39. številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. februvarja 1896. XXIX. leto. Uhaja Tflak dan «ve*ei> izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za nvs#ro-o^erske dežele ta vse leto 15 gld., za pol letu 8 gld,, KS Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za L. j ubijan o brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Se trt leta H gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Z* poSiljanje na dom radon* se po 10 kr. ua mesec, po 30 kr. za Četrt let«. — Za tuje dežele toliko vu\ kolikor pofttnina /..iitfia. Za oznauila plafnje se od fitiri&topne petit-vrste po »» kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će bo dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. -- Uredništvo in npravnifttvo je na Kongresnem trgu st. Lit, UpravniStvu naj ue blagovolijo po&iljitti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilna reforma. V sobotni seji poslanske zbornice je minister« ski predsednik predložil načrt volilni reformi. Načrt je izdelal sedanji minister za Gališko dr. Rittner, a njega duševni oče je prav za prav nemškonaci-jonalna stranka, kntera je prva sprožila misel, naj se nstanovi nova kurija z občno volilno pravico. Vlada je predložila drž. zboru dva zakonska načrta, katerih prvi obsega določbe glede premembe državnih osnovnih zakonov o državnem zastopu, dragi pa določbo glede premembe volilnega reda za volitve v državni zbor. Načrtu je vlada dodala motivno poročilo, katero pojasnjuje statistično podlago načrtovo. Prvi predloženih zakonskih načrtov določa, da »e Število članov poslanske zbornice pomnoži od 353 na 425, torej za 72 mandatov. Te nove poslance voli „splošni volilni razred", kakor se je uradoma krstila nova kurija Izmej teh novih poslancev jih voli: Češka 18, UaliAka 15, Dolenja Avstrijska 9, Moravska 7, Štajerska 4. Gorenja Avstrijska 3, Tirolska 3, Dalmacija 2, Bukovina 2, Slezija 2, Solnograška, Koroška, Kranjska, Predarlska, Istra, Goriško-Gradiščanka ter Trst pa po jed nega. V .splošnem volilaem razredu" imel bode volilno pravico vsak polnoleten državljan, kateri po zakonu ni izključen od volilne pravice in stannje pred razpisom volitve vsaj šest mesecev v dotičnem volilnem okraju, izključene pu so vse ti Rte osebe, ki služijo kot posli in žive s svojim gospodarjem v hišni družili. Ako ima kdo volilno pravico v jedni že sedaj obstoječih ktirij, zato še ni izključen iz pete kurije; v tuj bodu imeli volilno pravico tudi vsi tisti, kateri jo že imajo v jedai drugih kurij. V izključno mestnih volilnih okrajih, namreč na Dunaju, v Pragi in v Trstu se bode volilo direktno, v Vseh drugih okrajih pa se bode volilo indirektno, t. j. po volilnih možeh Ako bi kateri deželni zbor sklenil, naj se za deželnozborske volitve iz kmetskih občin uvedejo direktne volitve, potem ho uvedejo v dotični kronovini tudi za »splošni volilni razred". Pri indirektnih volitvah naj pride na vsako občino, ako Šteje vsaj 500 prebivalcev, po jeden volilni mož. Občine, kater«) nimajo toliko prebivalcev, bodo volilo skupaj z drugimi občinami toliko volilnih mož, kolikorkrat 500 prebivalcev hode v dotičnih združenih občinah. Volitve volilnih mož se bodo vršile posebe v vsaki občini, katera voli vsaj jednega volilnega moža. Ako bi se kje uvedle direktne volitve, razdeli politična oblast dotično kronovino na manjše volilne okraje in določi za vsak tak okraj, kje se vrši volitev. Taki volilni okraji ne smejo šteti nad 1000 prebivalcev. Da se dobi zadostno število volilnih komisarjev, določa načit, da je to častna služba, katero mora prevzeti tisti, kogar za to določi politična oblast. Glasovalo se bode z listki oziroma v kmetskih občinah tako, kakor doslej pri volitvah za deželni zbor dotične kronovine, ali z listki ali ustno. Posamične volilne kurije bodo volile v naslednjem redu: najprej voli „.splošni volilni razred", potem kmetske občine, za temi mesta in trgovinske zbornice in naposled veleposestvo. Pri sestavi volilnih okr;^ za „splošni volilni razred* se je vlada držala načela, da je iz dveh volilnih okrajev kmetskih občin vŠtevši v tem kraju ležeča mesta zložiti jeden volilni (»kraj nove kurijo. Upoštevale so hm pri tem tudi deloma narodnostne razmere. Kranjska kronovina, Goriška, Trst, Koroška in Istra volile bodo vsaka po jednega poslanca, Štajerska volila bode štiri. Od teh mandatov bo-demo imeli Slovenci štiri: kranjski, goriški, isterski in jeden štajerski. Na štajerskem bodo namreč okraji : Celje, Vransko, Gornji grad, Laško, Šoštanj, Konjine, Slovenji gradeč, Ptuj, Ormož, št. Lenart, Bogateč, Šmarje, Brežice, Kozje, Sevnica , Ljutomer in Gorenja Radgona volili posebe jednega poslanca, dočim so se sloveuski okra i MiTenbreg, Mariborska okolica in Slovenska Bistrica priklopili srednješta-jerskemu volilnemu okraju Zakonskima načrtoma dodano motivno poročilo pravi, da je „splošni volilni razred" tak, da bodo v njem imeli volilno pravno vsi državljani, ne glede na njih gospodarske in socijalne razmere, dočim so druge kurije zasnovane na principu zastopstva interesov. S tem je povedano da vlada neče pri poznati kot podlago volilnemu sistemu splošne volilne pravice, da pa je tudi neče popolnoma izključiti, nego jej prisoja popolnjujočo in izravnujočo funkcijo. Za revizijo sedaj obstoječe volilne pravice v drugih volilnih razredih se vlada ni megla ogreti, že zato ne, ker je hotela spraviti s pota vse, kar bi zamoglo zavleči ali preprečiti priznano potrebno razširjenje volilne pravice. Za razdelitev mandatov so bile merodajne zlasti tri okolnosti: 1. Ohraniti se je hotelo sedanje razmerje mandatov mej posamičnimi kronovina mi ; 2. Število prebivalstva in 3 Bazmerje glede davčnih dajatev mej posamičnimi kronovinami. Načelo je bilo, da mora vsaka kronovina dobiti vsaj jednepa zastopnika, manjšim kronovinam pa se je priznal po jeden mandat tudi zategadelj, da bi ne bila treba preveč pomnožiti števila zastopnikov velikih kronovin. V državnem zboru, voljenem po novtm volilnem redu, bo torej 425 poslancev in sicer: 85 veleposestniških, 118 mestnih, 21 iz trgovinskih zbornic, 129 iz kmetskih obolu in 72 iz „splošnega volilnega razreda". Od volilne pravice v peti kuriji bode izključenih 210 000 oseb, doslej je bilo vseh volilcev 1,782.257, v bodoče jih bode 5 388.581. Oržavni zbor. Na Buiiaji. 15. februvarja. Ministerski predsednik grof Badeni je izpolnil svojo obljubo. V današnji otvoritveni seji je predložil poslanski zbornici načrt volilni reformi, s katero se ustanavlja nova kurija, v kateri bo veljala splošna volilna pravica. Slovenski poslanci niso s tem načrtom nič piav zadovoljni, ker prikrajšuje slovensko prebivalstvo na Krmjsktm. Ministerski predsednik je predloženi načrt na kratko pojasnil, potem s-^ je zbornica bavila s pogodbo z Ogersko in naposled začela razpravo o proračunu naučnega ministerstva. Začetkom seje je ministerski predsednik predstavil zbornici nova ministra : železniškega ministra Guttenberga in ministra za Gabško dra. Rittnerja, potem je predsednik Clilumeck \ naznanil, da Jeden večer pri „Našem prijatelju". (Spisal Ni s Vod oran.) IV. (Dalje.) Gospa II« i m seli — malo da ni zaplesala od radosti! Tudi gospioi Ireni je laskalo, da bode mogla j reči: J jaz sem okusila vgodnost letnikovanja ve-jlike gospode!" „Zdaj pa še nekaj" — nadaljevala je gospa jMerk. .Gospića Irena mora se pokazati v dostojni, j elegantni tealeti. Vem, kaj hočete reči, no gospica fQ«j le z menoj gre, jaz jej preskrbim, kar jej treba **» tak poset." V treh dneh je imela Irena krasno svileno jopravo z mičnim klobučkom — vse po najnovejši [modi. Nerazumljivo je bilo Ireni, zakaj gospa Merk za njo tako skrbi in troši; nič prav vesela ni {sprejela tega daru, in ni se mogla zahvaliti prav j°d srca. Drago jutro ob osmih stopile so vse tri dame I v elegantni voz barona Krausa, kateri jih je s ko-■čijažem in streznjeni čakal pred hišo, in čez dobro uro izstopile so pred velekrasno in veliko vilo. Sprejel jih je hišnik in drugi strežaj, kateri jih je peljal v prvo nadstropje v sprejemalnico baronovo. Gospod baron podal je vsem trem roko, jih pre-prijazno pozdravil v svoji hiši, ter jim isto gostoljubno postavil na razpolaganje. Ob jednem je prosil gospo Merk, katera je bila tu, kakor je bilo videti, dobro znana, naj ga nadomestuje in za goste vso poskrbi, kajti on da mori nemudoma radi nujnih opravil v mesto, a vrnil, da se bode k obedu ob dveh popoludne. Po jako bogatem obedu, pri katerem je gospa Merk skušala srca razgreti z različnim močnim in okusnim vinom, srkali so Črno kavo v sosedni sobi na mehkih divanih. Nakrat je gospa Merk mignila gospej Reinisch; zginili sta, pustivši Ireno samo z baronom. Baron se je približal Ireni, ter jo vprašal, kako jej je všeč pri njem, ali ni čakal odgovora, temuč jel hvaliti njene krasne male ročice, katere bi zaslužile, da bi nosile najlepše z dijamanti in rubini okrašene prstane, kakor jih nose najelegant-nejše dame. Naposled se je prignil, prijel njeno desnico, ter jo hotel poljubiti ali Irena mu jo je naglo izmaknila. „Vi ste krasna golobica, le preveč ste mi plašni, ali upam, da se vender le sprijazniva" — šepetal je baron, ter jo hotel objeti. Ireni j« ta drzni poskus kakor blisk razsvetlil baronov nečisti namen; z neznansko silo in hitrostjo skočila je na noge, ter zavrisnila, da se je razlegalo po celi vili. Na ta grozni vrisk prileteli sta obe gospi nazaj ter čudom vprašali, kaj se je zgodilo. Irena se je tresla od jeze, ter ni moglo dolgo ni besedice spregovoriti. Prva beseda njen i pa je bda : „Marna, proč odtod!" Baron je bil nekoliko v nepriliki, ter je jecljal: „Gospića je zelo plašna srnica; vidi se, da ni vajena laskavim besedam. Prav žal mi je, da se je gospica tako prestrašila moje prijaznosti," Gospi sta si mnogo prizadejali, da bi umirili in ntolažili Ireno; toda bilo je vse zaman. Ir«na ni hotela, ni mogla ostati v bližini onega, kateri jo je tako brezobrazno in zmage gotov napal. Vse njeno bitje se je vsprotivilo tej pohotni nakani baronovi. Baron je uvidel, da vsaj za zdaj ne bode dosegel svojega namena, zato je damam, katere so bile prisiljene, zapustiti BJegOfO vilo, ponudil svoj voz obžalovaje, da se je gospici Ireni ne hote tako zelo zameril, ter pristavil, da jim je njegova ekvi-paža in njegova vila ve Ino na razpolaganje, naj sta v parlamentarnih počitnicah umrla poslanca dr. Klaić in Popper. Splošno zanimanje je nastalo, ko je grof Bari en i vstal in naznanil, da predlaga zbornici načrt volilni reformi Rekel je mej drugim, da jo vprašanje o volilni reformi, odkar se je sprožilo, postalo prvo politično vprašanje v parlamentu in zunaj parlamenta in da je neugodno U plivalo na r.izne državna zadeve prav zategadelj, ker se ni mogio rešti. Ne da bi se ugodilo radikalnim elementom in njihovim voditeljem, nego da se odpravi ovira \ seli političnih akcij, je napotilo vlado, da je predložila evoj načrt in da ž li, naj se čim prej reši. Tendenca načrta je razširjenj« volilno pravice, hv veljavne ntesnitve niso več opravičene. Vlada lo-e. .1.1 pride do splošne volilne pravice in zato je poleg interesnih skupin ustanovila skupino, v kateri bo veljala splošna volilna pravica, kajti drugačna reforma je sedaj neizvedljiva. Koje predsednik Chlumeokv nasnanil, da pride prvo branje vladnega načrta na dnevni red jedne prihodnjih sej. ho poslano! K u e n b u r g , E n g el, I) e y m , Za 1 es k i, S t e i n w e n d e r in I) i p a u I i skupno stavili nujni predlog, naj se carinska in trgovinska pogodba z Ogersko pravočasno odpove. Po ilatu i K ue nl> ur g, Kngel in Dej? m so nujno-' na kratko utemeljevali, na kar se je, ker jej t igovinski mini itor ni nasprotoval, vzprejela soglasno. Zbornica je potem prestopila na dnevni red in se posvetovala <> proračunu nančnega minister-atva. Protisemit dr. Scblesinger je govoril o rasmerja mej prirodoslovjem in vero, prof Lorber je pripovedoval, da so štajerski Nemci še vedno rasbarjeni r:i.li astanovitve utrakvistične gimnazije v Celji in izjavil, da ho 1« vsled tega lu li letos glasoval zoper dotično postavko. Prav doliro mu je ni ;«f odgovoril mladočeiki posl, dr. H a m a n e k , rekli, da Nemci ovirajo napredek Slovanov, da bi vsdriali svojo nasilna evlsdo. Posl. dr. Demel y govoril soper prisadevanja č hov in Poljakov v Šleziji. Rasprava se je potem pretrgala in čitala sta se dva mi;na predloga, katerih prvi se nanaša na polbankerotuo Savarovalnlco „ Austria", drugi pa, kateri so stavili dr. K a i z i m ttvariši, zahteva, naj vlada opraviči sstaoovitev ž7. Prihodnja Beja bo v ponedeljek. \' 1J ll llljlllll. 17. februvarja. Madjarizacija pri železnicah na Hrvatskem. Železnica na Hrvatskem so pod madžarsko npravo. Pn njih se madjaraki nradoje proti jasnim določbam brvutvlm-ngerske nagodbe. Nastavljajo se uradnik ki v- ki i\ hrvaščine niti ne znajo. Sedaj ju pa seleimsk i uprav« še ukazala, da morajo vsi hrvatski uradniki pri telesnieah povodom tisočlet-nue cgers^h dr/.ivti pomadjanti e,oja imena, drugače uli odpuste iz sluzhe. Namen je očividen. Na ta na. in dolu H vatska v. č; rodbin z madjarskiau imeni in to hi posoeje Madjari porat-ili, da bi trdili, da Hrv&taka m slovanska dežela, temveč* madjarska in se .atorej morajo ondu dovoliti rrmdjarščini večje pravice, ali pa se Hrvatska spojiti z Ogersko. Morda ne bode dolgo, da začno madjarski listi pisati, da se je treba potegniti za zatirane Madjare na Hrvatskem. Protestantska cerkev na Hrvatskem. Hrvatski protestantje hoteli so popolnoma ločiti se od ogerskih, a to pa ni bilo po volji Madjarom, ki bi radi gospodarili na Hrvatskem. 0 stvari so bila nedavno posvetovanja v Budimpešti, katerih posveto • vanj se je udeleževal mej drugim tudi hrvatski ban. Dogovorili so so, da se osnuje za Hrvate poseben aanjorat, ki bode pa podrejen ogerskim cerkvenim oblastim, le v civilnih stvareh bode pudrejen hrvatskim oblastvoni. Ban je obljubil, da bode v tem zrai8lu predložil hrvatskemu deželnemu zboru poseben načrt, zakona. Madjari bodo torej še vedno se lahko mešali v hrvatsko stvari in bodo svojo cerkveno oblast na Hrvatskem gotovo zlorabili v razš rjeuje rnadjaiizacije, kakor zlorabljajo železnice. Stališče Banffvjeve vlade se maje. Razne sleparije, ki so sa pod sedanjo vlado pripetile, so jej izpodkopale zaupanje v višjih krogih. Te dni je zopet ban Kbueu Hedervarv na Dunaju. Nekateri trdijo, da se je ondu mudil jedino zaradi neke bolezni v želodcu, da se posvetuje z zdravniki, a nekateri pa sodijo, da je njegovo potovanje na Dunaj imelo političen pomen. Nekateri krogi na Dunaji bi še vedno radi, da bi Khuen-IIedervaiy postal ministerski predsednik na Ogerskem. Upajo namreč, da bi on s svojo odločnostjo naredil vsaj nekaj reda v državni upravi. Banffv je tako popolnoma nezmožen za vladanje. Druzega moža pa ni na Ogerskem, ki bi bil sposoben za vladanje. V vladni stranki so vsi boljši talenti že obrabljeni, Apponyija pa tudi vedno bolj spoznavajo, da je samo kričač in nič druzega. Popravoslavljanje princa Borisa Ntrodno pobranje je dovolilo povodom njegovega popravo-slavljenja princu Borisu pet milijonov levov, ki se plodonosno nalože, dokler ne bode polnoleten. Slav-nosti se niso vdeležili diplomati vseh velevlastij, temveč le ruski in francoski zastopnik. Nadalje je bila zastopana Turčija, potem pa Srbija in Grško. — Knez Ferdinand bode pa kmalu potoval v Pe-terburg da se carju osebno zahvali, ker je vzprejel kumstvo njegovemu sinu in ga prosi da prevzame imeteljstvo jednega* bolgarskega konjiškega polka. — Katoliški škof v Plovdivu je izdal pastirski list, v katerem obžaluje, da je princ prestopil v pravoslavno vero, a zaradi tega priporoča, naj se bolj moli za kneza Ferdinanda in deželo. Ministerska kriza bliža se na Francoskem. Kazalo se je že, da je že nevarnost odpravljena, kajti zbornica je bita vladi izrekla z veliko večino zaupanji in dala brco senatu, ki ruje proti vladi. Nakrat se je pa stvar zisukala. Pravosodni minister je v zbornici oporekal, da bi bil prvi preiskovalni sodnik kaj ugovarjal, ker se mu je vzela pre iskava zastran sleparij pri južni železnici in se iz ročila drugemu. Senatorjem se je pa posrečilo dobiti prepis pisma, katerega je o tej stvari pisal preiskovalni sodnik. Pravosodnemu ministru se je torej dokazalo, da je vedoma lagal in to so porabili nasprotniki njegovi. Sedaj bode najbrž moral odstopiti, ali pa pojde vsa vlada. Stvar se je izročila v odlo čitev predsedniku republike. Dopisi. Z O oren J sitega, 10. februvarja. Govor poslanca Ažmana, kojega smo čitali v št. 20. „Slovenca, nas je zelo presenetil. Resnici na ljubo smo primorani, da objavimo, popravimo in dostavimo, kar je g. posl. morebiti vedoma ali nevedoma iz svojega govora izpustil. Povedal je v dež. zboru, da je na Bledu pri shodu nabiral za katoliški sklad in da so takrat navzoči liberalci drug zi drugim jo pobrali iz sobe. Dokažemo Vam lahko, g. poslanec, da so tudi takrat nekateri liberalci v ta namen darovali, a tudi mnogo klerikalcev je bilo zraven, ki so menda pozabili v ta namen kaj darovati. iS j) i, ili nam pa morate pustiti veljati, da Vi niste vsegavedui, da bi zamogli trditi od vs iceg* posebej, je li liberalec ali klerikalec — saj ran vender ne stoji na čelu zapisano. I)i pa ni vsak iz mej navzočih liberalcev za katoliški sklad kaj daroval, je morebiti vzrok ta, ker liberalci nismo imeli drobiža, debelega denarja pa nismo hoteli darovati, ker bi nas bili Vi preveč hvalili. Sicer pa menda g. poslanec no veste, da je Ciril Metodova družba eminentno katoliška a nepolitična stvar; nje nameni so zgolj in jedino kulturni, dočim je namen katolišk -ga sklada isto tako izključno politi« čen; prispevki se zbirajo, di se žnjimi politično ugonobijo slovenski liberalci. Podtikate nam .liberalcem1* na deželi, da ne hodimo v crkev in da sv. zakramentov ne prejemamo. V tem oziru je pač težko ustreči, ker se v Vašem taboru trdi, di, ako hodi liberalec v cerkev, je hinavec, nasprotno p.i, če ne gre v cerkev, je pa brezverec. B >g pomagaj! A uverjeni smete biti, gospod po-danec, da se Vi tudi včasih motite. Kvo dokaza: Drenarca na Selu ja umrla brez sv. zakramentov. Je bila ona morda liberalka — kaj pravite? Tudi neresnično govoritti. llekli ste v dež. zboru: Kaj so je zgodilo letos pri neki občinski volitvi? Neki volilec je govoril zop<»r navzoče duhovnike, da jih ni treba pri volitvah, da so dobri le za zadnjo uro. In ravno ta mož je par mesecev potem umrl nagle smrti, ne da bi bil pra-jel sv. zakramente. Z ikaj niste imona t^ga mož i povedali V Mi dobro vemo, kateri možje to bil! Rekel je pa ta mož: Bjlje je v občinskem odboru jeden kmet, kakor dva gospoda (duhovnika.) Ni pa nagle smrti umrl, delj časa je bil bolan in previden s sv. zakramenti ter ves udan v voljo božjo je umrl. Ako nam ue verujete, vprašajte njegovo vdovo. Drznemo se še dostaviti, da katoliška strauka pri volitvah ne gleda na to, jeli volilec liberalnog i ah klerikalnega mišljenja, da le z Vašo stranko potegne (n. p. g Maluer), pa je zveličan. Da se je pri nas „liberalna" strauka ustvarila, kriva je vaša stranka, ker daje tak vzgled, kako nam je postopati. Vi ste naši politični predtelova ici. — Ako boilete g. poslanec še nadalje v deželnem zb iru otrobe vezali in take stvari na dan spravljtli, o katerih niste temeljito informirani in morebiti vse Vaše moči napenjali, da bi se žito podražilo, Vas zagotavljamo, ker z Vašimi nazori in delovanjem v deželnem zboru se nikakor ue strinjamo, da prejmete v kratkem od večine gorenjskih volilcav nezaupnico. Večvolilcev. Dnevno vesti. V Ljubljani, 17. februvarja. — (Novokatoliška morala d Znani kaplan Birk je včeraj v stolni cerkvi učil, da se primerijo slučaji, ko dane besede ni treba držati. Ge se je na pr. dala beseda »sovražnikom cerkve" je nikakor ni treba držati, ker to je tako, kakor bi se bila dala satanu. — Lepa morala! Ko bi gospodje rajši povedali, kaj bo s tistimi tisočaki, katere je škoiijstvo nabralo za oškodovance po potresu, on sto da s ta torej SOpej pridejo, ko se gospica Irena umiri m | prepriča, da jej on le dobro želi. Doma sta gospi ubogo Ireno zopet obdelovali ter jej očitali ueuljudnost in Bog ve kaj še. So-sebno gospa Merk m prenehala govoriti o baronu t"i ga hvaliti, Ireni pa očitati, da se je prenaglila, in da je bilo nepremišljeno od nje, ko je radi malenkosti, s katero jej je baron hotel pokazati svojo pna.noat, zagnala tak krik, in pokazala svojo jezico. lesa se je bila v Ireninem srcu za hip malo Ohladila, a vstajala so v njem drug« neprijetna čustva. Spoštovanje do matem j.,j j« izginilo. Le to jej ni hib jasno, dela li mati vedoma ali nevedoma. Zaveda li se, kaj gospa Merk in baron nameravata, ali je tako nečimerna in Ulikomišljeua, da tega ne vidi, v kaki nevarnosti je njena čast in njeno deviško poštenje. Silna žalost se je ulegla na njeno dušo; solze so jej lile, in malo je slušala, kaj sta jej govorili mati in gospa Metk. Skoraj celo noč ni zatisnila očesa od duševne boli. Ugibala in premišljevala je, kaj bi storila, da bi se ognila daljnjih takih prizorov, kakor jih je doživela protekli dan. Drugega dnu odpravila so je gospa Huinisch okolo osmu ure zjutruj na trg, du nakupi, kur je potrebovala, ter naročila Ireni, naj ostane doma ; za dobro uro, da se bode vrnila. Jedva je odšla prinesel je mlad deček — po vsej priliki krojaški vajenec — Ireni tole pisinice: „Gospica! Velika nevarnost preti Vaši Časti od gospe Merk in barona Krausa. Rešite se, dokler je še čas. Ne zaupajte niti svop materi, zanesite se pa name, Vašo neznano Vam prijateljico. Brž ko Vam je mogoče, pridite k meni v....., da Vam vse pojasnim, in da ukrenemo, kar je treba za Vašo rešitev. Vaša iskrena prijateljica Marija B. Irena je bila v takem duševnem stanju da jej je to platnica prišlo, kakor nekak glas iz neba. Brez pomisleka odločila se je, zaupati neznani jej prijateljici, ter jo je brez odloga poiskala. Marija B., mlada ženica krojača B , kateri je imel svoje stanovanje in delavnico prav blizu one ulice, kjer je stanovala gospa Reinisch, pripovedovala je Ireni to le : „Gospa Merk je malovredna mešetarica, katera dovaja bogatim pohotni kom, posebno baronu Krausu, za dobro plačilo mlada, lepa neiskušena dekleta. Baron se dovedene žrtve kmalu naveliča, ter jo kmalu odpravi z večjo ali munjo denarno svoto. Pred letom bila sera še pri svojih roditeljih v Leopoldovem mestu. Moja sestra Štefanija, dve leti mlajša od mene, bila je krasna deva, kakorSnih je le malo. Jaz sem bila zaročena z mojim sedanjim možem, njo je pa snubil pošten in jako marljiv mizarski umetnik. A kaj se zgodi? Gospa Merk vjela jo Štefanijo v svoje mreže. Obetajoč jej vse mogoče in nemogoče, zmamila jo je v Krausovo vilo, v Dornbachu, češ, da je baron tako zaljubljen vanjo, da brez nje ne more živeti, in da jo bode poročil, ko se poravnajo nekatere zadeve z njegovimi sorodniki. Ker se Štefanija baronu ni hotela udati kljubu vsem obljubam, omamila jo je gospi Merk z neko pijačo in uboga Štefanija je — pala. Povem Vara to, da vidite, da se gospa Merk ne ustraši nobenega sredstva. Po padcu prisiljena je bila Štefanija ostati pri baronu. Ali pohotnik naveličal se jo je čel mesec dni, ter jej dal slovo. Hotel jej je podariti tisočak, ona pa je tisočak raztrgala na kosce, ter mu jih vrgla pred noge. Oblekla se je v obleko, katero je s seboj prinesla, ter vse njegove darove, pustivši v vili, prišla domov potrta iu obupana. (Dalja prih.) kimi občnemu pojmu o poštenju nasprotujočimi nauki kvarijo in demoraliznjejo ljudstvo. — (Repertoir slovenskega gledališča.) V petek se bode pela Gounodova opera „F a u s ta. Ker se libreto ne izda v posebni knjižici — dotični troski se niso nikdar pokrili — priobčimo vsebino dejanja v našem podlistku. — (Slovensko gledališče.) Igre v verzih so na našem odru kaj redke in je zategadelj ob sebi umevno, da delajo našim igralcem veliko težkoto. Ogibati se jim je bobneče deklamacije, povsem naravno pa ne morejo govoriti in naglasa ti, prav ker govore v verzih. Sobotna predstava „Precijoze" nas je v tem oziru ugodno presenetila. Igra sama spada mej tiste romantične proizvode, kateri se dandanes sicer že precej izginili z odrov, kateri pa prijajo masi občinstva dcsti bolj, nego najboljši proizvodi moderne dramatične literature. Tudi v nas je „Pre-cijoza" občinstvu jako ugajala, tako da pride najbrž še večkrat na oder. Kar daje tej it»ri posebno vrednost, je krasna glasba VVeberjeva. Pri premijeri 80 se morah sicer prelepi zbori ispustiti in tudi „Pre-cijoza" je svoje pesmi deklamovala, a vzlic temu je godba naredila na vsakega poslušalca največji u tis. VVeber jo je zložil neposredno po „Carostrelci', in marsikaka posamičnost spominji poslušalca na rečeno opero, zato pa tudi nima na sebi nič španskega in nič ciganskega, ne.o je prava Weberjeva glasba. Naslovno ulogO je igrala gdč. Slavčeva z naravno ljubeznjivostjo in presrčnostjo ter finim razume vanje ni za karakteristične posebnosti. Zlasti nam je ugajalo, da je igrala in govorila povsem neprisiljeno, kar je le povečalo celotni utis nje igre. Nje todette so obudile pravo senzpc>jo. Poleg gdč. Slavčeve se je posebno odlikovala gospa Danilova, katera je igrala ciganko Vijardo tako izvrstno, da se jej je pri odprti sceni ploskalo, ksr se pri nas redkokdaj primeri. Tudi z ostalim osebjem smo bili zadovoljni le „balet" je bil — strašen! Gledališče je bilo še dosti dobro obiskano. — („Sokolova" maskarada) „Sokol" ljubljanski je priredil do zdaj še vsako leto svojega obstanka, izvzemši 1. 1868, ko je bil razpuščen, maskarado, vse skupaj torej 31 maškarad. Sijajne so bile v.se. „Maskarada „Sokolova" je bila, je in ostane brez dvoma prva, najsvitlejša zvezda ljubljanskega zabavnega obzorja4, pravi zgodovinar pSokola" ljubljanskega. Marsikedaj se je naštelo do osem- in devetsto ljudij. Upravičeno upamo, da bo število udeležencev letos, ko bo maskarada prvikrat v „Narodnem domu", preseglo tisoč. — Dela za električno razsvetljavo v „Narodnem domu" so napredovala toliko, da je bil že včeraj mogoč poskus V telovadnici. Obnesel se je izvrstno, električna raz• svetljava za v torek zvečer je torej zagotovljena. Na stropu bodo svetile 4 obločnice, ob stenah, v stranskih prostorih in pred uhodom na Tržaški cesti pa žarnice. — („Slavčeva" maskarada) Sinoči je bilo v prostorih „Narodnoga doma" kar črno ljudij. Privabila jih je „Slavčeva' maskarada, ki se je v zadnjih letih udomačila tako, kakor malokatera druga veselica. Oaširnejše poročilo priobčimo jutri Omenimo le, da so mej drugimi bih navzoč ni tudi župan Grasselli, podžupan dr. vitez Blehveis, dež. odbornik dr. Tavčar in drugi, ter da je bila maskarada prava elitna veselica, na katero sme „Slavecu biti ponosen. — (Ljubljanski plin) utegne zasloveti daleč Čez meje naše krouovine. Drag je eicer dovolj, slab pa tako, da časih niti ne gori. Nocoj ponoči je dvakrat popolnoma ugasnil. V kazinski dvorani je bil plesni venček čevljarske zadruge. Vsi prostori so bili natlačeno polni, zabava v najboljšem teku, ko so hipoma vse plinove luči ugasnile in je zavladala prava egiptovska tema. Ples se je nadaljeval pri razsvetljavi sveč. Za nekaj časa je plin zopet začel goreti, a bil je to pravi predpustni plin, zakaj kmalu je drugič nehal goreti in je bilo novic treba Bveče užgati. V občinskem svetu se je sicer že gra jalo, da izdeluje plinova tovarna tako slab plin, da niti ne gori, a kakor se kaže, se vodstva rečene tovarne nič ne prime. — (Deželni uradi) so ee v soboto preselili ■ nove bolnice, koder so bili nastanjeni od potresa, V popravljeni Jontovž" in v Pougračevo hišo na Turjaškem trgu, katero je dežela vzela za dobo treh let v najem — (Otroški vrteo na o kr. ženskem uči-teJjifiČu) se odpre zopet v sredo, 19. t. m. — (Aretovan vol.) Danes okolo 1. ure po polnoči opazil je policijski stražnik Ažman na Mestnem trgu velikega vola brez varuha, kateri je, počasi korakajoč po cesti, ogledaval si Ljubljano ob plinovi razsvetljavi. Stražnik hotel je ustaviti nenavadnega gosta, kar pa temu očividno ni ugajalo, kajti — boječ se menda neprijetne mestne ječe — bežal je Čez Hradeckega most, skozi Z.dovake ulice na Kongresni trg, zavil jo potem proti Tivoli, a ko mu je bil stražnik veuder-le vedno za petami, ubral je pot po Tržaški cesti, kjer pa je bila mitnica zaprta in ga je torej stražnik pri „srangi" dohitel. S pomočjo dveh tamošnjih prebivalcev „aretiral8 je potem stražnik sumljivega sprehajalca ter ga zaprl v Trpi uče v klev, kjer skesan pričakuje nadaljnje osode. — (Najden mrtvec) V hlevu gostilničarice Julijane Furjan v Kurji vasi našli so sinoči neznanega mrtveca. Kakor se je dognalo, bil je to nek že nad 80 let star berač, baje bivši poštni hlapec iz Mokronoga. Po izreku policijskega zdravnika g. dra. lllnerja umrl je starec, ki je v hlevu prenočil, vsled oslabelosti. — (Osebna vest) Okrajnim šolskim nadzornikom za krški in litijski okraj imenovani gosp. A. Se81 bode imel svoj uradni sedež v Krškem. — (Z J žice ) Dne 11. in 14 februvarja t. 1. imeli smo v občini Jezici jako burne občinske vo lit ve. Prebivalci iz Tomačevega in Jarš, spadijoči v župnijo sv. Petra v Ljubljani, držali so se v tretjem volilnem razredu zelo hrabro, izvolili so si v tem razredu pet odbornikov in računali so tudi, da zmagajo v drugem, a sreča jim je bila opotečna in bili so v drugem in prvem volilnem razredu po polnoma poraženi. Nasprotniki so sicer m slili, da naB na volliču speče dobe, pa to se jim ni posre čilo in zmaga je naša. — (Posojilnica v Zatičini) registrovana za druga z neomejenim poroš'vora je pričela dne 25. t. m. svoje poslovanje. Želim O j^j obilo uspeha. — (Nezgoda.) V Šentjurji mirnopeške fare je dne 23. t. m. 3G!etni Franc Perne ponesrečil pri spravljanji skal z njive. Ko je nabijal v skalo izvrtano luknjo, sprožil se je strel, mu odtrgal levi kazalec in bodo raztrgal mišičje leve roke — (Ustanovni shod podružnice sv Cirila in Metoda v Velenju ) Piše se nam z dne B t. m. Dveatoosem kron za družbo sv. Cirila in Metoda, mej temi darovi naših prvakov: Koburžana grofa Mensdorffi, bos. vladnega svetnika viteza lWksa, našega obče'jubljenega graščaka pl. Adtmovici, — to je bil odgovor na predrznost peščice nernčurjev, ki so hoteli v n ši krasni šaleški dolini zgraditi hram velikonemštva. ustanovit „Sii Imarko-. Vsi prostori v gostilni pri lludoverniku so bih prena-tlačeni; zbralo se je na stotine ljudstva iz trgov Šoštanja in Velenja, kmetov iz okolice je bilo nebroj, vsi so bili pa jedini v misli in sklepu : Ne vdajmo se! Srce mi je vtripalo radosti, ko sem č-ul n.udu-šene besede našega župnika g. Cizeja. ki je poudarjal važnost naše družbe, naglasi I, h v vodstva, katero ima naši) družba, sinemo imeti neomejeno zaupanje, da je duh, ki vlada pri njej, jedrno pravi duh. Jednake besede iz ust g. zdravnika Skubioa, g. župana i. t. d. so nauduševa!e navzočnike. Coli smo po zborovanji krasne pesmi marljivo delujočega pevskega zbora šaleške doline, mladi svet se je v spodnjih prostorih veselo sukal. Vse se je razšlo v nadi, da bo ta ustanovni shod obrodil dober sad, zdramil popolnoma naše tržane in storil konec umetnemu nemškutarenju v šaleški dolini. — (Narodna čitalnioa v Ptuji) je izvolila za 33 društveno leto 18'JO sledeče gospode v odbor: predsednikom Antona Gregoriča, podpredsel-mkoin Simona Oscbgana, tajnikom Antona Muleja, blagajnikom Josipa Zelnika in za odbornike Rudolfa Sigla, Ivana Sedlačka o. Karola Belšaka, Frana Zopfa, Marka Pavliniča, Mirana Lorberja in Rado-sl.iva Gašpariča. — (Umrl) je te dni v Gradci drd. prava g. Fran Čretnik, jako nadarjen in marljiv mlad mož, v sta ros: i 25 let. Hodi mu zemljica lahka. — (Bodoči tržaški škof) O cerkvenih rečeh vedno dobro informovani tržaški „Piccolo" zatrjuje, da pride namesto škofa ti lavine v Trst poreški škof Flapp, v Poreč pa goriki prost in poslanec J ordan. — (Slovanski plesni venček) „Slovansko pevsko društvo na Dunaju" priredi v torek 18. t. m. plesni venček v dvorani „Ronacher" 1„ Schelling-gasse 1. Posamezne slovanske skupine v dotičnih narodnih nošah imajo plesati slovanske narodne ples«*. Peli se bodo zanimivi moravski narodni plesni zbori. Protektor tega slovanskega plesa je znani pospeševat.!j vseh slovanskih podjetij g. Jan grof Harrach. * Knez Hohenlohe f.) Pogreb umrlega najvišjega dvornika kneza Hohenlohe bode jutri. Kdo postane njegov naslednik, še ni gotovo, mej drugimi se imeuujejo knez Rudolf L'echtenstein, bivši češki namestnik grof Tinin in grof L.itour, sekcijski načelnik v naučnem ministarstvu, imenuje se pa tudi bivši ministerski predsednik knez Alfred \Vin-dischgraetz. * (Na severnem tečaji ) Norvežan Nansen je 1893. 1. priredil ekspedicijo na severni tečaj. Mislilo se je že, da so on in njegovi hrabi spremljevalci končali tam mej večjim ledom svoje življenje. Te dni pa se je razširila vest, da se Nansen vrača. Vest je prišla iz Kolvraska v Sibiriji prvi postaji, pri kateri se ie Nansen mogel ustaviti. V Norveški je vsled tega zavladalo veliko veselje. Kakor znano se je že večkrat naredil poskus, priti na severni tečaj, a doslej se to še nikomur ni posrečilo, ali se je Nansenu, se šele izkaže. L. 1872. sta avstrijska častnika \Veyprecht in Payvr z ladjo -Tegetthoff" potovala na sever in razkrila Franc-Jožefovo deželo, dlje pa nista prišla. * (Misterijozna dogodba ) V Monakovu našla je policija te dni vdovo nekega ministerijalnega svetnika, nje hčer in služkinjo mrtvo v njih stanovanju. Zavžite so strup. Vdova je živela v jako dobrih materijalnih razmerah in je zategadelj samomor jako misterijozen. Da se ni zgodil umor, je brez dvomi. * (Nesreča v rudniku ) V premogokopu (»abre se je udri jeden rov in zasul pet rudarjev. Jednega se je posrečilo spraviti na dan, štirje so preminoli pod z^mlio. * (Nesreča na železnici.) Na kolodvoru v Fleurvju v Belgiji sta v soboto zjutraj trčila dva vlaka. 28 popotnikov je bilo nevarno ranjenih, nekaterim so se na lici mesta amputirale roke in noge. Nesrečo je zakrivil železniški paznik. Darila.: Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo bv. Cirila in Metoda: O gg. Anton Kocijančič, kapelan v Vodicah, in Franc Indof, kapelan v Prečni, vsak 2 kroni. Skujiaj 4 krone. Živela rodoljubna darovalca in njiju nasledniki ! Za ..Narodni dom" v Ljubljani: G. Ferd. Se idi, profesor v Gorici, 4 krone. Živio rodoljubni darovalec in njega nasledniki! Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla ao za one, ki so bili po potresu prizadeti, še sledeča darila: Zbirka neimenovanih 2-1-1 gld. 4.'J kr. ; županstvo Drniš v Dalmaciji 2o gld.; gospod dr. Kvgea Fricker v Odesi 10 gid. ; čitalnica v D.iruvaru 10 gld.; gospod Fran Klapa, župnik v Kladrupu na 0• škem, zbirko S gld.; Lujiza pl. Pucher v Rad..,,, i 4 gld.; drsalski klub v To!isu na Ogerskem 4 gld.; goapa Antonija Sevdl v Požunu, 4 gld.; gospod dr, Viljem Tittinger v Crnovicah sbirko 2 gld. 70 kr.; gosjiodična lrma Bezeredv v } Vamos-Gaalad zbirko 2 gld. 70 kr. ; gospod dr. Julij 5 hwari v Kar'sburgu 2 gld. Dunaj 1". februvarja. Slovensko-hrvatski klub se je bavil v včerajšnji svoji seji z volilno reformo. Ureklo so je proti vladnemu načrtu mnogo pomislekov. Sklenilo so je zahtevati, da se morajo predlogi glede volilne pravice ljubljanske trgovinske zbornice in glede premeinbe volilnega reda za Štajersko in Koroško ugodno resiti, ker bi sicer klub ne mogel glasovati za vladno predlogo. Dunaj 17. februvarja. Zatrjuje se, da namerava vlada razpustiti dr/, zbor koj, ko Vtprejme volilno reformo, tako da bi se pogodba l Ogersko re&Ua V novem parlamentu. Dunaj 17. februvarja. V današnji seji poslanske zbornice se je imela rasprava o Krausoveiu predlogu glede zavarovalnice „Austria". Debata traja že. Dunaj 17. ftbruvarja. Včeraj je cesar predsedoval ministerskeinu svetu. Posvetovanje je trajalo dve uri in pripoveduje se, da so se rešile velevažne stvari. Dunaj 17. f bruvarja. Novi češki namestnik grof Coudenhove je bil včeraj zaprisežen in potem vzpiejet v posebni avdijenciji pri cesarju. Za njim sta bila pri cesarju tržaški namestnik Rinaldini in dež. predsednik kranjski baron llein. Vsi trije so bili povabljeni k ministerskeinu predsedniku na aiućr. Dunaj 17. februvarja. Občni zbor zavarovalnega društva „Austria" je odklonil predlog glede likvidacije in sklenil, reducirati reserve. Praga 17. februvarja. Delavci so včeraj pod BSilim nebom priredili shod, kateri je pro-testoval zoper Badenijevo volilno reformo. Shoda se je udeležilo nad 8000 oseb. Pri povratku so delavci metali na redarje kamne. Redarji so izgrednike razgnali z orožjem. Seat razgrajalcev so aretovali. ŠotLja 17. februvarja. Bankir Georgev je daroval K 0.0 00 Iranko v za ustanovitev bolgarskega vseučilišča. Bratje S oh: o li ! Kakor znano, vršila se bo jutri na pustni torek naša prva maskarada v »Narodnem domu". Vse brate Sokole, ki se maskarade ne mislijo udeležiti maskovani, poživljava, da pridejo v sokolski opravi. Na zdar! Dr. Ivan Tavčar, Viktor KEurnik, t. 6. ftttttOSta, t. ć. tajnik. Kotrrijiic «rrrk<' 1"» februvarja. V Trstu: 88, 40. 56, 81, 50. V Lincu: 63, 40, 70. HO, 58. Pri stotin Bcalatarl li (Jorice iz Monakovega ■ ujci. 16. februvarja Bitichovrak", Bosonthal ■ Dunaja. — — Grunwaltl iz Zagreba, — Wei8enbeck Collraan iz Darmitavdlr*. — Gavrilovie ik Petrini«, - Sebaefer li I.psije — Ilofftnan u Prage. — Tonuna fl Sinčka. — Forncr iz Doba. — Berlic iz Mošnje. MitjiiiO iz Domžal. — Gottinger iz Gradcu. — Novak iz Železnikov. Kraut z Brda, — Brata iz Prage, Pn »i «i«r ii 1 Fink iz Uelovara. — Brlnakalla, Bonbog, M*yr ll Kočevja — \Vanitschck z Dunaja. Meteorologično poročilo. Febr. Čas opazovanja Stanje barometra v mra. lempe-ratura T 4C Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v urah 15, M. * 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 748*8 747'fl 748.i -I- 03 — .TO - 1*0 sr. jv/.li. sr. jvzh. sr. svzh. ob lačno oblačno pol obl. 0*0 „ j 9. zvečer 17. 7. zjutraj 2. popol. 7499 44'.) 1 71 i 9 - 3 7 - «»4 4- a-u »r. vzhod sr.vzhod si. vzhod jasno JHano jasno 00 Srednja temperatura nobote in nedelje -J-1 -0° in —20°, oziroma za 12 nad in 2*5* pod uormuloiu Đ"UAt«Jal3ai0i oorza dne 17. februvarja 1890. Bkupui državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v I rebra .... 100 „ Avhtri|hk.t zlata renta.......1-1 , avstrnska kronska renta 4°u.....11)0 . OgtTuka zlata renta 4° „..... Ogerska kronska rente t ... avitro-ogarakt banfioi delnice EMaitM delnice....... London vista......... Nemški dri, liiinkovo *a 100 mark tfo mark.......... '.. 1 (tankov......... Italijan,,ki bankovci........43 C, kr. rekini . . ....... f> Dne" 15. februvarja 1890. 4", državne srečke iz I. lMfi4 po BftO gld Državna irofik« i* 1. 1884 po b>< i g;W4.. . Donava reg. srečke r>° 0 po i gla, . , tjm Zemlj obč iivstr 4'/' zlati zast. listi . — Kreditne srečke po lOo gld...... 198 Ljubljanske srečke......... gg RndolfoVl srečke po lo ^Id...... gg Akcije ;tnelo-a\ dtr. Imnke p.» 'Joi 1 gid,, . 174 Trau.way-druAt velj. 170 gld. a v. . . . fji »1 Papirnati rulieli....... I 198 9* luno 88 * f)9 11 9 br>l gld. 198 . 9!"> I BO «»f> 75 85 ao B I r.r> 18«/, 89 80»/, 85 kr. 5o 75 28'4 , Zahvala. Za mnogobrojne dokaze eri noga sočutja mej liolezmjo m 0I1 smrti gospoda Tomaža Tekavca 11 pok. kurjača ju*, železnice in za obilo spn-mstvo k pi »slednjemu počitku izre-k.tniit tem potntii v.'in našo najiskrriii-jsii /.»hvalo. Ljubljana, dne 17. svečana 1898 (1847) Žalujoči ostali. !Ceneno gosje perje! glumo OO Ur. (1953) Razpošiljam popolnoma* NOVO nivo n«>n j«» perje, z rokami »puknuo« funt (' ( kile) f>0 kr.. in isto boljše vrste po 70 kr., v postnih zavojih za poskusu jo po 10 funtov (5 kilo) proti povzetju. .T« Kt*»0a, jiostcljna trgovina v l*r»gi «20-1. 52. (ČeSko). Zaraenjanje. je dovoljeno. Izvod iz voznega reda v» . .v ■^•n.nftk ojl X ©letclore., l.£i£>S5 Ntulopno omenjeni prlhajaim In ocrtia]aUil ćul oanaoaal io > Odhod Is Izubijane • ju*, kol.) Ot> t». MH li (M«H. pO IW4 Ottbol TUk V T.I-:., Pmitthftl, FMJak, O* lov*«, Franaanifatta, I.JmImio, 6aa Halattal • Auanaa, :«••».!, Ornim. dan, Bolnoflra.t, SttjT, Lino, HuMr.'.c, VI.. ..j, Marijin* var«, Ileb, Karlova »ar*, Vnn ioti rara. Prano, Otptkn, Dunaj »la AinateO.i. 0» A, atrt IO ari in. ^filtra) raaaanl vlak r Kooavja, Noto meatu. O* T. ur* tO min. mhitr-u) oaabnl vlak v Trblt, Putitabal, Tlnljak, Oa lov*c, i^Mii/erifeiU, I4nbno. nima), Aaa Halatbal v Holni.. DuoaJ Ha A in »ti.it -n C** IV uri M mim popolanOn malini vlak v Novo maato, Kočarja. Ut 11. mri SO mii*. 4t*i»olmđn* oaabul vlak v Trbl*, Pontal.ni, Heljak Oalovao, lijubm>, Halaihal, Dunaj. 0» 4 01 i popot*Htf* oaabnl vlak v TrbU, RaUkk , Oelovao, lijulmo, OM Bolathal v Silcof-rad, Tw«u.l (lultln, Zali na lomni , Inonual, Rrtifreno, Onrlh, Oauevo, Paria, Stavr, I.lno. (»tmm trn , Iaohl , Bnda-IktIc« PlaanJ, Marijina vara, tleli, Pran «3 t o .hj, Karlova vara' Prairo, l.l|iik'<, Dunaj vi a Amatattaa. Oft 7. Mri HO min mm&mf raaaanl vlak v Kn.-avl*. Novo maato. Baaon teira ob nedaljab ln praanlklh ob 0. a*H V« tttinttt popoladnt oaobnl vlak * '.oacr-lllad Prihod v IJnblJano (ju*, kol ) O* t. aari SH mi«. *Jwfr- II. «H tfrt min. (foanrfaMin« oaabnl vlak a Dnna)a vfa Amatatian IdpakeRa Praa;«, P ran ou vi h varov, Karlovih varov, Ileba, Murlimll varov, Planja, liadajavio, Bolnoirratla, I.lnca, Htorr-i Parlaa, Ganeva, Oarlha, Ura^anra, Inoraoata, Kalla na listni, I,aiid-(laatalna, I.Jnbua, Oalovoa, Pontabla, Trhlaa (.* v tari Sit min. |iofxW*t<*na raeaanl vlak t« Kn<-eva, Novaka naata, o6 4 «W +6 min tx^x>i*M 9 **H 4 min. M>«w oiaiujl vlak a Dunaja praao Amataktana 1» l.jt.'-n :„r. Raljaka, Oalovna, Pontabla, Trblta Odhod Is IajabU«no (drv kolj la» T. r.rt »1 min a>>rr* sloveče izdelke orodja in stro-j«v za poljedelstvo, kmetijstvo,vinar-stvo. trombe in vozove. . Spretni solidni -#.uNt•>l«i v pokrajinah § ____se iščejer__^ 19r. F riti t'rfk a l.oii^l^l-a Brezov balzain. Že nam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navda nji no deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstoejse lepotilo, akn se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadohi pa č.ud< vit učinek. Ako se namaze zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, lni'l|ii M«' tlrtl; i ti it' i II4>- Kiinlili' lunktiir iiil ki poNfunc «Mlt>il li>l(w elotO lieli* In iietiiii. Ta balzam zgladi na obrazu nastale poilie in kozji ve pike tot* mu daje mladostno barvo; polti podeljuje heloto. nežnost in Čvrstost ; odstrani kaj naj; o I m ... Jol nvost, oj»erce, nosno rudefiico, zajedre in drujje nesnsznosti na polti. — Cena vrču z navodom vred «Jtl. l.r»0. lir. I riilt-rll« it l.i'it^; »19—i;, za trgovino z mnogovrstnim blagom hp> vzprejme pri, Naznanilo. Zaradi demoliranja Mayer jeve hišo na sv. Petra cesti fit. 4 preselil sem se v hišo pasarja g. Tratnika na Sv. Petra cesti štev. 27, kar naj moji čČ. naročniki blapovole vzfti na znanje. Z velespost.ovanjem (1940) čevljarski mojster. Odda se takoj v najem pritlične prostore, pripravne za trgovino in gostilno, v katerih se nahaja tobakarna, v hiši, ležeči ob glavni cesti pri cerkvi na pošti v Senožečah, potrebni patent za gostilno je pri hiši. Ponudbe naj ee pošiljajo Ivami Krnlter-fu v Nciio/ciV. {VX18—2)< Št. 3759. (1879—.'l), Ustanova za ženimo opravo. Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto iiNtnuovo za ženltno opravo v #.ii«'mUii I OO irl 8000 gld. dole. I{i'him- in ne broširane ponudbo po« alati j«' h fotografijo vred upravnifitvu BSto-venaktga Naroda" pod ,.Srečni zakon 17 '. Diskretnost je častna stvar. L946- 1) oooooooooooooooco HffffHHFfFflFffffl' TTTTTFfffTTfTI' i I':; X cHttton $tfitiwec &ani P/liliittec uy*ma cHuiman % pot oče n a. Q\ z *%ud§m$€9f% IT. fclntivaija 1896* - tslalŽlS .X. fotografija. ^ Usojam se najudaneje javiti, thi je BtOJ lttelio odslej & frančiškanskih ulicah št. 12> pri tleh. Atelie jo opremljen z več, vzprejoiimimi in toaletnimi suhami in vnom novodobnim komfortom In Uhnlfiaiini novimi iznajdbami, kHr mi hode omogočilo, izvrftevati vsa dela »ajskrhneje in točno in ustrezati vsem zahtevam. Z ndano pro&njo, da Be mi blagovoli ohraniti tudi nadalje zaupanje in naklonjenost, katero sem užival doslej, bo priporočani z največjim spoštovanjem Aleksander Landau. 6. l r i I Izdajatelj in odgovorni undnik: J oni p No Hi. Lastnina in tisk .Narodne Tisknrne", 01