence in študente, 1000 SIT za podmladek in 20.000 SIT za ustanove Nova Ljubljanska Banka No. 50100-620*133 27620- 99885/0 Mnenje avtorjev ni nujno tudi mnenje uredništva. Revijo sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. ^ Sponzorja revije Mobitel in BirdLife. Donator Prirodoslovni muzej Slovenije W- Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-226/92 z dne 4. 3. 1992 sodi revija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. XVin - 84 - 1997 ACROCEPHALUS Svoboden kot ptica - ujeta v fotografijo 1. nagradni fotografski natečaj, Mobitel d.d. v sodelovanju z DOPPS Free as a bird - caught in a photograph 1st photographic competition, Mobitel d.d. in association with DOPPS Predmet fotografiranja je lahko zelo različen, pa vendar je osnovni namen te dejavnosti v bistvu vedno enak. Ob tem , da je fotografija na koncu vedno dokument, je samo dejanje fotografiranja komunikacija, raziskovanje in spoznavanje, Fotografiranje ptic je tako lahko zgolj znanstvena dejavnost, pa vendar končni rezultati kažejo , da gre ob tem tudi za nekaj več. Tem bitjem, ki jih je narava zavarovala s plašnostjo, fotograf sledi v njihovo naravno okolje, njihovo naravno zavetišče, in res sta potrebna vsa ljubezen in spoštovanje , da mu je dovoljeno zabeležiti te, večini ljudi, neznane prizore. Sama fotografska tehnika je tako tudi tu le golo orodje, ki bi brez vsega drugega, znanja, potrpljenja in spoštovanja narave, ostalo brez moči. Gotovo se je Mobitel za to akcijo odločil tudi iz komercialnih razlogov, pa vendar. Pomen končnega rezultata ni toliko v tem, da smo izbrali najboljše, ampak drugje. Najprej se zdi pomembno, da se tudi širša javnost zave pomena pričujočnosti teh neverjetnih bitij in še bolj potrebe, da zanje skrbi in jih zaščiti. Drugo, kar je pomembno bolj po fotografski plati, pa je to, da se skozi take prireditve počasi gradijo kriteriji, kako te reči res dobro opraviti. Sam sem fotograf in kar priznam, da se na ptice kaj dosti ne spoznam, kar zagotovo velja še za koga v žiriji. Tako se je izkazalo, da je bila strokovna heterogena skupina nujna, da pridemo do želenih rezultatov. Če bi namreč prevladala ornitološka stroka, bi dobili sicer strokovno zanimive fotografije, ki pa širše publike ne bi mogle pritegniti tako, kot si želimo, da bi jih, in obratno, zgolj likovno lepe fotografije, brez vseh bioloških zanimivosti, bi obvisele kot prazen okrasek na steni. Žirija si je zato delo razdelila nekako takole: bolj likovno usmerjeni člani smo ocenjevali svoje področje, strokovni del žirije pa nas je opozarjal na tiste nam neznane dejavnike, kot so ustrezno okolje, redkost fotografirane ptice, težavnostna stopnja te dejavnosti in podobno. Samo ocenjevanje, še bolj pa poslano fotografsko gradivo, je prav neverjetno spominjalo na podobne natečaje zgolj fotografske narave. Pregledali smo 783 diapozitivov in 23 fotografij 61 avtorjev. Morda smo pri razpisu malce pretiravali s številom tekmovalnih kategorij, saj so se podobni motivi istih avtorjev kar prevečkrat ponavljali. Druga stvar ,ki pa je značilna za prav vse fotografske natečaje, je premajhna samokritičnost, predvsem pa pomanjkanje koncepta, ko gre za serijo diapozitivov. Te naj bi družila neka skupna misel, pa naj bo to časovna povezanost snemanja, osredotočenost na dogajanje na isti lokaciji ali kak pomensko bistven dogodek iz življenja ptic. To se je še najbolj pokazalo pri kategoriji varstva in ogroženosti ptic. Kaj hočem povedati, se morda najlepše vidi iz nagrajenih del, ki so edina ustrezala takim kriterijem, pa tudi tam si je žirija dovolila, da številčno zmanjša in uredi posamezne prispevke, ki pa so zato veliko pridobili v jasnosti in sporočilnosti, O posameznih delih ne bi posebej govoril, saj je tudi ta vrsta fotografije dejavnost, ki jo ima vsak pravico gledati s svojimi očmi. Ob nagrajenih fotografijah je bilo lepih še kar nekaj. Žal niso prišle v poštev zaradi slabe tehnike ali morda preveč umetnega okolja, v katerem so bile ptice posnete. Pokaže pa se na koncu nekaj, kar je zlasti v tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, lastno prav vsakemu delovanju. Krog ljudi, ki kaj res dobro opravijo, je vedno ozek. Tudi tu smo na Koncu presenečeno gledali v vedno iste ponavljajoče se šifre, pod katerimi so se avtorji udeležili natečaja. Milan Pajk 129 ACROCEPHALUS XVm-84-1997 Crne liske Fulica extra, Common Coots, mlakarice Anas platyrchynchos (Hrvoje Oršanič) Rumenonogi galeb Larus cachinnans, Yellow - legged Gull (Borut Rubinič) 130 XVm - 84 - 1997 ACROCEPHALUS Triprsti galebi Rissa tridactyla, Kittiwakes (Tomaž Miheiič) Zlata prosenka Pluvialis apricaria, Grey Plover (Tomaž Miheiič) 131 ACROCEPHALUS xvm - 84 - 1W Crna njorka Cepphus grylle, Black Guillemot (Tomaž Mihelič) Vranjek Phalacrocorax ahstotelis, Shag (Marko Pogačnik) NAGRADE Črne liske Fulica aha z mlakaricami Anas pla-tyrchynchos v ozadju (Hrvoje Oršanič), glavna nagrada Mali skovik Glauci-dium passerinum (Milan Vogrin), nagrada v skupini "upodobitve slovenskih vrst ptic" Rumenonogi galeb La-rus cachinnans (Borut Ru-binič), nagrada v skupini "fotoesej iz življenja v Sloveniji živečih ptic in njihovega življenjskega okolja" za serijo šestih posnetkov Vranjek Phalacrocorax ahstotelis (Marko Pogačnik), nagrada v skupini "upodobitve ptic zunaj Slovenije" Triprsti galebi Rissa tr-idactyla (Tomaž Mihelič), nagrada v skupini "fotoesej iz življenja zunaj Slovenije živečih ptic in njihovega življenjskega okolja" za serijo štirih posnetkov Siva vrana Corvus co-rone comix (Slavko Po-lak), nagrada v skupini "utrinki" v Žirija: Milan Pajk (redni profesor na ALU) Dr. Tomi Trilar višji kustos - PMS) Jasna Andrič (oblikovalka - Agencija Imelda 8000) Borut Štumberger (predsednik DOPPS) Nataša Grom (Mobitel - marketing) 132 XVm - 84 - 1997 ACROCEPHALUS Vpliv čiščenja trstiscnih jarkov na gnezdenje ptic Impact of drainage cleansing on birds breeding in reed ditches Andrej SOVINC UVOD Melioracijski odvodniki so značilni krajinski element na Ljubljanskem barju. Vanje se že dobri dve stoletji izceja voda iz vlažne barjanske zemlje, z vodo pa odtekajo tudi možnosti preživetja ogroženih barjanskih rastlinskih in živalskih vrst, ki so odvisne od površin z visoko gladino talno vode. Na Ljubljanskem barju so od časa zadnjega mostiščarskega jezera pred okoli 3700 leti pa do izkopa Grubarjevega kanala in vzpostavljene goste mreže melioracijskih jarkov in kanalov prevladovale obsežne vodne in močvirne površine. Ranjeno barjansko površje, prerezano s številnimi in globokimi izsuševalnimi kanali, se je v zadnjih dvesto letih tako izsušilo, da danes na Barju - simbolu močvirnosti - ni več stalnih stoječih voda in večjih močvirij. Le v času spomladanskih in jesenskih visokih voda se Barje za nekaj dni vrne v preteklost, ko je na poplavljenih površinah spet opaziti ptice, ki že desetletja in stoletja tu ne gnezdijo več. Trstičja, nekdaj tako značilna za Barje, so omejena skoraj samo na brežine melioracijskih odvodnikov ali pa se razraščajo na že osušenih površinah, kjer so za večino ptic gnezditveno nezanimiva. Večji melioracijski odvodniki s počasi tekočo vodo, obrasli z ozkimi, a gostimi pasovi močvirske vegetacije, so ob dejstvu, da na Barju razen posameznih ribnikov in jezer na obrobju ni več vodnih površin, še najbolj podobni nekdanjim močvirjem. Pozitivna vloga kanalov in jarkov kot nadomestilo za nekdanja trstičja je močno zmanjšana zaradi njihove osnovne funkcije - odvodnje voda in izsuševanja površin. To ima namreč katastrofalne posle- dice za biotopsko pomembne vlažne travnike in globalno močno ogroženo tukajšnje rastlinstvo in živalstvo. Ekološke razmere na odvodnikih se bistveno spremenijo vsakih nekaj let, ko pristojna vodnogospodarska služba strojno odstrani usedline z dna in brežin ter očisti plavajočo in močvirsko vegetacijo, Takšna dela se opravljajo zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti odvodnika in izsuševanja okoliškega terena. Melioracijski jarki in odvodniki so barjanska realnost. V bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati, da bo današnjih več kot 400 km jarkov zasutih, da bo Barje spet prepuščeno zamočvirjanju in da se bodo v obsežnih trstičjih spet naselile specifične vrste ptic. Dosežemo pa lahko, da bodo vsaj vzdrževalna vodnogospodarska dela na odvodnikih opravljena na način, ki bo tudi v prihodnje omogočal preživetje nekaterim izmed teh vrst ptic v sekundarnih gnezdiščih na trstičnih jarkih. Cilj naloge je bil predlagati takšen način izvajanja vzdrževalnih del na odvodnikih, ki bo v čim manjši meri prizadel gnezdečo omitofavno. V okviru naloge je bilo predvideno tudi ugotavljanje uspešnosti predlaganih ukrepov s primerjavo številčnosti in zastopanosti gnez-dečih vrst ptic pred in po posegu. Ti rezultati so predstavljeni v pričujočem prispevku. Vplivi sprememb v sestavi in številnosti travniških gnezdilcev v vplivnem območju jarka v nalogi niso bili preučeni. Nalogo sta finančno podprla Mesto Ljubljana, MSIRKŠ - Enota za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za okolje in prostor, Republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda. 133 ACROCEPHALUS XVffl - 84 - 1997 OPIS ODVODNIKA STROJANOVA VODA Jarek Strojanova voda leži na vzhodnem delu Ljubljanskega barja in sodi med srednje velike odvodnike. Izbrani odsek jarka v dolžini približno 2000 metrov na vzhodni strani omejuje cesta Ig - Škofljica, na zahodni strani pa se jarek izliva v reko Iščico (slika 1). Osnovne hidravlične lastnosti Strojano-ve vode so naslednje (povzeto po VGL 1986): - oblika profila: trapezni, - širina dna: 2 metra, - naklon brežin: 1:2, - dimenzioniranje profila: Q10 = 6,8 m3/s, - višina vode pri Q10: 1,56 metra. Strojanova voda je bila pred pričetkom raziskave zadnjič strojno očiščena leta 1986. S posameznimi parcelami ob jarku in brežinah lastniki okoliških parcel različno gospodarijo. V splošnem velja, da je večina trase redno enkrat letno pokošena, ponavadi do vodnega ogledala. Leta 1997 je bil del jarka v celoti (vključno s trstičjem v sredini struge) pokošen konec maja, torej v času valjenja in hranjenja mladičev. Vegetacijski tipi v profilu jarka in v pasu, ki se razteza ob obeh brežinah jarka in je širok do 30 metrov, so razvrščeni v trstičje, grmovnato-drevesni pas, travna-to-zeliščni pas na brežinah z vodno in močvirsko vegetacijo. odsek A (%) odsek B (%) section A (%) section B (%) skupaj (%) total (%) trstičje 79 reed 42 63 grmovnato- 4 drevesni pas shrubby -arboraceous strip 37 19 travnato- 17'' 21 18 zeliščni pas in odprta vodna površina grassy - herbal strip and open water surface Tabela 1: Deleži posameznih vegetacijskih tipov po posameznih odsekih in skupaj na jarku Strojanova voda Table 1: Shares of separate vegetation types as per separate sections as well as jointly in the Strojanova voda channel METODA DELA Lega jarka je prikazana na sliki 1, kjer je označen tudi odsek jarka vzhodno od t.i. betonskega mostu (odsek A). Zahodni del jarka je označen kot odsek B. Trasa jarka je sestavljena iz treh premočrtnih delov. Dolžina odseka A je približno 860 m, odseka B pa okoli 1110 m. Oba odseka Strojanove vode sta bila očiščena februarja 1996 (čiščenje je opravilo Vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik). Na odseku B je bilo čiščenje jarka opravljeno na "klasičen" način. Pri tem načinu se odstrani vsa vodna in brežinska vegetacija s koreninami vred in odstranijo nanosi usedlin na dnu in brežinah. • Odsek A pa je bil očiščen po posebnih smernicah, ki so bile pripravljene z namenom, da se omilijo negativne posledice 134 XVm - 84 - 1997 ACROCEPHALUS teh posegov na gnezdilke. Te smernice so podrobneje predstavljene v raziskovalni nalogi (Sovinc, 1995). Na tem odseku sta bila strojno očščena samo dno in spodnja tretjina ene brezine, nasprotna brezina pa je ostala nedotaknjena. Zaradi vodnogospodarskih zahtev žal ni bilo možno, da bi se na delu jarka Strojanova voda čiščenje leta 1996 sploh ne izvedlo, čeprav bi bilo to zaželeno zaradi podrobnejšega ugotavljanja razlik v gnezdeči omitofavni. Z metodo kartiranja je bila preučena gnezditvena ornitofavna v območju profila in do 30-metrskem pasu ne obeh straneh odvodnika v letih 1993, 1994, 1996 in 1997. Na topografsko karto v merilu 1:5000 so bile vnesene lokacije pojočih samcev ali najdenih gnezd (teritoriji) vseh registriranih vrst ptic. Podrobnejši gnezditveni popisi so bili opravljeni vsaj dvakrat v mesecih maju in juniju v letih 1993 in 1994 (pred opravljenim čiščenjem jarka) in po izvedenem strojnem čiščenju (februarja 1996) v letih 1996 in 1997 po smernicah, pripravljenih v okviru raziskovalne naloge. Za leto 1995 nimam podatkov. Pojoči samec oziroma najdeno gnezdo sta bila obravnavana kot gnezdeči par. Kot skupno število gnezdecih parov posamezne vrste je bila upoštevana višja izmed vrednosti majskega oziroma junijskega popisa. Popisi so bili opravljeni v jutranjem času, s pričetkom ob sončnem vzhodu. REZULTATI IN DISKUSIJA Značilne vodne in močvirske vrste ptic, ki gnezdijo tudi na odvodniku Strojanova voda, so zelenonoga tukalica Gallinula chloiopus, bičja in močvirska trstnica Acrocephalus schoenobaenus in Acrocep-halus palustris, rakar Acrocephalus arun-dinaceus in trstni strnad Emberiza schoe-niclus. V diagramih na slikah 2 in 3 je prikazano število ugotovljenih teritorijev vseh treh vrst trstnic in trstnega stmada v letih 1993 in 1994 (pred čiščenjem jarka) in 1996 (po opravljenem čiščenju). En par zelenonogih tukalic je leta 1993 gnezdil na odseku B, leta 1997 pa na odseku A. ÄcrocephaSus palustris \crocephaIus .schtxaiobacmi*. ioeHS Eunberiza schoeniclus 1994 1996 1997 Slika 2: Število gnezdecih parov trstnic Acrocephalus in trstnega stmada Emberiza schoeni-clus na prilagojeno očiščenem odseku A med letoma 1993 in 1997 Fig. 2: Number of breeding pairs of warblers Acrocephalus and Reed Bunting Emberiza schoeniclus in adaptably cleared section A between 1993 and 1997 Acrooephaius palustris Acrocephajus schoaiobafimis Acrocephalus arundinaceti>: Emberiza schoeniclus 1994 1996 1997 Slika 3: Število gnezdecih parov trstnic Acrocephalus in trstnega stmada Emberiza schoeniclus na klasično očiščenem odseku B med letoma 1993 in 1997 Fig. 3: Number of breeding pairs of warblers Acrocephalus and Reed Bunting Emberiza schoeniclus in standardly cleared section B between 1993 and 1997 Primerjava zastopanosti vrst in njihove številnosti na izbranem delu trstičnega odvodnika Strojanova voda v letih 1993 in 1994 kaže, da večjih populacijskih sprememb ni bilo, V teh dveh sezonah se tudi ekološke razmere na jarku niso bistveno razlikovale, jarek pa je bil sedem oziroma osem let po zadnjem strojnem čiščenju dokaj močno zarasel. 135 ACROCEPI-IALUS XVEI - 64 - 1997 CDSEK A pred čiščenjem po čiščenju I m ODSEK B pred čiščenjem po čiščenju «pite ¦ Slika 4: Shematski prikaz prerezov klasično očiščenega odseka odvodnika B in prilagojeno očiščenega odseka A pred in po čiščenju (A. Sovine) Fig. 4: Schematical presentation of cross-sections of standardly cleared section B and adaptably cleared section A prior and after clearing (A. Sovine) V obeh letih pred posegom je bilo število gnezdecih parov bičjih trstnic na celotni trasi odvodnika (odseka A + B) podobno (11 parov leta 1993 in 12 parov leta 1994). Leta 1993 je gnezdilo 40 parov močvirskih trstnic, naslednje leto pa 47. Rakar se je kot gnezdilec pojavil šele leta 1994 (4 pari), zelenonoga tukalica (1 par) pa je gnezdila le leta 1993. Število gnezdecih parov trstnega strnada se je povečalo z enega para leta 1993 na dva para v naslednjem letu (sliki 2 in 3). Upad števila skupnega števila gnezdecih parov v prvi gnezditveni sezoni po opravljenem čiščenju je večji na klasično očiščenem odseku (66%) kot na prilagojeno očiščenem delu (44 %). V drugem letu po čiščenju se je skupno število gnezdecih parov značilnih vodnih in močvirskih vrst na obeh odsekih že močno približalo tistemu pred čiščenjem (čeprav se niso vrnile vse vrste na klasično očiščen odsek, npr. rakar). Leta 1997 je tako skupno število gnezdecih parov na klasično očiščenem delu že doseglo 96% vrednosti pred čiščenjem, na prilagojeno Slika 5: Skupno število gnezdecih parov na klasično očiščenem odseku med letoma 1993 in 1997 Fig. 5: Total number of breeding pairs in standardly cleared section between 1993 and 1997 Slika 6: Skupno število gnezdecih parov na prilagojeno očiščenem odseku med letoma 1993 in 1997 Fig. 6: Total number of breeding pairs in adaptably cleared section between 1993 and 1997 očiščenem delu pa 73% (in to kljub temu, da ni bilo močvirskih trstnic v ruderalnem pasu). PRIMERJAVA RAZLIK PO POSAMEZNIH VRSTAH a) Bičja trstnica Acrocephalus schoe-nobaenus Na klasično očiščenem odseku odvodnika B bičja trstnica v letu sploh ni gnezdila. Registrirani pa so bili štirje pojoči samci na vzporednih, bistveno manjših in močno zaraslih jarkih, ki so redno košeni in na katerih v preteklih letih ta trstnica ni gnezdila. Gnezditveni uspeh na teh skoraj pre-sušenih plitvih jarkih pa je vprašljiv, saj so 136 XVin - 84 - 1997 ACROCEPHALUS Sliki 7 in 8: Prilagojeno očiščen odsek A takoj po čiščenju (februar 1996) in maja 1997 (A. Sovmc) Figs. 7 & 8: Adaptably cleared section A immediately after clearing (February 1996) and in May 1997 bili jarki sredi gnezditvenega obdobja pokošeni do tal. Zanimivo pa je, da je bilo skupno število parov bičjih trstnic na teh jarkih enako kot dve leti prej, ko so gnezdili na Strojanovi vodi (4 pari), kar dopušča možnost, da je šlo za iste pare, ki so se umaknili na bližnje, čeprav gnezdi-tveno manj primerne jarke. Na odseku A, kjer je bil ohranjen večji del trstičja, predvsem pa so se ohranile iz vode rastoče kopuče šaše v, je število gnezdečih parov upadlo za dobro polovico. Opazovanja so pokazala, da bičje trstnice nujno potrebujejo izpostavljene, iz vode rastoče osamljene bilke v bližini gnezda, ki jih uporabljajo kot pevska mesta (npr, steblike rogoza ali bička; in večje kopuče šaše v), kamor skrijejo gnezdo. Ker se pri klasično očiščenem jarku odstranita oba elementa, gnezditiveni neuspeh pri tej vrsti ni presenetljiv. 137 Slika 9: Gnezdo bičje trstnice Acrocephalus schoenobaenus (A. Sovine) Fig. 9: Nest of Sedge Warbler Acrocephalus schoenobaenus (A. Sovine) ACROCEPHALUS XVIII - 84 - 1 Slika 3: Razširjenost mušje listnice Ph. inomatus v Aziji in predeli kjer prezimuje (puščice označujejo, njen domnevni prilet v Evropo) Fig. 3: Distribution of Yellow-browed Warbler Phylloscopus inomatus in Asia and areas where it overwinters (arrows indicating its reputed flight paths to Europe). notranjost krošnje. Cez nekaj hipov nam je izginila spred oči. Ker sem ravno tisti dan odhajal v Makedonijo, sem zaprosil člana Komisije za redkosti Andreja Sovinca, naj gre to listnico pogledat in fotografirat (si. 2). Zbrani so bili naslednji biometrični podatki: starost prvoletna (ly), dolžina peruti 57 mm in teža 5.8 grama. Izpuščena je bila z obročkom LJUBLJANA S 94173. Ko sem se čez deset dni vrnil iz Makedonije, mi je naš sodelavec Stane Kos povedal, da se je 19. oktobra 1997 ob Ljubljanici pri Črni vasi na Ljubljanskem barju ujela v mrežo mušja listnica. Pri determinaciji te listnice je sodeloval tudi naš sodelavec Jelko Kozjak. Stane mi je povedal, da nista imela težav z določitvijo te vrste, ker sta bili na peruti dve izraziti rumenkasti črti. Ravno tako je zbujala pozornost izrazita nadočesna črta. Tudi noge so bile svetle pri tej mali listnici. V dnevnik obročkanih ptičev sta zapisala, da so bila posneta letalna peresa 3,4 in 5. Dolžina peruti je bila 54 mm. Izpustila sta jo z obročkom LJUBLJANA S 87931. Žal omenjena listnica ni bila fotografirana. Ob tem je treba dodati, da so mušje listnice, ki so bile do sedaj ugotovljene v Sloveniji, pripadale nominatni podvrsti inomatus. Še do pred kratkim je bila znana podvrsta Ph. inornatus humei, to je sivkasta mušja listnica, ki pa nima tako izrazite nadočesne črte in tudi proga prek peruti je manj izrazito obarvana. V priročniku za identifikacijo evropskih pevk (Svensson 1992) je sivkasta mušja listnica že obravnavana kot samostojna vrsta. Obstajajo še druge razlike med vrstama inomatus / humei, in to v gnezditveni razširjenosti, petju in oglašanju. In ravno zaradi vseh teh razlik je mednarodna komisija za avisistematiko (CSNA) priznala to (nekdanjo) podvrsto za samostojno vrsto Phylloscopus humei (Sangster et al. 1997). Sivkasta mušja listnica Ph. humei se v Evropi pojavlja bolj poredkoma, in to šele v pozni jeseni. Tako je bila ta listnica v Italiji decembra 1996 leta obročkana in opazovana na prezimovanju v januarju 1997 (Kravos ustno). Morfološke značilnosti, številčnost in pojavljanja po Evropi, biometrični podatki in drugi podatki o mušji listnici so opisani že v 49. številki revije Acrocepha-lus na straneh 114 - 120 in jih zato ne bi ponavljala. Gnezditvena razširjenost mušje listnice se vleče od severnih predelov Urala, prek vzhodne Sibirije do skrajne severovzhodne Azije in na jugu od Mongolije do Kitajske. Prezimuje v južni Kitajski, jugovzhodni Aziji in na Filipinih (Harrison 1982, Lewington et al. 1991). 149 ACROCEPHALUS XVin - 84 - 1997 Zbrani podatki o pojavljanju mušje listnice v evropskih državah že presegajo več sto podatkov na državo, v Veliki Britaniji pa jih imajo zbranih že nad 2.650 (Lewington et al. 1991). Verjetno bo treba že v kratkem dopolniti karte zimske razširjenosti te vrste in vanje vključiti tudi Evropo. V treh primerih, ko so bile mušje listnice obročkane na Ljubljanskem barju (13.X.96, 10.X. in 19.X.1997), je bila v prvem primeru nizka oblačnost, v drugih dveh pa delno ali zmerno oblačno vreme. Na ornitološki postaji na Vrhniki smo v zadnjih letih ugotovili, da se na selitvi ujame največ ptic ob nizki oblačnosti, in to ne glede na ciklone. Baza oblakov je takrat na višini okoli 600 m nadmorske višine. V takšnih vremenskih razmerah je vidljivost bistveno zmanjšana in ptiči letijo tik nad dolinami, s tem pa se poveča možnost, da se ustavijo v predelih, ki jim ustrezajo za prehranjevanje in počitek. K temu uspehu pa je treba pripisati tudi novo metodo predvajanja nočnega efekta (NE), ki bistveno poveča število obročkanih ptičev. Komisija za redkosti (KRED) je potrdila vse navedene mušje listnice, ugotovljene pri nas. LITERATURA Lewington L, Alstrom P., Colston P. (1991): A Field Guide to the Rare Birds of Britain and Europe. HarperCollins. Sangster G., Cornelis J. Hazevoet., Arnould B. van den Berg & C. S. Roselaar (1997): Dutch avifaunal list: taxonomic changes in 1977 - 97. Dutch Birding 19:21 -28. Svensson L. (1992): Identification Guide to European Passerines. STOCKHOLM. Sere D. (1991): Mušja listnica Phylloscopus inornatus ugotovljena tudi v Sloveniji. Acrocephalus 49: 114-120. oktobra 1997. Vse so bile ujete v najlonske mreže na Ljubljanskem barju na nadmorski višini 300 metrov. Zbrani so bili biome-trični podatki, v treh primerih so bile tudi fotodokumentirane in kasneje vse z obročki izpuščene. V vseh teh primerih je bilo vreme oblačno, vidljivost pa je bila na nadmorski višini od 600 metrov navzgor zelo slaba, kar je razlog, da so seleče se ptice letele bistveno nižje kot običajno med selitvijo. Slovenska Komisija za redkosti (KRED) je omenjene podatke tudi potrdila. SUMMARY In Slovenia, four Yellow-browed Warblers Phylloscopus inornatus have been recorded to date. The first record dates from 1991 (October 2nd), the other three from 1996 (October 13th) and 1997 (October 10th and 19th). All four were caught in nylon nets (for the needs of ringing) at Ljubljansko barje at an altitude of 300 m a.s.l. Biometrie data were gathered, and in three cases the birds were photographed, ringed and released. In each of these cases the weather was cloudy, with very poor visibility above 600 m, which is the reason why the migrating birds flew much lower than usual during migration. All the above details have been confirmed by the Slovene Rarities Committee. POVZETEK V Sloveniji so bile do sedaj ugotovljene štiri mušje listnice Phylloscopus inornatus. Prvi podatek je iz leta 1991 (2. oktober), preostale tri pa so bile ugotovljene 13. oktobra 1996, 10. oktobra 1997 in 19. Dare Sere, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI-1000 LJUBLJANA Peter Grošelj, Godovič 124, SI-5280 IDRIJA 150 XVm - 84 - 1997 ACROCEPHALUS Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1995 Poročilo Komisije za redkosti Rare bird species in Slovenia in 1995 Rarities Committee Report Andrej SOVINC To je že šesto poročilo o redkih vrstah ptic v Sloveniji. Poročila o redkostih obravnava Komisija za redkosti pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. V poročilu so navedeni natančni podatki o opazovanih redkih vrstah, ki vsebujejo datum in kraj opazovanja, število osebkov, ime opazovalca in vir objave podatka. Aktualen seznam redkih vrst ptic Slovenije za leto 1994 obsega 94 vrst in je bil objavljen v 75- 76. številki Acrocepha-lusa. Podatki iz rubrik "m" in "n" so že objavljeni v predhodnih poročilih o redkih vrstah; glej Acrocephalus št. 58-59, str. 99-119 in 120-123, Acrocephalus št.63, str. 45-49, Acrocephalus št.73, str. 193-196 in Acrocephalus št. 75-76, str. 76-79. m n Legenda/Legend: slovensko ime - znanstveno ime vrste /(m,n);(o,p)/ Slovene name - scientific name /(m,n);(o,p)/ število opazovanj (dogodkov) v zadnjih 50 letih, do vključno leta 1994, number of records in last 50 years, up to 1994; število opazovanih osebkov v zadnjih 50 letih do vključno leta 1994; (1944-94), number of birds in last 50 years, up to 1994; o število opazovanj (dogodkov) v letu 1995, number of records in 1995; p število opaženih osebkov v letu 1995, number of birds in 1995; bß c N ~M" seiQ souang :oiOj '0008 VQ13WI 67 L ACROCEPHALUS LETNIK 18 VOLUME 18 LETO 1997 YEAR 1997 ŠTEVILKA 84 NUMBER 84 STRANI 129-16 PAGES 129-16 VSEBINA Svoboden kot ptica - ujeta 129 v fotografijo (M. Pajk) Vpliv čiščenja trstiščnih jarkov 133 na gnezdenje ptic (A. Sovine) Močvirska uharica Asio flammeus 143 najdena na Ljubljanskem barju (D. Tome, A. Vrezec) Novi podatki o mušji listnici 148 Phyüoscopus inomatus v Sloveniji (D. Sere, P. Grošelj) Redke vrste ptic v Sloveniji 151 v letu 1995 (A. Sovine) Iz ornitološke beležnice 157 CONTENTS Free as a bird - caught in a photograph (M. Pajk) Impact of drainage cleansing on birds breeding in reed ditches (A. Sovine) Short-eared owl Asio ttammeus found at Ljubljansko barje (D. Tome, A. Vrezec) New data on the Yellow-browed Warbler Phyüoscopus inornatus in Slovenia (D. Sere, P. Grošelj) Rare bird species in Slovenia in 1995 (A. Sovine) From the ornithological notebook Phalacrocorax carbo, Ardea purpurea, Platalea leucorodia, Falco tinnunculus, Pk pica, Pluvialis squatarola, Strix uralensis, Cettia cetti, Lanius minor, Lanius excubitor Zanimivosti od koderkoli: 161 Interesting observations from elsewhere Farma Gmajnice Gmajnice Farm Nove knjige 163 New Books Skrivnostna fotografija 164 Mystery photograph Fotografija na naslovnici: Belka Lagopus mutus (M. Pogačnik) Vinjete: (S. Polak str. 143, zadnja stran ovitka; J. P. Smith str. 160 in 162) Front cover: Ptarmigan Lagopus mutus (M. Pogačnik) Drawings (S. Polak p. 143, back cover; J. P. Smith p. 160 and 162)