Ust slovenskih delavcev T Aroeriki. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 162. — Stev. 162. Entered u Beoond Olaai flatter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., nndar Act of Congress of March 3, l87iT NEW YORK, MONDAY, JULY 13, 1936-PONEDELJEK, JULIJA, 1936 TELEFON: CHelsea 3—1242' MED NEMČIJO IN AVSTRIJO JE DOSEŽEN SPORAZUM Stavkujoči jeklarji praznujejo zmago NEMČIJA PRIZNAVA AVSTRIJI NEODVISNOST IN SE NE BO MEŠALA V NJENO NOTRAJNO POLITIKO -i ' _____ Avstrijsko prebivalstvo |je bilo silno presenečeno, ko je kancler po radio objavil, da je dosežen sporazum z Nemčijo. — Poslanik von Papen je igral vlogo posredovalca. ^— Mussolini je zadovoljen s sporazumom in je čestital Schuschniggu. BERLIN, Nemčija, I 2. julija. — Na Dunaju in v Berlinu je bilo istočasno naznanjeno, da je bil med Nemčijo in Avstrijo dosežen sporazum, s katerim je poravnan spor med obejna državama. Nemčija priznava neodvisnost Avstrije na podlagi izjave kanclerja Hitlerja, ki je rekel: "Nemčija nima niti želje, niti namena vmešavati se v notranje zadeve Avstrije, niti Avstrije anek-tirati ali se združiti ž njo.** Obe državi ste se obvezali, da se ne boste vmešavali v notranje zadeve druge države. Avstrija pa je poleg tega obljubila, da fc>o uredila svojo politiko tako, da ostane nemška država. S tem pa ni prizadet rimski pakt med Avstrijo, Italijo in Madžarsko. '* - Dosedanja napetost med Avstrijo in Nemčijo bo odpravljena z raznimi odredbami obeh držav. Najprej bo Nemčija odpravila pristojbino 1 000 mark za potni list v Avstrijo. Tako visoko pristojbino je Nemčija določila, ker je Avstrija izgnala nemške nazijske agitatorje. S sporazumom z Avstrijo si je Nemčija ugladi-ia pot proti jugovzhodu. Gospodarski minister dr. Hjalmar Schacht je prejšnji mesec dosegel velike trgovske uspehe v Jugoslaviji, na Bolgarskem, Grškem in Madžarskem. Schachtovo potovanje po balkanskih državah pa je bil samo uvod za važnejšo Hitlerjevo politično potezo. DUNAJ, Avstrija, 1 2. julija. — Kancler dr. Schuschnigg je zvečer po radio presenečenemu prebivalstvu naznanil, da je bil dosežen sporazum med Avstrijo in Nemčijo. Predno je bil sporazum podpisan, je nemško poslanik Franz von Papen ves dan in celo noč potoval v Berchtesgaden k kanclerju Hitlerju in nazaj na Dunaj. Z Dunaja je z avtomobilom odpotoval v Berchtesgaden in je nesel s seboj avstrijsko besedilo sporazuma, da ga je Hitler podpisal. Zvečer se je vrnil na Dunaj z vlakom. Takoj po konferenci z dr. Schuschniggom je bil sporazum naznanjen na Dunaju in v Berlinu. S podpisanim sporazumom pa je von Papen prinesel dr. Schuschniggu Hitlerjevo povabilo, da se v bližnji bodočnosti sestaneta na kakem kraju v avstrijsko-nemških Alpah. V svojem govoru je dr. Schuschnigg ponovil besede umorjenega kanclerja dr. Dollfussa: "Mi Avstrijci smo Nemci in imamo nemško deželo.** 'Ako novi sporazum izpolni nade, ki jih stavimo vanj," je nadaljeval kancler, "tedaj bo služil za mirni razvoj Evrope.** RIM, ITALIJA, I 1. julija: — Italijanski ministrski predsednik Mussolini je danes izrazil svoje J zadovoljstvo nad sporazumom, ki je bil dosežen med Nemčijo in Avstrijo. Zveznemu kanclerju Schuschniggu je brzojavno čestital ter dostavil, da smatra sporazum za znaten korak v smeri proti obnovitvi podonavskih dežel in Evrope. Poročila z Dunaja in Berlina niso Mussolinija ker je že več mesecev vedel, __. •__-4 SUŠA SE BLIŽA KONCU Vetrovi prihajajo s Pacifika. — Hlade zapad in se pomikajo proti vzhodu. — Škoda znaša nad $300,000,000. CHICAGO, HI., 12. julija.— Ko so pričeli prihajati liladni vetrovi čez Rocky Mountains, je tudi prebivalce osrednjega zapada pričelo navdajati upa nje, da se huda in dolgotrajna su£a bliža svojemu koncu. Po nekaterih krajih je že tudi padlo nekaj dežja in vremenski urad napoveduje še več dežja. Prebivalci po mestih so se oddahnili, kajti ves teden so se, pekli v najhujši vročini, ki je večinoma znašala nad 100 stopinj. Farmer j i imajo na pridelkih škode najmanj 300 milijonov dolarjev. Včeraj je Še kazal toplomer veliko vročino, ki je znašla v Danville, 111., Ill stopinj, v Rockford, 111., pa 108 stopinj. Vremenski urad pravi, da liladni vetrovi prihajajo s severnega Pacifika in se pomikajo proti vzhodu, vsled česar nastaja dež in hladnejše vreme. itež bo največ še pomagal koruzi, ki je v rasti zelo zaostala. ANGLIJA ŠE B0JITR0ZVEZE -a__ Mussolini je posredoval pri .sporazumu med Nemčijo in Avstrijo.— Vsled prijateljstva Nemčije do Jugoslavije Mussolini ni prijatelj Nemčije. HARBIN MRTVO MESTO HARBIN, Mančukuo, 12. julija. — Harbin, nekoč najži-vahnejše in najveselejše mesto na orijentu, umira. Odkar so Japonci zasedli Mandžurijo in postavili novo državo Mančukuo, je nekdaj cvetoče mesto, ki se nahaja na križišču med vzhodnim in za-patlnim svetom in kjer so ra znovrstni narodi plesali, pili in se zsibavali, polagoma izgublja svoj veseli značaj in jo sedaj samo še senca tega, kar je bilo nekdaj. Ko je bila Rusija iz političnih in gospodarskih razlogov prisiljena prodati kitajsko -vzhodno železnico, se je na tisoče Rusov, ki so bili zaposleni pri železnici, vrnilo v Rusijo. Ž njimi pa so odšli tudi drugi Rusi, med katwimi je bilo največ Belih Rusov. Japonci so tudi izpodrinili tuje trgovce, med njimi ameriške. Japonci so odprli trgovine, kabarete, plesišča, restavracije in celo prostore za vži-vaaije opija. Od 100,000 Rusov jih je še ostalo v mestu komaj 25,000. LONDON, Anglija, 12. juli ja. — V Londonu razlagajo pomen ileriLŠke-avstrijakega sporazuma na dva načina. * s Nekateri .so mnenja, da je Mussiolini mnogo pripomogel k temu sporazumu in da je njegov namen skleniti trozvezo med Italijo, Nemčijo in Avstrijo. V tej zvezi bo mogel na locarnski konferenci kljuibova-ti angleško-francoski politiki. Da je to naziranje pravilno, je videti dokaz v term* da Nemčija dovoljuje Avstriji, da se še dalje drži rimskega pakta, ki urejuje gospodarske odno saje med Avstrijo in Italijo. Nekateri celp trdijo, da se bo rimskemu paktu v bližnji bodočnosti tudi pridružila Nem-čija. Manj vznemirljivo pa je drugo naziranje, ki ga zastopa poslujoči vnanji minister viscount Halifax. Vnanji minister Anthony Eden, ki se nahaja na počitnicah, pa se nagiblje k prvemu naziranju. Po večini pa se Angleži ne boje srednje-evropske zveze, ki bi bila nasprotna zapadni Evropi. Ne vidijo še nikakega dokaza, da bi bil Mussolini pri-ddbil Hitlerja za svojega zaveznika. Mislijo tudi, da vsled velikega prijateljstva Nemčije uo Jugoslavije ne more priti do tesne zveze med Rimom ^n Berlinom. PRIPRAVE ZA L0CARNSK0 KONFERENCO Van Zeeland pričakuje, da se je bodo udeležilo vse države. — Italija že odklonila povabilo. BRUSELJ, Belgija, 12. ju-j lija. — Ministrski predsednik Paul van Zeelaind se z vso vnemo pripravlja na prihodnjo locarnsko konferenco. Van Zeeland želi, da bi bile na konferenci visa države, med njimi tudi Italija in Nemčija. Ako tega ne bo mogoče doseči, tedaj bodo na konferenci samo Anglija, Francija in Belgija. Ako bo na konferenci pet držav, tedaj bodo zborovali v Bruslju v poslanski zbornici. Po sedanjem načrtu se bo konferenca pričela 22. julija in se bo navlekla do septembra. ; Uradni krogi pričakujejo, da bo konferenca v mnogo večjem obsegu, kot pa je bilo prvotno .nameravano. Upajo, da bo konferenca rešila več zelo važnih evropskih vprašanj. Do sedaj Italija na povabilo še ni odgovorila. Musolini iia konferenco najbrže ne bo poslali svojega zastopnika, ako ne bo vdeležena tudi Nemčija. WHEELING STEEL CORPORATION JE PRIZNALA ORGANIZACIJO PORTSMOUTH, O., liTjulija. - Danete je praznovalo tukaj 5500 delavcev Wheeling Steel Corporation konec 52 dni trajajočega, krvavega, toda uspešnega štrajka. Jutri se bodo vrnili na delo v dva oddelka, proti koncu prihodnjega tedna bodo pa že vse tovarne obratovale. NOVI FRANCOSKI TOP ZA RUSIJO RIM, Italija, 12. julija. — PARIZ, Francija, 10. julija. — Poslanska zbornica je dala vladi zaupnico s 403 glasovi proti 162 glede izmenjave vojnih tajnosti z Rusijo glede tehničnega sodelovanja po francosko-ruski pogodbi z a medsebojno pomoč. Glasovanje glede zaupnice je zahteval zračni minister Pierre Cot. Odgovarjajoč na kritiko desničarjev, ker je Francija dala Rusiji vzorec novega topa za aeroplane, je Cot odgovoril, da je pripravljen isto storiti z vsemi državami, ki so varno- vključeue v kolektivni sti, in tudi z Nemčijo. Poslanec stranke desnice, Hen ri de Kerillis, je povedal, da ta top, ki je postavljen v aeroplanu, mora oddati 800 strelov v minuti. Rekel je, da Italija je sinoči naznanila, da je samo šest takih topov ter je ne ho navzoča na "priprav- I vprašal ministra Cotija, ako ljalni" seji zo locarnsko kon-Ine bi ta top ostal tajnost samo Angleški državniki pa so poleg tega še tudi mnenja, da bi Nemčija dajala prednost angleškemu prijateljstvu pred italijanskim. Še vedno imajo upanje, da bo Hitler v kratkem odgovoril na vprašanja vna -njega ministra Edena ter bo Anglija skušala privesti Francijo in Nemčijo do sporazuma. Japonci jasno kažejo, da v mestu ne žele Rusov in drugih tujcev. Japonske oblasti so tudi naznanile raznim podjetnikom, da. naj odpuste ruske u-službence, najbrže, ker pričakujejo vojno z Rusijo. Slovita K i tajska j a ulica, ki je glavna ulica Harbina, je sč-daj podobna trgovati ulici Gin-ca v Tokio. *-Y-——-- da se vrse med državniki obeh držav tozadevna pogajanja. Avstrijski kancler Schuschnigg je vprašal *že meseca januarja Mussolinija za dovoljenje, če sme uveafti pogajanja z Nemčijo. Mussolini mu je to pod gotovimi pogoji dovolil. fereneo in sicer iz razloga, ker sredozemska pogodba za medsebojno pomoč proti Italiji še vedno obstoji. Mussoimi v svojem odgovoru pravi, da mora k "pripravljalni" seji biti povabljena tudi Nemčija, ker ima konferenca v prvi vrsti namen razpravljati o položaju, ki je nastal, ko je Nemčija zavrgla locarnsko pogodbo s tem, da je v Pore-nje poslala svoje vojaštvo. "Odstotnost Nemčije,'' pravi italijanski odgovor,^ bi položaj še boflj zmedla kot pa ga razjasnila/' Nemčija je skupno z Anglijo, Francijo, Italijo in Belgijo podpisala prvotno locarnsko pogodbo. Vendar pa pravi Mussolini, da je Italija vsaik čas pripravljena delovati za mir, ako so odstranjene ovire, kot je, sredozemski sporazum. Sredozemsko pogodbi s o Sklenile Anglija, Francija, Jugoslavija, Grška in Turčija, ko je bila afoesinsko - italijanska vojna na svojem višku, Francija je že Angliji sporočila, da cdstopi od te/pogodbe, ko so bile že odpravljene sankcije proti Italiji. S tem je Francija pokazala svoje prijateljstvo do Italije, katero želi pridobiti za pomoč proti Neimčiji. zii francosko armado. Cot Kernillisu ni hotel odgovoriti ter je zahteval glasovanje o zaupnici, katero je tudi dobil. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državak* BOJE SE NESTI MORILKO NAJ5T0L SING SING, N. Y., 12. juli-j ja. — Ker Mrs. Mary Francesj Creighton, ki bo v četrtek u-mrla na električnem stolu zaradi umora Mrs. Ade Apple-gate, od pasu navzdol ohromela, jo ibo treba nesti na električni stol. Tega opravila pa se vsi pazniki v kaznilnici boje, ker ne marajo pri usmrtitvi kakega zločinca igrati posebno važne vloge. Zločinca sicer priveze jo na električni stol, toda ne marajo odpreti električnega toka. Nikdo tudi noče Creig-tonove nesti iz celice na električni stol. Mrs. Oreighton ne more jesti, ne hoditi. Ko so ji zdravniki v nego zabodli igle, ni čutila nikakega zbodljaja. Zdravniki pravijo, da je iz strahu pred smrtjo ohromela. Mogoče bo governer njeno usmrtitev odgodil toliko časa, da saj toliko okreva, da bo mogla sama iti na električni stoL To pa bi vzelo še. nekaj mesecev. Prišlo pa je tudi vest, da smatra governer za bolj človeško, ako je njeno trpljenje končano že*v četrtek. Richard Evans, predsednik stavkarskega odbora, ki se je posvetoval z zalsjtopniki družbe in zastopniki zvezne posre dovaine oblasti, je objavil pogoje stavkujočih jeklarjev: Družba mora priznati Amalgamated Asociation of Iron, Steel and Tin Workers, ki je pod Lewisovim vodstvom; v teku štirinajstih dni naj se začno pogajanja glede plač, delovnega časa in delovnih pogojev; družiba mora preklicati svojo obdolžite v, da, so nameravali štrajkarji usmrtiti nekega dru žbenega stražnika ; družba mora sprejeti nazaj na delo vse strajkujoče jeklarje. Kompanija je, izvzemši eno, 1 ugodila vsem tem zahtevam. Jeklarji so zahtevali za petde-deset odstotkov višjo plačo, kar jim ni bilo ugodeno. Največji njihov uspeh je pa priznanje unije. Jeklarji so prepričani, da bodo Lewisova prizadevanja u-spešna in da bo v doglednem času organiziranih v industri-jalni organizaciji petstoti^oč jeklarjev^ WASHINGTON, D. C., 12. julija. — Člani tukaj zboruj o -čega izvršilnega odbora Ameriške Delavske Federacije se vedno niso na jasnem, če naj izkfljučijo iz Federacje dva najst unij, ki so se pridružile Lewisovemu od/boru za industrij alno organizacijo. Predsednik William Green in predsednik železniških uradnikov, George M. Harrison, še vedno upata, da bo mogoče preprečiti razkol v organizaciji. VSLED POLJUBA ZBOLELA PHOENIX, Ariz., 12. julija. — Mrs. Ramona Rasoon, iki je potetala vdova, ko je bil s plinom usmrčen njen mož Frank Rasoon, je zbolela in zdravniki so različnega mnenja glede vzroka njene bolezni. Dr. Wayne Fountain pravi, da je Mrs. Rasoon poljubila svojega moža, ko je bil že mrtev. Ker je bil usmroen s plinom, je prišlo iz njegovih ust še dovoLj plina, da se je njegova žena ž njimi zastrupila. v Warden kaznifinice A. Walker pravi, da ga je poljubila na lice in da je nato omedlela. Po njegovem mnenju ni vdihnila | plina, da bi zaradi tega mogla .zboleti. "GLIB WAnoVZ** New York, Monday, July 13,1936 THE LARGEST SLOVENE D JILT IN UJ93* ■ 1 -..■■..vuvtt-.tv'..? ; *koro popolnoma o-zdravel in lahko hodi. Pomislite, kako je fantek gledal, ko je prišel domov, katerega je zapustil kot triletni otrok. Saj mu je bilo gotovo vse novo. In koliko je moral revček prestati v teh letih v bolnici, ko je prestal operacijo, da se je končno zdravniški vedi posrečilo Oždraveti otroka. * V Onnalinda, Pa., umrl Matija Šuštaršič, star Okrog 70 let in doma iz Zagorja pri Št. Petru na Krasu. Rojak Lovrenc Vrh ga je našel na tleh ob postelji in vsaka pomoč je bila prekasna. Umrl je v nekaj minutah, ko §o ga položili v posteljo. 4 Paul Dudich se je vozil v Olevelandu z netim Fred Bot-tomerjem, ko je slednji izgubil kontrolo nad avtomobilom in je avto zadel v drevo. Dudich je hotel fskočiti iz avtomobila, toda se je pri tem tako nesrečno pobil, da je kmalu potem umrl. Peter Zgaga T-tr SLIKA IZ ŽIVLJENJA ZASLUZEN POČITEK zveze. \ V Parizu so zaštraj&ali tudi nosilci plakatov. S pomočjo vlade Ljudske fronte jim je bila pa kmalu zvišana plača in fikrajšan delovni Čas. Na sliki jih vidite, ko počivajo v * linijski dvorani. Važno za Kdor je nameojeg potovati t stari kraj ali dobiti kosa od tam, Je potrebno, da je poučenvseh stvareh. Vsled naše dolgo-/ letite skušnje Vam samoremo dati najboljša pojaapil* in tudi tM potrebno preskrbeti, da je potovanje udobbo In hitro. Z^o se zaupno obrnite na nas za m pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste; vise je in spl?h vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem in l/ir je davno, za najmanjše stroške! NedrfavljsnJ n«} mm odMpjo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washington^ p^ntoo dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najnuyij en m««ee. Pišite top*j takoj a brezplačna navodila In zagotavljamo Vam, da boste poceni in b^ta^ potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New Yprk, N. Y. Jolin je bil že tri leta zaposlen v tovarni. Dober delavec je bil, že v starem kraju izu-čen. Vsi ga radi imeli: tovariši in foreman. Ker ni bil zapravljiv, je v treh letih prihranil precej denarja. V družbo ni zahajal. — Kvečjemu enkrat ali dvakrat na teden v saflon na kornar Dve čaši piva in 'kozarček žganja — to je bila njegova običajna mera. Bil je redkobeseden. Edinole stari bartender je deloma poznal njegovo preteklost. Nekega dne pokliče foreman Johna k sebi in mu reče: — Mi je prav žal, toda ni drugače. Naročil nam primanjkuje. Kvitati te moram. Toda ko bo prva prilika, te bom poklical. — Kako? — se je strtesel Jobu. — Mene? Kaj sem zakrivil f — Ničesar, John. Ničesar. Zelo sem bil zadovoljen s Teboj. Toda naročeno mi je bilo, da moram predvsem vpošteva-ti poročene delavce. Take z velikimi družinami. Ti pa nimaš družine, John. Je že tako, časi so slabi. John se mu je zahvalil, pospravil orodje, in šel. *— No, se bo že kaj dobilo,— si je mislil. — Malo počitka sem pa tudi potreben. /Prihranek je kopnel in po par mesecih ga ni bilo več. John je nastopil trnjevo pot cd tovarne do tovarne, od posredovalnice do posredovalnice. Dela ni bilo, kjer bi se pa dalo kaj dobiti, so najemali samo poročene delavcev oziroma družinske očete. Johna je začelo skrbeti. Vprašal je pri vladni agenturi. Dolgo je moral čakati, da je prišel na vrsto. Klerk je prečital njegovo prošnjo. — Mi je žal, — je rekel, — toda tukaj ste zapisali, da ste isamski. Sprejemamo samo poročene. Država da preveč za relief. Blagajna je skoro izčrpana. Najprej so družinski o-četje. Next! John je imel zadnji dajm v žepu. Ali bi ga dal za jed ali za pijačo f Spi lahko na prostem. Stopil je v salon. — No, kako je? — ga je vprašal stari bartender. — Nisi še dobil, 'kaj ne? Na obrazu se ti pozna. Nikjer nič. Človeku zapirajo vrata pred nosom ali mu pa kažejo dalje. — Je vrag, — je zamrmral bartender ter ^totel nekaj reči, pa se je premislil. — Težava je, težava, — mu je pritrdil John. — Vse je proti meni. Čemu ibi hodil in iztt-kal, ko vem, da ne bom nikjer ničesar iztaknil. Kot da bi se ves svet zarotil proti meni. . Tedaj je pa bartender vseeno sprožil: — Kaj mi nisi nekoč pravil, da si morail dve leti sedeti! Vidiš, tisto se ti opleta in se ti bo vse življenje opletalo, oe ne boš znal molčati. Saj ti ne treba vsakemu posebej praviti, da si bil zaprt. To nikogar nič ne briga. — Nikomur nisem povedal tiste moje nesreče, — je dejal John, — toda zla usoda me navzlic temu preganja. Sicer spm ipa pošteno odsedel, kar so mi prisodili. — Žje več let ava prijatelja, — je nadaljeval bartender. — Povedal si mi, da si bil zapit, nisi mi pa razodgl, čemu.so te zašili. — Zaradi biga^nije, — je odvrnil John in globoko vzdi-hiril. b u i«-«« "QL18 TfARO 2J2" TW New York, Monday, July 13, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33 SEDEMNAJSTKRAT POROČEN PEANC MILČINSKI: To povest bi bil moral prav za prav spisati Hant? Heinz Ewers, toda je dejal, da ne zna dovolj slovenski. Lahko mu je žal. Slovenci ga jako ljubijo, zlasti datae. Slišal sem jo in sem {jo deloma sam doživel, -ko sem se vozil iz Zagreba v Ljubljano. Bilo je neki torek popoldne, mra-čilo se je in če se ne motim,' je pršilo tudi. Gotovo je pr-! «ik>. Kajti se spominjalm: Ko' je hotel dotični gospod — ne| H. H. E., nego on^ ki bon? o njem pripovedoval — na vi-J demslki postaji stopiti v vagon,; se je jako trudi'1, da zapre svoj dežnik. Ni se mu posrečilo j drugače, nego da ga ge uprl ob tla in da je rokam priskočil na j pdmoč še z nogo. Nato je pok-nilo in je bil dežnik zafprt in' ne verjamem, da se je dal ka-l kršen je bil, še kdaj odpreti. [ Gospod je rekel • "Hopla!", pognal se je v vaigon, odbijalo ga je od ene stene v drugo in ga je zaneslo skozi odprta vrata v moj oddel. Že je sedel na mehkem sedežu nasproti meni in iz košatega obraza so se mu smejale priljazne oči. O-čitno je bil hvaležen naklonjeni usodi, ki ga je preko vseh nevarnosti tako udobno pripeljala na varni sedež. Pokimal mi je. Na kolenih je držal obsežen karton in je čutil vljudno potrebo, da mi ra-zodene, da je v kartonu grozdje. Opazil sem, da je bil karton brez dna, zato sem kolikor toliko dvomil o resničnosti njegove trditve. Blaten pa je bil od nog do glave. Mogoče mu fje bilo prišlo kaj blata tudi notri v usta v votli zob, ves Čas jej tleskal z jezikom "cv" in ck") in si prizadeval da iz zoba iztrebi, kar ni spadalo vanj. Drugače je »bil zelo prijazen. Povedal mi je, da prihaja naravnost iz vinske gorice, 445 m nad morsko gladino. Višino sem mu verjel — da je bil~v višjih položajih, se mu je v istini poznalo. Z morsko gladino pa je bilo tako, katkor z grozdjem. Morske gladine mu nisem mogel verjeti, predobro so mi znani ondotni kralji in vem, da nimajo v Vidmu in še daleč na okrog in za ščep morja ina razpolago, ne njegove gladine. Tudi me je osupnilo, ko sva privozila na Zidani most, da me je vprašal, ali nisva na RAKI Jesenicah — na Jesenicah da točijo ugledno dalmatinsko srago. In je napravil zopet *' §k' \ Zdi se mi, mož ni bil vse-tkozi objektiven. To se mi zdi potrebno pripomniti zaradi pravilne ocene njegovega pripovedovanja. Od tega sopotnika sem torej izvedel na vožnji do Ljubljane sledočo zgodbo. Rekel je — "cv" — da so stopili opoldne po kosilu iz hiše, da s: malo prezračijo glave. V bližini da je velik ribnik, kučigazda da jih je posadil v čoln in jih vozil po ribniku, zraven so peli "Morje adrijansko" in zelenko vina so tudi imeli s sabo, ako bi kateri omagal. — Pa jito Zbudi pozornost sredi precej globokega ribnika šop rastoče trave, toliko je je bilo, kolikor je velik navadni krožnik. Začudili so se, kakšen je to spak, da sredi vode rase trava. Tako je pripovedoval prijazni sopotnik, vmes je delal "cv" in "ck" in včasi mu je uspelo in je naredil tudi "cuvut." Nikdar še nisem slišal slavca na lastna iršesa — te sreče dosed a j nisem bil deležen. Pač pa sem bil pred leti čital slavčevo petje popisano v knjigi in mislim, tako nekakšno je cvrčal moj sopotnik na svoj votli zob. Bilo je precej lepo. — Bohotni šop trave iznad vode da je bil zanimal družbo v čolnu. Kučigazda jih je veslal tja tik do trave, da so jo lahko dosegli. Jo primejo, $ 17.50 | 43.00 f 83.00 S245.O0 Ur 100 Lir 200 Lir 500 lir 1000 lir 2000 Lir 3000 KEB 8g CEVE BEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE GENB PODVSMEJTE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI l ■ H J /'J . ---r— Za is^iftfU* yejUOi znS-kov kot rgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ah lirah dovoljujemo še boljše pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za lapiftu« * 5— morate jportat!.......................J$ 5.75 1 r tUo— * f • ...................$10.85 $15.— - " ..................$18.— " ' " .................. . f-- • * PXfJeaudk fl<** J ittrtfi kraju lzplaHk. r dolarjih. . . . . .J . MViv^ I . . NUJNA Illim ft IZVRŠUJEMO PO CABLE LBTTER ZA PRI- PUBU$HING COMPANY la$ Naroda" ' " ' NBfVOKK. N. Y. "Holaj, to je stari mlinar! Oni dan se ga je bil preveč nažeh-tal, naklestil je babo in sina, skledo s kašo treščil na tla, potem ga je vzela noč. Ugibali so, da je šel med Hrvate mešeta-rit. No, zdaj je pa tukalj!" In je zaklicali "Lojze!" "Ok" in "cv'\ Na pragu mlina da se je pojavil mladi mlinar, zdrav in krepak dečko. Ko je ugledal gospodo v čolnu, je za spoznanje premaknil klobuk. — Lojze, očeta sm onašli v vodi! — je vpil kučigazda in je veslal h kraju. Mrliča smo bili gorenjo polovico potegnili v čoln, notfe so mu visele v vodo. — Txrjze, očeta smo našli v bliže, roke je držal na hrbtu.> Pričakal nas je na bregu, usta] je nabral za pljunek, toda plju-1 nil ni. Ogledal si je očeta in j mu je polagoma raslo zanimanje za rajnega roditelja. Sklonil se je čezenj in molče pričel pobirati rake. Držali so se rajnika izredno lepi raki, po trideset centimetrov go merili in več. — Izstopili so vsi iz čolna — "ek" in "cv". — in kučigazda je rekel: "Lojze, teh rakov menda vendar ne boš nazaj pometal v ribnik!" "Nak!" je dejal Lojze. "Prodal jih bom.'7 — In jih je nabral za polno čajno. — Potem je skočil v čoln, pljunil v roke in z očetom odrinil od kraja. "Hoj!" je dejal kučigazda, "kam pa, kam?" "Ok" in "cv". — Je odgovoril Lcfjze: "Naj stari še lovi rake!" In ga je na škornje zopet postavil v vodo. • "Ljubljana! Vsi izstopite!" je zaklical sprevodnik. Sopotnik se je "cv" in "ck" in "cuvut" — prijazno poslovil. Tisti hip sem se domislil: Kaj, mu je bil v zobu ostal konček onih rakov mlinarje-vih? . . . pri kartah zasa- ceni morilec r; 17. aprila je bil v Splitu u-mor^jen tesarski delavec iz Zagreba, Miroslav Korjak. Poli-, cija je morilca dolgo iskala, slednjič mu je pa prišla na sled. \ Dognala je, da je Korjaka umoril delavec Ivan Malenica-Iva-nov. Zvečer so ga v neki gostilni v Splitu pri kartah zasačili. Mož je zločin odkrito priznal. Eden izmed prvih če ne sploh prvi rekorder v področju skle-panlja zakonov je po ameriških listih 74-letni. delikatesnrčar Mr. Dawson iz San Francisca. Prefd kratkim se je namreč poročil že sedemnajstič. Šestnajstkrat je »tal kot žalujoči vdovec ob grobovih, toda ta žalost ga ni tako izčrpala; da 'bi ne poskusil vnovič svoje sreče pri žen&kah. Mož fina srečen temperament, ki mu pomaga premostiti vse žalosti. Seveda je njegova najnovejša poroka vzbudila veliko zanimanje v javnosti in časnikarji so prišli, da bi malo podrobneje pozvede-li, kako je bilo kalj v njegovem življenju. Novoporočenec, ki je do ušes zaljubljen v svojo ženo, stasito 45-letno blondinko, rad obutja svoje spomine na Mary, Kate. Vivian, Gladys, Rose in kakor so se imenovale vse pokojne izvoljenke njegovega srca. Le včasih se mu zgodi, da se malo zmeša, pa ne ve natančno povedati, ali se mu je to in to primerilo v njegovem četrtem ali devetem zakonu. "Najbolje se spominjam prve žene.'' pripoveduje Dawson. "Takrat sem bil prodajalec v neki trgovini živil v Chicago in sem se bil strastno zaljubil v prodajalko neke urarae. Poročila sva se. Morala sva se zelo omejevati, pa sva vendar živela. "Zakai sem se vedno znova oženil? Iz strahu pred samot-nofctjo, pred samčevskim življenjem. Navadil sem se urejene domačnosti in živim v nekem blagostanju, od kar sem se v New Yorku osamosvojil. Tudi po moji preselitvi v San Francisco mi je ostal uspeh zvest. Zakaj ne bi torej živel kot zakonski mož! Mojim zakonom so kumovali, kar priznavam odkrito, materialni razlogi, včasih pa sem bil zaljubljen. To velja pred vsem za moj sedemnajsti zakon. Vsi moji zakoni so ostali brez otrok, razen devetega — ali desetega? Iz tega devetega ali desetega — ne, gotovo je bil deveti — izvira sin, ki je danes poročen s hčerjo nekega tovarnarja preprog in deluje v podjetlju svojega tasta. Name je v ostalem učinkovalo malo grozotno, da mi je smrt ugrabila šestnajst žena. Včasih sem imel občutek, da skupnost z mano morda ne prinaša sreče. Toda proti usodi se ne moreš boriti. Upam, da sem tokrat premagal usodo in da me bo sedemnajsta 'žena, s katero u-pam živeti še mnogo let, preživela. '' L. Ganghof er : Grad >Hubertus Ro man 6 Kdo je bil sezidal samostan? Kdo je bil namestil ta napis? In kako obilna je morala biti pač sreča, ki jc bila tu vzcvetela, saj so bili njeni uživalci nagonsko občutili potrebo, da vklešejo svojo j vavam. le. Obraza bi ne mogli imenovati lepega, toda ta usta in te oči so morale privlačiti pogled. Na mršavo vzraslem telesu je bilo nekaj nei-z-ravnanega, mladeniško oglatega, pa še ta nalahno upognjena drža. ki je lastna otožnim na- Prečitajte par poglavij romana "Grad Hubertus", pa boste nestrpno pričakovali nadalje hvaležnost v kamen. Podoba je pa tudi bila. da je ta krpica zemlje s skalno kočo kakor nalašč ustvarjena za to, da skriva tiho srečo pred človeškim pogledom. V objemu šumečega potoka, širnega jezera, za strtega z drevesnimi ve jami ter štrlečih skal se je okrašena z vsemi naravnimi čari skrito in samotno prožila v osrčje pogorja majhna, ž^.iiietnozeleua dolinica kot domača izibica sre-# , di ogromne palače. Svežeje in vonjiveje je pihljaj čisti gorski zrak po prebiti nevihi, sovne-je se je svetlikalo vse travno in drevesje . ie-uje, leščeče so se iskrili preko vseh skal curljajoči vodni okraki in ognjeno so se pestrile od samostanske strešice padajoče kaplje. Zdaj je ugasnil rdeči sončni sij in vse barve v okolici so se strnile kakor da jih je zastrla lahna koprena. o Dolge minute so prešle in l^aitica še vedno ni mogla izgovoriti nobene besede. Z rokami v naročju je napremaično sedela na kameniti klopi in kot da ne more dogodka popolnoma doumeti, je zrla za lovcem, ki je bil že zopet prekoračil hudournik. Tudi mladi ujec je molčal. Naslanjaje se z ?no roko na hišni podboj, je stal zraven klopi ter z raziskajočim pogledom strmel v dekletovo povešeno glavo kot da mu je mogoče vti-niti si v spomin te fine črte, blesteže tone vzva-i.ovauili las in nežno barvo lic. Ce bi zasilni stolec, zloženo stojalo in kovčeg, ki je ležal ob zidu na suhem, ne bil označil poklica mladega •noža, že ta raziskujoči pogled ter vitke, fino oblikovane roke bi bile izdale umetnika. Mogel je imeti nekaj čez dvajset lest; z njegovo mladostjo se pa ni skladala tiha otožnost temnih oči in zrela resnoba ozkega, trpko ureza-iega obraza. Gladko so se prilegali čelu kratki rjavi lasje ter se mešali na sencih s senčnatim puhom mlade brade, ki se je kodrala ob licih in ustnicah. Te ustnice so imele nekakšen poseben čar. Pri vsej svoji strogosti, ki je izdajala krepko odloČnoost, so bile vendar nežno zaokrožene ter so se milo, zasanjano smehlja- ZNAMENITI ROMAM KARU MAYA Kdo bi ne hotel spo&mti 4ela židana pentlja brezhibno zavozljana. Na njem nisi opazil trohice pri mladih umetnikih tako pogostega nagnjenja k površnosti, pa tudi nobene gizdalinske poteze. Zdelo se je, da se hriga za svojo zunanjost prav zaradi tega, ker je lastno dobro vzgojenemu človeku to, da se spodobno oblači. Cim dalje je zrl v ljubko dekletovo podobo, tem toplejši je bil blesk njegovih oči. Podoba je bila. da uživa resnično radost, radost mcetnika na tisto l°poto, ki se je še ni dotaknila hrapava roka življenja in ki je podobna rožnemu popku . v sončnem jutru. Kakor da bi bila Katica občutila ta pogled, tako hitro je dvignila oči. Tuje obličje jo je t zmedlo, zato je bil njen pogled ujetnik neme govorice teh potez — bilo je eno izmed tistih oi»ličij, ki tudi nemo govore o slabih časih. Zdelo se je, da je njena zmedenost nalezljivi. V zadregi je mladi umetnik iskal besede m končno je spravil iz sebe jecljajoče vprašanje, ali je že popolnoma prebila strah male prigode. / Zdaj se je pa ona zopet odobrovoljila. Smeh-ijaje je prikimala ter mu ponudila ozko roko. "Hvala vam! Rešili ste me zelo neprijetne kopeli!" Sklonila je glavico ter oprezovala skozi drevje proti šumečemu hudourniku. Mogla je ipa opaziti samo nekoliko obrežnih skal in zdaj pa zdaj bele pene, ki so pršale po kamenju. "Hudournik ima danes svojo lmdo uro. Lahko bi se to zžfme slabo izteklo!" Stresla se je kot da jo je prešinila lahna groza, vendar se je takoj spet nasmehljala ter pripovedovala o nenadnem izbruhu nevihte, o zavetju, ki sta ga s teto Gnndi našli v skednju ter o srečnem naključju, ki je poslala dotfrega Franceta za rešitelja iz stiske. Šegavo je opisovala brezumni strah, ki jo je napadel, ko je stopil lovec na gugajoče se drevo. DALJE PRIDE AMERIŠKO LETALO ZA RUSKE POTNIKE IZ BAG« 'ADA V STAMBUL 4 knjige, 8 riikaml, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed £mina; Kirarana smrti; Na bega v Goropa; Družba En Nacr KRIŽEM PO JUTROVKM u 4 knjige, 598 strani, s slikani Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nlln; Kako sem uv Mekko romal; Pri Samarlb; Med JeMdl Gena___________LM Izdajalec; Na lovu; Spet n? divjem sapada; Rešeni milijoni; Dediči Gena _____________8-M V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 676 Vsebina: — c : Kovač Šimen; Zaroaa z zaprekami: V golob- _ njaku; Mobamedanskl svetni* Cena _________1 # po divjem ktjrdi8t ANU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg ls Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ____________________lit PO DEŽELI SRIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata AladZija; Koča ▼ soteski; Miridlt; Ob Vardarju Cena_______1M SATAN IN ISKARI0T 12 knjig, s slikami, 1704 straal ' Vsebina: Izseljenci; Yuma Se tar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Abnaden: V treh delih sveta; Na vzletišču v Moslrvi ogledujejo strokovnjaki trimptorno ameriško letalo, ki ho vršilo redno potniško službo med Moskvo in Prago na Ceho slovaškem. WTNETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. , Frvikrat na divjem sapada? Za Življenje; NSo-čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; y Za detektiva; Med Komanči ln Apači; Na V nevarnih potih; Wijpnetovov roman; Sans t Bar; Pri KomanQh; Wlnnetova smrt; Win- s netova oporoka OtPM ................... ž u t i 4 knjige, a slikami, 697 strani Vsebina: ~ ^ Boj s medvedom; Jama draguljev; Kon- ^ . čno —; Bih, in njegova poslednja pot v. ---JL59 Naročite-jih lahko pri: KNJIGARNI t 2i 6 West 18th Strmet "Glas Naroda" New York. N. Y. "&L7LB tf'AIlOVJ* New York, Monday, July 13, 1936 THE izatffmr swvtsne DULY IN UJ93. Srčna stiska« ■ 49 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. K "•Potem mi pojasni zadnje (jrertine besede, kj se na mene rikftkor ne morejo.nanasti. Na-to sem čakal, da mi boš pojasnila brez mojo zahtevo. Ker se to do sedaj še ni zgodilo, moram za to prositi." Njegove odločne besede spravijo baronico nekoliko v zadrego. "Nikakor si ne morem »misliti, da ne bi vsega natančno vedel. Helmut, ti je prav gotovo vse povedal, kar ve po svoji materi. Drugega ti ne morem povedati, niti slutila nisem, da je Kraft —" beseda ji zastane; toda baron nadaljuje: "... da je Kraft tvoj sin, si hotela reci, kaj ne? Torej je vendar res, da si imela tako skrivnost pred menoj, da si imela sina, o katerem mi ni bilo ničesar znanega.'9 "Rekel si!" "Ali mi nočeš, prosim, pojasniti." "Zakalj še to, Joachim! Resnica je in popraviti ni več mogoče — zakaj bi se sedaj se s tem mučila, ko sva morala prenetstl že toliko hudega!" Z robcem si obriše oči in zaihti:; "Moja aladika Gerta, moj nepozabljeni otrok!" "Še sedaj bi živela, ko bi mi svdje skrivnosti ne bila prikrivala!" ' "Torej mi še očitaš, da sem jaz kriva njene smrti!" Baron trenutek molči, predno nadaljuje: "Ali seda i priznaš, da je Kraft tvolj sin?" "Tega ne morem, ker nimam dokazov za to. Svojega sina nisem nikdar več videla. Izabela gu je oddala v oskrbo."1 "In kdo je srečni oče tega sina?" "To vendar že veš — —" "Od tebe zahtevam odgovor," pogleda jo s poveljujočim pogledom; prav nič ji ne prizanaša. Baronica udano povesi glavo, kajti uvidela je, da za njo ni več nobenega izhoda. "Princ Magnus Z." ji pride tiho skozi ustnice. "O, prav gotove^ si štela v veliko čast, da se je njegova visokost sploh kaj zmenila za tebe," pravi zaničljivo, "in jaz, moje pošteno ime, ti je bilo dovolj dobro, da ti je pokrilo tvojo sramoto." Razburjenost ga premaga. "In vsa ta k-ta si mi hlinila ljubezen--" "Tegn nisem nikdar delala!" "Da, res, v tem imaš prav," pravi trpko. "Moja ljubezen ti je bila samo neprijeten dodatek ik mojemu imenu — o, saj si bila vedno tako hladnega srca — in tudi za svojega otroka se nisi nikdar zmenrla! Pustila si, da so drugi skrbe-lin za tvojega otroka in je samo srečen slučaj, da je postal tako dober! Kako lahko bi bil povisem drugačen! Ali nisi nikdar zahrepenela po svoje*m mesu in krvil Ali nisi nikdar hotela vedeti, kaj je postalo iz njega?" Baronica molči pri njegovih ostrili besedah. Kaj bi ji tntfi koristilo povedati, kako je spočetka hrepenela po njem, la pa je ta glais v sebi zadušila — da je slednjič v njej vse odmrlo. Ali naj bi mu pripovedovala o svojem groznem razočaranju, o svoji vroči, neizmerni ljubezni? Ne, to je bilo že daleč za r«io in bilo že pokopano — dokler ni prišel Kraft v' hišo, iko jo v nje kl ^ skozi texko pov-ešene glave. H kozlu je Pomzamh m razžal^e- privezana z vrvtjo za roko majh- \? ' 1 je sovražl1 cl na čisto naga žena, skoraj še'-1* * r.azsiPena Polovica: dekle. Vse njeno telo je p^>su- f?™ 111 *e.nska ni vek" je znal oceniti enakopravnost in osvobojenje žene po ok- to z modrimi in rdečimi maro-gami, okroglimi in podolgovatimi. Leva polovica napetih dekličnih grudi je razmesarjena in iz nje curlja kri. Zdi se, da so s telesa te žene potegnili ozek in dolg jermen kože, in po tobrski revoluciji. Videl je nagla socijalno in kulturno rast žene v sovjetski Rusiji, zlasti pri onih narodih, kje je imela žena manjšo vrednost, nego ženinem životu so menda dolgo koT^' k£r io zaP<*™i iz ^ mlatili s polenom. Morda so t>e ^ obraz- jo pretepali s palicami, kajti Eno zadnjih del Gorkega je ženin život je strašno otekel in uvod h knjigi Agrippine Kore-modrikast. Na vozu pa stoji vanove "Moje življenje". V u-velik kmet, v eni roki drži va- vodu pravi Gorki, da bodo dek-jeti, v drugi pa bič in nepres- leta sovjetske Rusije šele tedaj tano udriha z njim zdaj pojrazumela veličino storjenega kljuisetovem hrbtu, zdaj po tele-j dela, ko se seznanijo z grozno su šibke žene, že itak nečlo- j preteklostjo svojih mater in veško pretepene. Za vozom in babic. Globoko razumevanje za ženo se vali množica. Tuli, Gorkega za križe in težave že-•kriči, se smeje, psuje v. j ne je našlo odmev v navduše- To žalostno sliko trpljenja n ju sedanjih čitateljic za nje-žene v Rusiji je napisal Maksim gova dola. Gorki je zdaj eden Gorki j leta 1891 v vasi Kandi-bovki v hersonski gubemiji. Podoba žene trpinke Gorkega vse življenje ni zapustila. V različnih oblikah se vleče skozi vse njegove literarno delo. Tu- di v romanu "Mati", kjer opi-išli prevodi Gorkega svojo Čast- Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: Nato ji pripoveduje, kar mu je povedal Helmut in ji še izroči pismo njene sestre in iz njega je izprevidela baronica — nobenega dvoma ni bilo več, da je bil Kraft njen sin! S tresočimi rokami izpusti pismo; komalj je mogla brati,Vuje prve predstavnice revolu-lno mesto, ker ji je vse migljalo pred očmi, toda molči. Nobenega glk-su ni mogla izdati. ^Verjemi mi, Leonora," pravi po kratkem molku ba-r.m, "ako bi mi odkrila svojo skrivnost, bi ti bil zaradi moje neizmerne ljubezni odpustil — pa nisi imela za to poguma in vendar si toe morala poznati — in s tem si se pripravila ob n svojo srečo. Niti jeziti se ne morem nad teboj, ker te v globokem sočutju pomilujem. Koliko si morala vsled te tajnosti trpeti; dovolj si že bila kaznovana!" ' J "Joachim," zaihti pri teh besedah, ki so ji zopet pokazale neskončno dobroto nljenega moža; na njo so napravile globok vtis. "Joachim, ali mi moreš odpustiti?" Z deljenim občutkom pogleda na njo, ki mu je bila nekdaj najdražja, sedaj pa tako zelo oddaljena od njegovega srca. "Seveda, Leonora, odpuščam ti — saj bi bilo smešno, ko bi na podlagi onih starih doživljajev," ne skonča; s pričakujoči m pogledom pa gleda baronica vai^j, nato pa tiho reče: t"Kaj misliš Joachim?" " Mislim, Leonora, da ti bo po vsem tem, kar se je sedaj tgodilo, prav gotovo najljubše, da za nekaj časa odpotuješ z Brez ena--" Baronica se zgane.. "Pustiti Gertin grob — ne, Joachim, tega ne morem!" / Jaz pa mislim, da je to za naju najboljše." "Oh, iz hiše me hočeš pognati, potem seveda--" "Kaj takega mi ne pride na misel, Leonora. Si in o-staneš gospodinja na Brezenu — vedno ti je na razpolago. Vendar pa mislim, sedaj je za tebe žalostno tukaj živeti _ tukaj na smrt bolni mož, t&m sveži grob nafjinega otroka; preveč je med naona; privošči mi, da vse to kako prenesem. Seveda ti ne bo ničesar manjkalo, pa pojdi kamorkoli. Breze-na itak nisi nikdar imela rada. Torej ti tudi ne more biti težko ga^a nekaj časa zapustiti Potem tndi pomisli, kako boš stopila Kraftu pred oči! Kakšni občutki ga »morajo navdajati do tebe t Zato je najboljše, da za nekaj časa greš! Ivi aft bo najbolj skrbno preskrbljen; vedno mi {je bil všeč in ga Tad rmel in mnogo nra moram še poplačati. Dal Bog, da bi ozdravel, potom bo eaj Gertina podoba stala či-sta pred ~*oi. Ne vem, ko bi mogel kdaj prenesti misel, da' bi na-ijhči, če je tudi več ni, imela na vesti amrt človeka." ........ zveni iz njegovega glasu. najbolj priljubljenih in najbolj čitanih pisateljev ne samo med ruskimi ženami, temveč tudi med ženami onih narodov, ki so šele nedavno ustanovili svojo književnost v kateri so na- 37*3 gs - 3S ---^U -r,- ... SVETA URA T platno vez...............90 v fino usnje vez..........1.50 t najfinejše usnje vez .... 1.80 ▼ najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez...............90 t fino usnje vez;.........-. 1.50 v najfinejSe usnje ves .... 1.80 KVIŠKU SRCA v Lmltirano usnje vez.......60 ▼ usnje vez .............. .80 t fino usnje \ez..........1.— t najfinejSe usnje vez .... 1.20 v najfinejSe usnje trda vez 1JS0 t bel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM t ponarejeno .............— v najfinejSe usnje vez. .... 1.50 ▼ najfinejše usnje trda ve?.. 1.60 Hrvatski molitveniki: IUtjehaj starosti, fina vez. ....L— j Slava Bogu. a mir ljudem - fina ves. ........... .1.50 najfinejša vez.............1.60 Zvončee nebeški, v platno.......80 fina vez. .................1«— Vienae, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Pr&yerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost rezano \....... L10 Come Unto Me v platnice vezano .........30 v belo kost vezano........ .35 Key of Heaven fino vezano ..............-35 v usnje vezano..... .........70 v najfinejSe usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) • Key of Heaven v celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje ve&ano .......1 JO Catholic Pocket Mannal: v fino usnje vezano ...... 1.30 Ave Marta: v fino usnje vezano ......1.40 KNJIGARNA "GLAS NARODA' z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem papirju g plat-tiienimi pregibi ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI*. Jugoslavija ----...------30 Dravska liano vina ... ....... 30 CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV . VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA .................60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandL rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y. SLOVENSKI SHERLOCK HOLMES Na parnikih, kl so debel« tiskani, se vrše v domovino izleti tfod viJutvoa izkušenega spremljevalca. LjubFjanski 1'Slovenski Narod" piše: Način, kako naš znani slovenski grafolog- Karmah ocenjuje po pisavi značaje posameznikov, ki jih nikdar ni videl, je našo javnost že opetova-no zanimal. Naloga grafologi-je je da na podlagi pisave oceni duševno dispozicijo piscq, tef njegove sposobnosti in lastnosti. Karmah se sicer ne drži vedno splošnih pravil grafolo- 16" JullJa: . v . . I Aquicanla v Cherbourg glje, temveč S SVOJO sposobno- Bremen v Bremen stjo in res izrednim talentom sestavlja sam svoja pravila, ki se nikdar niso izkazala kot na- 1S. julija: Manhattan v Havre Norm&DdJe v Havre . 18. julija: Hex v Genoa , «3. Julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Trst SPOPAD NA IZHODU TIENTSIN, Kitajska, 12. julija. — Kitajski in japonski vojaki so se medsebojno obstreljevali v Taku, vzhodno od Tientsina. Nobena strani ni i-mela izgub, toda dogodek je povzročil veliiko vznemirjenje. Oddelek kitajskih vojakov se je nastanil v javnem parku. Prišel pa je japonski oddelek ter naznanil, da hoče i-meti vaje v streljanju. Kitajci so se tej zahtevi protivili in oddanih je bilo več strelov. Častniki so se takoj pričeli pogajati za poravnavo. pacna. Nekega večera je Karmah na svojem potovanju zašel v neko hišo, kjer je dobil prenočišče. ,25vSia v Moža tedaj ni bilo doma, le že- '20. julija: na je vsa otopela sedela V kotu I Queen Mary v Cherbourg pri peči in ni skoraj nič govo-j v***1**™ » Havrr rila. Šele pozno ponoči je po-.1- avgusta: stala zgovomejša in je napro- Cbaiui'lain v sila Karmaha, naj bi ji napisal' pismo, kar je seveda takoj sto-| ril. Ker je bila vsebina pisma zmedena, jo je naprosil, naj sa ma doda še nekaj vrstic, ki jih je pozneje, ponoči, analiziral. Ugotovil je popolno duševno zmedenost in tudi nagnjenje h kriminalnim deliktom. Ko se je zjutraij napotil od doma, je sklenil počakati moža in mu je ! takoj po prihodu povedal, kaj je dognal. Re»sno ga je posvaril. naj pazi na ženo in postopa z 20- avgusta: i »j -»r v • i Vulcanla v Trst 11.10 zelo previdno. Moz se je za- 21 avgusta: smejal, češ, da jo bo pretepel, f Bremen v Bremen pft bo spet zdrava. Karmah j^22- Champlain v Havre odšel in teden dni pozneje so ga' Cont^ di v Genoa klicali zopet v isto hišo. Dan 2anavgut,: ' ,, , . v. Queen Mary v Cherbourg po njegovem odhodu je namreč j Washington v Havre mož zopet pretepal ženo in od- 28. avgusta: Šel Z doma. V njegovi odsotno-| lie de France v Havre sli je žena zakurila krušno peč :n v njej sežgala svojega otroka j v strahu, da bi mož tudi njega ne pretepel. Karmah ova izja-| va, da je moža na ženino duševno stanje vnaprej opozoril, jo bila eelo za sodišče odločilna in so moža obsodili na dolgoletno ječo, a ž: m o oddali r umobolnico — Adv. Bremen v. Bremen 5. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre 8. avgusta: Europa v Bremen Ilex v Genoa 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta: lie de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre 19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre Europa v Bremen TUDI BOLEZNI UMIRAJO Bolezni umirajo prav ta'ko, kakor njihove žrtve. Prišel bo dan, ko ljudi ne bo več morili tuberkuloza, legar, rak, davica in druge zavratne bolezni. Tako vsa/j trdi glasijo atoeriške-ga Zdravniškega združenja, ki pravi, da se bodo pojavile potem nove bolezni. Po izkušnjah zdravniške vede gredo tudi bolezni svojo pot od burne mladosti do pešajoče starosti. Zato lahko pišemo življenjepis bolezni, podotben življenjepisu človeka. V zgodnji mladosti je lah'ko bolezen slaba, pozneje se pa razvije in postane nevarna. Končno začne pojemati in na-žadnje sploh izgine. Izmed bolezni, ki so se sicer ohranile iz starih časov, ki pa so mnogo izgubile na svoji sili in razširjenju, naj omenimo sffli\o kugo, gobavost in zlatenico . Iz raznih znakov'sklepajo a-meriški zdravniki, da tudi legar in tuberkuloza -v zadnjih desetletjih nista ve£ tako pogosta, kakor s