List Ijudstru w |XHik in zabavo. »a s&ifcte S £šor bodi gaai m njega, oiacs na leto satuo 7 K. — Naurofcuina se pošilja na: IJpravnStvo „Stevaaafceca Oacpodarja" v Marfbara. — Ust aa dopaCSj« da a^tnA — Uj* ^SateS' %sp Satana ireitva" dobivajo ibs brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo ld via. — Uredništva: Karom aaate Ste«. L — Bs&opM aa aa maia^a. — HpradStoa < Ksfesai aaate tte». 3, naročnino, gssarate te rsitesiae^e- le f««eiRis se pkeaje od enostopne petsto »te za esdirat 4S vfe., aH kw je isto, 1 kvadrata! oaatfaiater proeteaa steče iltte Za vaSkrabse lgteaa pitama yajwt V ^tefei aasuaš;- «tirne bpvefla 19 t te, — Isseratl te sprejemajo da tenka oholem — Mezsprfe reHaaiarfj« so poltatae prsate. Fees n» esštevilka stene 12 -w. Maribor, dne 12. seytembra 1918, 52. Mnüi. Položaj Maribor, 10. sap t. ya Dunaju se j« pričelo delo v državnem zboru. Danes se je sestal finančni in več drugih odse -kov. Glavpa pozornost je obiraj ena sedlaj na finančni odsek, ki bi naj obdelal razne finančne zahteva naše rlade. Izdelal, oziroma sprejel bi naj vladne predj-loge glede novih davkov. Vlada neobhodno potrebuje „¡vsaj toliko* novih davkov, da pokrije primainjkljaj 1900 milijonov K, ki so ga napravili razni .vzorni" nemški državniki. Vlada hoče vpeljati Visok vinski Savek» davek na sladkor in premog, Prav nič pa se ne sliši, da bd vlada skušala pokriti primanjkljaj s («m, da bi bolj obdačila milijonarje in vojne dobič -kar j a. ¿8&> - Posebno so sklenili nagi poslanci s« boriti proti vinskemu davku, ki bi uničil obstoj naših vinogradnikov. ¡Češki poslanec Tuš ar je izjavil: „Vlada prosjači za naše glasove, ko Ji teče voda v grlo. Sedaj bi ji bili dobri. Ko pa smo vla-ilam, Nemcem in merodajnim osebam svetovali, naj med vojsko mirujejo narodno-politiena vprašanja, da BSj ne dražijo nas Slovanov,, smo naleteli na gluha ušesa. A sedaj, ko gre vladi slabo, pa so naša ušesa za njene mile prošnje gluha. Ce vlada no dobi dovoljenja za nove davke, bo skoro gotovo prišlo do vo-likih sprememb. Vlada bo morala odstopiti, ali pa bqdo skušali vladati brez državnega zbora. Poslednjo pa je z ozirom na razpoloženje ljudskih množio sedaj skoro nemogoče^ Naš zunanji položaj je slejkoiprej nejasen. Do miru Se ue bo prišlo tako kmalu. Zunanji minister Burian si še ne upa pred delegacije, da bi tam povedal ljudskim zastopnikom, kako vodi zunanjo politiko, Poljaki so zelo nezadovoljni z Burianom, ker ta gre čez drn in stra z Nemci, ki se a vsemi štirimi protivijo, da bi se vse poljsko dežele združile r ša -mostojno Poljsko. Nemčija je sedaj narekovala Rusijiv da mora piačati 6 milijaird mark vojjne odškodnine Nemčiji , Sasiravno so nemški državniki vedno slovesno zatrjevali, da bodo sklepali edino le mir brez pridobitev bi odškodnin« Cetverosporazumovi i.n biti nepristranskih držav sedaj vriskajo veselja in pravijo: „Glejte Nemca, kako držijo besedo? Kdo jim naj »daj kaj verjame T ID Spajiiji, Svioarski, Nizozemski in Danski se ; slišijo razburljivi glasovi, ti so baje podobni razpoloženju, ki je vladalo preU napovedjo vojne r Itali., i in Bumuniji. V Nemčiji, sami tudi ni vsa zlato, kar se sveti. : Maršal Hindenburg je izdal na nemško armado in nemški narod oklic, v katerem roti Nemce, naj veiih dar za božjo voljo ostanejo zvesti cesarju in domovini, Hindenburg roti Nemce, naj ne verujejo sovraž -nikom, ki širijo med Nemci zli duh nezadovoljnosti!. Odkas sa Hindenburgov» armada umika pred močnejšo Četverosporazumovo, so tudi Namci v rajhu postali ubegani. Vsenemci postajajo ponižnejši. Značilno je tudi za položaj v Nemčiji, da so proglasili strogo kazen (1 leto ječe) za vsakega, ki liri kake sum-, ljive govorice o nemški armadi, o nemški cesarski i družini in sploh o enakih zadevah t, Nemčiji. Na zapadni fronti sa umikanja nemška armada nadaljuje. Sovražnik ima veliko premoč nad Nemci. Od dne 13, avgusta do sedaj je vjetih 150,000 Nem -cev; sovražnik je uplenil nad 2000 topov.. Sovražno časopisje vriska veselja vsled umikanja Hindenbur-gove armade. Ameriški, angleški in francoski državniki ošabno govorijo, da sedaj na bodo prej odnehali, dokler ne bodo Nemčiji narekovali mir naravnost v Berolinu. „Pospravimo svoja iila in kopita"* Ljudje, ki delajo v naših krajih samo zgago in sejejo sovraštvo in nemir, to so nemSurji in vsenemci, uvidevajo, da jim pšenica ne gro več v klasje , da Jim jo v naših krajih odklenkalo. Ne čutijo se več varne gospodarje. Velik jugoslovanski pokret, doba jugoslovanstva, jih je spravila ob vse veselje, še nar dalje izvrševati med slovfenskim ljudstvom svoje izdajalsko in ostudno delo. NemČurji in oni v«enemciL ki Slovencev niti živih ne morejo videti, pra ijo: Ce se ustanovi Jugoslavija, nočemo več bivpti v teh krajih, preselili sa bomo na Nemško, Priv&n drsni za-grizenci zatrjujejo, da bodo takoj prodali svojja posestva in šli nazaj v blaženo deželo nemškega boga. Strah pred Jugoslavijo se ni polastil samo vse-nemcev in nemčurjev na Štajerskem in Koroškem, a temveč tudi na Kranjskem in sploh na celem jugu . » j I i i •Trs« Se&'M, ¿ätSKr JOk i Vojaški novinec, Halgijaka pe*a«l. Henrik Konafras; prainiitt „wie*, sscia* B, - „üo, Katrica, Eaj pravi» na to? Dragi sin, to je Toiidar lepše pisati." JNb, tega tudi ne zapišem", mrmra Katrica or dovoljena. „Ali naj Janezu pišem, kot bi bila njegova mati?" „No, kaj pa boš pisala?" Dekle zardi Čez ves obraz in odgovori: „Pišimo: „Ljubi prijatelj. Ali se ram ne zdi , da ja to najlepše?" „2ST.0, tega pa tudi no maram", reče mati. • „po -tem rajši zapiši na kratko: Janez." „Ljubi Janez?" vpraša deklica. „Da, tako je prav!" odgovore vsi hKrartd, kakor ba bili veseli, da je rešena težka zastavica, „A proč od mize, vsi", pravi Katrica- »In Par ▼fa mi spravite proč, da me ne sune!" Zdaj prične z delom. A kmalu so ji na čelu stale debele potne kaplje: zadrževala je sapo in obraz ji je žarel. Kmalu nato ja težko vzdihnila, kafor da je že olajšana velike teže in rekla potem veselo: „L ja vendar le najtežja črka. Zdaj pa že stoji tutfaj lepo zavit." r2eni vstanaeta ter z začudenjem opazujeta Črko, «ii je bila najmanj tako velika kot člon na roki. „Lejw je to!" vziriikne Janezova mati. „Torej to pomenja „Ljubi Janez!" Lepo je, ako zna človek pisati; skoro bi rekla, da je kakor čarovnija." „Pustite me, da nadaljujem", pravi Katrioo pogumno- „Zdaj bo že Slo napre). Ko bi le pero tako ne maSilo." Katrica nadaljuje z delom poteč se m vzdihujoč, Ded sopiha in kašlja. 2eni molčita in si no iioa-i» ziniti; mali bratec pa ja imel opraviti s tem, daje prst vtikal r irnilo ta? si roko, slikal e črnimi ma -Seži. Ko je bila čee nekaj časa prva vrsta polna re-likih Črk, dekliea preneha za trenoteik „No, Katrica, kako daleč si že?" vpraša Janezova mati. „PreSitaj uam, kar si zapisala na ta pa -pir! " „Ne bodite tajco nestrpljivi!" pravi Katrica. „Tu še ne stoji drugega, kakor: „Ljubi Janez." Meni se zdi prav. La jx)glejte, kako se potim. Rajši bi gnoj kidala iz hleva; vi gotovo mislite, da pisanje ni delo? — Pavelček, pusti črnilo na miru, 6e ne mi Še čaščico prevrneš!" „No, le nadaljuj, dekle!" se oglasi ded. „Sicer pismo drugi teden še ne bo končano." „To že vem", odgovori Katrica. „A )>ovejte mi, kaj naj zdaj zapišem." „Najprej vprašaj* če je zdrav." Zopel piše nekaj časa, izbriše nekaj napačnih trk s prstom, aa trudi, da bi odstranila las, ki je bil prišel v peresov precep, se buduje nad cerkovnikom, da ja črnilo tako gosto in čita potem na glas: „Ljubi Jana», kako je s tvojim zdravjem?" „Tako ja prajv", pr«vi mati. „Zdaj piSi, da smo vsi zGr«vi, ljudi« in živina, in da mu želimo dober dan." . Katrioa pomisli aa ttip ta potaaa pfia dalja. Ko tondft, &t* „ftvala Bogu, mi aano še vsi zdravi, vol in krava tudi, razven deda, ki je bolan, in vsi skupaj ti želimo doftoa dan." „Maj B«g!" raDilne mati. „Katrica. otrof, kje pa «i sa naučilo vse to? Cerkovnik —* „Na mofi ms", ji deklica seže v besedo, „(la česa ne poaabim. Zdaj čutim, da bo Slo," Pol ure je bilo vse tiho. Delo so je vidno bolj-So oGsedftlo, Fajtl pisod ee je Katrica včasih poameh- V ljubljanski nemški hiSi (kazini) je nedavno rod j a kranjskih Nemcev, advokat dr, Eger, na shodu „južnih nemških bratov" rekel: „Meine Herren, pacjken wir zusammen." (Gospoda moja, pospravimo svoja šila in kopita.) Motil bi se, kdor bi mislila da jih k temu nagiba morda gorka ljubezen do nemških bratcev tain, gori na Pruskem* ali pa morda ugodnejšo gospodarske razmere v Nemčiji, ali pa morda celo misel, d& bi napravili prostor Slovencem, temveč samo slaba» kosmata vest jih žene proč iz naših krajev« Nemčuj-rji in vsenemci s« krivi, d« ja toliko naših ljudj po nedolžnem bilo preganjanih in vrženih v ječe, kriti so, da se je naS ¡domovini in cesarju zvesti narod proglasil za „veleizdajalsbega", krivi so, da tiči naš jugoslovanski rod v sponah suženjstva in v verigah gospodstva tujcev. Ker se sedaj te spone in verige trgajo, vidijo, da jim ni več obstanka med nami. Nemški uradniki, ki so smatrali sebe za gos -podarje, slovensko ljudstvo pa za tujce na naši zemlji, postajajo plašni in potrti. Bliža se jim pepelnica in veliki petek. Pred dnevi je vprašal nek nemški petelin, kakor poroča »S, N-": .Was werden wir nun, arme Deutsche tun?" (Kaj bomo sedaj ubogi Nemci ßoöeli ?) Čudna se nam zdi ta potrtost Nemcev in naravnost nerazumljiva nam je, V Jugoslaviji bodo vendar narodnostne manjšine zavarovane in Nemci bodo v njej uživali iste pravice kot jugoslovanske rnanj-Sine na Gornjem Štajerskem, na Dunaju in po dru -gih nemških krajih. Predpravic pri nas seveda ne bo imel nihče. Sicer pa odkrito povedano: Nam je iz več ozirov prav žal, da odhajajo Nemci iz naših krajev. Veliko ljubše bi nam bilo, da, se ž njimi v Jugoslaviji Se vidimo. A Nemci ne marajo videti, knko bo užival Jugoslovan zlato prostost in samostojnost. Črno se jim dela pred očmi že samo pri mislih, da bo z ustano -vitvijo Jugoslavije koneo njih gospodstva, konec šul-ferajna, konec Südmarke, ko bodo na sodnijah, na glavarstvih, na davkarijah in v vseh drugih uradih Sloyenei zavzeli njih mesta in bodo oni morali igraö vlogo, katero smo prisiljeni igrati sedaj mi, Dbup se je naselil v njih črno dušo pri mislih, da bodo naša mesta Maribor, Celje, Ptuj, Radgona itd. dobila slovensko lice, slovenske napise, slovenske uradnike na magistratu, slovenske zastopnike v občinskih svetih itd. Da, ne Čudimo se, če kličejo Nemci obupno: Pospravimo svoja Sila in kopita 1 Ijala. Samo Pavelček jo je motil, ker je zdaj pomočil g črnilo celo roko, da je bila vsa črna. Pač jo ona najmahj desetkrat čašico porinila na drugo stran mize, a deček je bil tako zaverovan v črnilo, da ga ni bilo mogoče zadrževati Kljub temu sta bili prvi dve strani jxilni clo roba. Na prošnjo Žen je Katrica zdaj to, kar fo bi>a napisala, prečrtala. Glasilo se je tako-le: I „Ljubi Janez! Kako je s tvojim zdravjem? Hvala Boga, mi smo še vsi zdravi, vol in krava tudi, razen deda T ki je bolan, in vsi skupaj ti želimo dober dan. Že Sest mesecev je, kar nismo nič slišali o tebi. Sporoči nam vendar, če si še živ. To ni lepo, da si že tako pozabil na nas, ki te imamo tako radi, da tvoja mati ves dan govori o tebi, in da se meni ponoči vedno sanja o tebi, da si nesrečen in da slišim vedno tvoj glas: Katrioa, Katrica! tabo da se kar vzbudim iz spanja in skočim iz postelje. — In voL, revež, vedno gloda iz hleva in vzdihuje, ti bi se razjokal nad («m. In da vsi skupaj nič no vemo o tebi, to je velika, žalost, ti bi "se nas vendar moral usmiliti, Janez, ker tvoja dobra mati 1» Se zbolela zaradi tega. Revica, ako Is sliši tvoje ime, jo krč prime v goltanec in prične jokati, da ge mene pri tam boli srce . . ." Ko je to čitala, so se poslušalcem polagoma o-či napolnile s solzami; zaradi žalostnega glasu zadnjih besed pa se nobeden več nI mogel upirati ginje* nosti in deklico je zmotilo glasno ihtenje in stokan -je. Ded je bil glavo položil na vzglavje, da bi skril solze; Janezova mati je bila tako ginjena^ da ni za-mogla več premagovati svojih čuvstev, Brez vsakih nadaljnjih besed je deklico objela okrog vratu, Katrica pa je osupla gledala, kaj js napravilo njono pisanje. - . : ' v Dalje prihodnji«. '.if;.' - - -— ^ ÖL w^eart*» iüfc I#aČ£Lim M^gčanom in del&vcem v premisleki (Iz peresa «mroipljskegsi kmetovsSca.i Dan za dnevom se slišijo pritožb« ta ečitania meščanov in tovarniških delavcev nasproti kmetom, kakor da bi la-ti bili krivi vsega glada in uboStva, ki stiska v tej svetovni vojni človeški rod, O čil a s« posebno, da kmetje • svojimi oderuškimi oenami ea svoje pridelke hočejo popolnoma izstradati in izmozr gati meščane in delavce. Oglejmo si torej to stvar v pravi luči in prepričali se bomo, da noben stan ne žrtvuje toliko ▼ korist domovine, kakor ravno kmets-ki stan. Najboljše delavske moči, to so moški, so fcm« -tom odtegnjene. Ni čuda torej, da so pridelek živeža od leta do leta bolj krči. Nesrečna rekviziti j a Živin» je povzročila, da ni več dovolj gnoja za njive; travnikov tako no upoštevamo več, ker krme ne bomo potrebovali, ko več živine ne bomo imeli. Tudi njive se nB bodo mogle več obdelovati, ker primanjkuje vpre-žne živine. Sicer pa se brez gnoja n« izplača delo. Bližamo se torej še slabšim časom. Da pa kmet> niso krivi vedno rastoči draginji in da kljub precej vi-aoki ceni še svoje pridelke pod izgubo prodajamo , hočem dokazati a golimi Številkami. Vzemimo n. pr. en oral njive, ki ba po sedanji Ceni stala takih 2000-3000 K, Na to njivo vsejemo pšenico. Da bo pšenica kaj obrodila, je najprvo potrebno, da ji dobro pognojimo. Na en oral njiv» j» potrebno kakih 20 voz gnoja in s tem Še ne bo predeč pognojeno. gdski meji nfoaöaa «Ti fmrmoske iržfnjav» Nancy pst mestu Ëaceojb UarfVasj« tteoMeat m I» Witoü nada- lai« Na drugih bojiščih« Na italijanskim bojišču so ua£i aravneli z «enadnim napadom tri visok« sovražne gore in sicer Punto di San Matteo, Monte Mantello in Vrh le-denikovv Vso tri zavzete goro so visoke čez 3500 m, Sicer se pa vrše na celi fronti živahne sovražne priprave za novo ofenzivo. — V Palestini živahni boii severno in vzhodno od Jeruzalema zlasti ob reki Jordan, kjer se Angleži pripravljajo na nov;o o -fenzivo. — V Rusiji prodirajo od severa in juga angleSke čete vedno globlje v osrednjo Sušijo, na vahodu pa Japonci i» fceško-slonraafce tet« Tadho globljo « Sibirijo» *M4 I»oiit.M* w&mth Bararci za Jugoslovane. Te Sni se je mudil odličen Bavareo-katoličan v Mariboru* Učenjak se vrlo zanima za jugoslovansko vprašanje. Pravi: Y Nemčiji je vsenemško časopisje skušalo celo katolik nom ostuditi jugoslovansko gibanj», fceS, jugoslovansko agitacijo vodijo sami prostozidarji in vateiada- 45 jalci. Cez mejo ne dovolijo niti enega spisa, 13 bi d__p____ _ _ nemškim katoljičanom pojasuil opravi$e$nost fugoslo- Voa gnoja "računimo po slabi ceni le ; vanskega vprašanja. Kako se je začudil mož, ko je S K, tore) 5 krat 20 K ~ 100 K, Semena potrebujemo f izvedel, da n. pr, mariborski Slovenci, ki Štejejo nad najmanj 100 kg, — JO K» Voznik, ki je vozil gnoj, je | 15.000 duš, nimajo ne ene slovenske šole, da graški za .služil 20 K, Dva nakopača in tisti, ki je gnoj raz- i Slovenci, ki jih je gotovo nad 50,000, nimajo ne ena- tresal s hrano vred po slabem računjeno stanejo tu- t ga svojega učnega zavoda, istotako &e godi Sloven - di 20 K, Oranje in sploh vsa setev je stala zelo po- I cem v Trstu. Ko se mu je pojasnilo, da nam pošilja ceni računjeno tudi 20 K; torej vsa setev stane 230 I vlada sa«me tujce-uraldnike, da preganjat eesarju in K. Seda) je delo opravljeno do žetve. Da se spravi J domovine zveste Slovence kot pse, je učeni mož re - žetev, je potrebno najmanj treh delavcev z dnevno > 1— j- —-----Y------- plačo za sedanji čas slabo računjeno po 5 K, skupaj f 15 K. Vožnja in sploh spravljanje pod streho bi sta- • lo tudi najbolj poceni 15 K. Da se pšenica omlati, je » treba dveh mlatičev na tri dni z dnevno plačo 5 K, torej 30 K, Pridelovalni stroški znašajo po jako oe-nem računu 290 K. Davek od njive znaša približno 10 K. Ako računamo obresti od kapitala, ki leži t njivi, in sicer vzemimo nizko sedanjo ceno 2000 K z vojnoposojilnim odstotkom 5%%* tako bi znalšale ob- £ kel: Sedaj vidim, da je ustanovitev Jugoslavije res upravičena zahteva. Gospod doktor, ki zavzema na Bavarskem veleodlično mesto, potuje na naš Jug, da natanko prouči naše gibanje. Ponovno j« izjavil, d« se lahko zalnesemo: bavarski kaloljČani priznavajo opravičenost našega bojevanja za svobodno in neodvisno Jugoslavijo, Nemško zborovanje v Weizu. Dne 8. t. m. se Weicu na Srednjem Štajerskem vsenemški ga ypraSaesM s» po*oSa> i» toliko» S» j,» 5* po-«wetovanj in pogajanj ugoden» Spitzmüller — sktipni finančni minist««» tfa mesto dosedanjega začasnega skupnega finančnega ministra grofa Buriana, ki je zajedno naS znnaaiji minister, ja imenovan za skupnega linačnega ministra bivši avstrijski finančni ministen — bare® -müllea. Delegacije. Več državnih poslan cor, iti so San ai avstrijske delegacije, je izrazilo našemu zunanje* mu ministru grolu Burianu svoje obžalovanje, da jim ne da nobenih obvestil glade ukrepov * važnih. rpra^ šanjih naSe zunanje politike tej* so zahtevali poj as -nil, iz katerih vzrokov vlada ne skliče delegacij, 'Zunanji minister grof Burian je ob tej priliki farazii I svojo željo» da se skličejo delegacije čimprej» in u-| pa, Üa bodo sklicane Ža v drugi polovici meseca aep-| tambrefc Ako bi pa valed zasedanja državna zbornice I ne bilo mogoče sklicati delegacij, bodo pa sklicani | illaiii odseka za zunanje zadeve delegacij, kater» bo i zaupno obvsestil o vseh važnejših srpraßaaijäi baše f aunanje in notranje politika. Izgradi lačnega prebivalstva r Beljalča *a Ker ; roškem. Dne 4. t, m. dopoldne so sa zbrale beijaške | žeae v vrste in odšle pred okrajno glavarstvo prote-| stirat proti draginji mesa. Tam so kratkomalo dobile | nepovoljan odgovor. Kazjarjana žena so Si» »atc od | trgovina do trgovine, razbijale okna in plenile živila* 5 Zadržati jih ni mogl« niti policija, niti vojaštva O -i poldne je odšla množica na kolodvor a namanoa», da i dobi tam kak vagon živil. Zabrar.ila je oalo, ¿a br-zovlak ni mogel oditi s postaje. Španija in Nizozemska proti Nemčiji Kfc» SQ nemški podmorski Žolni potopili m tej svetovni vojni eno četrtino španskih trgovskih ladij, kar Španija* gospodarskem oziru hudo občuti, kajti njeno trgovs» ko brodovja zdaleka ne zadošča potrebam države ia ker Nemčija kljub ugovorom Španije še vedno potaplja Španske ladje, so nastale v poslednjem času razmere med SpanijD in Nemčijo precej napeta. V. španskem ministrskem svetu s» vrše v enomer dolgotrajna posvetovanja» Španska vlada je celo zagrozila Nemčiji, da se bo za vsako potopljeno špansko ladjo odškodovala z nemškimi ladij ami, ki s» nahajajo v španiskih pristaniščih. IVrSe se taßma pogajanja med špansko in nemško ylado. Nemčija odjenjojc ia skuša ustreči španskim zahtevam, kajti Nemčiji bi utegnila biti Španija s svojimi 20 milijoni prebival- je vršil v Weicu na Srednjem Štajerskem vsenernski | ^ zeio nevarna, ako bi postala njena sovražaica , ljudski shod, na katerem so soglasno sprejeli reso - * kajti na francosko bojišče bi bila v stanu poslati - resti 110 K. Vsi stroški pridejo po najbolj cenem ra- ^ lucijo, v kateri zahtevajo: Da naj se najodločneje za- j brez posebnih težkoč — čez 1 milijon mož. Pogajanja čunu na 410 K. Na tej njivi pa bi zrastlo v srednje- | tro „znana slovanska veleizdajalska stremljenja", pri \ se nadaljujejo. Ker so nemški podmorski čolni dose-dobri letini okrog 5 q zrnja. To se proda po dovolj- j čemer se merodajne oblasti ne smejo plašiti niti pred j daj potopili že čez eno tretjino nizozemskih trgovskih | skrajnimi sredstvi sile; nemškemu narodu sa morajo | ladij, je začela groziti Nemčiji še tudi Nizozemska hraznnkrninn *»črnin vri i i tsriiiaidfldOft« mil nrednravioft. eni najvišji ceni 1 g za 70 K. Za zrnje bi sia torej dobilo 350 K. Stroški 410 K in dohodki 350 K! A vendar se očita poleg teg» kmetom oderuštvo in — brezsrčnost! Sedaj si pa oglejmo Še stvar od druge strani, in sicer reči, ki so neobhodno potrebne tudi za kmete. Ustavimo s« pri obleki, Ako si hočeš kupiti le 1 srajco, moraš odšteti najmanj 150 K, Par čevljev pa ? brezpogojno zagotoviti pripadajoče mu predpravica, ; Kjer je velik del javnega mnenja prebivalstva Spani-in vodstvo v državi; uvesti se mora nemški državni jg proti Nemčiji, javno mnenje Nizozemska pa skoro | jezik in izpolniti vse druge nemške zahteve; pnepre-: Čiti se mora ustanovitev jugoslovanske države in o-; hraniti nemškim alpskim deželam svobodno pot na J morje; drugače pa Nemci nimajo namena, da bi ne-nemškim narodom v Avstriji delali nasilje ali jih za- do cela, se je bati najresnejših zapletljajev med item-iijo in imenovanima državama. 546 umorov si Rusiji, Grozodejstvo, umori in punti so v Rusiji na dnevnem redu. Iz maščevanja ^ . . vsled umora Urickega so w Patrogradu usmrtili 512 .siane na,manj 200 K, kajti že par podplatov stane 70 tirali; nemški poslanci se pozivIjejQ, naj se v obrana | oseb, da tako maščujejo njegov umor in da bd ne pri-K« Ako si hočeš in tudi moraš kupiti celo ©bleko^ ta- j b0 nemStega naroda in avstrijske države tesno zdru- več do sličnega slučaja. V Smolensku so pa isto-ko moraš prodati že dobro kravo ali pa pitanega vo- -f žij0 brez razlike strank in delajo v vsem sporazum- f fcasno usmrtili 34 protirevolucionarcev, med temi je 1 a in še srečen si, Če kje kaj dobiš, Ako si hočeš o- f n0 z nemškim narodnim svetom; ako tega ne bi sto- s bilo 34 veleposestnikov in bivši moskovski arhiman- rili, jim bo nemško ljudstvo odtegnilo svoje zaupan - | drit. Za slučaj, ako bi bil izvršen še kak napad na je." — Nemci torej že odnehujejo. Nikjer ni več tis- | kakega Člana sedanje vlade, so sklenili, da usmrtijo te razboritosti za nadaljevanje vojske, kaiiorgna je 4 121 oseb, katere so že pozaprli. Med temi se nahaja še bila pred dobrim mesecem. Dogodki na zapadu so ? več bivših višjih ruskih častnikov, pet ruskih veli >leko malo pokrpati in s1 v ta namen kupiš špulo sukanca, moraš dati zanj najmanj 60 K, To je znesek, ki bi v prejšnjem Času zadostoval za celo obleko. A sedaj si pa oglejmo še orodje, ki se rabi pri obdelovanju zemlje, n. pr. motiko ali koso, ki je stala prej '¿—8 K, stane sedaj 10—20 K. Pri vozu se zlomi kolo* Stane sedaj 150—200 K. Prej ni stal cel voz toli-JfOv hočeS imeti nov« voz, mora£ dati eanj znesek, n bi v prejšnjem Času eadostoval za močen avtonio-bd.. Do sedaj se še je za silo izhajalo, ker so bili olni hlevi živine. Kaj bo pa za naprej, ko so hlevi izpraznjeni? To pa mora priznati vsak norec, da živina ne raste tako naglo, kot gobe po dežju. Iz zgoraj nevedenega se torej lahko ysal prepriča, kako krivično se obsoja kmet, Jd v svojo lastno izgubo preživlja vse stanove. V zahvalo pa mora svoje potrebščine plačevati do stokrat dražje v primeri s ceno njegovih pridelkov, Ko bd mi dobili par podplatov «a 1—2 K, bi z veseljem prodajali živino, ako bi jo imeli, za 1—2 K mi dobili Špulo sukanca za 20—30 ceno lahko oddali svoje zrnje. To naj bo torej meščanom ta delavcem t prev-darek, da ne bodo mislili, da je « vojno nastopila za kmete zlata doba. dh knezov. ; pokazali, da Nemci niso več vsemogočni. Sklicanje finančnega odseka. Finančni odsek § nih oseb, t avstrijske državne zbornice je bil sklican na torek f H n a 1H oontnmHi-* Ma irlnAtmnm rPrln i A vfift nnvil' dne 10. septembra. Na dnevnem redu je več novih r davčnih vladnih predlog, kot davek na vino, davek ; ua peneča vina, davek na premog, na sladkor, ti a % pridobnino, na zemljišče, torej samo taki davki, ki ? zadenejo kmeta in revnejše prebivalstvo, ne pa tudi ' onih oseb, ki so si v tej vojni nakupičili razne mil> jone. — V torkovi seji finančnega odseka sia govo- I | rila ministrski predsednik Hussarek in finančni mi- f ' pister Wimmer. Oba sta naglašala potrebo novih da- J | vkov, fajti državni primanjkljaj znaša to leto že 19 ; i milijard K. Slovenski poslanec Jaro je predlagal, da ' nekaj bankirjev in mnogo drugih odlič -j n ni ustju. Vsa poročila iz Rusije soglašajo, da vla -s dajo v državi razmere, ki v nobenem ožiru ne zaostajajo za znano francosko revolucijo. > ' iT * ' -A- 600.000 mož, ki niso sposobni za vojaško službo na fronti, je bil odklonjen, nakar je odsek razpravljal O | ^ mu ^večna^'luč o davku na peneča vma. Vladna predloga je bila Sr | prejeta. Sprejet je bil tudi ® večino glasov predlog , i da finančni odsek nadaljuj» razprave o raznih no - r-vih davkih. Cehi se ne odpovejo Slovaški, Oeškl poslanec Zahradnik je izjavil v razgovoru z ure nikom nekega ogrskega lista, da se češki narod ne odpove svoji zahtevi po ogrski Slovaški za ni kako ceno, naj se e- Veleofenziva četvernsporazumovih armad se na- | godi karkoli! Če sta Dunaj in Budimpešta tudi pri-^ " ------------ ~A ------ ii-^^-ii-vi | pravliena, da se nogodita, ]e zdaj že prepozno. Cehi daljuje nezmanjšano silo od Yperna ob Ilandrijski belgijski meji notri do mesta Parroy ob francosko - | odnehajo riti koraka od svojega načrta, V Ljub- | ljiani nedavno sprejeto geslo „Od Trsta do Gdanske-■ ga" ni puhlica in rstrajali bomo za skupno stvar do s končne zmage. •» Politična posvetovanja na Dunaju. Pretekli te-i 9en so se mudili na Dunaju nemški državni tajnik \ za zunanje zadev» pl. Hintze, nemški pod tajnik za s zunanje zadeve ter višji nemšld Častnik, kjer so se l vršila razna važna posvetovanja med avstrijskimi, o-| grškimi in nemškimi državniki, kot o poljskem vpra-1 Sanjo, katero Jo treba Čimpreje rešiti. Toda gre s» | ne le za rešitev poljskega vprašanja, ampak tudi za | regitov cele vrste perečih in velevažnih političnih v»-praSanj naB» notranje In iunanje politike^ 10 vspehu I teh posvetovanj in pogajanj državnikov nam navad-nim Zemljanom ni nič zanesljivo znanega. Kaj se je sklenilo o poljskem vprašanju in kaj glede mlrovne- lotarinški meji vzhodno od francoske trdnjave Nan py. Cetverosporazumove armado so pridobile ozemlja na celi fronti za približno 10.000 štirijaških kilometrov, Nemške čete se sicer polagom, toda stalno umikajo pred veliko premočjo četverosporazumovih ar -mad„ Na črti med Ypernom in La Bassee se bi jo boj Ea važno mesto Armentieres, kjer prodirajo Angleži v smeri proti velikemu mestu Lille. Najhujši boji se bijejo na Črti Cambrai—St. Quentin—La-Pere vzho-Bno od Amiensa, kjer so Nemci izgubili celo vrsto (važnih" postojank kot: .Queant, Bapaume, Cambrai , Peronne in Ham ter stoje 4 km zahodno od velevaž-cega železniškega križišča St. Quentin, Na črti Lar Fere—L'a on—Reims so se Nemci umaknili med reka^-ma Aisne in Vesle na severni breg reke Aisne. No-SJ boji so sctla} vs[)lamtali celo ob francosko-Iotarin - f Župnik Alojzij Šnta. Dne 10. septembE» je po daljši bolezni umrl v 53. letu svoj« starosti S» g^ Alojzij Suta, župnik pri Smarjeti pri Ptuju, Rojen ' je bil leta 1865 v prijaznem Sv. Bolfenku v Slovi, goricah, v mašniKa posvečen leta 1880. Kot kaplan je kot kaplan in je bil Imenovan za župnika pri Sv. Marjeti pri Ptuju, Pogreb se vrši v peteK, dne 13. t. m., ob 10. uri dopoldne, Sveti-j Duhovne vaje z» duhovnike se vršijo te dni v, eerkvi sv. Alojzija v Mariboru, Udeležuje se jih topo število duhovnikov. Duhovne vaje vodi č. g. o. Bonifacij Vodermaier, dominikaneo iz Gradca. V k*, tu. uij. sccicnisce ¡u/ »m nauiovu spre jeii: drugciolca: Frane Far m» »d Sv, Štefana pri Žusmu in Bogomir Avsen&k iz Rajhenborga; tretj«i»l«c Maks Držečnik iz Ribnic», Jernej Ceraé i* šmartua v Rožni dolini in Jakob Dvor-šak od Sv. Barkare pri Vurberga ter petošolec Grefor Zafošnik iz Slov. Bisrtrice. ïpîsmaje aa leisken ■čiteijišču Stiskih sester T Maribora. Na Cesarja Franca Jožefa I. jubilejnem učiteljišča Šolskih sester v Mariboru je vpisovanje z& otroiki vrtec, vmdnico, meičansko Solo, pripravnic» ia I, letnik Šolskega leta 1918/10 v pondeljek. dne 19. septembra od 8. do 12. ure. Sprejemni iu p*navlj«5tii izpiti «o 17. in 18. septambra. — Vedetvo. Državna, fclmnazlja y .Mariboru. Sprejemni izpiti za I. razred bodo v ponedeljek, dne 16, t. m., od | točno 10. ure dalje: za ta izpit naj se učenci vpišejo : nalpozneje do dne 15. t. m..- in sicer najkrajše s tem, da pošljejo gimnazijskemu ravnateljstvu zadnje šots* i fS. se p«» a**» ko spričevalo i» krstni iist, sausi pa pridejo ie k is-pitu. Vpisovanje dosedanjih gimnazijskih Gijako» oi 2. do 8. razreda bo dne 17. t. m., i opoldne ob 4. «rt, Prvošolci, ki so bili ž» meseca julija sprejeti, pridejo dne 19. t. m, narav nosi v svoj razred, in odtod k otvoritveni božji «lužbi. Pouavljalni izpiti liodo dne 17. t. ni., dodatni izpiti dne J G. t. m. Na novo vato -pojoči dijaki dragih gimnazij se morajo oglasili dne 17. t. n». t ravnateljevi pisarni. — Gimnazija se sedaj izhaja t lastnem poslopju, Nadvojvoda Evieeua cesta t. Za Slovansko Stražo se je nabralo pri nosi a-»-ljanju goriških begranoev v Mozirju 122 K. Stotem* r Nemil j i je zadela bridka izguba, V «edeljo, dne 18. avgusta, jo po št in mesečin i težki boleani, spiiavidon s zakramenti, umrl v Gladbo-cku t Poronjn rudar Franc Grossmann, predse&iik slovenskega rudarskega društva sv. Barbare. Star je bil .13 let. Pogreb s» je vršil r Gladbecku v soboto, dna 24. avgusta. Rajni je bil rojen dno 21. sept . 1805 v Raikem vrhu pri Radgoni. Poroften je bil a rojakinjo Ano Simonifi. Leta. 1901 je zapustil svojo domovino in j« šel v Gladbeck, Cjer je deloval kot priden rudar do svoje smrti. Pokojni Grossmann je bil voditelj gladbftških Slovencev, ustanovitelj slov . društva sv. Barbare in boter zastave rožnivenske bratovSšina. Kot podpredsednik slovenskega društva je navduSeval svojo rojake za Boga. za katoliško cerkev in »a k*po slovensko domovma. Kakor jo gos^m, tako ¡o žival. Prav dobro je izpolnjeval svoje verske dolžnosti in jo bil zvest ud evharističnega apostolst-va za moBko. Z vdanostjo v božjo voljo jo prenašal s*ojo težko bolezen in večkrat je prejel sv. popotnico pred svojo smrtjo. Vrlemu možu blag spomin! Slovencem v Nemčiji naše sožalje! Poletni Čas. Ponedeljek, dne 16, septembra, se neha doba letošnjega novega poletnega časa. Imenovanega dne ob 8, uri zjutraj se kazalci vseh ur zopet pomaknejo za eno uro nazaj. Sedemletni sinček hotel rešiti svojo mater. V Mollnu na Solnografikem je Treza Major, pri pranju padla v močno naraslo reko Steyrling. Njen sedemletni sinček, ki je bil pri njej, je skočil za njo v deroče valov», da bi jorešil, » sta s« po nesroči — oba potopila. Gosfodsirski movie** Preskrbit« se »a zimo'! Soditi po sedaj nem položaju bo prihodnja zima in spomlad zelo huda. Primanjkovalo bo živil. Svetujemo našim ljudem: Pres-krbite se sedaj! Nakupite si, kar se da,, seveda tako kakor znate in veste in po načinu, ki je dovoljen. Shranite pa dobro, da vam živil tatjo no ukradejo! Sušite sadje, kolikor morete. Ne igrajte se z nami! Kmet iz Št. Petra niže Maribora nam piše: Kako postopajo sedaj z nami živinski nakupovaJci in komisije, ki določajo oddajo živine. je že od sile. Nič so več ne vpraša, ali rabiš živino doma ali ne, kar vzame se jo. Volov že sploh niti ni ena desetina tega, kar jih je bilo pred vojno. Sedaj moramo dajati najboljše plemene krave, telice in voličke, Bike so pa nam že itak večinoma vse ]x> klali. Goveji zarod je že uničen. Na zimo ne bo mleka, ne mesa, spomladi pa bo ostala večina njiv neobdelanih. Pa lahko bi bilo drugače. Ob začetku te strašne vojne je na fronti in v zaledju poginilo in se proč zmetalo ved mesa, kot so ga je zavžilo. Kje je bila naia vlada, da ni zabranila izvažanja naše živine med vojno izven naših državnih mej? Kje pa so naše oblasti, da še danes no vidijo, kako se jemlje živina pri malih in pri srednjih posestnikih s kruto silo in brez usmiljenja, pri velikaših in meščanih pa no. Gospodje, vsa ima svoje meje! Ne dražite nas ved! Izžemati se ne damo. Vse kar je prav! Promet s sadjem. Država je letos zasegla tudi vse sadje, tako da ne sme nihče prosto prodajati pridelanega sadja, izvzemši v to pooblaščeni nakupovalni. Za vsako pošiljanje sadja po železnici ali z vozom je potrebno posebno dovoljenje Štajerske podružnice nakupovalnice za sadje in softivje v Gradcu. Le pošiljatve do 20 kg so do 1. oktobra t. 1. proste tega prevoznega dovoljenja, toda pošiljatvam breskev in jabolk vseh vrst je treba priložiti tudi pri pošiljatvah do 20 prevozno dovoljenje omenjene nakupovalnice. Množine do 20 kg se smejo torej prodajati vsakomur, čez 20 kg pa le v to pooblaščenim nakupoval -oem. Odda ja »ena in slamo. Štajersko cesarsko na-mestništvo razglaša: Opeiovano se dogajajo slučaji, ko vlagajo občine ali tudi posamezni kmetje prošnje ali ugovore zaradi previsoko predpisane množine sena in slame v Eggenbergu pri Gradcu. Opozarja se, da morajo biti vse tozadevne prošnje ali ugovori glede oddaje sena in slame vložene na dotično okrajno politično oblast, j>od katero spada dotična občina, v kateri stanuje vlagatelj prošnje ali pritožbe. Oddaja sadnih drevesc. Deželni odbor Štaje.r -sH bo slično, kakor v drugih letih, oddajal tudi letos razna sadna drevesca, kot jabolka, hruške, leš -nike in kostanje iz svojih drevesnic v Celju, Brucku in Gleisdorfu in sicer tri četrtine sadnih drevesc po znižani ceni 3 K za 1 komad, toda samo za kmetske sadjerejce, za nekmetske pa po 6 K za 1 komad. V te zneske pa stroški prevažanja niso všteti. Naročila sprejema Štajerski deželni odbor jiod pogojem, če je naročilu priloženo potrdilo od dotično občine, da jO prošnjik kmet v ftotični občini. iAko bi pa naročnik rabil sadna drevesca že v tem letu, se mora to v prošnji razločno navesti in prošnjo vložiti do fino 15. oktobra t L Več kakor 120 komadov no dobi e -den in isti naročnik, naroCena drevesen pa mora na-rodnik nasaditi na lastni zemlji, Naročila se sprejemajo samo proti plačilu v gotovini, Ako bi pa kake naročene vrste sadežev ne bilo več, bi naročnik do- O *£ w & P O D & ii bil kako drugo slično vrsto sadnih dreves©. Morebitne pritožbo io vložiti takoj po prejemu sadežev na yodstvo dotično drevesnice, kajti na poanejo došlo se bi deželni odbor ne oziral. Pripomni so, da so pošle glodate vrsto jabolčnih sadnih drsveso: Beli astra-han, gravensteiner, prestolonaslednik .Rudolf, rdeče lisasta lesnika, Huberjeva moštna jabolka, Danziger, i žolto Žlahtno jabolko, Lafndsberger reneta, zimska • zlata parmena, rdeči jesenski Lalvil. Hr^škma dre-vjese«,: Postrvlovia, Willi'amova Kristijajnovka^ Oli -| vior de Serres, salcpurgerica, zimska dehantska, je-\ lenka, boskovska podolgasta. in štajerska moštnica. Štajerski deželni zavarovalni zavodi. Ze naznanjena zaJv.arovtalmca deželnih za/varovaln)ih aavp-dor )e že pričela s poslovanjem v Gradcu, dež, dvorec, Landhausgasse št. 7, I. nadstropje. Sporazumno s tem zavodom se jo istotam ustanovila, tudi zveza kmetskih zadrug, zavarovalni oddelek štajerskih deželnih zavarovalnih zavodov, vsled česar se ]e z -lasti za kmetijske sloje ustanovil osrednji urad, ki bo dajal bodisi glede že obstoječih, bodisi glede novih zavarovanj brezplačno in neobvezno pojajsnila vsem članom zveze, vsled česar bodo njih interesi v vseh zavarovalnih zadevah zastopani brezplačno. Z ozirom na zelo zmerno zavarovalnina in druge ugodnosti, kot n. pr. pravica do dividend že enoletni dobi kot član in zlasti a ozirom na posebno varnost kot javni zavod, je pričakovati zelo ugodnega razvoja tega deželnega zavoda. Podrobno naznanilo na inse -ratni strani te številke. Maribor. Odkar je nemčurska svojat začela tako ostudno ropat lanetske vozove s» sadjem, opažamo, da pripelje le malo kmetov sadje in živila na trg. — Klin s klinom! Dobro za dobro! Hudo za hudo! Št. Ilj v Slov. gor. V St. Ilju se prirerajo in so se že prirejale imenitno slovesnosti. Pa tate še kmalu ni videl St. Ilj, kakoršno smo obhajali zadnjo nedeljo, dne 8. septembra, na rojstni dan Matere bo-žie. Sama božja Porodnica j« morala teora dneva vesela biti. Izvršilo se je namreč slovesno biariOSinv -■anje zastavo Marijine fantovske družbe. Naše isre se je s posebno vnemo lotil vsenemški protestantizem, ki dela na to, da bi naše ljudi potujčil in poluteranil. Zato moramo od naše strani delovati na vse načine, da utrdimo v naših ljudeh katoliško ln narodno misel. Lahko rečemo, da se tudi v tem oziru od mero -dajnih strani zgodi kolikor mogoče. Seveda kapitala nimamo na razpolago, nemoralnih sredstev pa se nočemo posluževati. Pa navdušuje in izobrazuje se nar še ljudstvo, kolikor je v današnjih razmerah mogoče, 1 n^ hvala Bogu, smelo lahko rečemo, naši ljudje se držijo z malimi izjemami, ki ne pridejo vi poštev, izvrstno. — 2e predpoldne dne 8. septembra so oznar njevali gromeči topiči, da bo danes v St, Ilju nekaj izvanrednega. Popoldne okoli 3. ure se je že začelo zbirati na stotine ljudstva blizu cerkve. Iz župnišča se je vršila slovesna procesija z godbo na čelu v cerkev. Za še nerazvito zastavo je korakala duhovščina in boter, g. Janez Polak, veletržec v Strihovcu. Ta veliki dobrotnik cerkve je v vojski izgubil edinega sina, svoj up in ponos. Ker nima otrok, pa je hotel fante Marijine družbe s tem, da je prevzel botrištvo zastave, nekako duhovno posinoviti, V polni cerkvi je imel slovesni govor profesor bogoslovja iz "Maribora, ; g. dr. Lukman, ki je pred vsem razlagal pomen obeh podob na zastavi, podobo sv, Alojzija in Marijinega prečistega srca. Po pridigi se je razvila zastava in $ blagoslovila po vlč. g. dekanu jareninskem, Zasta -1 va, krasno delo šolskih sester v Mariboru, je v^e gle-I dalce razočarala. Kaj tako lepega je malokje videti. J Po blagoslavljanju, med katerim je godba sivfirala , | so so v zastavo, kakor običajno zabijali žreblji. In ; vsak zabijalec jo povedal kak tehten, pomemben rek. f Gospod dekan jareninski je rekel: „Marija, na tebe : slavimo vso svoje upanje", g. Polak: „Po Mariji k ' Jezusu", g. župnik šentiljski: „Marijina fantovska družba v S t. Ilju v Slov. gor. naj živi, raste in pro-cvita", g. profesor dr. Lukman: „Z ljubljenim sinom nas blagoslovi Mati Marija", g. domači kaplan, ki je i s hvalevredno vnemo delal zs. to slovesnost, pa reče: „Marija, tebi ostanemo zvesti do smrtiZdaj se je • vršila procesija k Marijinem oltarju; godba je svi-| rala. slovesno koračnico. Pri Marijinem oltarju se je j vršil slovesen sprejem fantov v Marijino družbo. Na ; koru se je zapel slavospev „Magnificat" (Moja duša r poveličuje Gospoda itd.). Na koncu so bile slovesne t večernice. Mogoče bo si kdo mislil, poročilo od take | slovesnosti ne spada v narodno-politični list. Mi pa I smo tega mnen,a in prepričanja, kar je tudi skušnja (potrdila: Bolj ko bomo na naši meji utrjevali in širili Marijansko kraljestvo, Marijanski duh, bolj bomo tudi utrjevali narodni živelj. Naše cerkveno delovanje gre roio v roki z narodnim. Ko bi enkrat cerkev nehala tu delovati, je naše ljudstvo izgubljeno . | Zato pa, se je po cerkveni slavnosti vTšila v Slovenskem Domu majhna narodna prireditev, Slavnosti so se tudi udeležili Nemci in bili so polni hvale, ker Jih ni nihče žalil ali izzival» Ljutomer. Slovensko pevsko društvo r L]rdo -meru priredi r aedeljo, dno 15. t. m., ob y24. uri M-poldno, takoj po večernic-aJi, v telovadnici Franc žefovo Šole dobrodelni koncert in sicer z* naše oslepele vojfcke in obtnoinr šole. Spored je zelo obžirti in velezanimir. Vstopnina: L sedeži 4 K, II, sedeii S K, III. sedeži S K, stojišfi» 1 K. Po sporedu sro£* krr. Preskrbljeno ho tudi za kroaMla, Koaoort si v*-is> oU w»atam rreraena. Ljutomer. Lansko leto, ob začetku adventa, je | bila najdena denarnica z nekoliko denarjem na trgu * v Ljutomeru. Kdor jo ¡jo izgubil, naj se oglasi v žu-pnišfio v Kapeli. Brej? pri Ptuju. Ce je podpora Ea.j vredna, se i vsakilo rad za njo oglasi iu potrudi. Vsiljena podpo- i ^ . . oiras o. ra ai kaj prjOa. .Okoli aiagisteata m ob#nskega u -rada moramo iaasitl in tam prosjačiti za, vsako naj -manjšo sivar, le posilinemška kulturna podpora se je na Bregu v imenu rajnega Strasehilisa radodarno vsiljevala. V županovem imenu j* policaj t uniformi io s sabljo hodil na lov od hišo do hiše ia sahtoval. da mora otrok priti v šulferajnsko šolo. Ko so nalovili dovolj otrot, so bili v6i vsenemški korporali is frajtarji veseli, posebno še stari Vindiš, ker bo uob$ obresti od tistih za nemško šolo posojenih tisočakov. Kaj koga briga, mislijo vsi ti očanci, če slovenski o-troci slovenski čitati in moliti ne znajo! Rajni sia starega VindiŠa na onem svetu za vse posilinemška pristaše moli, to je njihova tolažba. No, čo bi tam t Halozah grob odprli, bi se gotovo prepričali, da se je ra.ini duhovnik VindiŠ še v grobu obrnil, da no gleda proti kraju, kjer so se vzidali Vindišeri tiso -Čaki v sramoto slovenskega naroda, Andreje, jri -vlejc če kaj za našo dijaško kuhinjo v Ptuju in slovensko šolo v Mariboru, da ne bo žalosten spomin na tvoje ime! Vidiš, kako so godi na Bregu posilinemš-kim hišam? Bog nas varuj takih kazni in take kuge! Zato mislimo, da novi župan Kos ni pozabil svojega rojstnega kraja in svojih Slovenskih goric in ds. kot pekarski mojster ve, da sta kruh in pravica potrebna tudi slovenskim otrokom. Začnite torej r šoli slovensko deco tudi slovenski učiti in pri občinskem u-radu z ozirom na ogromno večino slovenskih prebivalcev tudi slovenski uradovaii! Naj bo pravica m Nemca in Slovenca!! JIočo. Katoliško bralno in gospodarsko društvo v Hočah priredi dne 15. in dne 22. t. m., popoldne j)p večernioah, v prostorih g. Pfeifer trodejansko igro* „Vaški skopuh" s petjem in šaljivim prizorom. Kdo® želi nekoliko pozabiti vsakdanjo težavo, naj prida in no bo mu žal.! Slov. Bistrica. Učiteljica Le*her je še vedno nastavljena na slovenski šoli v Slov, Bistrici, dasi» ravno smo vsi starši do grla siti vsememške agitacije to Bismarckove častilke. Naša. potrj>ežlj»daj 5« podrobnosti niso znan». Ljutomer: Nabori letnika 1901 ee bodo vriiii v začetku leta 1919, — Sel» pri Slov»njgradcu: Lepa hvala! Dobili Se le ob sklepu uredništva.. Prosimo večkraf kaj. Porabimo za „Stražo," — B r « ž i -c e ob Savi: Lisi „Kurent" izhaja v Ljubljani i» oe v Mariboru. £eienj»l» Številk«. Trd, 4. septembra 1918 78 &ft 78 81 1 Danaj, 7. septembra 191« 4® 6» 79 69 S7 « \ h m« a« »tet x« vkarjev. XX XX «teJd b» jtetAui ¡FÍTif, Paasaska ■d m p«>ft<« a* „¿»a deV artíi"), prada» % staae i» I. K«»oe ai mrs sais drva aa itleaaiike ¡hataja h?«-viti, Sekeraik Akjrij jj*,^ Jwaaek Ü 41, Breta* Dsavi. ___ma Krasne pessstva, se T p». «ai a 16», ív Jtój v Sis?, ga*. «festéjate : issiséitMia a®*,» lidia» *íia s g*s¡¡sski« ia riai-«arskisi ateaaraaje», kpa ?ekka prsif, ralis a «bafcaaa klat ia alar » iiviaa. Zenljiife Je 8 54 »rala; 1#ji a» OBasajsal rlaafraá, ka-tari fe rsdi, aaáaaaaaiki, «jira, travaik ia ^»»4, wi «ssadiraao okali vil» »'»uaraaja ia assdlji^ éa ja r uajkalji»» »temo. Caaa sa iara pii lastaika diluíala Sara-4i4, aakctaik, 3*. Patar wia Ha-ribsr», MU trtia, »a j.IafW bgi, U acb, » kníua4, vokha kká k vrt T EétB'íB se praäa pwä kk-kiw page* »a ;SeM IS, älaüft-M, »oi&raüWii« s«. lüé bfža, Bft BisJsási fc-i, 11 ti'í, 8 kttkiaj, 6 peá r.ilr, imžo biet, 3» fr/sée. as¡ SS MS K. teea^at M. Ma-tébac. Uái Eisaadttro*j5E£ ki** % vol staa«Taa ji vrt za z«!«ajare k klavi, blin wed* M ari bar •a prati». Kj», per« gostilna Marek, L*it*r>J»*rj«r-jeY» e, kliaa Wöjersqav« tor ara a. Maribar. 1178 XX lftša sa riskla, r» a>* pri kmetijstva, agoda* «tale» slnikr. Naaiev v «pr&raittra it. 122«. IVfajer aa $ac 5« lat ttsr. tAsajsi, s i«-raibiaa, priiaa, saltea ia asiaitM Kisi»»« valiti valja fa«ast*a sa taiaj «frej»e s aala iebra ia dosti ita&lje za ¡¿važ. Pdaaába aa R, Starsjiaki, te f« rae, Ce! j«. tí 2 Sprejme se krojaški učeaee brae pla*'laA. áü*k Wtsm, JlelÜBf«r-(te»6e S, &arb*r. 1203 ^riásaga bUpsa ia ifekia. U »9 nusana na gM^aiiajstro, takoj sprcjtaa X« d«bro Fran« Fijari, trg*ra« v It. J„aia »» Drsibii palja, p. ?taj. 118S Kelt ¿abro okrasje«, gumi j iz asirarae deba ac proda. Kja. pava apvava lista ped „Kalv it. 1221.« Craa, fsl|a «afta »akaja skoro aar» sa p:aia aa Krila ia d«aar. Otmsr LÓssb, K*aa Coloaia, Ss<-teubaskargana I, Mwibar. 1201 Proda aa 104 Iwwtw kacaMav iti aHklaaia ia siaaa sa«o prsti Sirila«. Labrar Pate, 3iaaib. It«7 Prsi»« ia l»i«asa sasamja« aa ž rti kaajik« Ifcassate, a«4a, vaz nor kaUsslj, J4 «atoar vrrl, 2» m m iabala ia 2« « ¿alfa irr Ja la rai drarik prai««tav, ka*aiki M«k ailiadsr akrapl laaiaa »a iaTljarj», aalaaia isaar ia ü vila. K»<1 Xiaaapna 4, C»1)4, Itejtrsba. Uli 8pasab*o aa rak« »Vrt ali sa paasijaaiata, ali kakaya kali fna-padarja pri »lavai «aati, pal ara oi Ptiji, sa praA» possstvo. Poa lapja j» aori aiiaa» kiia, «»»-aadstrapa», szdaaasail; ta ajira, dabra rad», klari, v saprtik sta-klaaiaak ss p ra da viaa. J a» m Ar-baitar, aassstdk v íabaraik prl Ptaja. 1S1I Na prsdt] Ja iskra okraajaaa ««fka si«ska sakaj». Radia» ab Paki 4 0. HIT Passstvs «a prtdaj, a|ir», traraik, aasd, 1< aralav, vsa aa rara*«, vi »gandarf 7«, ». I». TaW a« Ta-gca. _ un I/epa ttik» itkaiai sdija sa piada. Paglsda ta v Maribara, I«|-gasia 1«, I. »4»f-, m ta *■ lt» Iam iuii, • taéaar atarik ara-sst, kd.r Jih tali kaylti, aa) sa •glasi pri OiMlava Aaaai, adlta-)ia pii »*. ¿afeaba v SU*, gaai- 119- Kuhanca. 4«ar* 851st, ranaca ■»bdtijitra, 50 Htftvjmz a aavm lat« v iht^aääfc. ?«tau&a sa a- C- pM JUifculW Št. 11 «T. a 5av«íaíf»s m vss ía Äslnaatäs», pspiiaaa» cítara ia iwaéaa, ka sma »»«^síjfj-aa maSf teaaJM ^m 2 Si 2 gaáSa. Baük « McU.iii ; buWaVUl ír» Á-.-W 11 gamesjRva, káar de lapa ¡&¿<9t¿ uHdáa v dc*Nt» stasia. tU s mM &mt m iata tt&i abtolsa, s* i v U^ ft. r. »teki M«_U6T X«ri »«»ii Eioifež áevbt f>t « ce a4¿&«s e& mida. Sambar U, I. luwi. T *a}sM 56 adte 1» 5» paceetvar ««MR Ste«. Sfesteiaa. üiaskr pan® adrara pad „fis-etsa St. im" Msass se epr^Ks »s äteü*au-$« ia bemri. Steribs«, H6, nata It. 4. UM Stassven]« ia äatem hr-«ms». aa It jähe ««i |d«XSa &s dclaaui sa aa HrfU Mada***»» Í», S sda?. . MM. i Ma «ate, «t Cafe, kfefe _ a»»«, se katewat «a rs¿'. draj« #a*ad in sv^., k iiée m- aaat ia tis'^a«, da teii is 'fr^i EOÜSW6 bSaasM, tai U iasd v «-.v da gg#wi>*rtt la siKr'^r«. jaw*: dakd f.Wi « tea« Miteé Larräk, f«te^ ia IÄ le«« grf «aija. Hf»». 1119 £l«fee, r^óatae p rast, k éa « je iteéHÜ f*ay«4isvdre, ta etaa ▼ ftsfMit». Kbctaf Ftaáiia ga daeavara. Ki«, pave sprta« ipl p«» «k 1179." 6rna velika keblla je bil» nbtadaaa ? 4as 3. sspt. pri 8«. iisrtte* pri j Terbsrga. Sds« bt baj »»t j aaav&ai g. t^om, pri : •sl |sai Tatba^a. Da- t U velike a&gf&i». S1M ■ Vaij« psttrra sa t-itaW yd \ fetiša k seeSaari)! v E.»tj|ab \ se Xcroskcri!. Itete s« bo | pata« liiita-iijo tea VI. aktebra (j l fi Ki msJti — Starbiaeki : »ibex. UM l g«a5r«d]e tefsrsfca^a luanaaip «►¡»•-te kkkt arai» predaja eaaa-it|«, al» p*Äjste a»«j aa lEČabsso torarsa Brngs Palak, Kral. Yteagraä, Pwga, J«b a m, takíay^w teUf» Kapijiee 2« s«i»}«. CsMsa 1 ateklaaiea f-SO K. O dobre« aéáakarsaji tek kapljic itma« aa stage pitetal-aik ia pek vabili pmat. Fr. F r h 11, mzfmsL l^kanNt „pš e. kr. «ki«, Maállai, Glaafr-ai «rg 15, bliža isUru-, Zakvale. *Ti»«a aerjel, da ki t« kapljice kaj pevsg&le. d»j ee a« at ae prajsriéa!, da ras pansngajo, Taai Ksrekaai iaf« kvale te« ppiporeiam to zdravile raen s viajar?; m«. Bra si«, peiljite mi «pet ari»* jskik kaplji« m rdečiM k «icsr kitre klier aaerete I ateklaaie. S peidravem Iraa Bkarjaae Sredaga vas, dae 6 arg. 191«. tabel j, 30. »vg. 1918. Froaim peiljite 16 steklenic Tafek priaagno debrih kaplji« za ariaj«, ia sicer pe poitaem perzetjn, ker se dobre, kar aem že saa posknsil. Naslov: Mearik Bre-gant, nadnéitalj, lekelj, p. Oplotnica. 968 «aaV was, jate, a«ra,Lwi* sa )a v trg«- val s paairjau Pritteraik, T«gat-tVaffitiißv, Mar kot. 11»« aiaib« šafsrta iiia is «žb«a v viaareji, sadjaastvu, pa^edaletr« ia vrtearstva »i^ajto ia vejsMi-aa pvast Varate ae aa uprav« pad ,i»far it IIIS.« Šmlhil aad Mizlrjem Slitfea er-gzaista ia < »rkevaika pri farni «•rkvi a« s u« rac?ii«, s aiuiV« j« tedi sdntiua« «atebavaaij« eer-kvaa« kri«» Tad p«va te;ai arad v Saikala. 1192 X&M»d^ d« i dat' ««fesi Kareja«« m d»br« pia i«. 7 tešiva a KOkar, t.-g»vtea s t-.-l«saia«, l^jcrUVetevc, site 1, iite aibaa 117» IVTajer^^ ab«« tete i« r Mvteora^ *»»» v avtejerefi, u spr«jaa« i tie®j. Da"» m »telit*, steaorae/a, teaaa aM t»«lfe, draitea a exirasítaai ote«ai ralikaMN^pea paite Bkatate» gri ^ »rvarji pozar! Spr^ma se v«^ drvarjsv r Slaiioaij« preti piadila. Za kalaaje &rv (Clcbeittkala} «d saiaj» Si..— F sbiikavaar (Pr«gl balsl SO,— K. »vež s« dnbivs as t«da» ia Zb oaebo pri last&ikc prati plaiilo ia ¡siset; i kg krjA a« «k kg SI"»», S kg bele 1 kg K l.SS, 2 kg S6SA malas 1 kg S. 1-SNI, 1 kg fiííle b i, S kg mpirja ) ¿-g 1 — K ia ¿«1 kg ifik Ali «¿í.a U'— .¥astep i 1. oktoVra«. Tai sa iars pri 3. Safase, ¿slalxa ikevraeiaa v Celja. KUS I. ....... .i . ...................i, i................. Hia s» v tepútí« büxa ntaate klsjeö ia (i»kri pleši ia »skrbi. Tai pm apiaaa liste pad h. 1314. Najlepši S|»k dr.prsta« v«£tesfi m 'itézz tentS pa méá dep«te-ai fcteeraSp sa «i«f ia dr. Da-ajgsaa uvira« kaltesae Vtaü 'ÍW-m ant ITitteaaa«.' Zala ciiaka-jete sredate« sa pakaateaaja. Cem aatteaa^ 1«M g. pate «i-Kaa U K, ?c«tf p*dgaas« 17 K 3* v. a« prcvtj* «4 Ituj*. Da-bavite^a a it» Iv. va;a«g» «kti-steatva, a. te. büjaatstr^te aa-saasttite, d»teia& kaitarafe av«-tav ka. ü»via.«rjet«>a Tsks» aa-v