Štev. 6.
V Mariboru 9. februvarija 1893.
Tečaj XXVII.
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja a poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5 — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr.. dvakrat 12 kr., trikrat 18 kr.
Odpisovanje gruntnega davka.
(Iz govorov poslanca dr. Gregoreca pred volilci 1. 1892.)
Pravijo vže od nekedaj: »Kjer nič ni, ondi tudi cesar pravico zgubi«, t. j. kjer ni dohodka, tudi ni davka, ali ga vsaj po pravici tirjati ne morejo. To velja tudi zastran gruntnega davka.
Ovega davka popolnem oproščeni so po zakonu od 1. 1869: močvirja, jezera, struge rek, javne steze, tržni in cerkveni prostori, pokopališča, stavišča in dvorišča. Le začasno oprostijo se pa gruntnega davka tista zemljišča, katera je povodenj, plaz itd. popolnem nerodovitna storila, vsaj za več časa.
Druga je pa zastran tega, kedaj in kako se ima vže predpisani gruntni davek odpustiti ali odpisati. Tu veljajo v prvi vrsti določbe zakona z dne 6. junija 1881. Ta veleva: Kedar je ogenj, voda ali toča poljske pridelke pokončala, dolžni so ali morajo finančni uradi gruntni davek odpisati, to pa tedaj, kedar je na parcelah, do 4 hektar t. j. 6 oralov in 1521Q° velikih, vsaj četrti del vsega pridelka uničen. Iz tega pa more jasno biti vsakemu razumniku, da je nekov Zamošanski župan blizu Ptuja krivo pisal vže dvakrat zoper slovenske poslance, češ: oni so »zoper kmetske koristi, ker so sklenoli, da so gruntni davek le od onih parcel odpisuje, ki vsaj4bektare merijo ali več, pri manjših pa se nič ne odpisuje vsled škode po toči itd«. To ni res. Zupan Zamošanski stvari ni razumel. Resnica pa je, da morajo finančni uradi na vsako parcelo ozirati se, katera meri do 4 hektare t. j. bodi le 4, 3, 2, 1 hektar velika ali še manjša. Pogoj odpisovanju davka ni zavi-sen od parceline velikosti do 4 hektar, ampak od tega, če je na njej najmanje četrti del pridelka uničen bil po toči, ognji ali povodnji. To velja o odpisovanji davka, kjer je toča, ogenj ali povodenj pridelke oškodovala.
Vse drugače je pa pri drugih uimah. Tu velja zakon z dne 6. junija 1888 in odredba finančnega ministra z dne 1. julija 1888. Po teh določbah more davek gruntni tudi odpisan biti, če pridelke oškodijo: slana, suša, moča, mrčesi, poljske miši, peronospora ali vino-gradni smod. Na parcele posameznih posestnikov ozirajo se le, če bi vsled ove nesreče stradati morali, sicer pa le, če je z njimi vred večina sosedov gospodarjev v davkovskej občini bila prizadeta. Sploh pa finančnim uradom tukaj davek odpisati ni zaukazano, ampak le naročeno, odpišejo, če hočejo. Treba s prošnjami njih dobro voljo si na kloniti.
Kmetskim poslancem to ni ugajalo pa gosposka zbornica je vselej s finančnim ministrom potegnila in sklep zbornice poslancev prenaredila. Da se vsaj nekaj dosegne, pritrdila je tudi ta 1. 1888. Od tiste dobe poteče kmalu pet let in pokazalo se je mnogo nedostat-kov. Zato smo začeli kmetski poslanci zahtevati, naj se popravi neugodni nam zakon tako-le: 1. naj se uimam gori navedenim pristavi tudi izzimljenje ziinin, 2. ozira na vsako prizadeto parcelo, 3. naj se finančnim uradom zaukaže tudi pri teh uimah davek odpisovati; kajti če hiša pogori, odpadne hišni davek, če bankirju sluga državna dolžna pisma pobere in v Ameriko maline, izostane dohodnina itd., naj torej tudi s kmetskim posestnikom slabše ne ravnajo, 4. naj se odpisanje davka za-vrši vsaj v treh mesecih, a ne Bog vedi kedaj. l!odo-li ti nasveti kmetskih poslancev obveljali ali no, o tem bodem drugokrat poročal.
Navdušenost v Mariboru in veselje v Gornji Radgoni.
„Obečanje je ludomu (neumnežu) radost."
Hrvatska prislovica.
Obečati komu, kar si poželi, to ie prav lahko, toda obečanje izpolniti, mož-beseda biti, to pa je drugo, to
je težek dolg, ki možu poštenjaku ne da mirii, dokler se ga ne reši. »Obečanje je težko dugovanje«, pravijo značajni črnogorski junaki. No itak nahaja se v sedanjem času, posebno med nami Slovenci množina lahko-vernežev, ki brez vsega prevdarjanja na mah, do pike verujejo, kar njim kaki čudak glasno bobnja. Kam bolje, kakor podučevanju in svaritvam, postavim domačih duhovnikov, veruje oslepljeno ljudstvo v nekih hipih kakemu prekajenemu sleparju in puhlemu preroku, da mu spravi mesec, solnce in zvezde samo. ako si tega blaga poželi!
Kakor kužna bolezen, proti koji vsa sredstva čisto malo ali celo nič ne pomagajo, pride včasih v neke kraje tudi duševna slepota: vsaka podučivna beseda je badava; vse mirno in trezno pogovarjanje in poduče-vanje prav malo ali celo ničesar ne pomaga; dokler prevarjenim vsled prestane ne volje in težkega izkustva ne pade temna mrena raz oči.
Taka bolezen je ravno v sedanjem času preseljevanje v blaženo Ameriko. Kamor greš, na vsaki ulici v Mariboru, povsod je med prostim ljudstvom, zdaj že nekoliko tednov, samo govor o topli in zeleni Ameriki; o tamošnji lepoti, prijetnosti in obilnosti vsega, česar si srce poželi. Kje kak goljufni agent se pritepe, Bog te pita, od kod je prišel, govori neprestano kakor klo-potec po laškem; brboče in klopoče piravo nemščino; žlabodra in motovili česko-hrvatsko-kranjske otrobe; ljudstvo pa ga kar v trumah obkoli, ga ves čas posluša in občuduje; zgrabi tu pa tam par besed, veruje mu vse in je za-se popolnoma prepričano: v Ameriki mora še kam bolje biti, kakor njun ta čuden »gospod« opisuje in hvali!
Vtegnil bi morebiti kdo poprašati: je-li mogoče, da tak blebetasti slepar vlovi koga na svoje limamce?. Pa še koliko njih! Moški in ženske ne govorijo zd;ij skoro nič drugega, le samo o Ameriki. Pravil nam je viničar: gg. župnika od Sv. Duha in Sv. Križa sta že odpotovala, pa le samo na ogled in prideta zopet nazaj. Magdalenški kaplan pa bodo v Ameriki ostali, in bili bi že tudi odšli, ali zdaj morajo še čakati do velike • noči, kajti od cesarja še pismo ni nazaj prišlo. Sveti Oče, papež so namreč našemu cesarju pisali, naj Mag-dalenskega g. kapelana prestavijo v Ameriko —- za kardinala; mašnikč in tudi škofe že v Ameriki imajo, samo kardinala še nimajo itd. In to je. se ve, da vse živa resnica; saj je to uni tuji »gospod«, ki je »na plači« govoril, sam pravil; vsakemu se ve, da ni tega na glas povedal, ampak le s voj ni bolj zanesljivim prijateljem, p t pristavil je: zdaj 5e se o tem ne sme javno govoriti.
Podobno navdušenje je bilo v preteklem adventu serritertje tudi v Gornjeradgonskem okraju. Mi smo za volitev v ondašnji okr. zastop opominjali volilne može. naj dobro premislijo, komu da bodo na prihodnja tri leta poverili gospodarenje z okrajnim denarjem; tudi smo povdarjali, naj sc v tej zadevi pogovorijo volilci z domačimi duhovniki, ki v svojih župnijah vsakega poedinega na tenko poznajo in vestno presoditi umejo. No bilo je vse zabadava, kajti Orehovski Bračko je povsod pravil in prerokoval: Ako bom jaz za »obmana« izvoljen, onda našemu »pecirku« ne bo »not" plačevati obečanih 20.000 gld. za železnico, ako pa ne bodem, bode se moralo plačati Večini volilcev se je tako prerokovanje dopadlo in Bračkovi pristaši so s pomočjo inestjanov zmagali.
Da bi pa spoštovani bralci naši bliže spoznali, kako olikan in omikan je Orehovski gospod Bračko, razglasimo tukaj lastnoročno pismo tega pridnega učenca in zvestega oproda Schonererjevega in sicer od črke do črke, brez vsega dodatka, kajti »ptica spozna se po kljunu«, (¡lasi se njegovo pismo pa tako-lei
„Orebovci, dne 31. decembra 1892. Pošteni Gospodi!!! Še le dones na starega dan sim imel to velko srečo vse te liste od 24 novembra do 22. dezembra prešteti. Ludje so res več govorili, kak je resen, to pa jaz tak dobro znan, da od vas nič čednega ino resničnega ne pride, zato se vendar nečemeriii; Pa vi urednik slo. Go-spoderja se vam nič sram ne zdi, ka vi telke dolge leta že ziuenoj opraviti imate, ali ste mi kaj škodovali? Ali vidite zdaj palc vašo strašno moč, gdo ste vi? — ali so to nej prav imenitni kmeti keri so tak sučni, kterim nega glilie neti v celem štajarskem. Če bi go-spoder teko lažnjivega čers mene nebi pisal, bi vendar ludje nebi tak sogomi bili. Povejte vi vašim čemim o s 1 o n, kteri tote laži čers mene pišejo in bi me radi preganjali, da so mi zdaj, kak vsik-dar le poštenje napravili, oni pa so že povsod padli svojoj velkoj pametnoj, — vi že veste koga jaz mislim — se so vam ednaki v perji „ptico pozna po perji". To vam zdaj to prvo in to slednokrat pišen, naj vam bo za novo leto Bračko".
Kaj ne, ljubi Slovenci, da vam je to mož vreden zaupanja, mož kakor nalašč za načelnika okraju? Ž.
Cerkvene zadeve.
Družba svetega Mohorja.
Zopet je prišel čas, ko je potrebno pristopiti k naši slavni družbi in odati letnino za prekoristne Mo-horske knjige. Letos dobimo spet izvrstne in zanimive, namreč sledeče: Jeruzalemski romar, Življenja srečen pot, Kitajci in .lapanci, Škodljive rastline, Večermce, Koledar; čvetere bodo s podobami.
Da se je družba sv. Molu »rja tako lepo razcvetela, za to imajo največe zasluge duhovniki, kateri so vsako leto navdušeno, s krepkimi besedami ljudi k pristopu va»)ili; potem slavni odbor, kateri jo že štirideset let izvrstno in modro vodi, ne samo v korist, neg) tudi v čast m ponos slov narodu; dalje pa tudi marljivi družbeni pisatelji. Največo zahvalo smo pa dolžni Vsega-mogočnemu, kateri je dal družbi očevidno obilni blagoslov.
Čeravno pa šteje sedaj že črez 57 tisoč udov, vendar mislim, da do vrhunca še ni dospela. Veliko župnij se še nahaja po slov. domovini, katere imajo primeroma proti drugim še silno malo družbenikov. Želeti je torej, da bi čč. gg. dušni paštirji, kateri imajo največ upliva pri ljudstvu, tudi zanaprej se blagohotno trudili vsako leto več novih udov pridobiti. Res, da je to nekoliko težavna naloga, ker je treba ljudem večkrat s prav živo in g)rečo besedo družbo priporočali ter jim natančno pojasnjevati veliko vrednost družbenih knjig, a ta požrtvovalni trud ni zastonj — saj vidimo, koliko koristi donašajo slov. ljudstvu v moralnem in gmotnem oziru.
Družba sv. Mohorja je brezdvoinno do sedaj največ pripomogla k duševnemu razvitku Slovencev, posebno prostega naroda, in v večjem številu, ko se bodo tudi v prihodnje njene knjige med ljudstvo razširjale, hitreje bo napredovalo v toliko potrebni krščanski omiki. Ako pogledamo v »Imenik«, prepričamo se lahko iz števila Mohorjanov, v kateri župniji so ljudje na višji stopniji izobrazbe, napredka in narodne zavednosti — kar jim je v veliko čast — in v kateri so še duševno zaspani. Se ve, da pri tem se mora gledati na število prebivalcev vsake župnije.
Naj bi si pa tudi vsak družbenik prizadeval svoje sosede za družbo pridobiti; čeravno gre marsikateremu hudo za denar, posebno sedaj v zimsk im času, vendar trdna volja vse ovire premaga. Trudimo se vsak po svojih močeh tako dolgo, da bo vsaka slovenska hiša imela Mohorske knjige. Mlad na, posebno odraščena, ima čedalje več veselja do berila. Skrbimo in prizadevajmo si, da jej, kolikor mogoče, veliko dobrega berila v roke spravimo; v prvi vrsti nravno pisane knjige, kakor so
Mohorsk'e, potem pa tudi v katoliškem duhu uredovane časopise. S kakoršnjim berilom se bode bavila, takega mišljenja se bode tudi navzela: katoliškega ali pa brez-verskega. Največo pozornost bi morali obračati na mladino, da je ne okuži liberalni duh sveta.
Bolj. ko se bo izobrazila na podlagi verskih načel, manj bo nerodnosti in hudobij — v boljčiem položaju bo nravno življenje.
Yr prospeh katoliške in narodne zavesti je pa potrebno tudi dobre časopise med ljudstvo širiti. V ta namen naj bi domoljubi duhovskega in svetnega stanu v v^aki župniji vstanovili bralno društvo, to pa z malo letnino, n. pr. BO kr., da lahko vsak pristopi, tudi siromak. ljudje so sicer željni berila, vendar na to vsak gleda, da se za malo ceno dobi. Ako duhovnikom ali učiteljem ne dost.aje časa za poslovanje pri bralnih društvih, pa lahko cerkovnik ali organist skrbi za red pri čitanji in izposojevanji listov in knjig. Želeli bi pa nekoliko več pogumne vstrajnosti, ne da bi danes navdušeno začeli, jutri pa že sramotno zaspali. Res, da so povsod razne ovire in nasprotovanja, pa ne bodimo malosrčni, le v dobri volji krepko naprej! D—č.
Svečanost Lurške Matere Božje v frančiškanski eerkvi v Mariboru.
Sv. oče papež Leon XIII. so redu sv. Frančiška privolili lastno sv. mašo o prikazni Matere Božje v Lurdu na Francoskem. Ta sv. maša bode slovesno prihodnjo soboto t. j. 11. februvarija prvič v čast Lurške Matere Božje ob 6. uri. Po slovesni sv. maši bode pridiga o Lurški Materi Božji v slovenskem in na večer ob 6. uri v nemškem jeziku. Pridigovalo bodeta dva imenitna lurška romarja in velika častivca Lurške Matere Božje v Mariboru. Vsi Marijini otroci in častivci Lurške Matere Božje so k tej slovesnosti povabljeni. »Stori mi to veselje in pridi k meni«, je rekla Mati Božja Benardiki, »in jaz te bom storila srečno ne sicer na tem, ampak na vsem svetu!«
Mili darovi za družbo vednega reščenja:
Sv. Ilj pri Šaleku 9 fl. 25 kr., Sv. Benedikt v Slov. gor. 10 fl. 40 kr., Makole 40 fl., Sv. Marjeta na Pesnici 5 fl.. Sv. Ana na Krembergu 14 fl. 30 kr., Vuzenice 2 fl., Vitanje 10 fl. 20 kr., Dobrna 5 fl., Dramlje 6 fl. 33 kr., Leskovee 2 fl.
Gospodarske stvari.
Ščavniško sadjarsko društvo ima v nedeljo, dne 12. februvarja 1893. 1. popoldne ob treh pri gosp. Alojziju Kreftu v Očeslavcih redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Predavanje potovalnega učitelja g. Iv. Beleja. 4. Volitev novega odbora. 5. Pogovor o razdelitvi dreves med društvenike. Po zborovanju veselica s petjem in godbo! K obilnej udeležbi vabi	Odbor.
Ptičice po zimi.
Nenavadno huda zima nas letos stiska. Ker je v jeseni malo deževalo, posušili so se studenci in potoki, da marsikje primanjkuje potrebne vode za ljudi in živino. To pa lahko, saj hoče. kar je ostalo še vode, popolnoma stisniti mraz. Časopisi poročajo iz raznih krajev o nenavadnem letošnjem mrazu. V pogorskih krajih kjer nam v najhujšej zimi kaže 15 stopinj pod črto po B° toplomeru, držalo se je letos precej dolgo 16 stopinj, enkrat celo 18°. To, kakor rečeno, je pri nas maloke-
daj. Ali še hujše je bilo v drugih krajih, posebno ob velicih rekah, kjer je mraz navadno hujši, skrčilo se je živo srebro od 22—24, v Celovcu enkrat celo do 30° pod ničlo, Iz kratka, povsod so stari ljudje pravili, da ne pomnijo že dolgo takšne zime.
Če je takšna zima že jako mučna za ljudi, posebno revne, če nenavaden mraz sili nam v hleve k živini, v kleti itd., kako pa je takrat za ljube ptičice, človeka najljubše prijateljice? Celo poletje so nas razveseljevale z ljubkim pevanjem, kmetu so preganjale škodljivi mrčes s sadnega drevja, njiv, travnikov, v hosti itd., sedaj pa jim je vse zamrznilo, da ne morejo do živeža. Če že ena nadloga — mraz — nas tako hudo tare, kako pa je ptičem, katere stiska še druga hujša, namreč glad. Mili Bog, gotovo jih dosti obnemore in in pomrje, kajti mraz od 24 stopinj pod ničlo je že dosti močen, da ptič na prostem zraku pade in od mraza pogine.
Zato pa se v takšnej sili ptice rade zatekajo k človeku v stanovanje, pod streho, v skednje, svisli itd. Ondi se še najde nekoliko zavetja pred mrzlim vetrom, pa tudi še morda dobi kakšno zrnice od žita, trave ah druzega plevela, kar jim jako dobro služi vsaj nekoliko potolažiti lačen želodček. Kaj naj pa tedaj stori pameten kmet? Ali naj pusti — kakor žal, da se mnogokrat zgodi, — da malopridni dečaki lovijo uboge ptiče v tičnice in zanjke, bodi-si da jih podavijo, ali pa imajo v kletkah za kratek čas, kjer tiče prej ali slej poginejo? Ne, pameten kmet tega ne sme trpeti,- temuč domisli se, koliko so mu ptice po letu koristile, kako ga dostikrat vedrile v otožnih urah z veselim petjem itd. Zato prepove loviti ptičev pri svoji hiši, še celo mačko kaznuje, ako jo zasači na ptičjem lovu. Še več, on poišče in vskrati nekoliko bolj medlega zrnja, da ob najhujšem mrazu zraven drugih svojih domačih živalij nakrmi tudi drobne tičke, enako, kakor se dostikrat zraven domače družine nasiti ptuj popotnik ali reven berač. Tudi ptičke so namreč božje stvarice in če je po enej strani greh jih trpinčiti, je po drugej dobro delo jih v sili preživljati
Še posebej pa so, kakor rečeno, ptice kmetu neločljive tovaršice. V spomladi ga spremljajo na njivi, kadar seje, po letu ga s petjem vabijo v hladno senco, kadar je ves utrujen in poten, v jeseni mu spet sledijo, kadar spravlja pridelke. Preživljajo se same — s čemer, še enkrat rečeno, kmetu največ koristijo ■— le po zimi tedaj pridejo h kmetu prosit. Ne odganjajmo jih takrat, temuč vabimo jih k hišam, da bodo tudi po letu rade pri nas ostale. Če bomo tako ohranili in zaredili dosti ptičev, ne bodo mogli našim pridelkom škodovati celi roji požrešnega mrčesa, kajti vsaj enega sovražnika kmetu — mrčes — bodo toraj odgnale nam ptice.
Pohorski.
Sejmo vi. Dne 10. februvarija v Št.Muriji pri Celji. Dne 13. februvarija v Gomilici in v Vidmu. Dne 14. februvarija v Mariboru, na Ponikvi, v Brežicah, v Zalci, v Sevnici in v Bačji. Dne 15. februvarija v Arveži in dne 16. februvarija v Bučah ter dne 18. februvarija v Vuzenici.
Dopisi.
Iz Trbovelj. (Občinske zadeve.) Na god sv. Antona, dne 17. prosinca se je občinska pisarna od »Škrata« v kaplanijo prestavila. Škrat je naslov krčme prejšnjega župana, gospod .laneza Logarja; pod streho te krčme je bila mnogo let občinska pisarna, kar je ravno marsikateri pritožbi povod dalo. Zdaj jejpisarna"
začasno v kaplaniji blizo cerkve. Pol kaplanije sliši cerkvi, pol pa občini; v občinskem delu zgorej stanuje prvi gosp. kaplan, spodej je dolgasta soba, v kateri so se dosihmal občinske seje vršile, od 17. prosinca pa je v tej sobi tudi pisarna. Soba je premajhna za velikansko občino Trboveljsko, katera šteje po zadnjem štetju 8447 prebivalcev. Občina že kupuje prostor za novo občinsko hišo na najlepši legi v Trboveljski vasi. V nekolikih letih bo stala nova občinska hiša, katera bo za več rečij služila. Zvunaj kaplanije visi zdaj občinska tabla z nemškim in slovenskim napisom: Gemeindeamt Trifail — občinstvo Trbovsko nepravilen slovenski napis se bode menda sčasoma pravilnemu umaknil. Občinska tabla na kaplaniji je zdaj očiten spomin zmage konservativne, narodne stranke pri občinski volitvi dne 13. decembra 1892 in uzrok veselja vseh zdravomislečih občanov, ob enem pa tudi močen klic, bolj in bolj še buditi versko narodno zavest, dokler ne bo zadnji Tr-bovčan prebujen. — V drugi številki »Slov. Gosp.« t. 1. je bil v dopisu iz Trbovelj izpuščen gosp. Viktor Gatti, učitelj v Hrastniku, kateri je bil tudi volil z nemško liberalno stranko. Upamo vsi, da bo novi občinski za-slop delal vspešno za vsestranski blagor občine in odpravil zlasti eno kričečo napako, nad katero se vsi blage volje ljudje spodtikajo, razgnal bode namreč koruznike, ali v divjem zakonu živeče nesrečneže. Pogum velja!
Iz Brežic. (Raznoterosti.) Sneg in mraz, mraz in sneg! A vem, da to za blagohotnega bralca ali kako ljubeznjivo bralko ni nič novega, temveč nekaj vsakdanjega, radi tega ne bom poročal, do katere stopinje so vpatlli toplomerji tudi ne, koliko vrabcev in druge take zverine je že zmrznilo, ali nekaj precej neverjetnega, nekaj, kar komaj starci pomnijo. Naša Sava, katera je vendar precej topla reka, ne samo radi svojega južnega doma, temveč radi svojih toplih pritokov je zamrznila in celo daleč. Sicer to ni gladek led, na katerem bi naša deca podplate trgala, temuč valovita planota, iz katere štrlijo strmi hribi — pravi snežniki, fantastične podobe, katere bi zelo zanimale kakega navdušenega mitologa, ker našel bi marsikaterega starega boga ali boginjo itd. Se ve, da je zveza s Kranjci celo ustavljena, kar je tudi največ krivo, da so obiskali zadnjo zabavo t. j. 22. januvarija v naši čitalnici le Prežiški Slovenci. Ker so odpadle dolžnosti do gostov, lahko smo malo pregledali in premislili Brežiške razmere glede na narodnost. Probujenosti še je pri nas jako malo, saj še se na ulici sliši navadno le po mnenju nekaterih edino le zveličavna nemščina. V uradniških, učiteljskih in obrtniških krogih še drži vse na nemško stran, se ve, da z nekaterimi zelo častnimi izjemami. In kaj je temu krivo? Miroljubnost Slovencev, fanatično napenjanje nasprotnikov. Nekateri še voljno nosijo sramotni svoj jarem nemčurstva, naloženega jim od »malo višjih« — rojenih Slovencev, zdajnih velikih Nemcev. Ali upamo, da se bode to kmalu zboljšalo, da bodo Brežice to, kar prav za prav tako so, a kar hočejo nasprotniki svetu prikriti prijazno slovensko mesto. To upanje je tembolj opravičeno, ker so na Dunaju zavrgli prošnjo za nemško šolo v Brežicah. Razvideli so, da je dosti premalo nemških in celo posilinemških otrok ter da bi v to zaželeno šolo zvabili in potisnili največ slovenskih otrok. To novico so zvedeli Nemci v zadnji seji okr. šolskega sveta. A to še ni bilo dovolje neprijetnosti, še ena je prišla, menda zato, ker ni bilo gosp. barona pri seji. kateri je bil zadržan radi slovestnosti povodom gosi i je v presvitli cesarskej hiši, ker on je tam po lastnem mnenju neobhodno potreben. Grajalo se je surovo posi upanje proti gospodu J. Gvirnu, bivšemu tukajšnjemu pod učitelju, kateremu se je služba vzela samo radi tega, ker je bil kot iskren Slovenec trn v nemških
petah. A pustimo to! Našo čitalnico je zadel hud udarec, ker pobrala je smrt njenega podpredsednika č. g. Kuneja, Dobovskega župnika. Skazali smo mu zadnjo čast, ker položili smo krasen venec na rakev ter se vdeležili osebno pogreba.
Iz Kostrivnice. Dopisi iz našega kraja so pač menda bele vrane, in lahko bi si mislil slovenski svet, da spimo pod Počem spanje pravičnega. Res je, da je narodno življenje v naši župniji še nekako v plenicah, da se je začelo še le probujati, pa trdno upam, da se bo v kratkem popolnoma prebudilo. Prvi korak je že storjen : pred dvema letoma ustanovilo se je po prizadevanji č. g. župnika V. Seliča »bralno društvo«, ki ima pred vsem ta namen, da vzbudi v srcih mlajšega roda veselje do čitanja podučljivih knjig in časnikov, iz katerih bi naj zajemal ljubezen do svojega maternega jezika in do naroda slovenskega splôh. Se vé, da je le malo število vrlih mladeničev do zdaj vstrajalo pri tem, za narodno prebujenje naše okolice preimenitnem društvu; vendar trdno pričakujemo, da pristopi v kratkem še mnogo drugih, za narodno stvar vnetih mladeničev k našemu društvu. V dosego tega namena bode se prvo letošnje zborovanje vršilo v nedeljo dne 12. t. m. v šolskih prostorih. Vdeležite se tega zbora vsi, katerim še bije srce za narod slovenski ; pokažite z mnogobrojnim pristopom k našemu društvu, da se zavedate svojega rodu in jezika. Ali bi se ne morali sramovati, ako pogledamo v bližnjo okolico, ki se je že davno prebudila iz narodnega spanja ter začelo veselo slovensko življenje? Skrbimo, da bomo v tem oziru kmalo na tako dobrem glasu, kakor sta narodno Šmarije in Slatina! Torej na svidenje v nedeljo dne 12. svečana!
Od Sv. Trojica v Slov. gor. (Spomin.) Tužno so zopet doneli zvonovi raz zvonikov sv. trojiške cerkve, ter župljanom naznanjali, da je bela žena svojo žrtev tirjala. Po dolgotrajni bolezni je v soboto zaran sopruga tukajšnjega zdravnika g. Ryzienski umrla. Zgubil je na njej soprug blago ženo, otroci dobro mater, posebno pa siromaki svojo veliko dobrotnico. Pri rajni je bil vsak siromak vslišan in po mogočnosti obdarovan. Kako priljubljena da je ranjka bila, kazal je v ponedeljek nje sprevod. Obilo ljudstva se je zbralo, da skaže milej gospej zadnjo čast. Blag njej spomin !
Iz Slov. goric. (Marsikaj.) Kakor čujemo, imajo pri Sv. Lenartu smolo z vodotokom po trgu, ker so bojda mislili vodo na breg napeljati, a jim ne gré lako. Gospod, ki ima vse postave v mezincu leve noge, mislil je napeti okrajni zastop, da bi k temu hvalevrednemu početju pripomogel lepo svotico. Seveda to bi bilo prijetno, kaj baš ne, ljubi nemškutarji, da bi slovenski korenjaki oni znesek, ki so si ga privarčevali, vtaknili v ono dolgo luknjo, ki njim ni nič k pridu? Ako bi se vklonili naši možje, bi bržčas tako zrovali, da bi voda šla na breg, in bi ne bilo potreba v spomladi poprave, ki bi bila prisilila naše može k doplačevanju onega vodovoda. Pač škoda, da nimate vi ljubeznivi strijci oblasti pometati z denarjem ubogega slovenskega kmeta! — Ker je okrajni zastopnik Graške zavarovalnice pri Sv. Lenartu umrl, so v Gradci to »častno« službo podarili istemu gospodu, na.j si vsaj enmalo s tem opomore, kajti za »pod palec« tudi ni v mezincu nič. — Lani smo v »Mariboržanki» brali ljubeznivi dopis iz Drvanja, v katerem ometajo g. D. Golnika in smešijo sv. Cirila in Metodija. Pravi pa se, da je oni dopis bržčas skoval človek, ki se je večkrat pri Golniku napil in najedel. Kaj treba oponašati nekdanjost? Golnik je bil in ostane človekoljub on da tudi, če je treba, zadnji vinar za uboge Slovence. — Družba sv. Mohorja se vam ljubi Slovenci zopet ponuja, knjige njene naj bi ne manjkale v nijedni hiši Slovenca; s tem bi marsikaj
hudobnega izostalo, ako bi imeli še večje veselje do knjig družbe sv. Mohorja ter bi rajši ob nedeljah iz njih kaj koristnega brali za sedanje in večno življenje. Izlasti se obračam do slovenskih mladeničev, v obilnem številu pristopajte letos k sloviti družbi sv. Mohorja, ker ona za vas letos skrbi in vam na mizo postavlja tečno hrano, lep molitvenik: »Življenja srečen pot«, ki so ga spisali nekdanji knezovladika Lavantinske vladikovine A. M. Slomšek, jeden vaših največjih prijateljev, ljubi slovensko krščanski mladeniči. Zato bi bilo dobro, da se v imenik zapišejo po vrsti najpopred odličnjaki, potem moži, žene, mladeniči in dekleta. Iz tega bi se spoznalo, kateri stan je pri družbi sv. Mohorja najbolj zastopan. Dragi mladeniči, ne delajte si sramote, podpirajte našo slovito družbo tudi s tem, da boste mnogo-brojno pristopali pod njeno krilo. V to Bog pomagaj
in sv. Mohor in Fortunat!	—k—
---------
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Avstrijsko. Iz stalne večine v državnem zboru ni nič: v soboto večer so dobili trije večji klubi načrt za-njo v roke, toda klub nemške levice ga je zavrgel še isto večer, klub konservativcev pa drugo jutro, samo klub poljskih poslancev ni mu kaj ugavarjal. In resnica, gg. poslanci bi le slepo miš lovili, ko bi stopili v tako večino, v kateri bi se odrekli svojim načelom ter prisegli le na načela vlade! — Grof Taaffe vesla, kakor se vidi iz načrta za stalno večino, sedaj veselo na morje liberalizma, kdo hoče za njim? — Nemška levica, toda brez njega. V državnem zboru se nadaljuje posvetovanje o proračunu za naučno mimsterstvo, toda človek vidi, da je gg. poslancem vsa razprava malo manj, kakor zabava, na katero človek pride — zavoljo lepšega, ne zayoljo nje same.
Štajarsko. Da je »stalna večina« mrtva, predno se je rodila, tega so menda najbolj veseli nemški naci-jonalci v Gradci, kajti vlada njih ni povabila va-njo in kaj bi bila država brez njih, brez samonemških kri-čačev? — Ker se po pravici sodi, da razpusti vlada prej ali slej državni zbor, zato se ta mlada stranka pripravlja že sedaj na volitve in skorej gotovo je, da zmagajo nje možje povsod po mestih in trgih, more biti še tudi kje na kmetih, ne pa v veleposestvu. Tu so še stari liberalci na krmilu.
Koroško. V Celovci je imela podružnica šulver-eina v nedeljo veliko zabavo 'in hvali se, da odpade iz nje za šulverein lepa vsota denarja. IVi tej zabavi so bili tudi možje, katerim je v varstvu pravica, tudi za slov. ljudstvo, zoper katero nemški šulverein dela. Umrl je koncem januvarija dr. Matej Lutman, vrl duhovnik in delaven rodoljub, pa dovolj nesrečen v svojem življenji!
Kranjsko. Vodja deželne vlade, baron Hein, obiskuje sedaj srednje in ljudske šole v Ljubljani in se mu vidi, da so mu nemške jako na srci. — »Vzajemno podporno društvo« v Ljubljani ima v »napredni stranki« silne nasprotnike ter je njim v društvu vse črno. oderuško. No, upajmo, da se jim pokaže društvo v dejanji bolje, kakor si ga malajo v svoji strasti!
Primorsko. V mestnem zastopu v (¡orici ne vidijo nobene potrebe za kako slov. ljudsko iolo, zato pa tudi ne dovolijo za-njo niti vinarja. Kaj stori sedaj vlada? — Slov. pevska društva okoli Trsta so v tem času jako marljiva in je prav tako. Ker ljudje hrepenijo
po zabavi, bolje, da jim ustreže v tem domače društvo, kakor pa tuje, laško.
Hrvaško. »Matici Hrvatski« je bila lani sreča mila ter je imela toliko udov, da jej ni ostala nobena knjiga v omari. Med nje udi najde človek tudi lepo število slov. rodoljubov. —• Sabor še deluje, ali izve se o njem le malo, ker Hrvatje z njim niso zadovoljni, Mad-jari pa vidijo v njem svojo pokorno slugo« in kdo še govori o takem ?
Ogersko. Ker je ogerska vlada izgola madjarska, ki pozna le Ogre, druge narode pa zatira, zato se ti sedaj že pogovarjajo, kako bi bilo mogoče odbiti mad-jarsko silo od sebe. Spomladi bode neki na Dunaji shod zastopnikov nemadjarskih ljudstev, ki vzdihujejo pod madjarsko silo. Če bode le resnica! — Minister Weckerle je bil več dnij na Dunaji in Madjari jemljejo mu to za zlo, češ, da se uklanja preveč »tajni sapi«, ki veje na Dunaji. To je drzna beseda. •
Vunanje države.
Bi m. Za slovesnosti pri sv. očetu dne 19. febru-varija se delajo velike priprave, posebno od tujih držav. Nemški cesar, turški sultan in več drugih vladarjev pošlje posebne poslance k tej slovesnosti.
Italija. Zavoljo goljufij pri »banca Bomana« je v Bimu sedaj že več liberalnih mogotcev pod ključi. Prav je, da se goljufija kaznjuje, toda ljubi Bog, kaj bi vam bilo dela, ko bi se v Italiji vsi pozaprli, katerih se je prijelo krivično blago! Ne samo pri poslancih v državni hiši, tudi drugod, še višje se drži ljudij krivično blago.
Franc-i j a. Sodnija je izpoznala, da poslanci, ki so glasovali za panamsko društvo za denar, niso ravnali lepo, ali sodnija nima pravice do njih, ker so državni poslanci: taki neki niso odgovorni, če in zakaj da dajo svoj glas tako. No lepa ta razsodba ni, da-si je po črki postave mogoča! Zaprli so juda Gerina, ker so mu prišli na sled veličini goljufijam. Za denar je delal celo 'zoper jude, svoje rojake, v listu »Libre parole«.
Belgija. Vlada je izdelala načrt postave, po kateri se ljudstvo ne sme zbirati okoli drž. zbornice ali okoli kraljeve palače: tako ne bode več mogoče delal-cem pritiskati na poslance, da se potegnejo za-nje, če jih tudi ni volja.
Anglija. Francoski jud Hertz biva v Londonu in se dela, kakor da je Bog zna, kako bolan, samo da mu ni treba v domovino pred sodnijo. Tam ga čaka sodba, da je »iztisnil« 3'/2 milj. iz juda Beinach, preteč mu s tožbo, ako mu ne da toliko denarja. Čudno je, da angleška vlada trpi tako hlimbo!
Nemčija. Kakor je znano, vzel je nemški cesar leta 1870 francoski državi dve lepi deželi, Alzasijo in Lorenijo. Doslej še ti prebivalci niso bili nič kaj radi pod »nemško havbo«, sedaj pa se pravi, da so se nje navadili in torej ne škilijo več nazaj, v francosko republiko; saj pa tam skorej ni veselja več za poštenega človeka. — Na Bavarskem napravljajo si po občinah knjižnice, v katerih dobi lahko vsakdo bukev za branje. Če bodo le-te tudi vselej dobre!
B us i j a. Carevič Konstantin je prišel iz Berolina jako »dobre volje« domov; pravi se, da si ti veliki državi poslej ne hote več nasprotnici, ker ni uzroka za to. — Po tem takem iz francosko - ruske zveze ni nič in tudi rusko brodovje, vojaške ladije, ne pride spomladi na francosko obrežje. Doslej se je mislilo, vsaj pri Francozih, da je ona zveza že gotova.
Bolgarija. V grški državi velja postava, da dobi tujec državljansko pravico, ako služi več let v taino-šnji vojski. V Bolgariji pa živi več ljudij, ki so to sto-
rili ¡11 ti se branijo sedaj vojaške službe v domači državi, češ, da so Grki. Bolgarska vlada pa jim ne pri-pozna tega in jih sili v vojaško suknjo. Za to ima pač pravico.
Srbija. Kakor brž odpravi skupščina, drž. zbor, postavo, ki ne dovoli kraljici Nataliji živeti v Belgradu, povrne se kraljica v glavno mesto, h kralju Aleksandru. Ali pa pride tudi Milan? Potreba za-nj ni v Belem-gradu.
Turčija. Kolikor se sodi, no tirja ruska vlada vojne odškodnine od turške vlade z vso silo, najbolj zato ne, ker upa, da sultan ostane, tudi ob času kake vojske, ruski vladi prijazen. Do vojske pa pride celo lahko, kajti na Rusijo preži več volkov, najmanji v njih vrsti niso Angleži. — Na otoku Zante je bil velik potres in je več vasij popolnem podrtih.
Za poduk in kratek čas.
Miserere.
\z češčine preložil J. Sattler.
II.
Čez kake tri ure dospel je skrivnostni ta človek, katerega so imeli za blaznega v opatiji, do onega mesta, kjer so se dvigale črne, turobne razvaline samostana, idoč vedno proti vodi kraj potoka, katerega je omenil pastir v svojej povesti.
Dež je prenehal. Oblaki so plavali naglo mimo v črnih, dolgih vrstah, na katerih robu se je včasi zales-ketal medel žarek blede migljajoče luči. Veter se je upiral v silne stebre in vzpenjal po zapuščenih shodih, kakor da bi stokal.
Vendar ni bilo tu nič nadprirodnega, nič čudovitega, kar bi moglo razvneti domišljijo.
Popotniku našemu bili so popolnoma rman i ti šumni glasovi; saj je bil mnogokrat brez strehe; spal je več ko jedno noč pod podrtinami zapuščenega stolpa, ali v kakem samotnem gradu. Kolikokrat se je upiral viharju na neskončno dolgem svojem potovanju!
Kaplje so kapljale skozi pokline golih obokov in padale na kamene plošče z jednozvočmm odmevom, kakor krehajoče nihalo urno: sove so skovikale skrite pod kameno strehico v oboku zidnem, kjer je do zdaj stal kip; žabe so regljale in kuščarice, prebujene iz spanja zbok ropotajoče nevihte, pomaljale so grde svoje glave iz lukenj, v katerih so spale: ali so pa tekale med travo in kopinjem; rastočim ob vznožju altarjev in v zavezi kamenih gomil, iz katerih je bil tlak cerkveni.
Vsi ti neznani in čelavni glasovi so v nočni samoti doneli razločno na uho popotnikovo, ki je sedeč na odkrhanem spomeniku grobnem nestrpno pričakoval ure, kadar se začne to čudo.
Minol je trenotek za trenotkom; ali ničesar ni bilo slišati; sto in sto onih zmedenih zvokov je donelo, spletali so se v jednomer na tisočere načine, ... pa vedno z jednako donečim odmevom.
»•Morda me je ukanil!« mislil si je skladalec.
Ali ta hip se začuje nov glas. Bil je to zvok na tem mestu nerazumen, podoben glasu ure, ki se sliši nekoliko sekund, predno bije, . . . glas obračajočih se koles, napenjajočih se strun, .... zvok stroja, ki odmeva votlo, kadar se pripravlja, da bi uporabljal svoje skrivne, mehanične sile .... in potem, .... potem zadoni glas zvona .... dvakrat, . . . trikrat ... do jedenajstkrat
V	porušeni in zapuščeni cerkvi pa ni bilo ne zvona, ne ure, še zvonika ne . . .
V	vzduhu je še odmeval poslednji glas zvona . . .
kar se začnejo osvetljevati sami od sebe granitni bal-dakini, pokrivajoči rezbarska dela, marmorne stopnice altarjev, kamene plošče gotskih polobokov, stebri, tla . . . oboki, in vsa notrina, ne da bi se videla kaka sveča, svetilka ali bakla, ki bi svetila tako nenavadno.
Zdelo se je, da se bliža kostjak, in da prihaja iz njegovih sinje bledih kostij ta fosforična luč, ki je plapolala in migljala skozi temo, kakor višnjelkast pošastno švigajoč plamen . . .
Dozdevalo se je. da se oživlja vse; vendar je bilo to življenje podobno električnemu gibanju, katero zapazimo v krčevitem drgetanju, predno nastopi smrt
Kamenje se je kopičilo na kamenje; .... altar, čegar razsuti ostanki so ležali prej razmetani okrog, dvignil se je neporušen, kakor bi ga bil izdletvil ravnokar umetnik; in z altarjem vred so se vzdignile razdejane kapelice, podrti stebri in razpadli oboki.
Ko je cerkev že stala v vsej krasoti, začuje se hipno slab, oddaljen akord, združen z globokimi glasovi, kakor bi prihajali iz zemlje, ... ki so doneli čim dalje bolj krepko in razločno.
Popotniku začne upadati srce, . . . vendar je strast premagala bojazen in ga vzpodbodla, da je vstal z gomile, na kateri je sedel do zdaj, in se nagnil čez rob prepada, po katerem se je v brezdno valil slap neprestano in pošastno hrumeč.
Lasje se mu zježijo groze.
Zapazil je, da vzhajajo okostnice, zavite v halje, pokrite s kukulicami, izpod katerih so se ¡¡videle brezmesne, suhe čeljusti, beli zobje in strahovito odurne, črne globine očesne. Bili so to kostjaki menihov, katere so vrgli lupežniki v brezdno, ko so razdejali cerkev.
Iz prepada so drapali kvišku. Poprijemajoč se skalnatih grebenov z dolgimi prsti svojih koščenih rok plazili so ga do roba in pevali z globokim, grobnim glasom, v katerem se je izraževala razrivajoča bolest, psalma Davidovega prvi verz:
»Miserere mei, Deus, secundum magnam miseri-cordiam Tuam!« (Milosten mi bodi, o Bog, po veliki dobroti svojej).	(Konec prih.)
Smešnica. »Dajte«, reče ženica pri peku, »dajte mi za dva krajcarja žemljo!« »Ne«, odvrne ji pek, ne, mati, po novem se pravi vinar!« »Kaj?« čudi se mu na to ženica, »kaj vinar, ne več žemlja?«
Razne stvari.
(Državni zbor.) V torek je bila seja v drž. zboru ter je v njej posl.' Fr. Robič govoril o sedanjih razmerah ljudske šole sploh in še posebej po slov. deželah. Govor so gg. poslanci vsprejeli s pohvalo ter ga mi priobčimo, brž ko ga dobimo v zapisniku drž. zbora.
(Odlikovanje.) Gg. Fran Horak, profesor na c. kr. gimnaziji v Mariboru in Anton Pisehek, profesor na c. kr. gimnaziji v Celji, prestopila sta v osmi razred, kakor je pri c. kr. službah v navadi.
(Olepševanje mesta.) Kakor v večih mestih, tako imamo tudi v Mariboru »društvo za olepšanje mesta«. Iz poročila tega društva, ki dela v resnici za mesto in je torej vredno podpore, povzamemo, da je lani prejelo 5778 gld. imelo dohodkov, stroškov pa 5230 gld. Premoženja pa še ima 7230 gld. in 78 kr. čč. duhovščina ni zadnja pri podpiranji tega društva.
(Bogoslovje.) Slavnost sv. očeta Leona XIII. v kogoslovji v Mariboru je bila na svečnico jako lepa in so govori, petje ter igranje na citrah kazali, da se g. bogoslovci pečajo temeljito z vedami pa tudi v umet-
nostih, primernih za njih prihodnje delovanje. Mil. knez in škof so jim to tudi priznali v zgovornih besedah ter jim za dalnje delovanje podelili sv. blagoslov višjega pastirja.
(Izseljevanje.) V ponedeljek, dne 13. februvarija odpelje se kacih 130 oseb iz okolice Mariborske v Ameriko, da si poišče boljo,, hvaležnišo domovino. Mi jim jo privoščimo, toda nimamo toliko domišljije, da jim njo obljubimo za gotovo.
(Katoliško polit, društvo vKonjicah) priredi v poslavljenje škofje petdesetletnice sv. očeta papeža Leona XIII. prvo postno nedeljo, dne 19. februvarija t. 1. ob treh popoldne v društvenih prostorih slovesen zbor. K obilni udeležbi vabi vse svoje ude in po njih vpeljane goste	Odbor.
(Narodna čitalnica) v Pluji izvolila je za 30. društveno leto 1893 sledeče gospode: predsednikom A. Gregorič, podpredsednikom Ivana Langerholz, blagajnikom dr. AntonaBrumen, tajnikom Rudolfa Sigi in odbornikom dr. Josipa Čuček, Antona Klobučar, Luka Kunstek, Simona Ožgan, dr. Jakoba Ploj, o. Alfonsa Svet in Josipa Zelenik, ter namestnikom Marka Pavlinič, Martina Muršec, o. Konrada Stazinski in Ivana Kavkler.
(Pesji zapor.) C. kr. okr. glavarstvo na Ptuji je zapovedalo, da se morajo vsi psovi držati trdo doma v občinah: Velika nedelja, Sodinci, Vičanci, Hratonečici, Podgorci, Cvetkovci, Sv. Marijeta in Zamošani. Uzrok je, ker se je klatil ondi stekel pes in se je bati, da jih postane več steklih.
(Dijaški kuhinji v Mariboru) so darovali _g.: Tomaž Pušenjak, nadučitelj v Cvenu pri Ljutomeru in kmetje na (Jo, njem lirepji 7 fl., Marko Črnko, vikar na Ptuji in Andrej Kečok, kaplan v L>.sk<>vci, po 6 fl.; Franc Murkovič, župnik pri Sv. Barbari v Halozah 3 fl. in Jožef Kralj, župnik pri Mariji D. v Puščavi 2 fl. Bog plati!
(Spomenico) škofa A. M. Slomšeka v slov. čitalnici v Mariboru, dne 2. februvarija, hvali »Slov. Narod za prelepo tako glede na petje, kakor na slavnostni govor. V nedeljo in v torek priredi š > ista čitalnica svojim udom venček in navadno zabavo.
(Za družbo duhovnikov) so meseca januvarija vplačali čč. gg.: Keček 32 fl. (ustn. dopl.), B<-stah^r 12 fl. (ustn. dopl.), Ogrizek, Pernat, Pivec po 11 fl., Kukovič Fr. 5 fl. (letn. plč. do 1. 1897), Prešern in Veiksl po 4 fl., Osenjak 3 fl.. Tomažič, Flek, Šuta, Heržič, Novak po 2 fl., Vreže, Šijanec, Tamše, Vraz Ant., Brglez. Dupelnik, Frece, Gaberc po 1 11.
(Je-Li to mogoče?) V Ločah so baje priredili velik ples v folskih sobah cesar Franc Jožefove javne
ljudske šole. Prireditelji so se neki hvalili, da jim je okrajni šolski svet v Konjicah to dovolil. Je-li to ve-
rojetno ?
(Požar.) V torek, dne 31. januvarija, je pogorelo Karlu Kreftu, posestniku v Biserjanah, župnije Sv. Jurija ob Sčavnici, dopoldne gospodarsko poslopje. Škode ima pri 2200 fl., bil je zavarovan. — V noči 5. februvarija pa ie zgorela delavnica A. Jelek, kleparja v Mariboru.
Škode je njemu za 1000 fl. Požarna bramba pa je v tem tudi škode trpela, ker so se ji razpočile cevi.
(Živinoreja.) Deželni odbor v Gradci razpisuje službo okr. živinozdravnika v Konjicah. Služba pa se mu odaje sedaj le za čas.
(Svečanost.) Pri čč šolskih sestrah v Mariboru se vrši velika svečanost na čast sv. očetu Leonu XIII. dne 9., 12. in 14. februvarija. Na vsporedu je petje in igra »Roza Tannenburška«.
(Šolski sklep.) Na srednjih šolah v Mariboru, Celji in Ptuji se sklene prvo polletje v soboto dne 11. in začne se drugo v sredo, dne 15. februvarija; letos imajo po takem dijaki v resnici počitnice »o pustu.«
(Priznanje.) Minister za uk in bogočastje je izrekel častno priznanje g. J. Rannerju, c. kr. okrajnemu nadzorniku ljudskih šol na Ptuji, za njegovo dolgoletno delovanje ter je dovolil, da se mn 300 gld. poslej izplačuje za »osebno priklado .
(Nemškutarj i) v Celji ne morejo strpiti, da je okrajni zastop v zadnji dobi z vso skrbjo, pa tudi z vso vestjo deloval, v tem pa še je celo prihranil denarja nekaj, česar poprej človek ni niti slišal, niti bral, če'ne v »Vahterici«. Sedaj pa le-ta tudi strastno ropoče zoper slov. može, ki so bili toliko pošteni, da so delali za koristi okraja, ne pa za svoje žepe.
(Nesreča.) V premogovih jamah pri Skalah unel se je v ponedeljek dne 30. januvarija plin in je v tem ubilo štiri rudarje, deset pa ranilo. Eden delavec se še pogreša, najbrž je obležal v rovu.
(L aš k o 'v i n o.) V zadnjem četrtletji se je laškega vina pripeljalo v Trst 297.187 Id in na Reko ¿01.148 hI, skupaj torej 498.385 hI.
(Duhovniške spremembe.) Č. g. Jožef Kosta-njevec, kaplan gri Sv. Marijeti ob Pesnici, gre za kaplana k Sv. Marku blizo Ptuja.
Listič uredništva. G. A. G. v G.: Poročilo o „Km." pride v prih. listu. Za dnes manjka prostora. — C. g. Fr. O. na Pr.: Isto velja tudi za Vas. — G. J. J. v M.: Ne moremo, zato hvala!
i joterij ue «te vi lice.
Trst 4. februvarija 1893:	88, 83, 89, 39, 52
69, 28, 83, 4 5, 86
Line
Zavarovalno društvo
„Unio cathoiica"
na Dunaji I., Backerstrasse 14 in v Gradci Kadetzkystrasse 1. 23-20
priporoča se vsem katoličanom, kateri nameravajo složnost na gospodarstvenem p • I j i. Dfcištvo oskrbljuje zavarovanje proti ognju, nesreči in za življenje, kakor tudi cerkvenim in občinskim predstojnikom zavarovanje zvonov proti razlomu in poklini. — Zastopniki si! iščejo. Varnost popolna, premije po ceni.
Služba orpnista in cerlovnila
razpisuje se do dne 15. februvarija t. 1. pr. župniji Sv. Vida niže Ptuja, pošta Sv. Vidi
F. Benko Hrtiš, 4-0	župnik pri Sv. Vidu niže Ptuja.
izšel v Cirilovi Mariboru
'„^ Ravnokar je izš j j tiskarui v Mari
Nebeški venec
ali
Vesela red
|jmed štirimi poslednjimi.] 1 Slovencem za novo leto 18931
spisal	'
kanonik dr. Ivan Križanič.
Cena 18 kr., po pošti 20 kr.
Jakob Janič,
lastnik velikega sela	1-3
Freienberg blizu Celja
proda blizu 500 mladih jabolčnih dreves najboljših sort po 30—35 kr. komad.
Oglasila naj se pošljejo pravočasno.
I3č
Adolf Hauptmann
tovarna
oljnatih barv, tirnežev, -lakov in kleja mo|I L j ii l) 1 j « 11 si.
^ abilo.
Posojilnica v Gornji Radgoni, registrovana zadruga z neomejeno zavezo ima svoj letošnji občni zbor dne 23. svečana t. 1. ob 10. uri dopoldne v zadružnih prostorih.
Dnevni red :
1.	Poročilo načelništva.
2.	Odobrenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Slučajnosti.
Ce k občnemu zboru ne pride zadostno število zadružnikov, skliče se ob 11. uri dopoldne istega dne s taistim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati.
Iv obilni vdeležhi vabi
Načelstvo.
Prisrčno zahvalo
um
izreka podpisani za tolažeče izraze sočutja ob bolezni in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu po nepozabnem častiteni gospodu
Janezu Krst. Kuneju,
župniku Dobovskem, zlasti vis. č. g. Matiji Stoklasu, dekanu Braslovškemu, za dolgo pot in nagrobni govor, domačemu veleč. g. dekanu in duh. svetovalcu Fr. Ferenčak-u za pokop, spošt. domačemu šolskemu učitelj, osobju, darovateljem krasnih vencev, gospodom meščanom Brežiškim in go-spodičinam za izkazano zadnjo jim čast, neutrudljivim cerkvenim ključarjem, spošt. županstvu Dobovskemu, slavnemu pevskemu zboru društva čitalnice Brežiške za ganljivo nagrobnico.
Dobova, dne 31. januvarija 1893.
Janez Sušnik, provisor.
•lanez Bregar
klobučar v Mariboru
gosposke ulice štv. 7,
priporoča č. g. duhovnikom in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih
klobukov najnovejše šege
po najnižji ceni, tudi slavno znane Itn-klohuUe. kakor line Vilonr- in lovske klobuke iz raševine. Razno volneno in tudi fino z usnjem obšito obutje.
Vsakovrstne poprave se točno izvršujejo.
S spoštovanjem
10-10	./, Bregar.
Zaloga mizarskega in pravoskep pohištva
Konrada Wolflinga
fliirilior, gosposke uliee št.
priporoča bogato asortirano zalogo
žleb enega in narezanega pohištva za spalnice, postrežnih miz, miz za salone, pisarnih in napravnih miz,
kakor tudi raznih tapetovanih garnitur za salone, diva-iiov, balzakov, otoman. sof, kanape-jev, naslanjačev. posteljnih vložkov
in žimnic. Tudi vsakovrstnih ptujedeželskih in domačih
zrcal in podob
vsake sorte s čednim okvirjem, pozlačenim in črnim, kurnis in roset
r Hajen* !
Zavoljo bolehnosti posestnika daje se Lovro Stepišnik-ovo posestvo v Slov. Bistrici v najem ali na prodajo. Hiša ima devet izb, dvoje gospodarskih poslopij, lep vrt s sadonosnikom pri tovarni v mestu. Pr ipravno je to posestvo za prodajalnico, ošta-rijo, pekarijo itd. Zemlje je okoli štiri oral : njiv, travnikov itd. ter leži na prijaznem kraji ob lepi cesti.
Več se izve pri posestniku Lovretu Ste-pišnik v Slov. Bistrici.
Premiran z zlato svetinjo v Brusselu 1892.
Najboljše sredstvo za
JC želodec, 3C
D4C* ¡ta najnižji ceni.
Na zahtevanje razpošiljajo se ilustrovani ceniki brezplačno in franko. 14-20
C. kr. priviligirana vzajemna zavarovalnica proti požaru v Gradci.

k štev,-
19361 ad 1892
Razglas.
S koncem leta 1892 dotekel je po § 115 pravil c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice
proti požaru v Gradci na šest let določen mandat, leta 1887 izmed vseh društvenih deležnikov za društveni zbor izvoljenih 48 društvenih poslancev. Vsled tega se mora vršiti nova volitev društvenih poslancev iz prihodnjih šest let po volitvenih okrajih z ozirom na dotične določbe pravil (§§ 101 do 114.)
P. n. društveni deležniki se toraj s tem vabijo, da se dotične volitve udeležijo. Kdor glasovati hoče, naj se oglasi vsaj do 4. marca 1893 pri podpisanem ravnateljstvu zavoda, da se mu dopošilja legitimacija in volilni list. Na take, kateri se pozneje oglasijo, se ne more ozirati.
V	tem oglasu mora biti razločen in natanjčen naslov p. n. društvenih dolžnikov, kateri imajo volilno pravico, katastralne številke in številke zavarovalnih listov, pod katerimi ima zavarovanje obvezajočo moč; okraj in kraj, v katerem se nahajajo zavarovane reči, da se zamorejo dotičniku dopošiljati volilna pisma in da se zamore določevati, koliko glasov ima vo-lilec po pravilih.
Pravilno in popolno izpolnjene, lastnoročno podpisane in zapečatene volilne liste z legitimacijami naj se pošljejo vsaj do 18. marcija 1893 ravnateljstvu zavoda. Na volilne liste, kateri se pozneje dopošiljajo, se ne more ozir jemati.
V	Gradci, dne 12. februvarija 1893.
Ravnateljstvo
c. lfi-- priv. vzajemne zavarovalnice proti ognju v C^ratlci.
(Ponatis se ne plaSnje }
katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi od. prt život pospešuje, je
tinktura za želodec,
katero pripravlja
Gabrijel PICCOLI,
lekar „pri angelju" v Mjjubljani na Dunajski cesti-
Cena 1 Ml. 15 kr.
Izdelovatelj razpošilja
_ to tinkturo v zabojčkih
po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 stekl. stane gld. 136; s 24 gld. 2 60; s 36 gld. 3'84; s 44 gld. 4 26; 55 stekl. tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5 26; 110 stekl. gld. 1030. Poštnino plača vedno naročnik.
Depot v lekarnah Bancalari in König v Mariboru.	6-30