6 Steiftti, imi ino. .Slovenski Narod4 tu dom dostavljen: celo let-* naprej .... K 24-— pol leta , • . . . » 12*— četrt leti * • • • • ■ 6*— na mesec m • • * • • 2*— velja V v upravniJtvn prejemati: celo leto naprej • 9 • . K 2*2*— po) leta „ • . • . . 11'— četrt leta w • • • • » 5*50 na mesec _ . . . . . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaUova ulica M. S (v pritličju levo,) tal Št 34. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po V2 vta. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. TJpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Lt d, to je administrativne stvari 1* Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna Utkana" tsiafM it M. .Slovenski Narod' velja po pottl: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • pol leta „ „ . . četrt leta n „ . • na mesec - - • . 25'— 13 — 6*50 2-30 za Nemčijo: celo leto naprej . . . K 30*. za Ameriko in vse druge dežele \ celo leto naprej .... K 35V Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravntttvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflove ulica st. 9, telefon št 85« Nove komalikacije v parlamentu. Dunaj, S. jan. Zbornica poslancev se jutri zopet sestane. Na dnevnem redu se nahaja prvo branje začasnega proračuna. V trenotku so stopile vse tež-koče, ki se stavijo budgetnemu provizoriju nasproti, v ozadje in parlamentarne kroge obvlada eno edino vprašanje: kaj bo z zakonom o reformi osebnega davka? To vprašanje ni le stvarno velikega pomena, temveč tudi v političnem oziru kar najdalekosežnejše. Gosposka zbornica je snoči z ogromno večino zavrnila sklepe zbornice poslancev. Le devet (!) senatorjev je imelo pogum glasovati za sklepe ljudske zbornice — vsi drugi so vstrajali pri svoji trdovrat-nosti. V debati se je pokazalo tako nerazumevanje ljudskih potreb in teženj, tako preziranje zbornice poslancev, nazori visokih gospodov« glede moralične in duhu ustave odgovarjajoče kompetence gosposke zbornice, so tako pomanjkljivi in ob enem izzivalni za svakega, količkaj demokratično čutečega državljana, da je bilo to, kar >e grof Sturgkh »gospodom« povedal, še vse premalo. Ministrski predsednik je govoril silno dolgovezno in se posluževal jako olikanega tona, toda iz vsake njegove fraze je bodel trn bridkih očitkov, da gosposka zbornica svoje naloge ne razume in svoje vloge, ki ji je pridržana v ustavi, ne pozna. Stiirgkho-ve besede so visoke gospode naravnost razkačiie. in ko bi ga bili mogli na mestu politično ubiti — storili bi bili to brez pomislekov. Pomagale pa niso. temveč le še povečale število glasov za predlog davčne komisije. Žal. da ministrski predsednik pri tej priliki ni udari! le po gosposki zbornici, temveč tudi po ustavi sami- Izrekel je bojazen, da nastanejo v mešani komisiji, ki se naj sedaj sestane, komplikacije, proti katerm da smatra kot edini lek — ^ 14. Vlada da je na perfektuiranju finančnega načrta tudi časovno in-teresirana in torej ne more predloga čakari. da se izravnajo diference med obema zbornicama. Ministrski pred-vednk pa si je umil pred svojimi po- LISTEK. Erainquebille. Francoski spisal Anatole France. — Prevel K a j t i m a r. V. Crainqueb111e se podvrže zakonom Republike. Ko so odpeljali Crainquebilla v ječo nazaj, se je vsedel na svojo prikovano pručico, ves poln začudenja in občudovanja. Sam ni prav vedel, da so se sodniki zmotili. Sodišče je bilo skrilo svoje notranje slabosti pod veličastnimi zunanjostmi. Ni mogel verjeti, da bi on imel prav nasproti sodišču, katerega razlogov ni bil razumel; čisto nemogoče mu je bilo pojmiti, da bi kakšna reč ne bila v redu pri tako lepi ceremoniji. Ker namreč ni hodil niti k maši, niti v pa* lačo de P Elvsće, kjer rezidira predsednik Republike — ni še v vsem svojem življenju videl kaj tako sijajnega kakor je bila ta sodnijska razprava. Dobro je vedel, da ni klical: »Kravja smrt«: da je pa bil obsojen na štirinajst dni zapora radi tega klica, to se mu je zdelo nekakšna vzvi- slušalci roke, češ: Vi glejte, Vas zadene odgovornost. Proti logiki ministrskega predsednika se mora protestirati. Iz nje se kaže vsa (hotena ali nehotena, to nočemo preiskavati) zmedenost ustavnih nazorov na onem mestu, kjer bi morala imeti ustava svoje največje zaščitnike. Ako se namreč mešani komisiji ne posreči izravnat: spora, ki je izbruhnil po brezvestno-sti gosposke zbornice med obema komoroma, potem je konstitucijonal-no usoda financ, načrta za to zasedanje parlamenta zapečatena. Zakon izrecno določa, da se sme o predlogi - glede katere med obema zbornicama ni prišlo do sporazuma, razpravljati še le zopet v prihodnjem zasedanju. Grof Sturgkh pa nravi, da ]o bo rešil s pomočjo § 14.! To je tako očito ustavolomstvo. da bi moral parlament biti že popolnoma v blatu splošne demoralizacije, ako bi take načrte načelnika vlade odobraval. Nikdo ne dvomi, da je zadeva finančne reforme nuina. ker so od nje odvisni važni ljudski interen. Toda parlament si je pri tem popolnoma na lasnem, da eksistira ustavna pot, po kateri je priti iz zagate. Zakon o zvišanju osebnega davka res ni perfekten. toda vlada prav d bro ve, da ne more več propasti. Dohodki, ki se bedo na podlagi tega zakona stekali v državno blagajno, so za«*i-gurani. kajti parlament minima svojih sklepov ne bo več preklical. Zato je treba, da se že konečno enkrat pretrpa nesrečni junktim med službeno pragmatiko in finančno reformo. Ako vzame vlada lahko neštete milijone kot predujme za vojaške potrebe iz državnih blagajn, in sicer za potrere, o katerih parlament, oziroma delegacije še niti sklepale niso. potem je naravnost absurdno, da se radi razmeroma skromnih par milijonov za uradnike tako strogo drži n?xela, da zamore za uradništvo izdati le to, kar ima že v gotovem denarju za svoje nastavijence na razpolago. S pretrganjem junktima bi bila situacija naenkrat popolnorm jasna-Vlada bi imela časa dovolj, da zaključi zasedanje in takoj na o otvori novo. v katerem bi državni bor pod novim in energičnim vodstvr m v najkrajšem času dokončal to, V r se tokrat ni posrečilo. Pod novim vodstvom! Kajti grof Sturgkh pač sedaj do dobra ve, da je svojo vlogo do-igral in da ga ne mara niti zbornica poslancev, niti komora gospodov. Ustavolomstvo ne sme postati pomoč v sili — za ministrske kabinete ... Ogorčenje parlamentarnih krogov torej ni nad postopanjem grofa Stiirghka in njegovimi načrti nič manjše, kakor nad izzivalnimi sklepi gosposke zbornice. Kake rezultate bo v tem razpoloženju dosegla mešana komisija, to si lahko mislimo. Poslanska zbornica se ne poda in se ne sme podati niti za pičico, in mešana komisija bo mogla torej sklepati le tedai, če se vsaj del delegatov gosposke zbornice priključi nazorom poslancev. Pa tudi v tem slučaju še ni nič definitivnega doseženo, kajti sklepi msšane komisije niso za zbornice že obvezni. Pri razpoloženju, ki vlada v gosposki zbornici, je prav lahko mogoče, da vstraja le-ta še vedno nri svojih znanih sklepih. Položaj je popolnoma nejasen. Nikdo ne ve, kako se bodo stvari razvile. Za razpravo o budgetnem provizoriju je to silno slab preludij. Lfu&lfonsiii škof. Pri sodni obravnavi zaradi vodi-*Vega škandala je javna oblast z veliko obzirnostjo izločila vse, kar bi bilo duhovščino zapletlo v to zadevo. Noben duhovnik ni bil obtožen, dasi iih je cela vrsta, ki bi spadaii na zatožno klop in zaslišani so bili tudi samo tisti, ki jih že nikakor ni bilo mogoče pustiti na strani. Navzlic temu so ierraii v tei nečastni stvari duhovniki veliko vlogo in prvo vseka-ko lirbljanski škof. To ni nikogar presenetilo, kajti to se popolnoma uiema z vso preteklostjo ljubljanskega škofa. Nihče ne dvomi, da je ljubljanski Škof resnično veren mož. V tem oziru se gotovo sPajno razlikuje od marsikaterih drugih duhovnikov, ki se verne samo delajo, ki razkazujejo vernost samo pred ljudmi, v svojem srcu pa zasmehujejo vero in cerkev in kažejo s svojimi delanji največje zaničevanje etičnih naukov katolicizma. Ljubljanski škof pa je res veren, a njesrova vernost je taka, kakršna je bila vernost najbolj fanatičnih menihov v temnem srednjem ve- ku, ki so z ognjem in mečem in z lo-kavostjo ter zvijačo snovali cerkveno gospodstvo nad narodi. Škof ljubljanski je tako fanatičen, da bi najraje začel križarsko vojsko proti vsem, ki niso njegovega mišljenja, da bi najraie požigal templje umetnosti, slike in knjige ter podiral kipe ter v ognju in dimu zadušil vse, kar je ustvarila moderna kultura. Škofje takega mišljenja sploh niso v našem času pravi možje za tako visoka mesta, a ljubljanski škof je v svojem verskem fanatizmu zašel že večkrat tako v stran, da bi njegovo nenzijoniranie bilo pač že zelo primerno. Ljubljanski škof ne pozna nobene meje in nobene mere in se nikdar ne zaveda, da mu nalaga niegova visoka služba posebne ozire. Manjka mu najprimitivnejše prevdarnosti in uvidnosti in javna tajnost je, da tudi svojih kanonikov ne posluša in ne upošteva njihovih nasvetov. Kakor bi hotel z glavo skozi zid! Kai pa je bilo treba šentviške gimnazije! Za srednješolski pouk mora skrbeti država in kako lahko je drž. gimnazije poklerikaliti. se vidi vendar ravno na Kranjskem. Toda škof si je utepel v glavo, da hoče imeti svojo gimnazijo in jo je ustanovil ter sebe in škofijo finacijalno ruinirah če že ne upoštevamo ogromnih vsot, ki jih je za ta zavod nabral med najrevnejšim ljudstvom. Trmoglavost in nepreudarnost ljubljanskega škofa se najbolje spozna iz njegovega obupnega gospodarskega položaja. Zadolžen je do vrata in še obresti od državnega posojila ne more plačevati, gornjegrai-ske eozdove je devastira!, da bo to bridko čutil še njega naslednik in kredit njegov je do skrajnosti izčrpan. Take so njegove zadrege, da na vse načine pritiska na duhovnike za denar. Iz ene zadrege pada v drugo, dasi je treba priznati, da sam zase ničesar ne rabi in mu nihče ne očita, da spravlja denar zase. kakor so delali že marsikateri škofje. Škofov verski fanatizem je tudi v prvi vrsti kriv sedanjih neznosnih političnih razmer v deželi. Škof si domišljuje, da so slovenski napred-njaki največji sovražniki vere in cerkve in voiska proti njim se mu zdi najpotrebnejša stvar. Zaman bi bilo s škofom v tem oziru govoriti in ga prepričevati, da nima prav. Kar si je vtepel v glavo, od tega ne odneha ne za las, to zasleduje do zadnjih kon-sekvenc. Pognal je duhovščino v politični boj in efemerni politični uspehi ga zaslepljajo tako, da nič ne vidi, kako pada veljava duhovnikov, kako tone vernost in kako gineva ugled cerkve. Ekstremnost in fanatizem — to sta značilni potezi na ljubljanskem škofu, ki resnično misli, da bo pridobitev vse oblasti za klerikalce poseben uspeh trajnega pomena za cerkev. V tej ekstremnosti in v tem fanatizmu uganja pa škof časih take stvari, d a so za tako visokega cerkvenega dostojanstvenika naravnost nezaslišane. Sem spada nasilna odstranitev sorskega župnika Berceta. sem spadajo rdeča in vijoličasta brošura, sem spada pastirsko pismo, naj duhovniki umirajočim prigovarjajo, da bi se v svojih oporokah spominjali škofovih zavodov. Sem spadajo pogoji, po katerih se podeljujejo duhovske službe, sem spada škofovo postopanje glede papeževega ukaza, ki duhovnikom prepoveduje udeležbo pri denarnih zavodih, sem spada tudi afera dr. Kreka in še marsikaka druga stvar. Nobena tajnost ni, da gledajo v državi odločilni krogi škofovo poče-nianje že dolgo časa s prav neprijaznimi pogledi. Najboljši dokaz tega je, da ljubljanski škof še danes ni tajni svetnik. To odlikovanje so dobili že škofje, ki so bili mlajši po starosti in službenih letih od ljubljanskega škofa, to odlikovanje imajo tudi škofje, ki ne stoje na čelu cerkvene uprave kake cele kronovine. samo ljubljanski škof tega odlikovanja ni dosegel, njemu se to odlikovanje ne podeli. Vzrok temu ne more biti drug, kakor da v odločilnih sferah nečejo škofu dati s takim odlikovanjem izražene pohvale za njegovo delovanje. Zdi se nam, da je zdaj že celo izključeno, da bi Škof kdaj dosegel tako odlikovanje, zakaj vodiški čudeži so vrgli nanj prehudo senco. Saj je pri znanem dušnem razpoloženju že mogoče, da se je dal škof s tako bedasto sleparijo prevariti in je res verjel nekaj časa v te čudeže s te- šena skrivnost, postalo je zanj eden izmed tistih verskih stavkov, na katerih verniki visijo, ne da bi jih razumeli; bilo je, kakor temno, nenavadno razodetje, čudovito in strašno. Ubogi stari mož se je čutil krivega, da je bil mistično razžalil stražnika št. 64, kakor se majhen deček pri katekizmu čuti krivega radi Evinega greha Aretacija ga je poučila, da je bil zaklical: ^Kravja smrt«. Torej je v resnici bil tako zaklical na misterijezen, njemu samemu neznan način. Bil je zanesen v nadnaravni svet. Njegova obsodba je bilo zanj skrivnostno razodetje. Ce ni imel o svojem prestopku nobenega jasnega pojma, ga je imel prav tako malo o kazni. Njegova obsodba se mu je zdela nekaj slavnostnega, ritualnega in vzvišenega, nekaj tako velikolepega, kar se sploh ne more umeti, o čemur se. sploh ne sme razpravljati, nekaj, zaradi česar se ne sme človek niti ponašati niti se pritoževati. In če bi bil zagledal v tem trenotku predsednika Bourricha, kakp se spušča skozi odprti strop, s svetniško avreolo krog čela in belimi perotnicami na hrbtu — bi ne bil prav nič zavret nad to manifestacijo sodniške slave. Rekel bi bil: »Lej, no lej, moja zadeva se nadaljuje.« Drugi dan ga je obiskal njegov odvetnik; »No torej, moj ljubi, gre vam Še dosti dobro? Le korajžo, dva tedna sta kmalu končana. Ne moreva se niti preveč pritoževati.« »Tisto pa, tisto, gospodje so res prav prijazni, zelo vljudni. Prav nič me niso zmerjali. Tega bi si ne bil nikoli mislil. In vojak Je imel bele rokavice. Ste videli?« »Ce natanko vse premisliva, je bilo najboljše, da sva odkrito priznala.« »Je že mogoče,« vlmam prav dobro novico za vas, Crainquebille. Milosrčna oseba, ki sem jo jaz zainteresiral za vaš položaj, mi je oddala za vas vsoto petdesetih frankov, ki je odločena za plačilo globe, na katero ste bili obsojeni.« »Kdaj mi jih boste pa dali, tistih petdeset frankov?« »To se bo oddalo naravnost sodišču. Le nič ne skrbite!« »Vseeno! Recite, da se prav lepo zahvaljujem. Crainquebiile je postal zamišljen in je mrmral: »To je pa res čudno to, kar se mi je pripetilo.« »Le nikar ne pretiravajte, Cram-quebille. Vaš slučaj si prav nič redkega, kaj še!« »Slišite, afl bi mi pa ne mogli povedati, kam so vtaknili moj voziček?« VI. Crainquebille pred javnim mnenjem. Crainquebilla so bili izpustili iz zapora in spet je porival pred seboj svoj voziček po ulici Montmartre in klical: »Zelja, repe, kolerabe!« Niti se ni ponašal, niti sramoval radi tega, kaf se mu je bilo pripetilo. Spomin na te dogodke mu ni bil bridek. Spominjal se je vsega tega kakor kakšnega gledališkega prizora, popotovanja, sanj. Zdaj je bil seveda vesel, da je spet stopal po blatu, po mestnem tlaku in gledal spet nad seboj deževno sivo nebo, umazano kakor voda v jarku, ljubo nebo svojega rojstnega mesta. Ustavil se je na vsakem voglu ulice in popil kozarček; začutil se je spet prostega in veselega, pljunil v roke, da bi napravil žuljavo dlan bolj voljno, prijel spet za držaj in porival voziček; vrabci pa, zgodnji vstajači in ubogi kakor on, ki so iskali tudi svoj živež na cesti, so sfrfotali s tal kadar je zaklical: »Zelja, repe, kolerabe!« Približala se je stara gospodinja, otipavala zeleno in dejala: »Ja, kaj se vam je pa zgodilo, oče Crainquebille? Že tri tedne vas ni bilo videti. Ali ste bili bolni? Nekam bledi ste videti.« »I kaj bi vam skrival, gospa Mailloche. Živel sem od rente.« Nič se ni izpremenilo v njegovem življenja, le, da si ga večkrat nego popreje privošči kozarček, kajti zdi se mu, da je vedno praznik in tudi zato, ker se je bil seznanil z milosrčnimi ljudmi. Nekoliko v rožicah prihaja zvečer v svoje prenočišče. Zleknjen po tleh, se pokrije z žaklji, ki mu jih je posodil kostanjar z ogla in premišljuje: »V ječi se človek nima kaj pritoževati, vse ima tam, kar potrebuje. Doma se pa vendar boljše počuti.« Njegova zadovoljnost pa ni dolgo trajala. Opazil je kmalu, da so ga njegove bivše kupovalke zelo hladno sprejemale. »Prav lepo zeleno imam za vas, gospa Cointreau!« »Nič ne rabim.« »Kaj, nič ne rabite? Ta je pa do--bra. Ali kar od zraka živite?« Gospa Cointreau pa mu ni od* govorila besedice, ampak odšla v svojo pekarnico. Kramarice in hišnice, ki jih je bilo poprej vedno vse polno okrog njegovega, z zelenjem napolnjenega voza, so se obračale zdaj od njega proč. Ko je prišel k čevljarnici, kjer so se začele njegovr sodnijske dogodbe, je zaklical: »Gospa Bavardova, gospa Ba< vardova, dolžni ste mi še od zadnji* petnajst soldov,« Toda gospa Bavardova, ki j$ sedela za svojo prodajalno mizo, nit* glave ni obrnila. (Dal* prfaodnJlAJ lečjo krvjo. Tako kratkoviden in fanatičen je že. A da tedaj, ko ga je sleparka sama prosila, naj bo konec te nevredne komedije, tega ni hotel storiti, da je pustil, da se je ta sleparija nadaljevala, češ »nekaj le nuca«, to je vendar preveč. »Nekaj le nuca«. To je menda geslo ljubljanskega škofa, s katerim se v svojem fanatizmu tolaži, kadar se mu vzbuja vest. >Nekaj le nuca«, si misli škof, kadar vidi, kako njegova stranka tepta pravičnost in poštenje: »nekaj le nuca«, pravi škof, kadar vidi. kako se spozabljajo različni duhovniki v političnih bojih: »nekaj le nuca«, je dejal škof, ko mu je bilo razodeto, da so vodiški čudeži sleparija. Tako daleč je škofa zapeljal njegov fanatizem. Čisto gotovo je. da ta škof ni mož na svojem mestu in bi bilo že na času, da se sra iz javnih ozirov posije v pokoj. Narodno-na-predni stranki pa je z njenega stališča seveda le prav, če ostane ljubljanski škof še dolgo na svojem mestu, zakaj o njegovem delovanju rečejo lahko vse napredne stranke, da jim »nekaj le nuca«. Tisza in Romuni. O zaupnih razgovorih ogrskega ministrskega predsednika Tisze z voditelji Romunov, prihajajo sedaj nekatere podrobnosti v javnost. Glasom teh zadnjih poročil so pogajanja že močno napredovala in je upati, da se bodo v kratkem končala. Podajanja zasledujejo cilj, da morajo Romuni opustiti svoje izjemno stališče, za kar bi zavzemali v bodoče nekako ono stališče, katero zavzemajo saški poslanci, ki so tudi člani delavne večine ogrskega parlamenta. Da morajo Romuni vstopiti v vladno stranko, sicer ni pogoj vlade, vendar je to naravna posledica stališča drugih strank, ki se protivijo zeainjenju z Romuni. Ogrska vlada je pripravljena ugoditi romunskim cerkvenim in šolskim željam, tudi romunskim kulturnim po*re':am se zajamči vladna pomoč. Razdelitev 27 romunskih občin rcmurski, oziroma madjar?ki škofiji se bo izvršila na podlagi s:a-tistike o narodni pripadnosti. Vlada bo imenovala v romunskih občinah romunskega jezika vešče uradnike, to pa se bo izvršilo le polagoma. Vlada je nadalje tudi obljubila, da bo preprečila vsako priseljevanje z ramenom madiarizirama in končno hoče viada tudi iz svojih sredstev podpirati poljedelstvo v romunskih pokrajinah. — Romuni pa se odpovedo narodnostnemu programu iz leta 1551, ki zahteva avtonomijo Sedmo-graške. kakršno je imela pred letom 1S4S. Kljub tema se remunski narodni komite ne bo razšel, omejil pa se bo na eospodarska in kulturna vprašanja. Romuni se odpovedo tudi svoji zahtevi po razširjenju volile rravi-ce ter se zno'ovolie z razdelitvijo volilnih okrožij, kakor jo predlaga gjof Tisza, tako da bi imeli Romuni v 35 volilnih okrožjih večino in v več kakor 50 okrožjih več ali mani močno manjšino. Tudi v^tomjo romunski poslanci, — sedaj jih je 5, — v vladno več-no. _ BJhnsSe zmede. V ospredju vsega diplomaticne-ga interesa s oje sedaj albanske zadeve. Z Dunaja pošiljajo sicer sedaj v svet razne vesti, ki naj bi vzbudile mnenja, kakor da albansko ljudstvo kar koprni sprejeti princa Wieda kot svojega vladarja. Podobno izjavo polagajo v usta tudi nadškofu v Draču in raznim drugim albanskim veljakom. V Italiji se jeze zlasti nad carigradsko policijo, ki da namenov Izet paše in seveda tudi namenov vlade ni preprečila. Italijanski merodajni krogi so prepričani, da bo prišlo do hudih sporov, če sc albansko vprašanje takoj ne reši definitivno. Sedaj so tudi v Skadru nezadovoljni in vzrok za to nezadovoljnost zvračajo na angleškega gubernatorja, ki da je baje 1. januarja zapovedal, da mora mesto odstraniti vse albanske zastave. Seveda ie to gol izgovor, za katerim se skrivajo resnejši dogodki in na mestu bo, če se sosedni Srbi in Črnogorci prav dobro pripravijo na vse mogoče slučaje. O splošnem položaju v Albaniji in o namerah Esad paše pa prinaša xNeue Freie Presse« baje od nekega Albanca sledeča pojasnila. Esad paša se je baje dogovoril v Frenk Bib Dodo glede razdelitve Albanije v dve interesni skupini. Prenk Bib Doda naj dobi vlado na severu, rodbina Toptani z Esad pašo pa na jugu. Ker pa so postavile velesile princa Wieda za kandidata za albanski prestol, skuša Esad paša doseči svoj cilj po ovinkih. Izrabil je nezadovoljnost mohamedancev s kandidaturo princa Wieda. Zato Je skupno z mladoturki prišel na idejo' kandidirati Izet pašo, katerega pa M se bil takoj »znebil, ko bi bil strmoglavil provizorično vlado Izmail Ke-mala. Sam bi se potem proglasil za kneza južne Albanije. Prenk Bib Doda pa bi bil knez v severni Albaniji. Staierski. Iz Brežic V nedeljo, dne 11. t. m. popoldne ob pol 4. priredi naša Čitalnica gledališko predstavo »Legi jonarjio, ki se je že enkrat z zelo dobrim uspehom vprizorila. Iz Sevnice. Sevniški Slovenci priredimo vsako leto v korist šolski mladini -^Silvestrov večer«. Letos je bila ta prireditev tako lepa, tako zabavna, kakor že davno ne. Saj pa je bil tudi spored tega večera za Sevnico nekaj nenavadnega. Koncertni komadi na klavirju in goslih, ki sta jih mojstrski proizvajala znani pianist g. zdravnik dr. Slechta in izborni violinist učitelj g. Fr. Drnovšek, nadalje samospevi odličnega tenorista g. Severja in pesmi moškega zbora so nudili poslušalcem izredni užitek. Največjo veselost pa je vzbudila med občinstvom šaljiva spevoigra »Vinska pokušnjaki so jo z neprisiljenim humorjem igrali gg. Križan Ferdo, Sever, Drnovšek in Piši. Imenovanim gospodom gre torej v prvi vrsti zahvala, da smo novo leto pričeli tako veselo. Pa tudi gmotni uspeh te prireditve je jako zadovoljiv. Nabiralna pola darov za šolarsko kuhinjo, kjer dobiva tudi letos vsak dan po 300 učencev toolo kosilce, izkazuje 104 K, donesek tombole 114 K. Vrhutega je nabrala vedezevalka (gos^a Kreutz), ki je prerokovala pcedmim gostom toliko sreče v novem letu, 18 K. Po odbitku rroškov znaša čisti dobiček okroglo 215 K. Vsem. ki so se trudili, da je ta prireditev tako krasno uspela, pa tudi vsem, ki so z darovi in dobitki za tombolo pokazali nas"i šolski mladini naklonjeno srce, bodi v imenu revnih šolarjev izrečena najtoplejša zahvala. Iz Celja. (Volitve v okrajno bolniško blagajno.) Kdor je tekom zadnjega leta pazno zasledoval dogodke v celjski okrajni bolniški Maeajni. ta ve. za kaj gre nem-škutarjem pri sedanjih volitvah delegatov. Za vsako ce^o, z vsakim nasiljem in z vsako sleparijo hočejo dobiti večino, ki bo izvolila vsako predlagano načelstvo in nadzorstvo. Ni namreč nobenega dvoma, da so nav7roč:!e Occhsove poneverbe okr. bolniški blagajni ogromno škodo. Govorilo se je, da dosezaio te poneverbe vsoto 30.000 K in ta govorica ni bila nik:er zavrnjena. Vidi se iz me prav jasno, s kako neizmerno lahkomiselnostjo in površ^ostio so izvrševali svoio nalogo člani nem-škntarskega načelstva in nadzorstva. Ne <=amo iz narodnih, tudi iz gospodarskih ozirov ne smeTo več nemšku-tarji srosnedovati v ceh'ski okrajni bolniški blagajni! Kako je gosnodari-lo dosedanje, neoostavno voljeno in nepostsvno poshrioče načelstvo. kaže to. da je dob:la Oechsova vd^ a še visoko pokoinino — menda kot nabrano za ogromne moževe poneverbe. 7a *o pokoinino ni bilo no' ^ neera vzroka — dovolilo se io je C i-no iz nac?i"onaln;h oztov. Na eni stra-ni se je slovenske zavarovance t j-kr»f$evalo za njmove prispevki- v bolezni, na irud se pa toko lepo skr-M za defravdantovo vdovo. Radovedni smo, kaj poreče k tem gnilim razmeram c. kr. vlada? Iz CeHa. (Razmere na našem magistratu.) Nezaupnica, katero je izrekel »Slov. Narod« uradnemu vodii celjskega magistrata dr. Aml roschitzu. je našla v vseh slovenskih kro^'h na'živahnejši odmev. Kaj takega, da je uradni vodja mestnega magistrata kot politične oblasti prve instance v jezikovno mešanem mestu obenem glavni narodnostni hujskač, je pač menda edinole v Av-stri:i mogoče. Prosimo, naj se pomisli: dr. Ambroschitz upravlja kot funkciionar c. kr. vlade okrajno bolniško blagajno celjsko. Moral bi strogo gledati na to, da se volitve pravilno vršijo. A kaj njemu mari magistrat kot c. kr. politična oblast prve instance! On je obenem načelnik nemškega »Volksrata« za Sp. Štajersko, odbornik »Sudmarke«, urednik »vahtarice«; te funkcije so važnejše in v njihovem smislu pošilja po mestu policaje, da oslepariio volilce za njihovo volilno pravico. Kje je potemtakem za nas objektivnost in nepristranost? Kje imamo garancijo, da se bodo na pr. na magistrat vposla-ne glasovnice pravilno upoštevale? Prosimo ekscelenco grofa Clarvja, ki prav dobro pozna dr. Ambro-schiitza in njegovo »uradovanje«. nujne odpomoči v smislu pritožbe ki se mu |e doooslala. Volitve naj vodi celjsko okrajno glavarstvo, do katerega imamo zaupanje in katero je tudi pristojna politična oblast za veči- no članov celjske okrajne bolniške blagajne. Trlglavaaskl ples bo, kakor že objavljena v soboto dne 31. januarja t. 1. v celjskem Narodnem domu. Kdor je obiskal lanski triglavanski ples v Mariboru, ta gotovo tudi letošnje prireditve ne bode zamudil Pripravljalni odsek, ki si je zasigu-ral prijazno sodelovanje celjskih dam bivših »Triglavanov«, je pridno na delu in začne tekom prihodnjih dni z razpošiljanjem vabil. Vsi, ki čutite z društvom in njega stremljenjem, vas vse prijatelje plesa in neprisiljene zabave, vabimo na to prireditev in kličemo: >Na svidenje pod praporom 'Triglavovim«.« Telovadno društvo »Sokol« v Žalcu priredi v nedeljo 11. t. m. zvečer ob 8. v dvorani g. Robleka sokolski večer s tem-le sporedom: 1. »Dve tašči«, šaloigra v 1 dejanju; 2. ^Kroženje električnih kijev« in 3. »Beli kipi«. Narodno občinstvo iz trga in okolice vabimo k številni udeležbi. Gospodarska zborovanja v Sa-vinski dolini. V nedeljo 4. t. m. se je vršilo v G o t o v 1 j a h dobro obiskano gospodarsko zborovanje, na katerem sta govorila odposlanca celjske Zadružne zveze, gg. dr. Kalan in tajnik S t i b 1 e r o raznih zadružnih vprašanjih. Na praznik Treh kraljev se je vršilo podobno istotako dobro obiskano zborovanje dopoldne v Š t. Petru ob S a^v i n j i pri Cvenku, popoldne pa v 5 t. J u r j u o b T a b. pri Plavšaku. Na obeh zborovanjih je govoril kot odposlanec celjske Zadružne zveze tajnik S t i b 1 e r. V St. Petru je razpravljal tudi domači nadučitelj o varnosti gospodarskega izobraževanja. Kakor slišimo, namerava celjska Zadružna zveza z enakimi zborovanji nadaPevati. To namero toplo pozdravljamo in želimo, da bi imela zborovanja lep uspeh v dobrobit našega zadružništva. Iz ?t Pe'ra pod Sv. gor. V naši veliki občini se vrše v kratkem občinske volitve in v farovžu že delajo na vse kriolje. da bi vrgli sedanji kmečki občinski odbor, ki mu stoji na čelu l. Huclina, ter ga nadomestili z novim, v katerem bi sedeli razni farovški kimovci in ljudski izkoriščevalci. Pregovor, duhovnika in eksekntorja ne k hiši, je resničen in se bodo na?i kmetje, ki hočejo biti pri občini snmi gosnodari1*. tudi po njem ravnali. G. Drofeniku pa tudi svetujemo, naj se vzdrži v svojo lastno korist vsakršne preglasne agitacije: z nami bo bol:e vozil nego s farovškmii pnrVepniki. Koroško. Koroški deželni zbor bo sklican k prvemu letošnjemu zasedanju v ponedeljek dne 1°. t. m. Drobne vesti. Zdravstveno sta-nfe b;všega knez-^kofa krškega, ki je odložil vsled bolezni svoje mesto, se je nevarno poslabšalo in pričakujejo vsak čas katastrofe. — Po celi Koroški je zapadel nov sneg. Cel promet, oosehno železniški, je silno oviran. Po nekaterih manjših progah so morali sploh ves promet ustaviti, na glavnih progah pa je izostalo več rednih vlakov. Skoro vsi vlaki prihajajo in odhajajo z večjimi in manjšimi zamudami. — V Celovcu in v Beljaku in okolici obeh mest kroži zopet ponarejeni denar in sicer bankovci po 10 in po 20 kron in krone in petkron-ski tolarji. Razpečevalcem ponarejenega denarja je policija že na sledu. Denar je slabo ponarejen in je prišel bržkotne iz Italije. Primorsko. Iz Sežane. Silvestrov večer je letos priredila ženska podružnica sv. Cirila in Mefoda. Zabava je bila vseskozi domača, občinstva pa nismo še videli pri nobei zimski veselici v tako velikem številu. Vidi se, da zna občinstvo ceniti Ciril - Metodovo družbo. Hvala mu, da se je udeležilo, ker prireditev je zato uspela v moralnem in materijalnem oziru dobro. Najiskrenejšo zahvalo izrekam tudi tukajšnjemu »Sokolu« za njegovo požrtvovalno sodelovanje. Zahvaljujem se tudi orkestru, ki je igral skoro brezplačno. Hvala vsem! — Vstopnino so prenlačali: po 8 K 08 vin. g. Lasič: po 7 K 60 v g. Dolenc; po 5 K: družina Kante, Gubic Franja in Macarol Ana (nekova); po 4 K: gg. dr. Vrčon in Štolfa Franc: po 3 krone 80 v: gg. Dolenc, Sega; po 3 krone g. Mahorčič L.; po 2 K 60 v: gg. Berpinec in Perne; po 2 K: gg. I eban, Gaberšček, Pirjevec Peter, Kovačič. Bizka, Marija ml.Mahorčič in gdč. Oblakove; po 1 K 80 v g. N. N.; po 1 K 60 v g. N. N.; po 1 K 20 v: gg. Macarol, Stibelj in Brellch; po 1 K: gg. Skrinjar Antonija, Peček, StrekeH, Mozetič Alojzija, Pahor, Mahorčič Jožef. Čebnlar, Bandell Tavčar Prane, Stolfa Janez, Ferffla Helena, Rebec Franc, Sink, Filipčič Marija, Maresch in Pavla Ukmar; po 80 v: gg. Bevc, Maver, Pirjevec Stanko, Budan in Wessner; po 60 v: gg. Gerbec, Roječ, Stolfa Josip in Amf Adela; po 50 v g. Rodica; po 40 v: gg. Dettoni, Dragica Ukmar in Alojzija Rodica; po 20 v g. Živic Franc. — Ker se niso mogli udeležiti Silvestrovega večera, so poslali iz Storij sledeči: po 40 K g. Franc Mahorčič; po 1 K: gg. N. N., Franc Marc, Karol Jelušič, Ana Dolgan, Pavel 2iberna, Anastazija in Antonija Marc, Rafael Mikulčič, Ivan Ur-bas in J. Bekar; po 2 K g. Franc Majcen; po 60 v g. Josip Može; po 90 v: gg. Jožef Ziberna in Antonija Pavlovčič; po 40 v: gg. Štefan Ve-zek. Sinči, po 30 v: gg. Marija Majcen in Katarina Jelušič; po 20 v: gg. Franc Bencina, Franc Ziberna, Lah Ferdo. Ivan Nahgoj. Martin Može, Vekoslav Bekar, Uršič Anton, Martin Šiok in Ivan Ziberna. — Odbor. Drobne vesti. Delavci domačini v Trstu dobe delo pri gradbi novih ulic Ghirlandaio pri trgu Sette Fontane in pri novi šoli v okraju Sv. Vida. Glasom pogodbe je občina obvezana vsprejemati pred vsem delavce domačine, biez ozira na narodnost. Sprejme se tudi več zidarjev in kamnosekov. — V sredo je priplula v Trst iz Mesine nemška vojna ladja s Breslau*. Ladjo so odpeljali po običajnem vspreiemu v ladjedelnico pri Sv. Marku, ker je precej poškodovana. — Zaradi vohunstva so aretirali v Trstu 30ietnega Dalmatinca Evge-na Valčiča. Pri hišni preiskavi na njegovem stanovanju so zaplenili več pisem. Če je Valčič res vohun, še ni dokazano. Velika tatvina. Gospa Emilija Motta v Trstu j? vsprejela pred enim tednom v službo hišno Marijo Bussi iz Rezzata v Italiji. Vsprejela je dekle brez priporočila in brez pravih spričeval, ter je tudi ni naznanila na zglaševalnem uradu. V sredo zvečer je šla gospa v gledališče in je pustila novo hišno samo doma. Ko se je vrnila okrog 11. ure iz gledališča, je našla v stanovanju vsa vrata odprta. Stanovanje je bilo prazno, hišina je pobegnila. S seboj pa je odnesla za 35 000 kron raznega nakitja in za 5000 kron denarja in vrednostnih papirjev. O prekanjeni tatici nimajo še nobene sledi. Sumijo pač. da je pobegnila tatica v Italijo in da je imela tovariše ali tovarišice, ki so bili v zvezi z njo in ki so ji pomagali pri begu. Vodiška Johanca pred reškim sodiščem. Iz Reke poročajo, da so začele iskati tamošnje oblasti vse one, ki so bili oškodovani in ©sleparjem od kapucinov s pomočjo Johaničnega trpljenja. Kadar bo nabranega dovolj gradiva, pridejo Johanični Čudeži pred reško sodišče, ki bo imele nalogo, da dožene. če so patri kapucini na Reki, oziroma pobožne in svete Benediktinke res aranžerji te brezvestne sleparije. Reka in Madžari. Znana stvar je, da si Madžari prizadevajo na vse možne načine, da bi zasedli tudi en del Jadranske obali. Vrgli so se pred vsem na Reko in njeno okolico, katero so že proglasili za madžarsko posest, za madžarsko provinco ob Jadranu. Avstrija gleda to početje mirno, dasi ji odjeda s tem Madžarska njeno posest in lastnino. Pred vsem pa so naperili Madžari ost proti Hrvaški, h kateri spada po vseh pravicah Reka. Po zakonu za sestavo hrvaškega sabora voli mesto Reka dva zastopnika v hrvaški sabor. Madžarsko-laška mestna vlada na Reki tega že več let ni storila. Tudi povodom zadnjih volitev v hrvaški sabor je bilo pozvano mesto, . da izvoli dva zastopnika v sabor. Med tem je prevzel vse vodstvo mestnega zastopstva guverner Wicken-burg, eksponent ogrske vlade na Reki. Mislili so, da bo vsaj sedaj zadoščeno zakonu in pravici, ko stoji na čelu občine kraljevski uradnik ket kraljevski komisar. Toda varali smo se. Zakonolomstvo, ki je prešlo v navado pri prejšnem mestnem za-stopu, je ostalo tudi sedaj. Guverner VVickenburg ni razpisal volitev dveh zastopnikov mesta Reke v hrvaški sabor, dasi je bila po zakonu to njegova dolžnost in je bil grof VVickenburg kot kraljevski komisar, ki je prevzel celo vodstvo mestnega zastopa, tudi za to kompetenten. Do-zdaj so se skrivali guverner in zastopniki ogrske vlade za mestno zastopstvo. Sedaj so prevzeli tudi to sami in kljub temu niso izvršili, kar bi morali. Za neizvršitev zakona glede izvolitve dveh zastopnikov mesta Reke v hrvaški sabor je odgovorna sedaj ogrska vlada, odnosno njen eksponent na Reki grof VVickenburg. Grof Wickenburg je pisal tozadevno banu baronu Skerleczu sledeče madžarsko pismo: Vaš poziv glede razpisa volitve dveh zastopnikov v hrvaški sabor ne morem izvesti, ker Je mestni zastop razpu-ščen. Tudi v svojem izjemnem sta- nju kot zastopnik občine nisem mogel tega storiti, ker se vsled dosedanje prakse mestnega zastopa ne smatram za to pooblaščenega. Reški »Novi List« piše tozadevno med drugim sledeče: Vprašanje volitve dveh zastopnikov mesta Reke v hrvaški sabor pa s tem še ni prišlo z dnevnega reda. Z velikim narodnim pravom, ki dokumentira pripadnost Reke Hrvaški se igra s tem frivolna igra, ki jo razigravajo Tisza, VVickenburg, ban Skerlecz in njegovi modri svetovalci v Zagrebu, ki so oportunisti in povsod na drugem mestu kot bi morali biti. Občni zbop društva slovenskih profesorjev. V soboto, dne 27. decembra 1913 se je vršil, kakor smo že kratko poročali v mali dvorani Narodnega doma občni zbor društva slovenskih profesorjev, ki se ga je udeležilo okoli 40 članov. Vodil ga je prof. dr. Jakob 2 m a v c , ki je v svojem pozdravnem govoru posebno pozdravil zastopnika »Društva hrvatskih sred-nješkolskih profesora u Zagrebu« g. prof. Milana Š e n o a , univezitetne-ga profesorja dr. M. Murka in posebno še kot redke goste prireditev slov. profesorjev gg. ravnatelja B e -žeka, Schreinerja, Š t r i t o -I a, prebral telegrame ravnatelja dr. Jos. Tominška iz Maribora in bratskih profesorskih društev iz Zagreba, Belgrada, Sarajeva in Spljeta. Spominjal se je umrlega prof. Milana Pajka, ki ga je iztrgala neizprosna smrt iz kroga najbolj delavnih kolegov. V znak sožalja se dvignejo vsi navzoči s sedežev. Društveno delo se je sukalo v okviru pravil: Skrbelo se je za izdajanje slovenskih učnih knjig. Predsednik konstatira, da je društvo slovenskih profesorjev storilo tu svojo dolžnost, ker gotovo brez našega društva ne bi bilo še sedaj slovenskih knjig. Da pa mnogi izgube veselje do dela. leži vzrok v tem, da so naši profesorji prestrogi kritiki. Tudi nemške šolske knjige niso popolne, mnogo je slabših od naših, a kritika je blagohotna, ni tako stroga, nekole-gijalna kot je naša. Napake naj se grajajo, a sodba naj bo blagohotna: naj se upošteva tudi velikanski trud, ki ga imajo nekateri kolegi, ki spisu-jejo knjige poleg svojega obilnega šolskeea posla. Glede stanovskega vprašanja se je delo v odboru precej zavrlo, a to ni krivda odbora, temveč leži v splošnem razpoloženju, v splošnih javnih razmerah, a tudi v profesorjih sa-rmh. Saj se izogibajo društvenih sestankov (na enem jih je bilo 7, a med temi 6 odbornikov!), na zborovanja ne prihajajo, med tem ko so bili v prejšnjih letih sestanki obiskani zelo dobro. Najbolj žalostno pa je. da se odtegujejo društvu najmlajši gospodje — suplenti —, za katere je društvo jako dosti naredilo. Zdi se da se gospodje boje, da bi ne padli v nemilost pri oblastvih in višji gospodi: mogoče misli marsikdo, da bo prišel v senci vplivnih gospodov prej do zaželienega cilja, kakor na ta način, če je član društva. To ni socialno, še manj pa kolegijalno. Društvo stoji na stališču, ki ga ni nikdar zatajilo, kar je on predsednik, da pri napredovanjih odločujejo predpisi, kvalifikacija itd. Tega naj se drže vsi tovariši. Vsi naj vztrajajo kot kompaktna celota, naj izkušajo prikleniti vse tovariše društvu, vsi naj delajo v dobrobit društva in sploh slovenskega profesorstva. Izreče zahvalo vsem faktorjem, ki so pospeševali društveno delovanje: slovenskemu časopisju, deželnemu odboru in ravnateljstvu dež. muzeja, ki sta dovolila, da se hrani tam društvena omara in se prirejajo od-borove seje; Kreditni banki za podporo 250 K, ravnotako Kmetski posojilnici v Ljubljani za 250 K, ptujski Posojilnici za 200 K, Tržaški hranilnici in posojilnici za 200 K; Ljubljanski čitalnici za prepustitev dvorane za zborovanje. Na predsednikov poziv se pošlje Njegovemu Veličanstvu udanostna izjava. Nato poda društveni tajnik dr. Mole obširno poročilo o društvenem delovanju v letu 1913. Iz poročila povzamemo, da je imelo društvo •12 odborovih sej in 4 sestanke, ki so bili zelo slabo obiskani, kar je zelo žalosten dokaz za stanovsko zavednost slovenskega profesorja, ki na] bi imel tvoriti najinteligentnejši slej slovenskega naroda. Društvo je občevalo prijateljsko skoro z vsemi slovanskimi društvi, posebno pa z društvi v Zagrebu, Spljetu, Sarajevu in Belgradu. Zanimalo se je in stalo vedno v stiku z »Državno zvezo < glede službene pragmatike. Zastopano je bilo tudi na sestanku ljubljanskih strokovnih društev glede realne 6Ster-_ .SLOVENSKI NAROD-, dne §. januarja ItU. gimnazije, ki jo je večina deželnega šolskega sveta zavrgla. Izdalo je brošuro o učnem jeziku na srednjih Šolah na Slovenskem; vzbudila je veliko zanimanje pri slovenskih in tudi drugih listih. Društveno glasilo »Nastavni Vjesnik«, ki žalibog ni doseglo med člani posebnega uvaževanja, je nrinašalo beležke, tičoče se slovenskega profesorstva. Oficialno se društvo ni udeleževalo posebnih slav-n^sti, ker hoče ostati stanovsko društvo, ki nima iskati nič pri slavno-stih. ki bi imele količkaj politični mačaj. Tajnik ie moral z žalostjo konstatirati, da je število Članov zopet nadlo od 220 na 212 ter moral isto ponoviti, kar je že predsednik omenil v svojih izvajanjih, da se kolegi klanjajo na one, ki imajo moč, a nimajo čuta za kolegialnost. Dasi ni društvo — ker se mu to očita — obešalo svojega delovanja na veliki fvon. Je vendar tiho delalo za stanovske interese tovarišev. Le v krepki organizaciji je mogoče kaj doseči, le tam. kjer bodo vsi slovenski rrofesorji. — O šolskih knjigah, kolih izdajo pospešuje društvo slov. profesorjev, je tajnik konstatira!, da je dr. K. Oswaldova »Psihologija«, Jos. Reisnerjeva »Fizika in kemija« dotiskana in odobrena. Prof. Pire prireia drugi natis »Zgodovine starega veka«. Prof. Pajka Zemljepis za drugi in tretji razred se priredi kma-ta. Prof. Dokler je napisal grško-slo-venski slovar, ki se že tiska. Košari-Jerovškove Latinske vadbe za 7. in s. razred so dotiskane in so se dale v -probacijo. Prof. Seidl je v rokopisu končal mineralogijo in geologijo za višje razrede realk. K tamikovemu poročilu se oglasi prof. dr. 11 e š i č . ki omenja, da se je na d\ eh sestankih obravnavala neka stvar (o učnem jeziku na srednjih šolah), ki naj bi bila ostala tajna, ^tvar pa je prišla v javnost in nekdo ga je anonimno napadel v ^Straži«. 3 --praša predsednika, ali mu je nan članek v i Straži«; ali je pri- Hen varovati čast društvenih članov: kaj misli storiti glede varstva tajnosti. Predsednik mu odgovori, da je vedel o -Straži^ še-le od interpe-anta samega. Kar se tiče drugega prasanja pa odgovori, da ni mogel -dbor — šio je tudi za neki drugi ::i — storiti nič primernega, ker - event. popravek mogoče uredni-rvo odklonilo. Kar se tiče tretjega -ašanja pa ne more drugega odgo-riti, kot apelirati na možatost in rztjalnost članov. Dr. 11 e š i č pravi nato. da je njegov ščit čist. zato ne potrebuje bene obrambe. A oni. ki je napisal hesede. ki ni imel zanje nobenega -okaza, pa zasluži ono ime, ki ga no-že imenovati. Pri tej priliki pa graja tudi odsotnost naših deželnih šolskih nadzornikov in ravnateljev. Drugod je drusače. ko hodijo na zborovanja profesorjev šefi in imajo aktualne -eferate. Zdi se, kakor da bi se bali < ojih podložnikov, da nimajo zaupanja vanje! Za izdajanje slovenskih šolskih [g ma društvo velike zasluge. To-ia ali ni to naloga drugih? Ah ni to ! ostno bolestno stanje? Profesorsko društvo nt za to, da pre-Krbovalo službe svojim čla-m; cociialna demoralizacija je to, :e je društvo samo za to, da skrbi TO za stanovske stvari. Predavanja, ki odbor ni dovolj skrbel zanje, naj se ne vrše v gostilni Glede glasila našega društva želi, Daj bi širilo obzorje društvenikov. rvaSri jezik ne sme delati težav : uštvenikom: saj smo Jugoslovani. Jruštvo naj skrbi tudi za takt, po- no če se oglase kot gostje dijaki l Hrvaške s svojimi profesorji, f >ruštvo naj se ne drži ozkosrčno ovojih pravil! Skrbeti moramo, da nride med naše vrste več idealne ijavdušenosti do dela. Predsednik se zahvali za njegova izvajanja. Tov. R a b u z a iz Celja meni, ia ne ve. kaj je pravo temeljno tremi jenje profesorskega društva. \li skrbi društvo za pravo vzgojo aše mladine, ali daje iniciative za spoznava.ije koristnih in kvarnih izvenšolskih vplivov na našo mladi-;? Ni rr.u prav, da se ni udeležila deputacija občnega zbora »Društva nrv. srednješkoiskih profesora* v Zagrebu. Vpraša predsednika, kaj je do njegovem mnenju prava kultura. Po njegovem mnenju (Rabuzovem) »e kultura mogoča le dvojna: ali krščanska ali protikrščanska. Predsednik pa jii mislil na krščansko kultu- no kulturna prireditev. S temi besedami pa noče izvati debate, želi samo kolec iialnosti in takta. Predsednik odgovarja na njegova izvajanja ter pravi z ozirom na zadnje besede, da se še nikomur al posrečilo, pojasniti pojem kulture, tako da bi bil vsakdo zadovoljen. Blagajnik dr. Val Kušar poda poročilo o denarnem stanju, iz katerega sledi, da je. imelo društvo dohodkov 2299 K 57 v, stroški pa 1359 K 02 v; društvena imovina znaša 940 K 55 v. Knjižni fond: dohodki 3146 K 24 v, stroški 2176 K 90 v, ostane 969 K 24 v. Ravnatelj A. 51 r i t o f predlaga z ozirom na vestno delo blagajniku absolutorij s pohvalo. Nato utemeljuje blagajnik z ozirom na slabe finance odborov sklep, da naj se zviša članarina. Sprejme se predlog, da se zviša članarina na 10 kron letno; pobira se lahko mesečno. Prof. dr. J. D e b e v e c utemeljuje odborov sklep o lastnem društvenem glasilu zelo poučljivo in razvije kratek program, kako naj se preuredi uredništvo. Po dolgi debati, ki se je udeležujejo dr. Ilešič, dr. Lokar, dr. Sajovic, Vajda, umakne dr. Debevec svoj predlog. Sprejme se predlog, da ostane -♦Nastavni Vjesnika tudi še naprej društveno glasilo: uredništvo pa naj se preuredi v smislu nasvetov dr. Debevca. Samostojni predlog dr. Beuka-dr. Lončarja, ki naroča odboru, da se naj intenzivneje bavi s stanovskimi vprašanji, se brez debate enoglasno sprejme. Prof. Jakob Župančič (Gorica) utemeljuje predlog, da se člani zavarujejo za odgovornost zoper nezgode. Sprejme se predlog in se naroči odboru, da izkuša pri dež. šolskem svetu izposlovati prisilno zavarovanje učiteljev in učencev, ki obstoja že na ženskem učiteljišču v Gorici. Predsednik poroča v kratkem o vsebini referata nekega tovariša o zadnjih imenovanjih, ker se je čas zborovanja že precej raztegnil. Poudarja stališče odbora, da mora vladati le edino pravičnost pri imenovanih in nič drugega in poziva tovariše, da sami zbirajo material, da se lahko o priliki tudi porabi pri event. krivicah. Končno se ponove vse resolucije, ki so se že stavile opetovano na občnih zborih in se niso dosedaj še upoštevale; po večini merijo na popolno poslovenitev srednjih šol. Pri volitvi predsednika predlaga dr. Ilešič. da naj se voli per accla-maronem dosedanji požrtvovalni g. predsednik prof. dr. Z m a v c , ki sprejme tudi izvolitev. Istotako se pri dopolnilnih volitvah volijo z vzklikom gospodje K r ž i š n i k, Lederhas, Maselj, Mazi in V a g a j a : za preglednika se izvolita z vzklikom prof. dr. P i p e n -b a c h e r in ravnatelj S t r i t o f. Ker se nihče ne oglasi k besedi, zakluči predsednik ob 1. občni zbor, ki ie trajal od pol 10, Dnevne vesti. Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta dne 8. januarja. Nu ljudskih šolah so bili imenovani: Moizi-ja W e i s s za učiteljico na Raki; Marija P o v h za učiteljico v Št. Jerneju; Anton K a d u n c za r duči-telja pri Sv. Gregoriju; Kristina Ravnikar za učiteljico v Sv. Križu pri Kostanjevici: Ignac L a b e r-n i k za učitelja na I. in Franc F a -b i n c za učitelja na IT. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; Hladnik Marija za učiteljico v Kostanjevici; Marija Cepuder za učiteljico na Travi: Franc Samec za nadučite-Ija na Krki; Ivan M i h 1 e r za učitelja na Vrhniki: Marija Leveč za učiteljico v Preski; Kornelija Čer ne za učiteljico v Cerkljah: Marija Š k e d 1 j za učiteljico v Kolovratu; Pavla C i g o j za učiteljico v Korit-nicah: Lovro Jevnikar za učitelja v Št. Vidu pri Zatičini. — Učiteljica Josipina Javoru ik se premesti iz Boh. Bistrice na Kal (okraj Krško). Nadučitelj Fdvard Vo-h i n c se premesti iz Cerkelj v Mengeš. — Ljudska šola v Šmihelju pri Žužemberku se razširi na dva razreda. Na ljudskih šolah v Mokronogu in na Viču se ustanovi po ena vspo-rednica. Ljudska šola v Soderžici se razširi na 6 razredov. — Na II. drž. gimnaziji v Ljubljani se pravi gimn. učitelj Jos. Schweiger stalno notrdi In dobi naslov profesor. — Franca Kotnika dijaška ustanova letnih 786 K se podeli slušatelju živi-nozdravništva Franc J e r i n a. občini absomTno" niff^"ŠfEjejO?25^: tod tisto divjanje po klerikalnem časopisju zoper napredne Laščane. Ti- sti napadi so le priznanje in pohvala neustrašenim volilcem in delavnim agitatorjem, so le migljaj in navodilo, kako je treba delati v bodoče, da se Lašče operejo poslednjega madeža. Zategadelj nas tisto lajanje v »Slovencu« in njegovi klosetni potrebščini »Domoljubu« prav čisto nič ne zanima, ne takrat, ko to dolgouho žebljarenje diši po še »mokrocveto-čem« Jernejčku iz Krope in tudi takrat ne, ko nas popelje sled pošve-dranega sloga v familijo tistih Feg-cov, ki so od nekdaj radi dobro, udobno in zlahka živeli na tuje stroške. Kako pa naj sicer vsprejmemo nauk »moli in delaj!« iz ust moža, ki ni Še nikoli nič delal, ki je zapustil trdo skorjico učiteljskega kruha ter se udinjal klerikalni stranki za politično zabavljanje, samo da se je pri-rinil do sinekur.ki mu prinašajo dnevno do 50 K in kateri je po mnenju svojih lastnih agitatorjev - župnikov tudi zato zabavljanje naravnost nesposoben. »Domoljub« si je dal v isti številki, ko tako besno napada Laščane, sam prelepo spričevalo, da fe namreč tako ostuden in grd časopis, da so celo vsi duhovniki vrhniške dekanije prisiljeni se ga sramovati ter zahtevati od redakcije izjavo, da niso sotrudniki tega lepodišečega cvetja. 2e zato torej bi bilo polemizirati s takim listom sramotno za vsakega dostojnega človeka. Nepotrebno bi bilo tudi zagovarjati take može in gospodarje, kakor je Lenček, saj je pač vsakemu znano, kdor pozna razmere, kdo ie on in kakšen in kdo so tisti, ki ga napadajo. Tega moža so klerikalci pač prevečkrat nalagali in če jim zdaj več ne verjame, so si tega sami krivi. Sicer je pa značilno, da mu očitajo — o groza! — varčnost. To je torej po klerikalnih nazorih napaka. Nasprotno pa drugim očitajo dolg. Znano pa je, da noben laški liberalec nima toliko dolga, kakor poslanec Fegec navzlic sijajnim sinekuram In da vsi liberalni dolgovi celega sodnega in magari političnega okraja ne dosežejo niti zdaleka škofovih dolgov. — Za bev-skanie »Domoljuba« bi se torej brigali toliko, kakor za lanski sneg, da ni to papirnato ščuvanje rodilo dejanski sad. Drugo noč, ko Je namreč izšel »Domoljub« s čednimi Fegče-vimi barabijami, med katerim jih je zlasti veliko število posvečeno županu, je nekdo polil to hišo s črnilom in sicer ravno pod župansko desko, tako da vodi storilčeva sled naravnost v kroge najbrumnejših čitateljev tega ^katoliškega« lista. Ker sestoje ti krogi pri nas le iz sodno užganih denunciiantov, sodno stigmatiziranih sleparjev in goljufov z daljšimi ? štrafkartami« kakor so litanije vseh svetnikov, nadalje iz hinavcev, ki praznujejo v sveti Čistosti devet-dnevnico prejema sv, zakonskega zakramenta tako, da jim pošlje bog čudno smešen »prezgodnji« porod ter končno iz tako zabitih bedakov, da iščejo za zdravila svojim obolelim otrokom uro daleč pravo oslovsko dlako, zato se obračamo le na dvoje, troje spodobnih ljudi v tej družbi in vprašamo zlasti v prvi vrsti župnika g. Ramovša, ki je časih rad igral vlogo spodobnega in dostojnega človeka: ali odobravate take surovosti svojih somišljenikov, ali podpišete surovosti »Domoljubo-ve>. ali želite, da se to nadaljuje, ali hočete, da začnemo vračati milo za draki je podlegel težkemu trpljenju, toda prihodnji, brez dvoma veliki uspeh avstrijske rentne emisije bo ro veliki večini njegovo delo. Zakaj, ako danes z največjim zaupanjem zremo na prihodnjo rentno emisijo, ni v zadnji vrsti tega izvajati odtod, a !e domači rentni trg v času težke Krize s placiranjem avstrijskih posojil v inozemstvu čim najmanj vznemirjal, da je sedaj pripravljen na vse eventualnosti. Pred vsem pa je cele tedne trajajoča nos pri rentah na dunajski borzi doprinesla eklatantni dokaz, da vlada pri našem občinstvu živahno hrepenenje po fiksno obre- \ ih vrednotah in da so dani predpogoji za to, da bodo ljudje nove ti-;re avstrijskemu finančnemu mini-»tu takorekoč iz rok trgali. To pa gato, ker je prav ob današnjih raz- rah in rod pogoji, pod katerimi se utegnejo nove rente nuditi občinstvu, rentabiliteta izredno ugodna. Ako se bo novo posojilo, ki ga je prikovati za pričetek leta. placiralo samo na d ,mačem trgu. ali ako pri-: del tega trga na inozemstvo, da-;: druge okolnosti nove rentne emirje še niso določene, v objektivnih inančnih krogih pa so danes mnenja, Ja se vsak znesek namesti lahko do-Da imajo avstrijska posojila y nozemstvu visoko ceno, kažejo sina dosežena znamenjanja. Tako se bo prihodnja avstrijska rentna >ija, nameravana za pričetek te-i leta, izvršila pod ugodnimi av- jijami, kakor se sploh razmere na -trijskem rentnem trgu presojajo, * se drugače kakor še pred kratkim. \a mesto zlega pesimizma )z stopil oošten optrnizem- Vse sile je treba osredotočiti na to, da se s posebno ■godnim znamen jan jem ta veseli "azvoj na rentnem trgu po možnosti pospešuje. Da ta poziv ne ostane -uspešen, za to jamčijo dogodki na rentnem trgu tekom poslednjih •i^nov. Darila. (Konec) II. Prispevki podružnic: Kranjska: Metlika 15 K + lKMv = 18 K 04; Krško, m. 22 K \ v: Št. Vid pri Vipavi 3 K 10 v; anjska gora 55 K 80 v — 32 K — <7 K 80 v; Št Rupert, 24 K; Črnomelj m. 3 K - 3 K + 95 K 13 v m • K 13 v. Črnomelj ž. 95 K 13 v: nie 110 K: Lož - Stari trg 217 K : Novo mesto ž. 100 K; Sp. Šiška , 117 K 10 v; Radeče 10 K; Bled -': Logatec ž. i 10 K; Vrem 28 K; igeS 41 K: Zatičina, Višnja gora, Vid 200 K: Ljubljana, šentpeter-i ž. 234 K; Liubljana. šentpeterska 102 K 50 v: Trojane 23 K 10 v; ;cka 50 K: Kostanjevica 59 K 17 v; Manina 80 K; Krani ž. 77 K; Kamnik m. 22 K; Tržič 32 K; Zalog - Vevče 26 K: Ljubljana, i. moška 460 K: Mubljana. šentjakobsko - trnovska . 49 K: Kranj, m. 95 K + 43 K 90 v 138 K 90 v; Matenjavas 105 K 97 Novo mesto. m. 110 K 40 vin.; -»aj 2980 K 5«> v. Štajerska: Limbuš 7 K 10 v 50 K = 57 K 10 v: Maribor, m. 14 K 25 v -f 115 K 20 v — 129 K 45 ; Planina 100 K; Slov. Gradec, 20 K: Ljutomer, m. 60 K 34 v; cice, m. 64 v; Oaberje 27 K 31 v; Ormož. ž. 9 K 82 v; Vojnik 130 K 60 - : Breg 10 K; Vransko 12 K; Tr-u m. 50 K 10 v; St. Pavel, z. Polzela 45 K 10 v: Sevnica 75 kron 62 v; Bizeljsko 7 K; Orobelno 3 K 40 v: Gradec, ž. 60 K: Sv. - Vržei 24 K: Središče 300 K + 125 K = 425 K; Koniice 57 K 24 v; -ve 80 K; Ptui, ž. 117 K - 29 K 6p v - 146 K GP v; Ptuj, nt 18 K; Celje, m. 272 K 33 v; Bočna 2 K; Žalec, ž. 100 K: Vuzenica 20 K: Kozje 110 K: Sv. Trojica, Sv. Anton, Sv. Benedikt 50 K; Braslovče 12 K; Oor-nji grad, m. 118 K 60 v: Šmartin, Le-tuš in okolica, m. 20 K 15 v; Sv. Barbara, Vurberg i. okol. 8 K + 8 K = 16 K; Sv. Jurij ob Ščavnici 30 K 60 vin.; Sv. Jakob, Sv. Marjeta, Sv. Jurij 15 K + 14 K = 29 K; Sv. Ana in Marija Snežna 90 K; Dol pri Hrastniku 20 K; Maribor, železničar-ska 287 K 87 v; Gomjigrad, ž. 146 K; Polenšak 2 K; skupaj 3011 K K v. Koroška: Celovec 80 K: Beljak 12 K 98 v. skupa) 92 K 98 v. Primorska: Gorica, m. 135 kron + 40 K =■- 175 K: Vrtoiba 2 K; Krmin 16 K + 52 K 65 v = 68 K 65 vin.; Cerkno 100 K 18 v; Skedenj pri Trstu 50 K; Dornberg 50 K; Trst (Sv. Jakob) 300 K; Roco! pri Trstu 350 K: Brje 18 K 80 v; Podgora 98 kron 34 v; Biljane 100 K; Ocizla, Klanec in Materija 150 K; Trst, (Škorklja in Belveder) 200 K: Cepo-van 51 K 58 v; Šmarje 87 K 52 v; Sv. Ivan 75 K: Miren 5 K; Bazovica 107 K; Trst, 1. mest. okraj Sv. Vid 100 K; Tolmin, ž. 18 K 50 v — 72 K f,0 v — 91 K 10 v; Kozina 100 K; Sv. Luciia in baška dolina 200 K; skupaj 2480 K 17 v. N. Avstrijska: Dunaj, aka-dem. 50 K. HI. Zbirka časopisov: Slov. Narod , tu 223 K 23 v + 203 K 76 v = 426 K 99 v; »Dan«, tu 1 K: skupaj 427 K 99 v. IV. Prispevki od družbenega blaga. And. Oset, Tolsti vrh, od slatine 4 K 40 v; Iv. Perdan. tu. od vžigalic 2479 K: Jos. Pilnaček, Kral. Gradec, od toaletnega mila in sveč 300 K; A. & E. Skaberne, tu, od družbenega platna 200 K; skupaj 2983 K 40 v. V. Prispevki Slovencev v Ameriki: M. Pogorelec. Cikago 50 K: L. Česnik. Gotdfield 24 K 30 v, skupaj 74 K 30 v. VI. Prispevki za obrambni sklad: Fr. Papst, Gorica 5 K; Fr. Ber-iec, Kandija o K: slov. poštni uradniki v Mariboru 30 K; učiteljsko društvo za okra? Sv. Lenart 14 K; kamen jugoslovanskega dijaštva 15 K 10 vin. -r S kron 30 vin. -r 16 kron 42 vin. -i- 1 krono = 40 kron 82 v: omizje samcev pri Zlati kaplji, 6 K 70 v; stalno omizje v restavraciji Vuga Grobelno 20 K: F. Marinič, Sv. Bolfenk 40 K: Iv. Strelec, St. Andrež 50 K; A. Plohi, Sarajevo 200 kron; podružnica Dornberg 50 K; podr. Konjice 18 K: županstvo v Kanalu 80 K; V. Kopitar, tu 50 K; finančni uradnik, tu 10 K; igralno omizje pri Mraku, tu 20 K; R. Pevec, Mozirje 50 K: skupaj 689 K 52 vin. VII. Razni prispevki: Občina v Globasnici 10 K; D. Ljubovičeva, Zagreb, 10 K; A. Vodnik, Ljubljana 10 K; čezsoška mladina 24 K: neimenovan prodal srečko za 4 K: B. Kante, Sežana, prebitek pri igri 6 K 50 v; O. Ploj, Črnomelj, za božič 20 K; županstvo H. Bistrica 50 K; F. Žužek, Gradec 10 kron: svatje v Rihenberku 3 K 0 v; O. Zupančič, Ptuj, na odhodnic: dr. Brunčka 6 K; L. 2gur, Trst 5 K: slov. omizje v Inomostu 15 K: M. Pirnat. Slov. Gradec, nabrala r.» go-dovanju F. Vrečkota 3 K 02 v. A. Barrel, Liubljana za novo leto 10 K; dr. Jos, Furlan, tu, iz neke kazenske poravnave 4 K 87 v: trnovski Mo-horjani, tu 1 K 30 v; F. S. Česani, tu 5 K: M. Hcren, tu 5 K; dr. Fr. Kos Gorica 20 K; dar poročencev E. Tr-šana in Minke Komanove, tu 10 K; A. rfudovernik, tu, nabral nar. davka 17 K: gost. Muha, Lokev, nabrano pri kvartanju 2 K; dr. J. Sernec. me- sto venca t J. Močniku 10 K; Cika Koniek, Trojane, nabrala I K M v. nekdanja Urbančkova družba na Jezici 121 K 13 v; dr. F. Munda, tu 10 kron; posojilnica v Trebnjem 30 K; omizje v Narodnem domu v Brežicah 200 K; P. Wndler, Ljubno 3 K; učiteljsko in gospodarsko društvo v Celju, zbirko učiteljev in učiteljic 14 K 50 v; ob priliki izvolitve župana Iv. Stepančiča 10 K; volilo pok. Fr. Vel-kavrh iz Ljubljane 400 K; dr. Fr. Novak, tu, kaz. poravnava 10 K: F. Ročni k, Za vodna 10 K: neimenovan na Dunaju ob priliki promocije doktorjem modroslovja, mesto pijače daruje družbi 20 K; Malči Ogrizek, V. Zejanova. Franika in Cika Konšek, Trojane 6 K; posojilnica v Metliki 20 kron: Iv. Burger, Sevnica 5 K; okrajna posojilnica v Kobaridu 100 kron; županstvo v Slavini 20 K; J. Gruden, vsied napr. zmage v Idriji 5 K: Milena in Zora Pevec, Mozirje, novoletna darila po 2 K; skupaj 4 krone; dr. R. plem. Andrejka, Dunaj 10 K; neimenovan 20 K; Vvdrova tovarna, Praga 100 K. Baniinii list obsega 6 strar. Izdaiateli In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnikar, drž. poslanec. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. AH veliko sedite? Sedežne po-iožke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevščeno svet-likanie hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Liubljani, šelenburgova ulica št. 1. (3578) Vsakem brivcu pošljem zastonj pa nefrankovano — po naročilu tvornice za !ysoform. dva ali štiri elegantna, pozlačena desinfekcijska aparata in zraven spadajoče table. Samo poštnino (70 vin.) plača prejemnik. Kemik Iiubmann, Dunaj. XX., Petraschgasse 4. Meteorolositno poročilo. Vigttii n*d r.«rjea 3*4-2 Sfttfnjl zrttflf tlak 739 m« ! trn ' as" opazo--15 vanja Stanlej baro- « ». metri e 2 t mm £ 3 Vetrovi Nebo 6. jzpop. 9. ' 7. zj. Sredn 740 4 1 —27 742 6 ! —9-7 7338 U10-8 ia včerajSnta si. jjvzh. [del oblač s!, szah. ' si. jjvzh. ! oblačno i temperatura —88 norm. —2 7* Padavina v 24 urah mm 0-0. Unlior (častniška siva'j dobro ohranjena, M cen« preda. HH Rožna dolina it Ws L nad-stropi e (restavraci(a). Sir ©lin" Roche Prsne bolezni, dušljivi kašelj, naduha po influenci. Kdo naj uživa Sirolin? !. Vsak, kdor trpi na dlje trajajočem kašlju. Zakaj bolje se je bolezr. ogibati, nego i»h zdraviti. 2. Osebe s kroničnimi bronhialnimi katar, kateri se zdravijo s Sirolinom. 3. Nadušljivi, ki jim Sirolin daj' olajšavo. 4. Škrofulozni otroci, pri katerih Sirolin ugodn vpliva na splošno počutenje Dobiva se po vseh lekarnah pa K 4-—. Sprejme sc takoj tober In zanesljiv zastopnik proti mesečni plači ozir. proviziji, oziroma tudi kompanjon pri reelnem podjetju. Kapitala se ne zahteva. le pridnost in nekoliko trgovskega znanja. 146 Ponudbe do 15 t. m na »Prvo anončno pisarno« v Liubljani pod »Zastopnik In keanaaafea". 99 Zahvala. Favni Skala se zahvaljuje najpresrčneje za premnoge ustne in pismene izraze sožalja o priliki, ko ji je nenadoma obolel in preminul nepozabni, iskren olj ubijeni sin in brat Pavel. Posebno pa se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, gospodom pevcem za genljivo petje, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na poti k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 9. januarja 1914. 167 Jidaibert Pučnik J[mca Pučnik 2ock +yjL* poročena. *»aC{»- 154 Jiranj, dne J. prosinca t9t%. (Brez vsakega potehneget obvestita.) Vtled potnotrtt izročitve neljubo zvJeasnelo. Hi6 ne pomaga! Vae vplrja le glas vpifočega v puščavi. Ker prave angleške gramofone » originalne gramofonske plošče dobite Is prva roko IBBF* edino '^K v moji trgovini. Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Seima Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni St dna ulica 5, poleg c kr. dež. sodnije. Poslušanje popolnoma brezplačno« A. Rasberger, Ljubljana. Glavni zastopnik: The Gramophone Co. Limitd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-phon Compnv Berlin. Velike godbene automate vedno ▼ zalogi. BMOST! SsaioigrajoCi klavir i m\mm aa m. N070ST! 3513 Od dobrega najboljše! Listna delavnica za popravila. Ceniki franko; ID -A- l*j£ lv£ je ravnotako v najrevnejši koči, kakor v najodličnejši palači strogo paziti na svoje zdravje, zakaj je posel dam v hiši in v rodbini. Zdravje žena je v ozkem stiku s čistostjo njih telesa in torej ni moči zadosti priporočati negovanje telesa desinfekcijsko sredstvo, n. pr. Ivsoform. Važno je za o toaleto, to je temeljito Čiščenje tudi najbolj občutijivih delov telesa rabiti mlačno vodo in pridejati nekaj kapljic lvsoforma. Ako dame tako opravljajo vsak dan takozvano intimno se pogosto obdarujejo nalezljivih bolezni in njih posledic Nujno je zato potrebno, da ] ki tudi hitro odstrani neprijetni vonj in pot, povsod pri rokab. — Poizkusite ankrai! — Originalna steklenica za 80 h v vsaki lekarni in drogeriji. Za desin-fekcijo ust se izdelava Ivsoiorm is poprove mete. (Steklenica po K 1 60.) Zanimivo knjigo »Kaj je higijena?« pošljem na zahtevo vsakemu gratis in franko* Kemik Hubmano, referent Lysoforrr.werke, Dunaj XX, Pretraschgasse Štev. 4. Kupite Ivsoform le v originalom steklenicah s navodilom. Svarimo pred brez« pomembnimi ponaredbami. S že bodo bogastvo, ugled, čast, rečno rodbinsko življenje, visoka aroet ali kaki drugi ideali, moremo *rno doseči, ako smo zmožni za de-°> zdravi, sveži in bodri. AH tudi pri najbolj zdravem človeku lahko nastanejo razmere, ki ma ovirajo delavno moč in s tem zabra-nijo dosego ciljev. Kako lahko si s prehlajo prepihom, vlažnostjo ali nalezenjem kaj nakopljemo. Posebno požiralnik in vrat sta v tem pogleda jako občutljiva. Na srečo se pa, kakor vemo iz Pittenu, ki piše: »Z »Elsafluidom« izkušnje, influenca, bolečine v vratu, hripavost, praskanje v vratu, težko poziranje, zaslezenje in podobne nezgode dajo odvrniti, ako rabimo Fellerjev blažeči in razkrajajoči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsafluid«. Priporočajo ga mnogi zdravniki, tako n. pr. g. dr. R. Schmidt v sem dosegel sijajne uspehe. Gosood M. Polsterer. Grubbach pri Scha-rensteinu piše: »Ako od hripavosti ne morete govoriti in imate pri roki »Elsafluid«, je nadloga kmalu odstranjena.« Vsakemu bralcu priporočamo, da ima to sredstvo vedno pri hiši, saj stane 12 malih ali 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici franko samo 5 K, 24 malih ali 12 dvojnatih steklenic 8 kron 60 v. Takisto naj bi za urejo prebave, telesnega odvajanja in menjavanja snovi vedno bile pri roki Fellerjeve odvajalne, tek pospešujoče rabarbarske kroglice z znamko »EIsa kroglice«. 6 škatljic stane samo 4 K. Oboje razpošilja franko le-karnica E. V. Eeller, Stubica, Elzin trg št. 238 (Hrvaško). 3577 Stran 6L .SLOVENSKI NAROD" tat t. jaraaja 1914. .......... ——— i iiibiii m 6. stev. €Bo InitUski Ai8m KrnuiDfUiMnl (ustanovijem leta 1767) je najstarejši kmetijami zaitop v Avstriji, ki sadi tvojim edem največje ngooneeli» m da M ndje imeli kalrJae drago iiaaini mosti, kakor da plačajo na lete 4 K Udje prejeaiajo dtalbeno glasne J m rt m «e kakoi rt dno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila iti, dobita jo udje a kr. kmetijr.ke družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih eenah ter je vsaka prevara izključena. Zahtevajte) Priporoča oo kot strokovnjak opttk-speclali* J optični osnik. RM A N navod i električnim obrato Bodite previdni pri nakup« atol, kar le specialist vam lahko določi pravilno ■MMMi^MMHH^Ha a.ala in V«« strakovnjaiko pestrele. —— Nova tttkla za daleč in bližino, važno za dalekovidne. Prazna mesečna soba se odda. Bosposka ulica štev. I. Posojila dovoljuje svojim članom Življenskefja oddelka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesonem, učiteljem itd, kateiih neobremenjena služnina znaSa najmanje K 300* —. kakor tudi cenziionistom « po kojnino najmanje letno K 1400—, orott zaznambi na služnino. oziroma pokomino in proti primernemu poroštvu rod najugodnejšimi pogoji na S—301etno amortizacijsko dobo " „Slavila" vzajemna zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop vLjnbljani, Gosposka ul. 12 daje nemudorr.a in brezni potrebna pojasnita. Pnra kranjski mani not Peter u. nasl. brata Oroszy v Spodnji Šiški pri Ljubljani predala naredi prevelike aaloao Obenem priporoča svojo bogato zalogo drugih vozov ter pošlje cenike brezplačno. Tudi vsa tozadevna popravila in dela se po najnižji cen: izvršujejo. Tovarna izdeluje affvmobDsHe karoserije za ne vrste antrailm. Zahvala. &odi:sani se tem cofom naj-isk eneie zahvaljuje vsem, za simzatije. hrasene ob 40letnici mojega službovanja. 16-3 Simon Joma^ič vojni mojster južne železnice e s _ o ca e c e > ■S i &* M T aaai > r™ m (tO. « 0> g-- _ Jfvaiitativno najfinejšo m nogam najbolj orilezno obutev ya dame in gospode. Trave rus^e gatof* ocma*e f. t- dt pricoroča Ti^glo zaloga čevljev JCtnG, Selenburgova ut ?. Dobiva se v wPrvi anončni pisarni y Ljubljani," izvod po 3 krone Ali je dobiti točno in neškodljivo učin-kujočega sredstva proti me"Hi e$Iabelcsti? Velezamiv opis o presenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripozna no tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska dr. med. H. SeeraanB. Sommerfeld 83. (Ffo.) Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogljice, metode, praške takozvane oja-čila itd.), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksem ptarov. 4563 Itčeiteca s primerno šolsko izobrazbo, lepega vedenja, bodisi z mrsta ali z dežele, m s hran , sprejme tako! ▼ trgovino z mešanim blagom hran Simončič, trgovec. Spodnja Slika prt LJubljani* r dobro isroiosM, «pr»|»o taksi kavarna »Central* Ijnbljana. 104 SANATORIUM £IiONA ZA NOTRANJE -IN-KIRURG ICNE - BOLEZN3 • PORODPsBSNICA ' LtJUBLtJANA KOMENeKEGA ULICA 4 \m sef-zdfž^« prtotu D»-FR. DERGANG W Št. 26.866. 166 Podpisani mestni rragistrat oddaje mestno kopelj v Koleziji za dobo 3 let t. j. od J. maja 1914 do 30. aor la 1917 v najem in sprejema ustne ali pismene ponudbe do vštetega 5. !ebmar|a 1914. Predmet najema je le mrstna kopel v Keleziji in mestna hiša Št. 30 ▼ Kolezijski ulici, ne pa tudi »Hribarjev gaj« poleg Kclezije, ki je določen za park. o katerem ima občioa sama d'sponovati. Natančneje pogoje pove m pojasnila daje rrestni gospodarski urad v navadnih uradnih arah. Mestni magistrat ljubljanski, dne 5 januarja 1913. Opr. *t- E 518/13-3 160 Dražbeni oklic. Vslrd sklepa z dne 18 decembra 1913 opravilna Številka £ 51 S/l S-1 predate 21* iaannr|a 1M4 doeoldao m It eri v M. Kobili na javni dražbi : obleke, blatne verige, hlodi, Reči ?e smejo ogledati dne 21. januarja 1914 v dopoldne v St Jerneju in v Kobili. C kr. okrajna sodnija Kostanjevica, odi ILt flllO I fale med 10.—11. se Zadnji teden 1 1914. = ^ Loterija za c kr. policijske uradnike. Prvi glavni dobitek 30.000 K vrednosti, dalje ± 2. in 3. glavni dobitek se na željo dobitelja izplačajo kakor doslej tudi v gotovini. po 1 K te dobivajo povsod. == j ff avti 115—, seiaf K 3-— a* t sedaj K z»- Tvomiška zaloga avtomatov gramofonov in plošč -s S. Pr. P. Žalec na i ve« jih t>omtc te Ni fnoaaaatva Vaa eeeravila itvrtejm v aveji laatni delavnici tečno ta ealieaa — M vaCImi ad iemo ponett CaeiM nteantacna. dne 7« 1914. Avatr. aaerlkan. s zaloga čevljev s Prešernova aL 52. jlaSI čevlji po kakovosti, z prfldiosti n degad :: irtktst vsako hoMkarcoco. 7H 37 14