St. 103 hfiflina Mm v mM (tinti cimiti cn la Mrt* ••u, v soboto 2• mala 1925. Posamezni številka 20 cent. Letnik L U™lnilfc*o lii<,e j ^ JttgOSl' * M. 20, L nad «tr <*£)«.&> opiti naj se uoiiljajo ur«---toT..T AlISA » me Jfokopisi t« « Jiajo. - M. K. Peri«- — Lastnik ti»k*rna Edic ? V. w '.iskan ttd> za »eseo L 7<—, 3 W«ce L Jp - L 32.— in Za inozemstvo muetoo ^^Vi^t uredniitva aa uprave it. 11-57. EDINOST PoNuatin« Mevilke v Tratu in okolici po 20 cent. — Oglasi st računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgova«v in obrtnikov mm po 40 oeat oemrtniee, zahvale, poslaoioe in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglaai po 20 cent. beeada, najmanj pa L 1.— Oglaei naroteina in reklamacije ae poftUjaio izključno upravi Edinosti, v Trata, tftte* ■v. Prančiika Aattketfa fttav. 10. I. nad. — Teleloa uredništva in uprave IU91 Praga in volitev v Nemčiji državi, komentira Hindenburgovo i^itev 6lCŽeeCdejstvo, da je bil v Nemčiji za mesto predsednika republik postavljen kot kandidat predstavnik militaristi čne sile in tipičen zastopnik vojnih tradicij cesarske Nemčije: že to dejstvo je pomenilo neizmerno presnečenje za evropsko javnost. Tem neprijetneiša je seveda okolnost, da je ravno ta kandidat zadobil večino glaisov in da je postavljen na čelo nemške države. Gotovo bodo sicer poizkušali, da bi vojaški značaj Hindenburga potisnili v ozadje, da bi zakrili njegove odnošaje do pobtike države Hohenzollerncev ter spravili v ospredje njegovo izrecno narodno popularnost. Tudi bo<4o poizkušali, da bi odločitev z dne 26. aprila predočili kot enostaven izraz zgolj patrijotične manifestacije, ki bi se megla krivično razlagati kot kršenje mirovne črte, ob kateri se je Nemčija dozdevno gibala v zadnjem času. To»da ta razlaganja in opravičevanja ne morejo spremeniti ukupnega vtisa, ki ga je volitev predsednika s svojim uspehom napravila na evropsko javnost in ki se more označiti z besedami: razočaranje in vznemirjenje. Evropa in ves svet sta v zadnjih razdobjih političnega razvoja pokazala, da hočeta pozabiti na vojno. Ime predsednika nemške države pa pomeni stalno, opominjanje na vojno. Svet je iskal v zadnjih fazah isredst'va za obnovo zaupanja med narodi in za ustvaritev atmosfere v zagotovitev trajnega miru. 26. april v Nemčiji pomeni sejanje novega nezaupanja in pojav novega temnega oblaka na obzorju, ki se je začelo jasniti. Svet se je bližal z optimizmom in nado mirnemu reševanju težkih problemov, ki so bili doslej na poli skupnemu delovanju narodov in mirnemu sožitju držav. Uspeh volitve nemškega predsednika utegne postaviti tem stremljenjem na pcit skrajno težke ovire. Z eno besedo: uspeh volitve učinkuje kakor reakcija, ki naj zopet spravi na površje stare politične sile ter grozi z oja-čenjem tistih političnih metod, proti katerim so vse boljše sile in moči Evrope in sveta delovale po vojni in ki so jih skušale nadvladati. V tem smislu bo volitev predsednika pre-segljivo vplivala na mednarodni položaj. Odsev volitve se bo brez dvoma kazal v vseh vprašanjih, s katerimi posega Nemčija danes v evropsko politiko, naj je že vprašanje pristopa Nemčije k Društvu narodov, naj je vprašanje garancijskega pakta, ali slednjič le vprašanje nadaljnje izvedbe Da-vvesovega načrta in izpolnitve reparacij-skih in drugih mirovnih pogojev. Iz teh razlogov se mora gotovo le obžalovati uspeh volitve. Nemška politika in nemška javnost sta s to volitvijo pokazala vnovič, da ista slabo orijentirana in da ne cenita prav mednarodnega položaja, ker podcenjujeta mnenje sveta in ne razumela mednarodnih političnih stru j. Ne sd osobnost za pravo politično psihologijo je donesla Nemčiji že često mnoge žrtve. Nemčija je pokazala to nesposobnost tudi sedaj na škodo »vsega sveta, v prvi vrsti pa v svojo lastno škodo. Seveda je odvisno od nemške bodoče politike, da razprši neugodni vtis odločitve minule nedelje in da ovrže bojazni, ki se izrekajo in še boj občutijo. Za sedaj pa se mora računati s tem vtisom in temi bojaznimi kot podanim psihološkim stanjem, ki je in bo tudi političen činitelj. Kakor njeni sosedje mora tudi Nemčija računati z njim seveda istotako tudi Francija, Anglija iu Amerika. Če ugotoivimo to novo psihološka stanje, kakor ga je ustvarila nemška volitev predsednika in če računamo s tem stanjem, potem je samo ob sebi razumljivo, da ne pomeni to nikake izpremembe stališča napram Nemčiji. Čehoslovaška se more in se mora postaviti na stališče čakanja. To pomeni vztrajanje pri mirovni črti napram vsemu, torej tudi napram Nemčiji, ter opazovanje, kak dejanski vpliv bo imela sprememba na mestu predsednika na nemško, po-sebno pa njeno vnanjo politiko, in kako se bosta nadalje razvijala situacija v Nemčiji in mednarodni položaj. Primerno temu nadaljnemu raz/voju se more in se mora uravnati nadaljnje postopanje čehoslova-ške politike! Isti praški list poroča, da izvolitev Hin-denburga ni izzvala v krogih čehoslovaške vladne koalicije tistega presenečenja, ki bi odgovarjalo napetosti, s katero je politična javnost pričakovala uspeh volitve. V teh krogih sodijo, da ne bo sledila neposredno nikaka izprememba, al i celo zre-volucijoniranje poiitične konstelacije v Ner.ici)!. Uverjeni so, da v notranje političnem pogledu v Čehoslovaški odločitev ce roškega naroda le ojači koalicijsko misel ter da ,e zato veemska koalicija združenih aferank zagotovljena za dogledne čase Ta izvajanja v praškem listu se bistveno krije/o z naso sodbo v izvolitvi Hindenburga in nje pomembnosti za Evropo in posebno za nasledstvene države. Tudi mi smo rekli v tozadevnem članku, da prisojamo novemu predsedniku Hindenburgu toliko izprevidnosti, da razume, da so načrti za vzpostavo monarhije neizvedljivi ob sedanjem položaju Nemčije in ob razpoloženju vnanjega sveta proti taki name- ri, da pa bo vkljub temu Hindenburg, kot predsednik nemške republike, trajno vznemirljiv element. Temu našemu naziranju odgovarja stališče čakanja in opazovanja bodočega razvoja«, kakor ga naglaša praški list. Bietivena tendenca izvajanj v «Prager Presse* je povsem primerna stališču čakanja. Ni v nji nikaka grožnja na naslov Nenmčtje, pač pa resno svarilo, naj s svojo bodočo politiko razprši neugodni vtis in bojazen. Na naslov Nemčije — pravimo. Kajti, četudi predpostavimo, V*a Hinden-burg osebno ne misli na nikako katastrofalno politiko, vendar ni v tem se nikaka jamstvo. Vprašanje je tu, ali ne bodo tisti krogi, ki so izsilili njegovo kandidaturo, v svoji politični blaznosti Hoteli pctis-niti nemško vnanjo politiko v nevarne in pustolovne smeri, ki bi napravile konec politiki hladne in mirne rezerve, priporočane v praškem listu — oziroma: ali bo imel Hindenbuig dovolj moči in volje za zavračanje takih mamljivih in pogubnih vplivov? Program poslanske zborni« Ženska volilna pravica RIM, 1. Poslanska zbornica, ki se sestane 14. t. m. se bo bavila predvsem z zakonskim načrtom o ženski volilni pravici pri upravnih volitvah. Ta načrt je parlamentarni odbor zavrnil, ker je bila večina odbornikov proti ženski volilni pravici,, med temi je bil tudi on. Farinacci. Ministrski predsednik on. Mussolini pa je za načrt. Radi tega je pač umevno, da bo načrt prodrl in da bodo ženske pri prihodnjih občinskih volitvah, ki se bodo bržkone vršile v jeseni, že lahko glasovale. Nadalje bo zibornica pretresla načrt o ukazih zakonih, ki bo primora! vlado, da predloži zbornici v odobritev vseh ukazov -zakonov rv gotovem roku, sicer izgubijo veljavnost. _ Italijansko-ruskl odnašali Izjave poslanika Kergenčeva RIM, 1. Novi poslanik ZSSR, Kergenčev, ki je prispel v Rim te dni, je stopil včeraj v stike z zastopniki italijanskega tiska, ki so bili sprejeti v prostorih ruskega poslaništva. Seveda se je pričakovalo iz not poslanika v prvi vrsti izjave o pisanju evropskega tiska glede vmešavanja Rusije v evropske zadeve in predvsm hujskanja in priprav za komunistični teror na Bolgarskem. Kergenčev je najprej izjavil, da njegov prihod v Rim ne pomeni nobene spremembe 'v ruski politiki napram Italiji: «Moja naloga — je rekel — je, da nadaljujem delo mojih prednikov na poti konsolidacije in razvoja naših političnih, gospodarskih in kulturnih odnošaje v z Italijo. So vprašanja zunanje politike, v katerih se ibomo lahko sporazumeli z Italijo prej koit s katero si bodi drugo državo Evrope. Ta možnost lažje dosegljivih sporazumov se nanaša predvsem na morske ožine, glede katerih stojita obe državi na stališču, da je treba obdržati režim svobode.» Z ozirom na rusko politiko na Balkanu je poslanik Kergenčev izjavil: «Sovjetska vlada stop trdno na stališču neumešavanja v notranje zadeve drugih držav, ker smatra, da mora vsak narod sam odločati o svoji politični usodi. Radi tega •sloni naša politika napram balkanskih državam na istih načelih, ki nas vodijo v politiki napram drugim državam. Žal prevladujejo »v tem oziru proti Rusiji številni predsodki. Kamor si bodi naj izbruhne kaka revolucija, pa se hoče najti njen izvor v naši državi. Kakor cia bi se revolucije ne dogajale tudi pred sovjetskim režimom. Isti. greh se nam je očital po nedavnih dogodkih na Bolgarskem. Pri tem moram tudi izjaviti, da komunisti odkrito in brez pridržkov obsojajo izoiirane čine terorja.* Na tozadevno vprašanje je poslanik Kergenčev zavrni! vse vesti o pronicanju sovjetske organizacije v Italijo ter jih imenoval neumne iznajdbe, ki da ne zaslužijo nobene pažnje. Glede gospodarskih in trgovinskih edno-šajev med Italijo in Rusijo je sovjetski poslanik rekel med drugim: «Italija nam more dobavljati svoje industrijske in poljedelske proiz»v«cde in v resnici uvaža Rusija iz Italije avtomobile, električne stroje, zdravila in južno sadje. Tudi nas izvoz v Italijo je precejšnje važnosti; zadostuje tu omeniti žito in premog. Naši premogofkopi ob Donu se naglo razvijajo, tako da bomo v kratkem mogli izvažati v Italijo večje količine premoga, kakor jih predvideva nedavno sklenjeni dogovor. Sovjetska vlada močno Želi, da bi Italija zgradila v Rusiji naprave za one industrije, v katerih ima posebna izkustva — kakor na primer kemične industrije in da bi v to svrho dala na razpolago lastne strokovnjake in lastne kapitale. Dspehl Mrtovskett sestanka Podpis čehoslovaiko-polfskega dogovora PRAGA, 1. Včeraj je bil istočasno v Pragi in v Varšavi podpisan dogovor med Poljsko in Čehoalovaško glede razsodišča in postopanja v slučajih spora med obema državama. Dogovor je sklenjen za dobo 5 let. Gla/vne točke dogovora so: Obe stranki se obvezujeta, da bodeta reševali svoje medsebojne spore pred razsodiščem, v kolikor bo sprava diplomatskim potom nemogoča. V teku 10 mesecev po podpisu tega dogovora bosta obe stranki imenovali komisijo 5 članov< ki bo reševala te spore. V slučaju da bi se obe stranki ne mogli sporazumeti glede določitve predsednika te komisije, bo ta določitev prepuščena predsedniku švieariske zvezne republike. V slučaju da bi razsodišče ne moglo izravnati spora, se morata obe drŽavi, podvreči pravoreku haaškega mednarodnega razsodišča. Ta pravorek je za obe stranki obvezen. Novinarji za izpremembo načrta zakona o tisku BEOGRAD, 30. Zastopniki Jugosloven-skega novinarskega udruženja so pesetili nocoj predsednika 'sekcije zakonodajnega odbora, ki razpravlja o tiskovnem zakonu, dr. Lazo Markoviča, ter intervenirali pri njem radi nekaterih izprememb v vladnem načrtu tega zakona. Dr. Marković jim je oibljubil, da se bodo izvršile v zakonskem osnutku vse potrebne tehnične izpremembe. Kar se tiče izpremembe političnega dela zakona, je opozoril, da spada to v področje pristojnega ministra in večine zakonodajnega odbora. Dr. Marković uvide»va tudi poirebo, da se donese pred skupščino zakon o novinarjih, ki naj v prvi vrsti zaščiti njihovo gmotno stališče. Predsednik sekcije je dejal novinarjem, naj predlože svoje predloge ministru zi izenačenje zakonov. _ Pricetek procesa proti saftfsKfm stnitateriem Preki sod 4 častnikov SOFIJA, 1. Danes ob 10. uri se je pričel v artilerijski vojašnici proces pred prekim s^dom proti obtožencem znanih atentatov. Pr&stor za občinstvo je zelo omejen. Vstop imajo domačini in inozemski novinarji, ki so prišli v Sofijo po atentatu v katedrali sv. Nedelje. Preki sod je sestavljen iz 3 polkovnikov, ki fungirajo kot sodniki, 1 stotnika kot držav, pravdnika in 2 odvetnikov, ki sta bila imenovana za branitelia. Na zatožni klopi sta Fridmann in Zagorski, cerkovnik katedrale sv. Nedelje, ki sta obtožena, da sta izvršila atentat; K o je v, Daskalov in Kamiburov so obtoženi sokrivde. Obtoženci izgledajo dobro in so čisto mirni. Branitelja sta predvsem protestirala, češ da ni vojaško sodišče kompetentno, da sodi obtožence. Sodišče je zavrnilo protest. Predsednik je dal nato prečitati obtožnico. Čitanje je trajalo do poldne. Razprava je bila odložena do 14. ure. Med popoldansko sejo so bili zaslišani obtoženci. Program 23. nedparlarnitone konference V Washingtonu PARIZ, 1. Svet medparlamentarne zveze se je sestal v palači senata pod predsedstvom bivšega švedskega ministra dr. Adel-sarda. Medparlamentarni svet je proučeval dnevni red za 23. konferenco, ki se bo vršila v Washmgtonu v dnevih od 1. do 13. oktobra. Dnevni red bo vseboval naslednje točke: Kodifikacija mednarodnega prava, proučevanje krize parlamentarizma, razvoj vseameriške unije, ustanovitev evropske carinske zveze, problemi manjšin in razorožitveno vprašanje. Denarne ssbvencOe francoskim komunistom ¥ svrho štrenja propagande med vojaštvom PARIZ, 1. «Petit Journal* pravi, da je policija ob priliki preiskav pri komunistih zaplenila tudi več izkazov o denarnih podporah, ki aa jih dobivali komunisti .v dolarjih. Dognano je, nadaljuje imenovani list, da so dobivali francoski komunisti denar od tretje internacijonale potom nekega člana sovjetskega poslaništva v Parizu. Sodne oblasti iso uvedle v tej zadevi strogo preiskavo. PARIZ, 1. Dopisnik lista «Echo de Pariš* v StOckholmu javlja, da so nekateri komunistični uradniki pri sovjetskem poslaništvu v Parizu prejeli od izvršilnega odbcira tretje internacijonale 20 tisoč dolarjev v svrho širenja komunistične propagande v francoski vojski in mornarici. Hindenburgova prisega na weimarsko ustavo BERLIN, 1. Novoizvoljeni državni predsednik Hindenburg bo prisegel na vveimar-sko u stat v o dne 12. maja ob 12. Mirni potek majske proslave v Parizu PARIZ, 1. Proslava 1. maja je potekla v Parizu do poldne brez vsakih incidentov. Le neznatno število delavcev je izostalo od dela. Strašna nevihta v Amerika PARIZ, 1. «Matin» poroča iz New-Yorka: Po poročilih iz Bestona (Texas) je med Texa-som divjala strašna nevihta. O'coli 30 ljudi je prišlo ob življenje in 70 je bilo ranjenih. Posebno mesto Kile je bilo zelo poškodovano. Atentat na brzovlak Brzovlak skočil s tira - 25 mrtvih, 28 ranjenih BERLIN, 1. Wolffov dopisni urad poroča: Brzovlak Eydtkuhnen-Berlin je davi ob 1 uri po polnoči skočil s tira med postajama Swari&skin in Preussisch Stargard v poljskem koridorju. Lokomotiva in več vozov se je prevrnilo po strmem pobočju nekega griča. Potniki, ki so ostali še pri življenju, pripovedujejo, da sta ostala na tiru samo en voz I. razreda in 1 spalni voz. Vlak je skočil s tira na močnem ovinku. Potniki menijo, da je" okoli 40 oseb prišlo ob življenje in 40 da je bilo težko ranjenih. BERLIN, 1. Po poročilu ravnateljstva poljskih železnic >v G danskem je brzovlak Eydtkuhnen-Berlin skočil s tira radi aten* tata. Pri nesreči je bik> 25 mrtvih, 22 te£kd in 6 lahko ranjenih. Komisija za proučevanje položaja grških manjšin v Turčiji ATENE, 1. Mešana komisija, ki preiskuj« po nalogu Društva narodov položaj grških manjšin v Carigradu, v Turčiji in Traciji, se bo povrnila v kratkem v Carigrad. Angleško-turški odnosa ji ANGORA. 1. Poročevalcu lista «Ack-ham» je izjavil odličen funkcijonar angleškega poslaništva v Carigradu, da obišče angleški poslanik Indsay, ki se tačas nahaja na potovanju po Anatoliji, tudi Angoi-ro, kjer bo z osrednjo vlado razpravljal o nekaterih političnih vprašanjih. Glede premestitve angleškega poslaništva iz Carigrada v Angoro je angleška vlada zaprosila turško vlado, da ji odkaže primeren prostor v Angori v svrho zgraditve poslopja za angleško poslaništvo. Predsednik Turčije pride v Carigrad CARIGRAD 1. Tukajšnji tisk poroča, da pride v Carigrad predsednik turške republike in sicer dne 20. maja. Stanoval bo v palači Tolma Paše ali pa v palači bega Le Bey. Obiskal bo tudi Tracijo in se bo vrnil v Angoro preko Trapecunta. De Pinedo v Indiji CHARBAAR (Indija), 1. Italijanski letalec De Pinedo ni mogel danes nadaljevati poti, ker mu vremenske razmere niso tega dovolile. DNEVNE VESTI Zaplenjeni ? Včeraj opoldne so prišli agenti kr. kve-sture v našo tiskarno, da izvršijo zaplembo izvodov našega lista, ki bi se še nahajali v tiskarni. Pozneje smo zvedeli, da so organi varnostnega oblastva — po drugih poročilih pa vojaki državne prostovoljske milice — pobirali še preostale izvode «Edi-nosti» tudi po tržaških prodajalnah listov. Zato smo nestrpno čakali na tozadevni odlok kr. prefekture, ki pa ga ni hotelo biti. In vendar velja pri vseh prefekturah v kraljevini praksa, da se zaplemba lista takoj sporoči tudi izdajatelju. O tem priča dejstvo, da so vsi listi, ki so bili zaplenjeni, redno objavljali tozadevne uradne odloke, doposlane jim od pristojnih prefektur, katere edine imajo po obstoječih zakonitih določbah o tisku pravico odrejati zaplembo javnih glasil. Mi, kakor rečeno, takega odloka nismo dobili. Ker pa ne moremo verjeti, da bi tukajšnja kr, prefektura drugače postopala nego prefekture ostalih pokrajin, se moramo upravičeno vprašati, kdo je pravzaprav odredil včerajšnjo zaplembo našega lista. Listali smo po kolonah naše včerajšnje številke, da bi mogli izslediti kaj posebnega, kar bi bilo utegnilo dati oblastvu povod za tak nastop proti našemu listu. Zastonj smo brskali, zakaj vse, kar smo prinesli v včerajšnji številki in kar se je tikalo naše notranje politike, smo le posneli po tukajšnjih slovan skih in italijanskih listih, ka teri so izšli par dni prej ii niso bili zaplenjeni!! Zato ponavljamo vprašanje: Kdo j odredil včerajšnje pobiranje izvodov našeg, lista, ko izdajatelji lista niso bUi o tc «zaplembi> nikakor obveščeni? Na t* vprašanje bi morala odgovoriti kr. prefek tura, katera edina — ponavljamo —- ima v smislu obstoječih zakonov pravico odrejati zaplembo listov, UčenjaSke organizacije v ssovjetski Rusiji Današnje učenjaške organizacije v sovjetsk Rusiji so še iz časa, ko je ruski uče njaški svet živel še ;axo slabo. Take or ganizacije so nastale na;prej v Petrogradu ir Moskvi, a za tem tudi po drugih vseučiiiškil mestih. Zanimivo je, da je bil prvi pobudnil teh institucij Maksim Gorki, ki je s svojin osebnim vplivom na Lenina dosegel, da so vjetska vlada ni gledala na naučni svet same kot na protirevolucijonarce in bele gardiste marveč kot na resnične predstavnice ruske vede in ruske kulture. Po zaslugi tega posredovanja Gorkega je dovoljeno učeniaškenu svetu, da se organizira, a slabo materijalne stanje tega družabnega razreda je bilo nekoliko zboljšano v letu 1921, ko je inozeirstvc prihitelo ruskim profesorjem na pomoč z bogatimi darov?. V sovjetski Rusiji se dobro spomin ajo, da je imela v tej akciji velik delež tudi Cehosldvaška s svojim predsednikom na čelu Sovjetski znanstveni svet priznava to z zadovoljstvom fudi ^.anes. Ko je odjenjala gospodarska kriza v Rusiji in so se razmere nekoliko popravile, se u;*_--njaške organizacije niso razpustile, ker življenje kulturnih delavcev še ni bilo povsem zavarovano. More se celo reči, da plače profesorjev in naučnih delavcev tuai sedaj še niso urejene. Na drugi strani ne živi noben profesor od svoje osnovne plače, marveč si pomaga z drugim zaslužkom. A ravno s poraszdeljeva-njem tsh postranskih zaslužkov so si pridobile naučne* organizacije nenavadne zasluge. Pre-skrbljajo profesorje, dijake in naučne laboratorije s knjigami, raznimi aparati in vsakovrstnimi potrebščinami za učenje ter vzdržujejo stike z inozemstvom, organizirajo ekspedicije v celih skupinah v naučne svrhe in za naučne kongrese, izmenjavajo knljige, dopisujejo z naučnrmi institucijami v inozemstvu ter skrbijo za to, da se predstavniki znanstvenega sveta pozivajo ob raznih prilikah tkot strokovnjaki. Sedaj se deta na to, da se na podlagi točnih opisov vseh naučnih delavcev na vsem sovjetskem ozemlju ustvari velika centralna organizacija. Materijal je že skoro zbran in glasom podpisa v naučnih organizacijah je v sovjetski Rusiji vsega 9124 učenjakov. 2128 jih pripada humanističnim vedam, 1576 matematičnim. 1691 apliciranim, 2009 medicini, 726 umetnosti. 3000 prijavljenih članov še niso razvrščeni. Izmzd prijavljenih se sprejme v organizacijo približno ena tretjina z označbo znanstvenih delavcev in število registriranih učenjakov se poviša na ka^ih 10.000. V nekaterih drugih delih sovjetskega ozemlja je še kakih 2000 znanstvenikov, tako da se more v vsej sovjetski Rusiji računati z 12.000 znanstveno zaposlenih oseb. Večina živi v glavnih mestih, in sicer v Moskvi 5227, v Petrogradu 2383. Statistična komisija je ugotovila tudi znanstveno kvalifikacijo prijavljenih članov in jih porazdelala v pot kategorij. V prvi in drugi kategoriji so vseučiliščni profesorji vszh strok, v tretji odlični znanstveniki, ki so izdali kako originalno znanstveno delo, v četrti ustanovitelji znanstvenih šol in smeri, a v peti učenjaki svetovnega glasil. — Potek 1. maja. - Stavka v večjih industrijskih podjetjih. - Številne aretacije. Dan 1. maja je potekel v našem mestu razmeroma mirno. Po ulicah je vrvelo vsakdanje življenje, le skupine četnikov faši'Sftevske milice in orožnikov, ki so neprestano krožile po ulicah, posebno v bližini večjih industrijskih podjetjih, so mu dajale neobičajno lice. Toda varnostni organi so imeli malo posla, kajti? (nikjer se nista kršila javni mir in red. Le predpreteklo noč je hilo čuti v mestu par močnih pokov; počili sta dve petardi, ena na trgu Verdi, druga v ulici G. D'Annunzio, blizu faši-stovskega sedeža; škode ni bilo nikake in tudi ranjen ni bil nihče. Na nekaterih mestih so včeraj zjutraj zaplapolale rdeče zastave, a le za kratek čas, zakaj orožniki in četniki so jih kmalu odstranili. V jutranjih urah je bilo opaziti pred nekaterimi tovarnami močne gruče delavcev, ki so se vsled posredovanja varnostnih organov mirno razšle. Ponekod delavci niso prišli na delo. V ladjedelnicah S. Rocco in S. Marco ter v tovarni strojev pri Sv. Andreju je bila stavka skoro popolna. Tudi pri vseh večjih stavbinskih podjetjih je delo popolnoma počivalo, dočim je delavstvo v čistilnicah riža in petroleja, v tovar-! ni jute deloma prišlo na delo. V škedenj-skih plavžih, v tržiški ladjedelnici in v prostih lukah Duca D'Aosta in V. E. III. so delavci delali v polnem številu. V splošnem so se udeležili stavke vsi kovinarski in v pretežni večini drugi kvalificirani delavci. Ponekod so delavci prišli na delo šele opoldne, a ne v velikem številu. Železničarji in tramvajski uslužbenci se niso udeležili stavke. Že od predvčerajšnjim je policija nadzorovala elemente, ki so na sumu kot prevratnik!. V teh dveh dneh je bilo aretiranih v mestu in okolici kakih 200 oseb, ki so bile začasno pridržane. Varnostni organi so izvršili več preiskav, ki pa niso imele ni-kakega uspeha. Iz urade Pol. tt „Edinost1* v Trstu Tržaški pokrajinski odbor i Mlakar iMaria, Cerkno: Vašo prošnja tičočo se vojnih dajatev smo vložili na finančno intetidaTico. Številko protokola I Vam bomo pozneje javili, ko bo stvar ure-i jena. _ Tajništvo. Goriški pokrajinski odbor poi. društ. «Edinost* Rebek A-, Šturje: Aeronavtični komisar je sicer razpisal natečaj za 1500 mest pri zrakoplovstvu letnikov 1906. in 1907. za vse italijanske državljane; toda pri okrožnem poveljstvu so nam poznani slučaji, da »o bili že te-ikom zrakoplovnoga šolanja nekateri naši fantje premeščeni k drugim oddelkom. Srebot. Šturje: Kar je določil častnik pri naborni komisiji, k tistemu oddelku se morate podati. Za enkrat ne pomagajo prošnje. Pozne- 1'e med službovanjem se pa da doseči pristop c drugemu regimentu. V Albaniji je vse v redu RIM, 1. Albansko poslaništvo sporoča: Poslaništvo odločno zanika tendencijozne vesti o težkem političnem položaju v Albaniji. Rarvno tako je izmišljena fantastična vest, da je predsednik republik Ahmed Zogu umrl. Potek 1. maja t Italiji RIM, 1. Prvi maj je potekel po vsej Italiji brez vsakih incidentov. Delavci so prišli na delo kakor ob navadnih delavnikih. Le v nekaterih večjih industrijskih središčih je izostalo od dela nekaj odstotkov delavstva. Pred sestankom Brfand-Ciiainlierlaln Zadržanje angleške vlade PARIZ, 1. Vest o predstojećem sestanku med zunanjima ministroma Anglije in Francije se potrjuje. Včerajšnji listi ne skrivajo suma, da se angleška vlada ni še odločila glede nove orijentacije svoje zunanje politike, ki naj bi šla za tem, da se sporazum s Francijo uirdi. Tudi proučevanje Fochovega poročila o nemški razorožitvi posianiška konferenca odgodila ravno na zahtevo angleškega zastopnika. Današnji «Temps» pa zatrjuje, da ne namerava Anglija spremeniti svoje politike napram Nemčiji, če« da je nji vseeno, ako je predsednik Nemčije socijalist Ebert ali pa Hindenburg, ki se ga na sploino smatra za krivca svetovne vojne. Radi praznika 1. maja je izostalo telo- , Ionsko poročilo 'm Jugoslavije. , DL «EDDIOST» V Trsta, dne Z maja 1925. F. AL, Renče: Starejši novinci do letnika 1904., vpoklicani šele sedaj pod orožje, ker diiaki ali v inozemstvu, služijo kot njihov let-oflt le 12 in ne 18 mesecev. 2. G., Podgora: Vojaška služba, odslužena po vojni v Jugoslaviji, se eprošča od vojaške službe v Italiji in tudi ne daje nikake pravice do skrčenja vojaške službe v italijanski armadi. Lenarđfć A., Kolsko: Ne more se Vam odreči pravica do oprostitve od hišnega davka, ker fe Vaša kmečka hiša preveč prostorna z ozi-rom na površino zemljišča. Furlani H., Prvačma: Zglasite se o priliki v goriški pisarni, kjer dobite pokojninsko knjižnico za mladoletne Zorn in pooblastilo župan- ' stva. Nakazila se bodo začela z majem izplačevati varuhinji. Rutar F., dijak, Idrija: Vaš «Foglio di con-gedo illimitato« je odposlalo okrožno pov. Go- ! xica šele 30. t. m. Ako ga niste še dobili, ga i dobite danes ali jutri- Bodite brez skrbi! Društvena vesti ZADNJA PREDSTAVA «SCAMPOLA». Na željo nekaterih stalnih ob:s*ovalcev našega gledišča uprizori «Ćitalnica» znamenito D. Niccodemijevo trodejanko -Scampolo*. S' tem bo dana ugodna prilika vsem tistim, ki ne poznajo še te duhovite komedije, da si jo ogledajo. S «Scampolom» si je priborila «Ci-, talnica*- že lepe uspehe tudi v Gorici, v Po- • stojni in v Bistrici. V glavnih ulogah nastopita j g. Terčič in gdčna Hervatinova. Igro režira g.' A. Širok. — Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10—12 v dvorani DKD pri Sv. Jakobu., Otrokom vstop zabranjen. BERNSTE1NOV «TAT*. V četrtek, 7. maja, uprizori «Čitalnica» to znamenito francosko trodejanko, ki je šla s pravim triumfom po vseh odrih velikih evropskih gledišč. Ker bo to zadnja premiera v tej sezoni in ker je obenem tudi benefična predstava za delavni igralski ensarr.bel «Čitalnice», upamo na lep obisk. Glavna uloga je v rokah gdčne Stepančičeve, ki bo imela lepo priliko pokazati vse svoje igralske sposobnosti. Glavno moško vlogo pa igra g. Terčič. V ostalih vlogah nastopijo še gdčna Kreševičeva in gg. G'iardjančič, Cesar in Primožič. — Gospodarska in trgovska univerza. Prihodnjo sredo ob 12. uri bo pričel znani jurist prof. Leone Bolaffio, član kr. komisije za re-fDrmo zakonikov, s ciklusom javnih predavanj > falimentarnem pravu. ' Pevsko društvo « Zastava« v Lonjer'u priredi v nedeljo, dne 10. maja t. L veselico v prostorih gostilne «pri Društvu« s peljem, deklamacija mi, igro in prosto zabavo. Natančen spored v jutrašnjš *Edinosti». — D. K. N. Tommaseo — Trst, Danes točno ob 18.15 redni sestanek. — Odbor. ŠPORT — Ako bo pomladanski dež vsaj jutri po- • poldne milostljiv, bo športnikom dana prilika, da vidijo kar tri tekme na enem igrišču. Vse to se bo godilo na igrišču «Vala» na Trsteni-fcu, Gcjer nastopi ob 1. uri 30 min. III. četa « Vala* proti četi «Gaja» iz Ban, ob 3. pop. II. 6eta proti krožku «Nicolo Tommaseo^ in ob 4.30 hazenaška tekma med «Obzorom» in -Valom«. Posebno pozornost vzbuja hazenaška tekma, v kateri nastopi družina «>OT)zora*> prvič. — M. D. «Danica» — Kontovel — M. D> «Višava» — Konkonel. Jutri, dne 3. t. m. se bo vršila na igrišču med Prošekom in Opčina- . mi ob 1.30 prijateljska nogometna te — Kontovel in I. četo M. D. *Višava» K>onkonel. — — AL D. P. Opčine naznanja, da se je odstopilo od nadaljniih tekem za kupo g. A Povha radi odhoda nekaterih igralcev. T. K. — M, D, P. Opčine. V nedeljo 3. maja ob 15. uri se bo vršila na igrišču M. D. P. Opčine prijateljska nogometna tekma z M. D. P. Trst. T. K. — Jutri se bodo odigrale predzadnje tekme za kupo zlatarja Alojzija Povha na igrišču S. D. A v ul. Calvola med četo M. D. Obzor in M D. P. Trst kakor tudi med M. D Sparta m S. D. A. Začetek tekem >cb 14. uri. Iz tržaškega iiviienia — Samomor starca. Življenje je včasih tako obremenjeno s križi in nadlogami, da jih dotič-nik, nad katerim vise, le s težavo prenaša. Marsikdo omaga pod njimi in v obupu išče miru v smrti. K dolgi vrsti teh nesrečnikov se je včeraj pridružil 65-letni trgovec s ku- ' rivom Benjamin Olivetto, stanujoč pri Sv. Alojziju-Chiadino št. 4. Že od mladih nog ga je mučila neozdravljiva srčna bolezen, ki mu je na stara leta grozila, da mu nenadoma pre-striže nit življenja. Negotovo životarenje od dne do dne in muke so sčasoma pritiskale starca v obup. Dasi na zatonu življenja, ni hotel počakati, da umre naravne smrti, kakor je vsakemu usojeno. Včeraj popoldne dcoli 14. ure je v svojem skladišču oglja v ulici Zo-venzoni št. 4 izpil okoli 200 gramov oetove kisline. Neka ženska, ki je pezneje prišla v skladišče, je našla nesrečnega starca pol nezavestnega na tleh v temnem kotu skladišča. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je na prvi pogled spoznal, da je prišel zaman; starca so že spreleteli smrtni krči; z njegovim življenjem je bilo pri Ie okolice, ter zahteve, da igro ponovno vprizorimo, smo se odločili, da ustrežemo. Krepko slovensko delo to pač zasluži. _ — Kraljica palčkov v Renčah. V nedeljo 3. majnika priredi mirenska šolska mladina prvi letošnji izlet v Renče in bo gostovala ob 3 popoldne na lepem renskem odru, v veliki dvorani Delpin — Žnidarčič s svojo otroško igro "Kraljica palčkov*. V Mirnu so jo že dvakrat uprizorili in dvorana je bila nabita do zadnjega kotička. Res, čarobna je ta bajka spretnega mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča. Vsakdo se bo naslajal, strmeč v te pestre, govoreče, pojoče tn rajajoče žive stike iz kraljestva ljubkih — pedenjmožičkov m laketbradičkov. Iz zemeljskih votlin se čuje delavska pesem palčkov, mogočni kralj je zamaknjen v začarano kraljico, šegavi norček — sok vsega kraljestva — se šopiri na prestolu in dovtipno, zbada s svojim namazanim jezičkom kraljeva svetovalca in učenega poslanika iz sosednega kraljestva bratov palčkov. Čarovnica oživi na odru kraljico s svojimi čarili, ko zvari razum, srce in hrepenenje, kar ji je dal kralj pit iz treh zlatih čaš tik pred kronanjem. Razkošna kraljevska svatba zbudi gotovo tudi v Renčah toliko vzhičenja, da zadoni samo eden «oh» prijetnega iznenađenja po vsej dvorani. Recitacije hrepeneče kraljice, njen ples in beg vzbudi višek občudovanja in odobravanja. Njeni pesniški opisi vseh naravnih krasot »o tako dovršeni v popolni električni sceneriji, da vidiš soične žarke, duhaš vonj cvetlic, slišiš žgolenje ptic, piskanje pastirčkov in meketanje njih čred, uživaš svobodo visokih planin itd. — uživiš se v vse naravne krasote! Petje in rajanje vil, njih snežno bela oprava, bliščeča se pregrinjala, valtoviti lasje in sijajna električna razsvetljava ob umetniškem spremile vanju najspretnejše glasovite igralke — domačinke, preselč vsakega gledalca v nov, popoln bajčsii svet, da pozabi na vsako svetsko gorje. Pesem pozabljenja s spremstvom dovršene glasbe! Le pri tako sijajno uspelih prireditvah imamo popoln umetniški užitek! Vsi naši vrli Renčani, njih sosedi z Gradišča, Bukovice, Vogerskega, Volčje drage in Prvačine, a tudi vi goriški meščani, prihitite gledat to «Kraljico palčkov«, in videli boste res nekaj lepega! — Občudovalec palčkov. — Iz Štanjela. Bralno pevsko dmitvo «Šta-njel» v Štanjelu priredi dne 3. maja t.' 1. ob 3. uri popoldan veffcko spomladansko veselico na grajskem dvorišču. Spored: 1) O cbe bel Cafctel di Udine, 2) Pozdrav, mešan zbor, 3) Ljubezen in pomlad, moški zbor, 4) Dekleta in gospodične, kuplet, 5) Komarica, deklamacija. 6) Mizar, kuplet, 7) Repoštev ali gorski duh Caročna igra v 5. dejanjih, 8) Zupan, kuplet, 9) Pojdem na Hrvatsko, meš. zbor, 10} Delavski pozdrav, moiki zbor. Med posameznimi točkami bode igrala godba. V slučaju slabega vremena se bode veselica vršila v grajski dvorani. — K obilni ude-■ležbi vabi — Odbor- — Zanimava nogometna tekma. V nedeljo ob 3. pop. se bo vršila na igrišču v Via Lantieri nogometna tekma med nogometnim moftvom A. S. *Pro Gorizia* in med sušaškim «Orien-tom». Nedeljska tekma obeta biti zelo zanimiva, ker stojita obe moštvi na skoraj isti višini nogometne tehnike. O velikonočnih praznikih je susaški «Orient» gostoval v Vidmu, kjer je dosegel s tamkajšnjim moštvom, ki je vsaj tako močno, ako ne močnejše nego «Pro Gorizia» izid 2 : 2. Sodeč po tej tekmi si bosta stali v nedeljo na goriškem igrišču nasproti dve močni in po svoji tehniki skoraj enaki moštvi, vsled časar vlada v goriških nogometnih krofih za nedeljsko tekmo velikansko zanimanje — Iz Trebaše. [Pretresljiva družinska žalo-igra). Ko «e je 1. 1914. razlegel po goriiki deželi glas, je moral pod orožje, kakor neftteto drugih mož m fantov, tudi naš občinar Josip Horvat, zapustivši doma ž«no in troje nebogljenih otrok. Ko je I. 1915 postala tudi goriSka dežela toriiče krvavih bojev, tedaj je morala tudi njegova žena z malimi otroci zapustiti domači krov in iskati pribežališča na Kranjskem, kjer je našla streho, kruh in delo na posestvu nekega Laiosa Kengler-ja. Med njo in njenim gostiteljem se je kaj kmalu razvilo ljubezensko razmerje, čigar posledica je bilo rojstvo otroka, katerega so krstili na ime nezakonskega očeta Laios (Alojz). Medtem se je posrečilo njenemu možu Josipu Horvat si izprositi kratek dopust, da obišče ženo in otroke. Mož, ki je tolikrat neustrašeno zrl v obličje smrti, ni niogel prenesti težke prevare, ko se je na lastne oči prepričal o nedovoljenem razmerju svoje žene. Cesar ni naredila krogla sovražnika, to je sedaj naredil on sam, sam je napravil konec svojemu življenju. Od tedaj se je pričelo za njegovo nezvesto ženo Marijo pravo peklensko življenje. Kes jo je kljuval noč in dan in na njeno glavo se je pričela rušiti nesreča za nesrečo: najprej ji je umrl najstarejši zakonski otrok, kateremu je kmalu na to sledil v smrt drugi njen otrok. Ko je potihnila bojna vihra, se je vrnila Marija, zapuščena od svojega ljubimca, s preostalim zakonsltim in nezakonskim otrokom v svojo domačo vas, kjer jo j« čakalo strašnejše življenje. Prej je bil njen delež kes, toda tu sta se pridružila k njemu še beda in zaničevanje. Ko ji je pa nedavno umrl njen tretji in poslednji zakonski sin, tedaj je za Marijo prekipela čaša trpljenja. V torek se je v obupu vrgla z nezakonskim otrokom v naročju v domač vodnja-^ v katerem jo je voda rešila vseh zemeljskih muk, kesa in trpljenja. V sredo zjutraj so jo našli domačini, ko so zajemali vodo, vtopljeno v vodnjaku. Borzna Doroćila, DEVIZE Amsterdam od 970.— do 985— Bel £'ja od 123 — do 125.—; Pariz 127.25 do 127.75 ondon od 117.50 do 11K.— ; New York od 24.30 do J4.40; Španija od 355.— do 360.— ; Švica od 471.— do 473. — ; Atene od 45.— do 46.75; Berlin do 578.— do 5*4.— ; BukareSt od 10.70 do 11,50: Praga od 72.20 do 72.70: Odrska od 0.034« do 0.0345; Dunaj od t.03ll do 0.0347; Zagreb od 39.37 do 39 57. VALUTA; Avstrijske krone od 0 0338 do 0.0345 dinaiji od 39.20 do 39.40 ; dolarji od 24.25 do 2-1.35; novet po 20 frankov od 93.50 do 95 50 fuut Šter-lingod 117.70 do 117.90. Benečjjske obveznice 79.25. POPRAVEK V osmrtnici Marija Vidic, objavljeni v včerajšnji številki, naj se čita Ignac sin namesto zet. Med drugimi naj se čita tudi nevesta. Ob pril&ti prerane izgube naše ljnbljenc hčerke ZORKE izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje bodisi s tolažbo, bodisi s podarjenjem cvetlic in spremstvom pokojnice na njeni zadnji poti. Posebna zahvala veljaj preč. g. župniku, domačim pevkam in pevcem kator tudi prose-škim pevcem za ganljive žalostinke, domačim dekletom in mladeničem in tukajšnjemu prosvetnemu društvu. — Bog plačaj vsem! ZGONIK, 1. maja 1925. Žalujoča družina MIROSLAVA GRUDEN. 347 Mali ©glasi GOSPODIČNA z 8-leino trgovsko prakso, vešča tudi pisarniških del, z znanjem slovenskega italijanskega in nemškega jezika, išče mesta *ot trgovska pomočnica ali blagajni-čarka. Gre tudi na deželo. Naslov pri uprav-n&tvu. 583 ČEVLJARSKI rezalec, z večletno prakso v trgovini z usnjem, govori slovensko, italijansko in nemško išče primerne službe. Naslov pri upravništvu. 585 BABICA sprejema noseče. N« željo »dravniAa pomoč. Ljubezniva poktre?ba. T«js*>at in mzx.e cene. Madonnina 10/H. 577 RESNA tvrdka iftče 25 t^cč ta wk> leio proti 15% PoađJbe pod «580» na uprav- ni it vo. ^gg avforizirapa, »p reja m a nosača. Zdravnik na raEppla^o. Dobra poatrefba. Govori slovensko. Tajnost zajainč«a£. SU* vec. Via Giuli a 29. GOSPODIČNA s trgovsko in i: letno pisarnišk« prakso, z znanjem dvostavnega knjigovodstva, išče mesta kot knjigo vod k inja ali pisarniška moč. Gre tud: na deželo. Na«lov pri upravništvu. 584 Najboljši nakupni vir za POHIŠTVO I od najnavadnejših do najpopolnejših tipov M. STEINER Via Geppa 15 Via Geppa 15 Dospeli so novi vzorci 48 ............... ,„„„ _____, P, m stroji za šivanje In ve- B II zenje, origin., nemški. I 111 i F. BEDNAR & S S tvrdka ustanovljena 1878.1. ■ ■ Trst, Via Genova 19 IZA BIRMO i je edini naš urar i« zlatar Alojzij Povhj na Piazza GariteaSd« it. 2 prve nadstropja JOSIP EGGER LIVAR Sturije 114 pri Ajdovtf inl vliva železo, medenino, baker, aluminij, svinec i. t. d. I. t. d. Kupuje vsakovrstne kovine In jih plačuje po najvišjih cenah. 301 RAKOS & C.o Trst - Via Milano 19 - Telefon Št. 36-34 Zastopstvo pisalnih strojev ADLE& Zaloga rabljenih strojev, trakov in kopirnega papirja po konkurenčnih cenah. Poprave pohištva za urade. Zaloga pisalnih strojev IDEAL. (316) ---1 URARNA- g- Biar^?* ZLATARNA fa D SJ* j Trst — Corso Garibalrl* 35 fPodružnica Via Scallnata 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih conah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) Roberte de Rota autorizirani specijalist za kuna occsa sprejema od 10 do 13 aoi In od 16 do 18 v nedeljah In praznikih od 10 do 13 v Via S. Nicofi6 št. 13, 11. n. ilDELOHALNiCA PEŽNiH PLAŠČEV MODERNA BARVALMSCA Trst - Corso Vittorio Emanuele III. 39 Dežni plašči se popravljajo, čistijo, barvajo itd. Tovrstna obleke in kožuhovine se čistijo in barvajo. Navadno blago sa impregnira, da poslane neprettočEjivo. Cene zmerile. (317) Postrežba točna. ____PODLI S TE K V. J. KRI2ANOVSKA: (43) Mol preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. Ko je bil baron sam v svoji sobi, je dilinii s polnimi prsi in se čutil zelo olajšan. Stričeva smrt je bila neizbežna, a ko se oči starega čudaka zapro, ne bo on samo miljonar, ampak bo svoboden v svojih delih in prvo dejanje te prostosti bo to, da se reši zakona, ki mu ga je vsilila potreba. Delal si je načrte o bodočnosti ter premišljeval, na kakšen način bi se dalo povzročiti proces za ločitev zakona. I z omare je vzel elegantno usnjeno potno torbo in majhen kovčeg. Naglo je vložil nekoliko obleke, perila in druge potrebne reči, zavil in zavezal plašč ter se potem utrujen naslonil k odprtemu oknu, da bi se osvežil. S polnimi prsi je vdihoval čisti in blagodišeči noćni zrak, se zamislil in prevzela ga je strastna želja, da bi šel v prepovedane sobe in bi pred odhodom še enkrat videl Giovanno. Odbila je že polnoč, a baron je še vedno stal pri oknu, boreč se s strastjo, ki ga je vlekla k tisti, kateri je on prizadejal toliko zla. Hkratu je vztrepetal in se vzravnal. ^^^ Iz daljave je zapel samostanski zvon in razlegel se je zbor «De profundis*. _ Minuto časa je obstaJ tresoč se od groze in mrzel pot ga je oblivaj, toda ta slabost se je naglo izpreme- nila v besno jezo. . _ A! Prokleti strahovi, vi nama pojete odhod- nico? Čemu torej moja težka borba proti ljubezni! Ce sva oba zapadla smrti, zakaj bi se vsaj ne videla? Naglo je odprl malo skrinjico, kjer je vedno hranil kakšno steklenico starega vina, nalil si je poln kozarec in izpil. S tresočo se roko je nato odprl tajne duri in šel v sobo Giovanne. Bila je razsvetljena,'toda prazna. V svoje veliko začudenje je ugotovil, da je bila ena odprtina, o kateri je mislil, da je zadelano okno, vrata, in ta so bila zdaj odprta. Skozi nje je prišel na polžaste stopnice, ki so peljale do drugih vrat s težkim zapahom; ta so bila priprta. Z naraščajočim začudenjem je baron prestopil prag in prišel je v vrt, o katerem je govoril Mišelj in kamor se je do zdaj dalo priti samo skozi dvorišče. Svetloba pojemajočega meseca je medla in bleda, vendar pa je baron napravil nekaj korakov in obšel ogel poslopja, nakar je prišel na ploščad, ki je bila zaraščena s travo in grmovjem. Nekoliko korakov proč od njega je sedela na klopi Valerija ali Giovanna. Bila je odeta v nekakšno jutranjo haljo iz svilenega blaga, ki je bilo nekoč belo, zdaj pa že orumenelo kakor stara slonova kost; v životu je bila halja okrašena s širokim zlatim vezenjem, ki ni potemnelo v teku dolgih stoletij in se je lesketalo v poltemi; dolgi, do ramen razprti rokavi so odkrivali roke klasične lepote. Širok, z dragimi kamni obšit trak je krasil čelo in pridrževal napol razpuščene lase. Na kolenih ji je ležala mandolina, toda ona ni igrala; čudni pogled, ki ga je vpirala v eno točko, je izdajal njeno abnormalno stanje. Njeno očarujoče obličje je bilo smrtno bledo in nenavadno otožno. Kakor začaran je baron strmel vanjo. V tem tajinstvenem polmraku, obdana od rožnatih grmov, katerih vonj je prihajal do njega, je bila zares prikazen idealne lepote. Kako je lepa! Kako bi je ne ljubil do izpozabljenja? Kdaj se loči končno od one druge, da bi začel živeti tukaj življenje popolne sreče in blaženosti? — Giovanna! — je zašepetal strastno. Deklica je vztrepetala, mandolina ji je padla na zemljo in tiho je vzkliknila, iztegujoč k njemu roke: — Paolo! Paolo! V hipu je bil pri njej, sedel je, jo objel, jo stiskal k sebi ter jo pokril s poljubi. Dotik tega čarobnega bitja in omamni duh cvetlic sta mu sla v glavo in ga opaiala... . . Valerija, ali bolje Giovanna, je prenasaia njegova božanja, toda ni jih vračala. Nenaden« se je iztrga a iz njegovega objema, pokleknila na Klop, ga ob,e)a okrog vratu in rekla s pritajenim glasom: Paolo! _ Ali me misliš zavreči, zdaj ko si me pokril s sramoto in me napravil nesrečno? __govoriš, Giovanna. Odženi nelepe misli; jaz te ljubim in te nikoli ne zavržem, — je odgovoril. Približala se mu je in z začudenjem in s strahom je zapazil, da je v njenih motnih očeh zagorel izraz divje strasti. Strašen, ognjen pogled je zrl vanj, kakršnega si ni mogel predstavljati v teh navadno tako krotkih očeh. — Odgovori, ali je res, da si oženjen, Paolo Di Montignoso? Ali si se mi lagal ves čas? Tvoja ljubezen je morda samo lahkomiselna šala? Ali je mogoče, da morejo ta lepa usta tako strašno lagati in varati? Kaj ne, predrznil si se napraviti ceremonijo samo za šalo, a potem me boš neusmiljeno zavrgel, onečaščeno, potem, ko sem ti vse dala! Torej govori, govori vendar! Povej mi resnico, kakršnakoli je, ker... — in glasno je za vpila, a baron se je stresel, — živa ali mrtva, jaz te ne izpustim! Nekaj stoletij si moj in moj ostaneš!