262. številka. Ljubljana, v petek 14. novembra. XXIII. leto, 1890 I shaja vsak dan mve^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeinan za avstcu-ogerske dežele »a vse leto Lfi gld., 7..: pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za iudeti mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanj« M dom računa »t* po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Uprav nistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (X. seja, dne 14. novembra leta 1890.) Ob Vili. uri odpre dež. glavar sejo konsta-tujoč sklepčnost. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Novo došle prošnje, katere naznanja dež. glavar, izroče se dotičnim odsekom, istotako poročila dež. odbora (priloge 59—61.) Poti, Krsni k porodi v imenu upravnega odseka o uravnavi zdravstvene službe v občinah. Predno se začne daljna splošna obravnava oglasi se za besedo: Posl. Hribar, ter obžaluje, da je pismo, katero je deželni predsednik poslal deželnemu glavarju o uravnavi zdravstvenih zastopov, pisano v nemškem jeziku, ker je ravno deželno predsedstvo poklicano, da izvršuje ravnopravnost. Sicer pa je deželnemu predsedniku hvaležen za to pismo, ker obširno in natančno razpravlja uravnavo zdravstvenih zastopov in ker zamore služiti za substrat uvaževanju o spremembi določb glede raznih odborov. Potem govori o okrajnih znstopih in izreka prepričanje, da bi njihova upeljava bila najboljše nadomestilo za zdravstvene zastope, cestne odbore in okrajne blagajnične zastope, ter stavi naslednjo resolucijo : Deželnemu odboru se naroča, naj vzame v pretres vprašanje, če bi ne kazalo zaradi poslovne olajšave mesto sedanjih cestnih odborov ter zdravstvenih in okrajnoblagajničnih zastopov, »peljati na Kranjskem okrajne zastope, kakor že obstojev nekaterih drugih deželah in naj poroča o tern v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru. Poročevalec Krsnik priporoča naj bi se ta rosolucija dejala na dnevni red pozneje, ker bode gotovo obširneja debata ž njo združena. Temu pritrdi posl. Hribar, istotako posl. K 1 u 11 na opazko poročevalca preloži svoj že začeti govor na podrobno debato. Poročilu dež. odbora povzamemo glede imenovanja okrožnih zdravnikov: Z razpisom 22. dne aprila 1889. 1. je deželni odbor razpisal vseh 37 služb okrožnih zdravnikov z natečajnim rokom do 31. maja 1889. Za te službe oglasilo se je 8 doktorjev medicine in 20 ranuceluikov. Za službe na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Cerkljah, Kočevski Reki, Kranjski Gori, na Raki, v Senožečah, Šmariji in Železnikih pa se ni zglasil noben prosilcec. Na podstavi določil §. 6. zakona z dne 24. aprila 1888 poslali so se izkazi prosilcev s prošnjami vred za-stopom zdravstvenih okrožij, da bi nasvetovali po tri osebe. Na podlagi teh nasvetov so bili od deželnega odbora v seji dne 28. novembra 1889 za stalne okrožne zdravnike imenovani, in sicer: za zdravstvena okrožja: 1. Lož: dr. Dušan Perišič, 2. Radeče: dr. Alfred Mahr, 3. Škofja Loka: doktor Anton Arko, 4 Trebnje: Alojzij Homan, sekundarij v deželni bolnici, 5. Vrhnika: dr. Janko Marolt, tudi Bekundarij v deželni bolnici, 6. Kamnik: doktor Julij Dereani. — Za začasne okrožno zdravnike pa so bili v zmislu §. 8. imenovani do tedaj kot okrajni ranocelniki poslujoči doktorji in ranocelniki, in sicer: za zdravstvena okrožja: Cerknica: Engelbert Bua-bacb, Črnomelj: Anton Pavlin, Idrija: Ivan Šuntar, Ilirska Bistrica: Fran Bachman, Kostanjevica; dr. Jo sip Wurntr, Kranj: Edvard Globočnik, Litija: Ju rij Oblak, Ljubljana: Fran Fine, Planina: Julij Maver, Metlika: Ferdinand Salloker, Mokronog: Ignacij Moborčič, Radovljica: Frančišek Saurau, Novomesto: Valentin Bervar, Tržič: Rudolf Lukescb, ZatičiČina : Jakob Lukan, Žužemperk : Ivan Poscb. Ker c. kr. deželna vlada zoper ta imenovanja ni ugovarjala, poslali bo se imenovanim zdravnikom dekreti potem c. kr okrajnih glavarstev. Plače začasnih okrožnih zdravnikov uredile so se tako, da iznaša najmanja plača 400 gld. in največja 600 gld. Dalje so bili na podlagi posledobno došlih nasvetov imenovani za z ač a s n e okrožne zdravnike, in sicer : za zdravstvena okrožja: Kočevje: Anton Treitz, Velike Lašče: Ludovik Salloker, Ribuica: Iv. Boliek, Raka: Karol Peternel, Kranjska Gora: Iv. Dominik, in za s talnoga okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Cerklje: dr. Edvard Globočnik, asistent na porodišnici v Ljubljani. Ker je deželni odbor dogovorno s c. kr. deželno vlado zdravstveno okrožje Litijo razdvojil v zdravstveni okrožji Litija in Zagorje, imenovan je bil tudi za zdravstveno okrožje Zagorje začasnim okrožnim zdravnikom Mihael Morscher, okrajni rauocelnik v Zagorji. Dr. A. Homan bil je vsled lastne prošnje premeščen iz Trebnjega na Brdo, dr. D. Perišič pa iz Loža v Ilirsko Bistrico, kjer je začasni okrožni zdravnik Fr. Bachman umrl. Isto tako se je tudi zdravniška služba v Radovljici izpraznila vsled smrti Fr. Sau-raua ter Be začasno oddala dr. I. Hoscheku z Mo-ravskega, za Bled pa je bil stalno nameščen dr. E. Klimek, sekundarij lukajšne deželne bolnice. Nado-mestovanje zdravnika za zdravstveno okrožje Poljane izročilo se je okrožnemu zdravniku dr. Anton Ar-ko-tu v Škofji Loki, za okrožje Šmarje pa začasnemu okrožnemu zdravniku Fr. Fincu v Ljubljani. Koncem mtseca avgusta t. 1. bile so še izpraznjene sledeče službe okrožnih zdravnikov: 1. Bohinjska Bistrica, 2. Kočevska Reka, 3. Lož, 4. Senožeče, 5. Šmarje, 6. Trebnje in 7. Žužemperk, za katere se vzlic večkratnemu razpisu ni oglasil noben prosilec. Od deželnega odbora imenovani okrožni zdravniki nastopili so svojo službo meseca januvarija t.l., pozneje imenovani pa potem, ko bo jim bili izročeni dekreti. Dalje povzamemo glede razdelitve v zdrav -stveua okrožja: 1. Občini Kostelj in Gotenice sta se izločili iz zdravstvenega okrožja Kočevje ter se odkazali zdravstvenemu okrožju Kočevska Reka. 2. Občina Črni Potok se je izločila iz zdravstvenega okrožja Kočevska Reka ter se je odkazala zdravstvenemu okrožju Kočevje. 3. Občina Preddvor se je izločila iz zdravstvenega okrožja Cerklje ter se je odkazala zdravstvenemu okrožju Kranj. 4. Občini Lipljenje in RaČna sta se izločili iz zdravstvenega okrožja Ljubljana ter se odkazali zdravstvenemu okrožju Šmarje. 5. Občine Zagorje, Kosredež, Ržiše, Št. Lampert, Kandrže, Kolovrat, Vače, Hotič in Konj so se izločile iz zdravstvenega okrožja Litija ter se združile v novo zdravstveno okrožje Zagorje s stano-viščem okrožnega zdravnika v istoimenskem kraji. 6. Občina Ajdov i ca se je izločila iz zdravstvenega okrožja Trebnje ter se odkazala zdravstvenemu okrožju Žužemberk. Razen tega je visoki deželni zbor v XIII. seji dne 18. nov. 1889. leta sklenil sledeče r e s o 1 uc i j e: 1. Dež. odboru se naroča, da naj stopi z dež. vlado v razgovor zaradi ustanovitve posebnega zdravstv. okrožja v Poljanski dolini. 2.) Deželnemu odboru se naroča, da naj stopi z deželno vlado v razgovor zaradi ustanovitve zdravstvenega okrožja v Dragi ali Ložkem potoku. 3.) Resolucijo zaradi premeščenja stanovališča okrož- LISTEK. Med knjigami in ljudmi. (OeSki Bpisal Svatopluk Čech, preložil I. Skalar) II. (Daljo.) Njen mož, ki se je mej tem tudi polagoma približal, pogledal je mojo gondolo z vidnim nezadovoljstvom. To je izrazil z besedami: „Cemu taki troški? Navaden ribiški čoln bi nam bil istotako dober." „Seveda, indijanski kanot tudi", dejal sem pol v šali pol nejevoljno. „Ali omikani Evropejci dovoljujemo si lahko — in poleg tega še v nedeljo — tako nedolžno potrato." Sedli smo, soproga na zadnji sedež, jaz nasproti njima, in kmalu nas je nosil čoln po mirni, bliščeči planoti. Kdo bi mogel na tak dan poln solnca iu vonjave, o prijetuem pluskanji vesla, v lahkem čolnu, odnošajočim te dalje in dalje od prizorišča vsakdanjih brig in skrbij, kdo bi mogel na tak dan kljubovati prazničnemu veselju? Sam Karel je razjasnil čelo in se oziral z veselim okom po svetli vodi. Kmalu se je posrečilo gondoljeru obrniti poglede nas vseh na preračunjeno gracijoznost njega kretanj. Zdaj se je uprl ob veslo, kakor da bi hotel ž njim odbiti divji morski val, zdaj je zamahnil ž njim kakor s peresom po lastovki, ki se je bliskoma dotaknila s kriloma površine jezera, zdaj je stal ravno kakor jelka v ospredji ladije zroč v daljavo. Da bi popolnil iluzijo, trosil je s čistimi italijanskimi izreki. Dražestna rojakinja, ki je smehljaje se, motrila njegovo gibanje, nagovorila ga je najedenkrat v gladki, zvonki italijanščini: „Veslar, ali morda znate kako barkarolo?" Da, še tega je nedostajalo 1 Lah je obrnil na pol proti nam svoj ogoreli obraz, švignil proti signori z ognjenim pogledom, pokazal zaničljivo se smehljajoč vrsto snežnobelih zob in začel mesto odgovora položivši roko slikovito v prerezo priproste srajce na suhe prsi, nustopno pesem: Sigtioru knisnou vozil jsem liigunoti hladkou sem a tam, smich ničla v oku, ua rtu smich a v bilčin i"vIn drahokain. Zechina sklouzltt v ruku mi, ted' pluju, plttju — novim kam \ zechfnu uoaiiu na ardci, vsak atoli rač to tam, to tam! Pohvale, s katerimi smo obsipali gondoljera, naudušile so ga za drugo, tretjo pesem. In tako smo o vednem njegovem prepevanji, v živem razgovoru, katerega se je tudi veseli Karel udeleževal, pripluli do otoka. Ločil se je s sočuatim zelenjem gostih, slikovito skupljenih dreves ostro od skalnatega ozadja, in na vrhu njegovem kazalo se je mej vejami bukev in hrastov sivo zidovje pustega samostana, čegar ostro, rtasto ospredje in Bloki, okrogli Btolp sta so bliščala v polnem Bolnč-nem žaru. Predno smo pripluli do kopnega, napredoval sem jako, kar se tiče podatkov o zanimivi dvojici Zvedel sem, da je moj rojak podedoval po otci zvonko zgodovinsko ime Karel Smety, da je Julija postala pred letom dnij njega žena, da je preživel svoje medene tedne pod krasnim nebom italskim, in da se zdaj živi s poučevanjem v angleščini, italijanščini in francoščini. Ona dva pa sta zvedela od mene, da se imeuujem Pavel Roland, da sem nega zdravnika za zdravstveno okrožje Kočevska Reka iz tega kraja v Banjaloko naznanil je deželni odbor c. kr. deželni vladi, da zasliši zastop zdravstvenega okrožja. 4. Glede resolucije zadevajočo ustanovitev lastnega zdravstvenega okrožja za občine Stari Trg, Čeplje, ftadeac«, Dol, Dolenja Pod-gora in Vrh okraja Črnomaljskega. Dež. odbor je po dogovoru z vlado izjavil, da ne more pritrditi ustanovitvi tega zdravstv. okrožja. 5. V XIII. seji 18. nov. 1889 izrekel je vis.dež. zbor željo, da naj deželna vlada dogovorno z deielitim odborom določi stano-vališče okrožnega zdravnika za Postojinsko okrožje v Št. Petru. Ker se je izrekla deželua vlada zoper premeščenje zdravnikovega stanovališča iz Postojino v Št. Peter, je deželni odbor potem z nova deželni vladi naznanil razloge svojega nasveta ter prosil, naj se istemu pritrdi. (Dalje prih.) Govor deželnega poslanca Vi I j. Pfeiferja v seji kranjskemu deželnega zbora dne 11. novembra 1890. Slavni zbor! Zuano je visoki zbornici, da je načrt zakonu o prisilnem legalizovanji takoj pri svojem rojstvu najdel toliko protivja, da ga je državni zbor dvakrat zavrgel dne 28. aprila, in 21. junija 1871. 1., da ga je pa vlada po ovinkih potom zemljiškoknjižnega zakona v § 31. utibotapila, kateri paragraf je bil potem navzlic tehtnim ugovorom in resnim pomislikoin vsprejet v državnem zboru dno 27. junija 1871. 1. Ud te dobe sem dohajale so državnemu /boru mnogobrojne i rošnjo deželnih zborov, občin in drugih društev zahtevajoč odpravo tega nadležnega paragrafa. Državni zbor je tudi sklenil 1875 1. odpraviti ta nepriljubljeni paragraf — čemur pa vlada ni pritrdila. Še-le letos se je pustila vlada toliko omehčati, da je privolila [tri uknjižbi nekaterih pisem in listin olajšave, ki se nahajajo v državnem zakonu z doc 10. junija 1890 ; omenjene olajšave obstoje v tem, da stranka sama lahko doma napravi dotičuo pismo, pobotnico, odstopno pismo itd., da jej torej ni treba hoditi do sodnije ali do notarja, če se uknjižijo taka pisma, katerih vrednost ne preseza napovedanega zneska 100 gld., potem pa da v takih slučajih ni treba poveriti (legalizovati) podpisov pri notarji ali sodniji; — zadostuje, če dva verodostojna (zanesljiva) moža kot priči dotično pismo podpišeta s svojim imenom in priimkom, ter dostavita svojo obrt ali svoj posel, stanovanje in starost s pristavkom, da jima je taisti, čegar podpis potrjujeta — osebuo poznat. Žalibog so to olajšave — o katerih se gleie formalnosti lahko reči more, da se Imenujejo olajšave po isti pravici, kakor „lucus B non lucendo" — zelo omejene, ker ne veljajo za pisma, ki se imajo napisati v deželni deski, za pooblastila in za pisma, V katerih znesek terjatve ali cena ali vrednost kake legovine ali kake pravice ni določena ali pa v kateri navedena svota brez obresti in pripadkov presega znesek 100 gld. Vender je to — kar državna postava dovoljuje — glede sedanjih slabih gospodarskih razmer, pri katerih treba gospodarju na vsak krajcar skrbno gledati, predno ga izda — vsaj neka olajšava in to je današnje predlagatelje napotilo, predlagati ta postavni načrt, vsled katerega naj bi se upeljala v državnem zakoniku dovoljena olajšava tudi v naši kronovini; to je v zmislu večkrat omenjene državne postave mogoče, če deželni zbor izreče, katere stvari so v mejah državnega zakona malostne. Sicer so te olajšave — neznatne, vender pri- posestnik in da potujem za zabavo — vse, kakor sem bil zapisal v knjigo za tujce v hotelu. Prepuativši čoln skrbi pevca Laha, korakali smo po malo izhojeni stezici navzgor k razvalinam Orjaško drevje pozdravilo nas je s hladom in Benco, močno vonjavo gozdnih cvetlic. Kakor temuozelen mrak razgrinjalo se je nad nami različno listje, polno prijetnih razlik in prehodov od temuega do svetlega; tu trepetal je jedino svetel listek v po polnem somraku, tam skakljali so solnčui pramenci boječe z lista na list, zlateč njihove kraje, drugje prodirali so v velikih trakovih in delali na sivih deblih in zelenem mahu žolte, trepetajoče proge. Sveta tihota se je širila na okrog. Le včasih začulo se je od daleč tičje žvrgoleuje, zašumela je jašče-rica po suhem listji na tleh, preletela se je brenčeč muha s cveta na cvet. Udajali smo se popolnoma užitkom milega sprehoda*. Julija je odhitevala zdaj na desuo zdaj na levo v goščo za gozdnim cvetjem, katero je z nemalo pazljivostjo in skrbjo sestavljala v pisano kito. Jaz in Smel? sva se pogovarjala o sta* Ionskih spomenikih srednjeveških, kar pa naju ni oviralo, da bi kakor na povelje ne obračala oči j zdaj na desno zdaj na levo, vselej proti oni strani, kjer je Julija baš odtrgala cvetlico in ž njo obogatila svojo kito. (Dalje prih.) dej o v poštev v tistih slučajih, kedar odpadejo za dotične stranke in identitetne priče daljna, s troški združena pota, zamude časa, kolek in pristojbina bgalizovanja; troški za pota strank in ident^etnih prič so pa tem manje potrebni v aedaujem času, ker bi vsled novo urejenih z ogromnimi troški vzdržavanih šol sedanji šolski naraščaj lahko toliko bil izobražen, da si lahko sam doma napiše kakšno odstopno pismo, pobotnico ali drugo izjavo. Utegne se mi oporekati, da bi se vsled današnjega predloga še bolj razcvetelo zakotno pisar-stvo—ali gospoda moja, zakotno pisarstvo je stara stvar, ki bo trajala vse žive dni, če tudi imamo zoper to ostre postave — saj se tudi tatvine in drugi pregreški ne dajo zadušiti, dasiravno yh preganjajo paragrafi in hude kazui. Tudi prisilno legalizovanje ne more iztrebiti zakotnega pisarstva, ker je notar — kateremu pred loži stranka kakšno listino ali pismo — le doižan na zahtevanje dotične stranke legalizovati nje podpis, ne da bi bilo notarju treba znati, kaj je v do-tiČnem pismu ali kdo ga je napravil. Bojazen, ki se čuje seintertja, da se boio — ako h t' po današnjem načrtu za nekatera pisma odpravi prisilno legalizovanje — ponarejala dotična pisma, se mi vidi nekoliko pretirana — gotovo si bode vsak dvakrat premislil in se branil podpisati listino kot priča in temu svojemu podpisu pristaviti cel svoj nacijonale (ime, priimek, stanovanje, starost, obrt, posel), o kateri listini mu je zuano, da je falsifikat bodisi glede stvari, bodisi glede osebe, tako, da si mora sveat biti, da ga njegov podpis prej ali pozneje spravi v neljubo dotike s kazenskimi paragrafi. Gospoda moja! Glede uprašanja malenkosti usojam se opozoriti na bagatelno postavo, na postavo o pogojnem plačilnem povelji, o sumarnom postopanji] katera zadnja postava priznava kot malostne reči tiste, ki bre* obresti in drugih pripadkov ne presegajo 500 gld. Ako se oziramo na te postave, ki so so dosedaj dejaujaki obnesle, moramo pač priznati, da je meja, ki jo stavi državni zakon, precej ozka, in da lahko mi, — ako res želimo kake olajšave glede legali-zovanja, — gremo do skrajne meje ter proglasimo v naši deželi za malostne tiste stvari, katere navaja § 1. današnjega predloga. Moj predlog, ki se nahaja v prilogi, se glasi : „§ 1. Malostne zemljiško-knjižne stvari v smislu državnega zakona z dne* 5. junija 1890, drž. zakonika št. 109, so one, pri katerih v dotičnih listinah napovedani znesek kakp terjatve ali cena ali vrednost kake legovine ali kakega prava sploh ne presega svote 100 gld. brez obresti in postranskih pristojbin.** S tem predlogom naš deželni zbor ni osamljen, ker se pečajo z jednakimi olajšavami pri lega-lizovanji, oziroma uknjižbi, malostnih zemljiškoknjižnih stvarij tudi sosedni štajerski, koroški in drugi deželni zbori. Priporočam, da se moj predlog izroči upravnemu odseku v pretresovanje in posvetovanje. Pol i t ičn i razgled. HJ o t ran j e dežele. V Ljubljani, 14. novembra. Češki deželni zbor bode v torek začel debato o preoBnovi deželnega kulturnega soveta in to bode poslednji predmet, s katerim se bode bavil to jesen. Deželni hudget pa pride na vrsto še le po božiči. Vlada vsekako hoče, da se predloga o deželnem kulturnem sovetu reši pred deželnim tudgetom. Ne ve se pa, bode li to mogoče, ker bode debata jako dolga Škofijske konference na JJunaJi. Škofje, ki so sedaj se zbrali na Dunaji, posvetovali se bodo nekda pred vsem o šolskem vprašanji. V gospodski zbornici hočejo nekda storiti letos v tem oziru nov korak. Škofijskim konferencam se je baje predložila neka vladna izjava glede verske šole. Ker se volilna doba državnemu zboru bliža koncu, ni misliti, da bi se pred volitvami premenil šolski zakon. Če res hočejo škofje sprožiti zopet šolsko vprašanje, ima to le namen, uplivati na volilno agitacijo. Šolsko vprašanje bode torej glavna stvar, o kateri imajo odločiti bodoče volitve. Volilci bodo imeli izreči svoje mnenje, so li za versko šolo v zmislu izjave škofov ali ne. Vitanje rli ho armenski klub, ker se je zvedelo, da je središče tajne zveze, katera pripravlja ustajo. Francosko društvo za gojenje prijateljskih odnošajev z Jiusijo. uložilo je nedavno na francosko vlado prošnjo, da bi se priznalo kot občno koristno društvo. Minister vnanjih zadev je povabil na to predsednika k sebi in mu razložil, da se želji društva ustreči ne more. V tem društvu je mnogo reakcijonarnih elementov, ki bi utegnili s časom v ujem odločevati, kakor so v ligi patri joto v. Če bi vlada to društvo za občno koristno priznala, prevzela bi odgovornost za rovanja teh rejiubliki sovražnih življev. Pa tudi iz političnih ozirov to ni umestno, kajti potem bi vlada ne mogla odreoi priznanja kacemu druzemu taeemu društvu, ki bi se osnovalo morda za gojenje prijateljskih odnošajev z Italijo in Nemčijo. Ta ministrov odgovor članov omenjenega društva ni zadovoljil in sedaj napadajo ministra po svojih glasilih, očitajoč mu, da tako pleše, kakor mu godejo v Berolinu. JTeredi v Srednji Ameriki* Predsednika honduraške republike Bograna ob-legli so bili ustajniki v glavnem mestu Tecugicalpa. Predsednik je z vojaki prodrl skozi ustaške vrste in ostavil glavno mesto. Guatemalski predsednik je poslal Bogranu 1000 vojakov na pomoč. Sedaj vojaki preganjajo ustajnike, katerim je vodja neki Sauchez. Bati se je še večjih nemirov v Srednji Ameriki. Mestna višja dekliška šola s slovenskim učnim jezikom v Ljubljani. V Ljubljani 11. novembra. (Konec.) Želeč, da bi mogla občinskemu svetu priporočati tako šolo, ki bi našim razmeram in potrebam vsestranski ustrezala, naprosila sta odseka mestni magistrat, da se obrne do vodstev takih Šol po druzih mestih, kjer imajo take Šole že ustanovljene. Mestni magistrat je to storil in dobil je dotična poročila in druge podatke. Taki podatki prišli so od tacih šol iz Gradca, z Dunaja, iz Prage, Linca, Trsta i. t. d., a stroški za vzdržavanje ueso nikjer razvidni, samo Trst je sporočil, da višja dekliška šola stane 32 841 gld. na leto. Združena odseka sta sprevidela, da tak aparat, kakor ga imajo te šole, našim razmeram ne ugaja, in da bo treba, gibati se v mnogo ožjem okviru. Bavil pa se bode Šolski odsek o programu šole, ki se ima v Ljubljani ustanoviti pozneje, ter bode mestnemu zboru o tem poročal. Za danes pa je važna ta zadeva, v drugem oziru in sicer je v prvi vrsti rešiti vprašanje: Kdo prevzame od g. J. Goru pa ponujana bolniška poslopja s pogojem, da ustanovi višjo dekliško šolo, ker od tega sklepa je odvisno nadaljno obravna-vauje z deželnim zborom, ki namerava še v tem zasedanji rešiti vprašanje o preložitvi deželne bolnice. Da se to vprašanje povoljno reši, da se deželna bolnica premesti iz osredja mesta Ljubljanskega, to je pač želja vsacega izmej nas, to vprašanje je za naše mesto tako emineutne važuoBti, da bi njega rešitev morali podpirati, ko bi nas tudi občutnih Žrtev stalo Dežela premesti pa bolnico le tedaj, ako staro bolnico z vrtom vred g. Gor up prevzame za 120,000 gld., g. Gor u p jo pa prevzame le pod tem pogojem, da se ustanovi v Ljubljani višja dekliška šola s slovenskim učnim jezikom, za kar bi on bolniška poslopja in pripndajoči dni vrta daroval. Šolski in fiuančni odsek sta uver-jena, da so bolniška poslopja za mesto Ljubljansko velike vrednosti. Ne bodem navajal druzih koristij, zadostuje naj že to, da si mesto prihrani čez 3000 gld. na leto, ako v teb poslopjih nastavi tudi obrtno šolo, za katero mora zdaj mesto najem ščino plačevati. Omenil sem že poprej, da višja dekliška šola, ki se ima v Ljubljani ustanoviti ne bode namenjena samo mestu Ljubljanskemu, ampak vsej deželi, ker bodo to šolo pohajale tudi deklice z dežele, zato sta pa odseka uverjena, da bode dežela mestu gotovo z znatnim letnim prispevkom na pomoč prišla, kar je deželni zbor v poslednjem zasedanji tudi že obljubil. Glede na vse to stavim v imenu šolskega finančnega odseka sledeče predloge: 1. ) Mesto Ljubljansko prevzame dar g. J. G o rup a. 2. ) Obvezuje »e ustanoviti višjo dekliško šolo s slovenskim učnim jezikom proti temu, da za vzdr-žavanje te šole deželni zbor privoli 4000 gld. letno podpore in mestu prepusti bolniška poslopja s pripadajočim delom vrta, ter otvori to šolo takrat, kadar pride v faktično posest Goru p ove g a darila, 3. ) Mestnemu magistratu se naroča, da o tej zadevi potrebno ukrene. (Veliko odobravanje od strani mestnih odbornikov.) Domače stvari. — (Deželni zbor štajerski) predložil je deželnemu zboru poročilo ob uravnavi Savinje ud Mozirja do Celja. Delo bode stalo do 150 000 gld. Od te svote prevzela bi dežela 40%, država 40°/0, 10°/0 okraji Gornjigrad, Vransko, Šoštanj in Celje, 10% pa občine Prihova, Mozirje, Loka, Rečiška vas, Male Braslovče, Podvin, Polzela, Dolenje Gorče, Orlavas, Latkovavas, Sv. Peter, Sv. Lovrenc, Žalec, Zabukovec, Petrovce, Kasaze, Leveč, Medlog Celje. — (Deželni zbor is trsk i) se je včeraj zaključil. — (Obravnava proti stolnemu kapelanu Kalanu) zaradi kupovanja glasov nadaljevala se bode pri deželnem sodišči dne 21. t. m. Razven jedne priče, ki zadnjič ni prišla k obrav-n»tvi, dasi je bila povabljena in priče, katere osebno izpovedanje je zahteval zagovornik dr. Moscbe, povabljenih je še trinajst novih prič. — (Iz Celja) došla nam je vest, da se tamošnji nemškutarski trgovci sklenili, odsloviti vae svoje slovenske trgovske pomočnike. Treba bode skrbeti za te žrtve nemškutarske strasti, da kje drugej zopet dobe službo, na drugi straui pa tudi za to, da se bode slovensko občinstvo primerno odzivalo nemškutarskim trgovcem v Celji za ta najnovejši korak. — (Iz Rapocove ustanove) podelile so se podpore po 150 gld. sledečim visokošolcem: G. J. Žolgarju, stud. iur., g. J. Neratu stud. iur. in g. K. Ipavicu, stud. med. vsem iz mariborskega okraja. Želeti bi bilo, da bi se odbor Mariborske posojilnice, ki ima te podpore deliti, oziral tudi na prosilce iz šoštanjskega okraja, posebno ker si je ranji rodoljub večino svojega premoženja pridobil kot beležnik v Šoštanji. Čudno je tudi, da jeden iz-mej navedenih gospodov niti ne zna slovenskega jezika, dasi se smejo Rapocove podpore le Slovencem deliti. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 16. t. m. predstavljala se bode prvikrat narodna igra: „Stari Ilij a", katero je spisal gosp. Ignacij Borštnik. Uloge so v najboljših rokah in ker je igra s petjem, katero je priskrbel g. Andrej Vavken, nadučitelj in župan v Cerkljah, upamo, da bodemo imeli lep večer in polno hišo. — (God presvetle cesariceElizabete) kumice zastavi kranjskega veteranskega kora, praznovalo bode rečeno društvo s sv. mašo dne'16. novembra ob 8 uri zjutraj v sv. Jakoba cerkvi, ako bi bilo vreme neugodno, bode slavnost dne 23. novembra. — (.Glasbena Matica") zahteva od svojih učencev učnine samo 1 gld. na mesec in poučuje poleg po učenci izbranega inštrumenta, glasbeno teorijo harmonijo, in pa skupno petje brezplačno, je torej z ozirom na razloge, katere je navajalo filharmonično društvo pri svoji zadnji glavni skupščini najceneji zavod na Avstrijskem. Na rodno občinstvo pa tudi spoznava svoj, za razširjanje in udovršbo narodne glasbe prevažni zavod in mu pošilfa svojo mladež tako mnogobrojno, da je že 7 učnih sob prenapolnjenih — (Dr. Emil Holub) bo 4. dan prihodnjega meseca decembra predaval tukaj v redutni dvorani. Natančneje poročali bodemo v jedni prihodnjih številk. — (Na učiteljišči v M a r i b o r u) vrše se te dni izpiti za ljudske in meščanske šole. Zglasilo se je k izpitom 23 učiteljev in učiteljic. — (Zadruga f i j a k a r j e v in voznikov) se je začasno ustanovila. Načeln k jej je gospod Ivan Tur k, poduačHnik gospod Josip Ju van. Odborniki so gg : Fran Še be u i k, Josip Bosti j a tiči č, Anton Štebi in Fran Novak. Namestniki gg. : Janez Novak in Matevž Čer ne. V kratkem bode zadruga predložila pravila deželni vladi. — (Cesta iz Radgone v Ljutomer) preide sedaj po otvoritvi železnice mej ceste druge vrste. — (Javno predavanje.) V bralni sobi tukajšnjega muzeja predaval je včeraj gosp. kustos profesor Miillner o jako zanimivi ladij i, ki se je dne 25. oktobra pri kopzmji jarka našla na g. dr. Josipa Koslerja posestvu v Ljubljanskem barji. Ladij a je 28 metrov dolga, nad 6 m. široka, torej skoro dvakrat daljša, nego so največji krakovski čolni. Gosp. kustos opisaval je mnogobrojnemu občinstvu, mej katerim je bilo tudi več dam, najprej barje samo in našteval plasti, iz katerih sestoji barje. Pod površjem je prva plast takozvani „trebež", pod njim šota, pod šoto „rujavo blato", pod poslednjim „polžikarica", tako imenovana zaradi mnogih konhilij. Ker je najdena ladija bila deloma napolnjena z rujavim blatom, sme se sklepati, da je ta najdba iz predrimsko dobe, 500—600 ali tudi več let pred Kristom. Gospod predavatelj je svoj govor pojasnjeval z mnogimi narisi, fotografijami in deli najdene ladije, katera je služila za prevažanje blaga z Vrhnike v Ljubljano, dodal mnogo opazek o Etruskih in etrurijskih najdbah na Kranjskem in o sorodnosti izkopanih starin. Občinstvo je g. kustosu za prezanimivo in jako poučno predavanje izrazilo glasno priznanje. — („Matica Hrvatska") razpošilja te dni svoj „Izvještaj" za leti 1888. in 1889. iz kh-t-.'1-ega je razvidno blagouosuo delovanje Matično za kulturni razvoj naroda hrvatskega. V preteklem letu je Matica zgubila svojega predsednika Ivana Kukuljevića Sakcinskega ter podpredsednika Janka Jurkovića. Novi predsednik je vseučiliščni profesor Tade Smičiklas. — Poleg hiše, ki je cenjena na 60.000 gld, znaša za leto 1889. skupni glavnični imetek „Matice Hrvatske" 61.430 gld. 63 kr. Pri sklepu imenika meseca septembra t 1. šteje za 1. 1889 vseh članov 7284 — Za I, 1890 izidejo knjige okrog Božiča in sicer l.)Hoic: Slike iz občega zemljopisa II. S 93 slikami in 4 kartami. 2. ) Tomić Hermina: Zabluda matere. Igrokaz. Kita cvieća Vesela igra 3.) Matavulj: Iz primorskog života. Pripovijetke. 4.) Preradović. Izabrane pjesme S pesnikovo sliko. 5 ) Tordinac i Odabrane crtice i pripoviesti. S sliko piščevo. 6.) Šandor-Gjalski: Na rodjenoj* grudi. Ladanjske slike. 7.) Lo-pašič: Bihać in Bihaćka krajina. Z 10 slikami in 1 karto. — Poleg teh še v Matični zalogi za člane po 1 gld. 8) Demosten: Izabrani govori. To je še 8. zvezek „Prevodov grških in latinskih klasikov". — Matičin odbor prosi, da se mu članovina pošlje vsaj do konca tega meseca. — Poverjćuištvo Ljubljansko pošlje „Izvještaj" družbenikom na dom ter ob jeduem pobere člauovino za 1. 1890 od onih udov, ki je Še ueso poravnali. Ako kdo želi „Matici Hrvatski" pristopiti kot član s 3 gld., /glasi naj se blagovoljno pri g. Antonu Žlogarju, kuratu na Gradu ali pa pri g. Ivanu Bonači, knjigovezu Poljane št. 10, ki je zato pooblaščen. — (Akad. društvo „Triglav" vGradci) ima v ponedeljek, dne 17. novembra svoje III. redno zborovanje v prostorih hotela ../.um gold. Rosa* s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika, 2. Poročilo preglednikov knjižice, 3. Predavanje: O verskem gibanji na Češkem v 15. stoletji, čita g. cand. phil, Fr. Gestrin, 4. Pogovor o Prešernovi slav-nosti, 5. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Gostje 1 dobro došli! Št. 8443. Slavnemu uredništvu „Slov. Naroda' v Ljubljani. Z ozirom na notico „Doktor Bock torej vendar nameščen!", priobčeno med domačimi stvarmi v „Slov. Naroda" št. 259. z dne 11. novembra t. 1. se slavno uredništvo uljudno pozivlje, da sprejme v prvo prihodnjo številko Svojega lista sledeči popravek : Ni res, da se ima dr. Bock zahvaliti za imenovanje dr. Scharlerju, Deteli in dr. Vošnjaku, temveč jedino res in pravo je, da je deželni odbor dr. Bocka ordinarijem novo ustanovljenega oftalnm-logičnega oddelka imenoval, izvršuje jasni sklep visokega deželnega zbora z dne 18. novembra 1889. I. Od deželnega odbora kranjskega. Ljubljana dne 13. novembra 1890.1. Deželni glavar: Dr. Poklukar. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Atene 13. novembra. Ruski carjevič včeraj zvečer semkaj došel. Prebivalstvo vspre-jelo ga je z živahnimi klici. Na čast visocemu gostu bilo je mesto razsvetljeno. Peterburg" 13. novembra. „Journal de St. Petersbourg" piše, da bode Salisburvjev govor na lordinajorjevum banketu o potovanji ruskega carjeviča v Indijo vzbudil v Rusiji najsimpatirneji odmev. JBeligraĆL 13. novembra. Skupščina se-šla se je danes. Svečana otvoritev s prestolnim govorom bode še le po potrditvi volitev. Dunaj 14. novembra.* Uradni list objavlja cesarjevo ročno pismo grofu Taaffe-u, s katerim sc državni zbor sklicuje na 4. dan decembra. Dunaj 14. novembra. Cesar jc brzojavno najsočutneje uprašal, kako se počuti soproga finančnega ministra Dunajevskega. Isto tako tudi nadvojvoda Karol Ludovik. Bolnici obrnilo se je žc na bolje. "Wels 14. novembra. Nadvojvodinja Marija Valerija bode skoro popolnoma zdrava. Telesni zdravnik Wiederhofer danes odpotuje. Rek;1, 14. novembra. V rafineriji za pc-trolje je danes nastal ogenj. Kolika je nevarnost, še ni znano, vreme je ugodno. Razne vesti. * (Zanimiv dvorni vlak.) V Parizu naredili so te dni dvorni vlak za portugalskega kralja. Ta vlak je zaradi tega zanimiv, ker ima vspre-jemno sobo, obednico, sobo za ministersko posvetovanje, sobi za kralja in kraljico, pisalni sobi za kralja in soprogo i. t. d. Vsa priprava je jako pripravna in elegantna. * (Ženin, ki ima smolo.) Nek gospod v Berolinu hotel se je baš peljati po svojo lepo nevesto, da pojdeta k poroki. Poprej je še stopil k brivcu. Ko ga je brivec baš pod nosom bril, je kihnil, in brivec mu je pri tem odrezal konec nosu. Ženin moral je v bolnico namesto k poroki. * (Čudna poštna p oš ilj ate v.) Znano je, da v Angliji ne zavrnejo nobene poštne pošiljatve. Nedavno je pošta izročila adresatu živega prešička, ki je imel na vrat privezan listek, na katerem je bil naslov. * (Bogate Američanke) jele so svojim psom in mačkom kupovati srebrne in zlate ovratnike z udelanimi dragocenimi kamni. Ti ovratniki so jako podobni braseletom, ki jih nosijo dame na rokah. * (Jedna j g t krat omožena.) V Novem Yorku živi gospa Boulton, ki je še le 56 let stara, a je vender že jednajstkrat omožena. Najprej se je omožila 16 letna deklica z mizarjem Draklom, ki je pa čez tri leta umrl. Potem je vzela inženerja Robertsa, od katerega se je pa ločila. Na to se poroči z dr. Marvattom, s katerim živi 3 leta v srečnem zakonu. Pod vodstvom moža svojega izuči se zdravilstva in napravi izpit. Po Marvattovi smrti vzame trgovca Ballarda, ki se je pa kmalu na železnici ponesrečil. Sedemindvajsetletna ženska poroči se z odvetnikom dr. Vani-jem, ki umrje čez dve leti. Potem se je zaporedoma poročila z izumiteljem Strauhacherjem, lekarjem Moorom, slikarjem Thomasom in posestnikom Cunninghom. Z vsakim je živela kaki dve leti, potem se je pa ločila od njega. Njen deseti mož rentir Spencer bil je pravi korenjak že zaradi tega, ker je poprej pokopal že sedem žen. Živel je ž njo srečno dve leti in jej v poslednji oporoki volil pol milijona dolarjev. Po Spencerjevi smrti vzela je sodca Boultona, od katerega se je sedaj ločila. Sedaj je prosta in tSče dvanajstega soproga. Otrok ima devet in se le dva jednako pišeta, ker je skoro vsak iz druzega zakona. Po njeni smrti bode lepo število dedščinskih pravd, ki bodo tako izvirne in zanimive, da se jih že sedaj romanopisci vesele". Poslano. Na očitanja /aradi imenovanja dr. Bock-a brezplačnim ordinaniem na ophthalmologifnem oddelku blagovoli naj ,Slovenski Narod" vsprejeti sledeče pojasnilo: Slavni deželni zbor kranjski je lani v 13. seji dne 18. novembra sledeče sklenil: „I\er se Čedalje bolj kaže potreba snmnstal-nega ophthalmologicnega oddelka v tukajšnji bolnici in so zdaj najugodnejši pogoji za tako organizacijo s sodelovanjem m o č i j, katere so že v rabi, in ne da bi se posebaa denarna sredstva potrebovalo, ukaže se deieloena odboru, da precej ustanovi na podlagi nasvetov vodstva deželne bolnice opbthftlmologifioi oddelek." * Proti temu predlogu sem jaz takrat glasoval, a bil je vspiejet od deželnega zbora. Deželni odbor je po deželni ustavi le izvršujoči organ deželnega zbora in mora kot tak izvrševati vse sklepe deželnega zbora. Vodstvo bolnice je nasve-tovalo, da se imenuje dr. Bock, ki že tri leta brezplačno v bolnici zdravi vse očibolne. Torej je moral deželni odbor, naj bi to bilo tudi proti lastnemu prepričanju, imenovati ga ordinarijem. Postopal sem v tem slučaji popolnoma pravilno, in krivda, ako je to sploh krivda, zadeva le deželni zbor za njegov ukaz, ne pa deželni odbor, ki ga je izvršil. Osivel sem v narodnem delu, napredek naroda mi je bil in mi bode prva skrb, zato zavračam in lehko zavračam napade, ki hote oskruniti mojo čast. Kakor le dostikrat, povabil bodem tudi po letošnjem zasedanji častite b v o j e v o -lilce k shodu in takrat jim bode dana prilika, izreči se o mojem postopanji, ne samo v tem, temveč tudi v vseh drugih vprašanjih. Ljubljana, 14. novembra 1890. iJILJilSI! wlo| i zit vae U t** l.iiO : %ia pol gld. 3.30| sst ćelrt Ivin glđ. 1.15. sca ' i 11» j t. m : 13. novembra. Pri Nall£l: Troltacb iz Ljubljane. — Gold i/. Beljaka. — Pernold, 1'oppelbaum i Dunaja. — Anton iz Gradca. — Reindl ii Bu ovant. — Sngsar U Btudeuca. Pri Slonu: Lukosirick iz Železnikov. — Elvenicb ll Frimkobrodu. — Ferjam'-i« z Notranjskima. — Kooi iz Maribora. — Pcternel it Spljuta. — Tajimo || Trsta. — Sliober iz Selc. -- Eckert, Klausiier, Adlor, ltansel, Hoofa h>iuser z Dunaja. Pri jii/.u«m iioloilvoru : Zeli iz Linca. Pri l> ■ ai>n.m dvoriti Kaj)sch iz Umornija — Scbrciner z Dunaja. — Ivan in Jurij Ilutter z Dolenjskega. — Jonku iz Gradca. Umrli mm v IJiaSalJani: lo. wiwkN: Manj* Kraker, delavka, 40 let, Kr,-i\ ja dolina št. 11, za rakom, 13. novemhra : Marija Pavček, delavčeva vdova let, sv. Petra cesta 6t. 40, za srćno hibo. V deželni bolnici: 10. novembra : Josip Pavlin, gostač, tO let, za oalab-ljenjem. 11. novembra: UrSula Trontel, dninarica, 67 let, za oslab ljenjem* Meteorologično poročilo. 1 s Ca< opazovanj i Stanje barometra v mm. Temperatura 1 Nebo tro vi Mo-krina v na, > o ■ :-3 7. zjutraj 2. popili. 9. ZVrrci 737 2 mm. 738 1 mm. 740*1 mm. 4 6'C 7 *2U C 3 3'C hI. vzli. obl. al. avz. jao. si. svz. jas. o-00 mm. Srednjn temperatura 50°, za 09' pod normalom. dne 14. novembra t. 1. ■ilo.) Papirna reuia Srebrna renta Zlata renta . 5°/0 marčni) renta . Akcije narodna bank Kreditne akeijo. Losddu..... Brebro..... (Izvirno telegrafiđoo por: včeraj .....gld. 88 «55 ......88 80 - gld 108 — lol 45 H86 — 3 '4 — 16*65 uaomi 88*70 8 S 85 108 15 101 60 «87- -'M3 60 11 B 56 (.'. kr. cekini .... 9 14 — . 9 14'/, 45 rt 1(1 Ncuinko iriarke..... a 56-6S 4" . državne srečke iz 1. 1851 250 gld. 132 gld, — kr. Državne srećke iz 1. 1864 100 . 182 50 n 102 it 40 , * 55 „ Dunava re«. srečke 5" u . . 100 gld. 121 Zemlj. obe. avatr. 4,/«n/0 »l»tl z as C. listi . 114 ™ n 181 n - n Bndolfove srečke .... 10 „ 19 - Akcije arif_'lo-avHtr. banku 120 . 164 - n Tra.n]way-društ. velj. 170 gld — n n Zahvala. Globoko užaljeni vsled smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda Tomaža Pirnat-a zahvaljujemo »e najiskreneje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za veličastni sprevod k Badnjemu počitku, posebno pa darovateljem krasnih vencev, prečastiti duhovščini, slavnemu katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov, katoliški družbi in Marijanifiču, kakor tudi gg. meščanom, ki so svetili pri krsti. [8 Žalujoči ostali. I Ivan I*ril»il naznanja v svojem in v imenn svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znan-<-em prebritko vest, daje njegova ljubljena soproga oziroma mati, gospa Ernestina Pribil-Kernova ntOMtna učiteljica (H 50, danes dne 14. novembra 1890 ob poln 1, uri po-poludne po kratkej, a zelo hudej bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 36. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki predrage umrle se bodo prenesli v nedeljo dne 16. t. m. popoludno ob */■• na 4, uro iz hiše št. 24 na Starem trgu k sv. Krištofu, kjer bodo položeni k večnemu počitka. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Predrago umrlo priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 14. novembra 1890. Na najnovejši in najboljši način umetne «847—1) s* ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja {»lomtko-vaiija in vse. wtl»ni> operMttljVj — odutranuje zobne bolečine z usmrtenjem živca * zobozdravnik A. Paichel, j ■o poleg Hruduokeffa čevljarskega) mostu, I. nadstropje. « R. DITMAR na DUNAJI. Največja tovarna za svetilke v Evropi. Astralne svetilke ustavek z gorilcem 20'" z 58 svečami svetlobne moči 80'" s 104 Dunajska bliskovna svetilka 30"' ustavek z gorilcem ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje. po 4 do 157 sveč svetlobe. Sezona 1890. NOVOSTI. Sezona 1890. Svetilke s stebri in stojali « čipkastimi strešicami. — Viseče in mizne svetilke z najfinejše dekoriranimi majoličnimi podobami. — Staronemške viseče, mizne in stenske svetilke, črne, s pristno bakreno garnituro. Zaradi velike svetlobe se posebno priporočajo: Solnčni gorilec s 15 in 18"", svetloba 27 in 42 sveč. Briljantni meteorni gorilec s krogljastim plamenom: ~ Velikost: KT, 2o"', 2$"', 30"', 35"', 40"' Svetloba: 31 50 70 87 13H if>7 sveč. Dunajska bliskovna svetilka 30"', svetloba 105 sveč, ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje. Astralne svetilke 20 in 30 , svetloba 58 in 104 sveč. Astralne svetilke se morejo zaradi posebne oblike lahko postaviti v razne sve- tilniške podstavke. (707—9) Svetilka s stojalom s čipkasto strešico. Ditmar-jeve svetilke ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilkami. I \ .1 Ml U. I ."ll L T11 I .1 izdajatelj in odgovorni urednik: D turo ti n Hribar. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne