' Največji slovenski tednik v Zedin jenih državah I»h*fii vsako sredo. NASLOV uredništva m upravništva: 1951 VV. 22nd Place Chicago, I1L OF THE GRAND CAR iOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered aa Second-Class Matter January 18, 1915, at Jhe Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. J-L The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Place Chicago, ill L_^ \o. 42. Stev. 42. jrrr--' ■ Pozdravljeni, č. g. F. S. Ažbe! _ i V imenu vseh bratov in sester, združenih pod zastavo naše mile K. S. K. J. si jaz, kot predsednik te organizacije štejem v prijetno dolžnost, da Vam zakličem pri Vašem nastopu kot župnik slovenske cerkve v Waukeganu: "Steno pozdravljeni!v Vzrok za ta moj javni pozdrav je tale: Vse nas, — člane in članice K. S. K. J. — je srce bolelo, ko smo slišali ali čutili o žalostnih posledicah, ki jih je rodila zadnji čas nesloga med rojaki v nekdaj tako cvetoči in napredni slovenski naselbini v Waukeganu. Trpela je fara, trpela so naša društva, trpel in prestal je marsikdo izmed Vas veliko. Dolžnost me je kot predsednika K. S. K. J. poklicala, da bi Vam po svojih skromnih močeh pomagal do medsebojnega sporazumi j e-nja, do ljubega miru in do stare bratske sloge, vsled katere ste bili poznani po celi Ameriki. Česar jaz nisem mogel doseči, Ogleduh Fay je sam priznal, da ga poslala nemška vlada semkaj v Ameriko še letos meseca a-prila. Dala mu je na roko $2000. —za stroške in drugo. Tukaj si je najel še pomagača Nemca Walter Scholtza. Fay je služil po-četkoma vojne kot nemški častnik in je bil odlikovan za svojo veliko? hrabrost v vojni s Francozi z redom železnega križa. Vsled tega senzacionelnega odkritja vlada med tukajšnjim ljudstvom veliko razburjenje. Vsi listi obsojajo hudobne načrte nemške vlade po svojih sem odposlanih o-gleduhih. Tajna policija skuša spraviti sedaj pod ključ še druge zaveznike in pristaše teh dveh nemških lopovov. Ta zadeva pride vsekako tudi predsedniku Wil-sonu v roke, ki bode ukrenil potrebne korake, da se ta nemška o-gleduha eksemplarično kaznuje. 23 deklic zgorelo. Pittsburgh, Pa. 25. oktobra. Danes popoldne je nastal ogenj v tukajšnji tovarni popirnatih škatelj, last Union Paper Box Co. na North Side velik požaV, ki je poslopje mahoma zajel v plamena. V tej tovarni je delalo 30 žensk, česar drugi z istotako dobrim na-1 večinoma dekleta. od teh je po_ menom niso mogli doseči, to pn-|skakak) na cesto z gorečega po-čakujem od Vas, dragi sobrat, ča- slopja 7 deklet> 23 se jih pa ge po- vse našle stiti gospod novi župnik, F. S. Ažbe. Na Vas stavim vne s veje zaupanje, ker sem Vas spoznal izza sv. misijona, ki ste ga imeli z velikim uspehom letos v cerkvi sv. Štefana tukaj v Chicagu, kjer greša, ker ^p gotovo smrt v ognju. Nesreča z avtomobilom. Mount Clemens, Mich. 24. okto-. .... .. . . bra. Na Fraser križišču, 5 milj od-S^JHS?1 ! '^' hijeno od tukaj se je pripetila čudovati Vašo veliko gorečnost zo sveto katoliško stvar. In ker je naša K. S. K. J. po svojih načelih in postavah katoliška, zato sem tudi prepričan, da boste Vi zanesli ljubi mir Kristusov v vsa Vaša društva K. S. K. J. v Waukeganu, 111. danes popoldne velika nesreča. V nekem avtomobilu se je peljala družina Mrs Rachel Stoldt, sesto-ječa iz 7 oseb. Ker je na navedenem železniškem križišču zadel v avtomobil potniški vlak Grand Trunk železnice, je bilo vseh 7 oseb na mestu usmrčenih: mati, Mrs Stoldt, njena 47 letna sestra pb enem pa iz srca želim, da bi zbrali pod okrilje cerkve matere od 6 — 17 Božje v Waukeganu tudi vse dm- b hcerk v st*rostl od b1' ge naše rojake, čeprav ne spadajo h K. S. K. J. , Zato, žele? Vam najboljšega u-speha pri Vašem težavnem poslu, Vam kličem: Bog naj blagoslovi Vaš trud — in še enkrat: Srčno pozdravljeni Vi novi župnik v slovenski naselbini v Waukeganu!. Paul Schneller, Predsednik K. S. K. J. Ameriške vesti. Peklenski načrti Nemcev. New York, N. Y. 25. oktobra. Že večkrat je bilo čitati, da se namerava Nemčija hudo maščevati nad Zedinjenimi državami, ker pošiljajo te municijo samo zaveznikom v Evropo. Te grožnje bi se pa bile kmalu uresničile, če bi naša vlada pravočasno ne prestrig-la teh peklenskih načrtov Nemcev po njenih agentih. Šele včeraj se je posrečilo zveznim detektivom aretirati v Grant-woodu, N: J. dva nemška ogledu-ha, Robert Faya in Walter SchoLr za, katera sta po naročilu nemške vlade nameravala pognati v zrak vse večje ameriške municij-ske tovarne, razna pristanišča in več prekmorskih parnikov. V Grantwoodu blizu New Yorka sta imela ta dva lopova celo izdelo-valnico za peklenske stroje, bombe, itd. Po skrbnej preiskavi je policija pri njih zaplenila 25 lb. trinitrata (toloula) kar bi zadostovalo za razstrelbo celega otoka Manhattan; dalje 25 večjih kosov dinamita, več min za potop oceanskih parnikov, 200 bombnih cilindrov, en motorni čoln, en avtomobil, 400 močnih patron, 2 avtomatične puške, 1 dolg nož in obris mesta New York. ' - Umorjena učiteljica. Dodge City, Kans. 24. oktobra. Včeraj so našli med naselbino Santante in Moscow na nekem zemljišču 24 letno učiteljico Miss Nellie Byers zadavljeno. Na njenem telesu se je spoznalo, da jo je nepoznan zlobnež najprvo krimi-nelno napadel, potem pa umoril. Sedaj išče morilca v bližnji o-kolici 100 mož oborožena množica ljudi. Dasiravno imajo na razpolago krvne pse, ni mogoče priti storilcu na sled. Lincolnov spomenik v Spring- fieldu. * Springfield, 111. 25. oktobra. — Ker se namerava postaviti spred tukajšnjim državnim kapitolom krasen spomenik pok. predsednika in ljubljenca države 111. Abe Lincolna, se je to delo izročilo znanemu kiparju Andrew O' Con-rrorju iz Worehestra, Mass. Spomenik bode veljal $50:000. Razstrelba v predilnici. Houston, Texas. 24. oktobra. V veliki predilnici v Lovelady je včeraj razpočil parni kotel, kar je povzročilo smrt 3 delavcem, pet o-seb je bilo pa vsled te eksDlozije nevarno ranjenih. Ker je pasta! vsled te nesreče tudi požar, je do-tična predilnica do tal pogorela. Dobra pljuča. Berkely, Cal. 25. oktobra. Warren D. Homer, slušatelj državne univerze v Cal. je pred zbranimi profesorji danes dokazal kako dolgo časa se zanrore zdržati dihanje, ali sapo. Ko je neki zdravnik delal pri njem to poskusnjo. se je Homer vzdržal 10 minut in 10 sekund brez dihanja. Chicago, 111., 27. oktobra (October) 1915 Leto 1. Volume 1« Desetletnica župnikovanja Rev. A.Sojprja 17 let že poteka, odkar se je ustanovilo v našem mesta faro cerkve sv. Štefana, ki se sme po-vsej pravici nalivati prva in edina slovenska cerkvena občina v kakem večmiljonskem mestu na celem svetu. Slovenske cerkve nimajo ne v New Yorku, ne v Londonu, ne na Dunaju itd. Da je bila ustanovitev slovenske cerkve že pred leti potrebna, nam dokazuje dejstvo, ker ta fara vedno bolj in bolj napreduje ter ra~ ste. Občina faranov, ali vernikov se tako množi, da bo treba misliti sčasoma se na en§ga duhovnega pomočnika. To faro so oskrboyali dosedaj že sledeči gg. duhovniki a č. g. John Plevnik, č. g. John Kranjec, č. g. Al. Krašovec in č. g. Anton Sojar/ ki se že 10 let trudi z vso goreč nostjo za dušni blagor chikaških^ rojakov in rojakinj. Vsekako moramo pri7.iati, da je pastirovanje v 2miljonskem mestu naporno, ker so farani raztreseni po mestu na vseh straneh; a dobra "vpija, vstrajnofct, zaupanje v Boga . in skrb za dušni blSgor faranov je premagala tudi pri našem sedanjem župniku, Rev. A. Sojarju vse zapreke in težave. --- Dobro leto dni po svojem po-svečenju je prišel semkaj na to faro dne 1. novembra 1. 1905; torej bode preteklo letos dne 1. novembra ravno 10 let njegovega pastirovanja med nami. Tem povodom kličemo Rev. A. Sojarju, vrlemu župniku, dobremu članu K. 'S. K. J. in marljive mu sotrudniku našefca lista: "Ad multos annos!'' —* Dal Bog, da bi obhajal čil, zdrav in zadovoljen na tej fari še več desetletnic pa-stirovanja! " Obsojeni tihotapci. Fort Smith, Ark 25. oktobra. John L. Casper iz Kansas City, Kans., ki je veljal za vodjo večje družbe tihotapcev z žganjem je bil od zvezine porote obsojen na 9 let težke ječe in v plačilo kazni $33.000. Njegovih 6 pajdašev je dobilo od 6 mesecev do 2 let ječe. Navedenci so kuhali v nekem gorovju skrivoma žganje, „ ter isto razpečavali brez postavnega dovoljenja. ^ » Bryan v smrtni nevarnosti. Toledo, Ohio., 24. oktobra. Bivšega državnega tajnika W: J. Bry-ana bi bil kmalu včeraj- na tukajšnji postaji povozil tovorni vlak ko je Bryan hitel čez progo. K sreči se je umaknil samo za pol koraka še pravočasno pred veliko lokomotivo tovornega vlaka. Končana stavka. Shenectady, N. Y., 25. oktobra. 13.00 uslužbencev General Electric Co. se je danes vrnilo zopet na delo. Delavci te tovarne so stavkali že od 3. t. m. ker jim ni hotela družba dovoliti 8 urnega dnevnega dela. Žal, da delavstvo tudi sedaj ni doseglo svojih zahtev, pač so se na dne 24. t. m. pobotali z lastniki tovarne v popolno «adovoljnst glede drugih delavskih razmer. Čudna pošiljatev.. _ West Palm Beach, Fla. 25. oktobra. Pepel nedavno tu umrlega Japonca A. Minonuja so poslali danes po paketni pošti v Ehimo na Japonskem, kjer je bil pokojni Ninonuja rojen. Ostanke pokojnika so djali v posebno izdelano kovinsko škatljo, ter isto dobro zapečatili, da vsebini mokrota in zrak ne bosta škodovala. Poštnina do cilja je znašala okoli $3. — ' i Verska svoboda v Peru. Lima, Peru. 25. oktobra. Dne 23. t. m. se je vršilo v tukajšnji državni zbornici glasovanje glede verske svobode v tej republiki. Nova predloga za ločitev cerkve od države je bila* sprejeta z ^9 proti 12 glasovi. Delo v premogovnikih W. Va. Te dni se je vrnil v Chicago iz svojega obiska po državi W. Va. oredstojnik državnega rudarskega departmenta Earl Henry. Na-vedenec zatrjuje, da je po raznih premogovnikih na ^ severni strani W. Va. toliko dela, da primanjkuje ondi rudarjev. Razne družbe imajo za zimo toliko naročil, da jih sploh ne morejo izvrševati. Rusija naroča ameriški les. Little Rock, Ark. 25. oktobra. Iz državše Arkansas se bode poslalo v nekaj mesecih 300,000.000 čevljev rdečega obdelanega hrastovega lesa za državno železnico na Ruskem, katero gradijo sedaj med Rigo in Moskvo. Ta les se bode potrebovalo za podstavke pri železniških tračnicah. To naročilo bode znašalo okoli $2,500.000. Tudi Italija je naročila zadnje dni tukaj 65,000.000 čevljev raznovrstnega lesa, vsled tega je upati, da se bode delalo v tukajšnjih gozdovih in šumah celo zimo. Predpotopna žival. •V ameriški Naravno historični muzej V New Yorku so dovedli te dni okostje posebne vrste pred-potopne živali "tyrannosaurus" po imenu. To, še dobro ohranjeno okostje so izkopali iz neke reke v Montani. Dolgo je 47 čevljev in 18čevljev visoko. Ta živai, ki je po zatrdilu veščakov živela tukaj pred 3,000.000 leti je podobna velikanskemu kuščarju in zmaju. Inozemske vesti. Boji na Srbskem. * London, Anglija, 24. oktobra.— Tekom zadnjih 24 ur se je vršila med Srbi in Bolgari prva huda bitka na južnem Srbskem. Šlo je včeraj za ondotno najbolj važno srbsko postojanko, za mesto U-skup, katero so konečno Bolgari tudi uspešno zavzeli. Srbi so nekaj časa ta napad hrabro odbijali zatem so se pa le morali udati vsled veliki premoči Bolgarov. Zavzetje tega mesta je zaključile šele bajonetno" klanje med Srbi in Bolgari. Izgube so torej na obeh straneh velike. Srbski glavni vojni urad naznanja zaeno danes, dr so Bolgari tudi že nekaj dni preje zavzeli mesto Kumanovo in Vele;^ v neposredni bližini Uskupa. Vsa ta tri mesta ležijo ob glavni želez niški progi med Solunom in Ni šem, torej je dovoz provijanta ir> municije srbski armadi v okolici Belgrada popolnoma ustavljen Ker so zavzeli dosedaj Bolgari ž-65\milj srbskega ozemlja na jugu tvori to že polovico tega teritori ja, da dospejo lahko do skrajna zapadne meje ob Albaniji in Črni gori. Srbi so se sedaj utaborili ir utrdili svoje postojanke* na leveir bregu reke Vardar visoko v go rovju, odkoder nameravajo usta vjjati pot sovra/niku. Bolgari so dalje zajeli levo obrežje ob reki Timok med Knjaže-vacem in Zajčarjem. Bolgari o-perirajo sedaj na zelo dolgi fron- ti in sicer severno od Radujevaca do Rabrovaca, ki je že na južni meji ob Macedoniji. Ko je padlo srbsko mesto Vranja Bolga-r< m v roke, so »Ijbi.i ti v tem mestu zelo veliko vojnega plena; med tem je bilo tudi za 500,000 frankov vrednosti zdravniških potrebščin in ambulančnih bolnišnic. Bolgari so si dosedaj podjarmili že sledeča srbska mesta in kraje: Negotin, Zajčar, Aleksi-rac, Pirot, Bela Pa Janka, Lesko-vac, Caribrod, Vranja Glušovo, Karatova, Kumanova, Uskup, Vein?. Ištib, Rodoviee in Rabrovac. Avstrijske-nemške čete se pomika jo sedaj že dalje proti Petro-vacu in Ranovae i ob reki Mora-vi ter glavni železniški črti do Ni ša. Pri Nišu bodo pa sedaj že lahko nadaljevale te čete svoje pot preko Bolgarije naprej do Ca rigrada. Precej močna armada centralnih zaveznikov se zbira tudi pri Orsovi ob Donavi odkoder namerava udreti na skrajno iztočno srbsko obmejno ozemlje. Nemci in Avstrijci so dosedaj zavzeli že sledeča važfla srbska mesta: Belgrad, Šabac, Obrenovac, Se-mendrija, Kalja, Šalevac in Posa-revac. sta, a naša hrabra artilerija in pehota je sovražne napade odbila kakor običajno. Italijani so imeli pri tem velikanske izgube. Italijani se najbolj prizadevajo, da1 bi ^avzeli naše pozicije ob Bovcu, Tolminu, Mrzlem vrhu in pri Sv. Luciji. Tukaj se je naš pešpolk št. 53 in 86 junaško izkazal, ker je pognal sovražnika nazaj. • Čudni načrti Srbov. Genoa, Italija, 25. oktobra. — Kakor se je izvedelo od vla/linih zastopnikov Rusije, Srbije, Italije in Francije, nameravajo te vojne sile spraviti celo srbsko armado v Italijo v slučaju da bi Srbija zgubila vso komunikacijo z Grško. Nekaj srbskega vojaštva naj bi se poslalo tudfcna francosko fronto. Da bi se zamogel ta načrt izvršiti ima laška vlada, že pripravljenih 80 večjih prevoznih parni kov, ko je odpošlje lahko vsak tre-notek v Solun, kjer bi se imelo izvršiti ukrcanje srbskih čet. Srbi pričakujejo pomoči. Solun, Grška, 25. oktobra. — Kakor se da sklepati po velikan ski množini vojnega materijhla ki prihaja semkaj dan za dne vom, nameravajo poslati savezni ki Srbom na pomo* 500,000 voja kov. Te dni se je izkrcalo tukaj ž< 60,000 francoskih in 40,000 angleških vojakov. Ker pa še ni računati, da bode zamogle te pomožne čete dospeti pravočasno na svoje mesto, j( smatrati položaj Srbov jako kri tičnim. Za sedaj jih zamore reši ti edinole Grška, če bi se tudi tf precej pridružila in pomagak srbski armadi.* Ruska pomoč Srbom. London, Anglija, 25. oktobra. -Neki rumunski dopisnik poroča semkaj, da bode poslala Rusija šele tekom 14 dni svojo štovilne armado Srbom na pomoč. Ruski general Visnoiiko, ki je zaeno ad jutant carja Nikolaja se je podal te dni ra srbsko fronto. Hud boj pri Dedegaču. Atene, Grška, 25. oktobra. — Pri Dedegaču se je vršil zadnje dni hud boj med Bolgari in zavezniki. Slednji so z morja obstreljevali to mesto, ki je zelo poškodovano. Železniško postajo in več vojaških barak so sovražne bombe docela uničile. Število ubitih Bolgarov znaša okoli 2000. Boji na Goriškem. Dunaj, Avstrija, 25. oktobra.— Dasiravno zatrjujejo italijanski listi o velikih uspehih italijanske armade v soški dolini pred Gorico, se mora to vest odločno zani-kavati. Italijani zatrjujejo, da se jim je Gorica že udala. kar pa ni resnica. Pač se je vršil včeraj ob Soči hud boj za posest tega me- Boji na severnem bojišču. Dunaj, Avstrija, 25. oktobra.— (Uradno poročilo). Na severnem bojišču so se vršili zadnje dni tudi hijdi spopadi med Rusi in našimi četami. Pri Novem Aleksini-jecu se je našim posrečilo zavzeti važne gorske točke nedaleč od mesta Lopasno. Tudi pri Carto-risku se pomika naša armada uspešno dalje. Pri Kimarovem se je moral sovražnik umakniti daleč nazaj; drugače je polo/.8j na severnem bojišču neizpremenjen. Angleži potopili nemško križarko. Petrograd, Rusija, 26. oktobra. Tukaj se uradno naznanja, da so zadnje dni potopili Angleži v baltiškem *morjd pri Libavi nemško križarko "Prinz Adalbert." Ta križarka je bila zgrajena 1. 1901, dolga je 394 m. in je veljala 3 in pol milijonov doL Posadka, ki je štela 557 mos se je s križarko vred potopila % Uspehi Rusov. Petrograd, Rusija, 25. oktobra. — V okolici mesta Baranoviči je naša armada včeraj zavzela več nemških postojank ker je zavzela sledeče naselbine: Ekimoviči, O-dokporčina, Noviki in Nagomija. Samo tekom enega dneva je padlo v naše roko 85 nemških častnikov in 3552 mož. Zaplenili smo sovražniku tudi veliko količino menici* je, ter številno strelnih pušk in topov. Zaplemba zemljišč na Poljskem. London, Anglija, 26. oktobra.— Ker namerava nemška vlada zapleniti vsa zemljišča in privatno lastnino na pridobljenem Poljskem dotičnikom. ki se nočejo povrniti zopet nazaj na svoja do-movja, se je Rusija odločila postopati na jednak način z Nemci, ki fcivf jo na Ruskem. Zapienjena zemljišča se bode prodalo ns jay ni dražbi, denar pa poslalo bednim stanovnikom na Poljsko. Izjalovljena prošnja sv. očeta. Rim, Italija, 26. oktobra — Sv. oče je dobil te dni ocl belgijskega kralja Alberta pismeni odgovor, da se neče Belgija nikako^ spuščati v kaka mirovna pogajanja, ker re nahaja ta država Še vedno v suženjstvu pod Nemci. Sv, oče je radi tega nepovoljnega odgovora zelo potrt, ker je pred kratkem opetovano skušal doseči premirje med vojujoeimi se silami. 1 # Dr. Dumba o.ilikovan. Ber n, Nemčija, oktobra,— Bivši avstrijski poslanik v Zedi-njenih državah Dr. Konstantin Dumba je dospel včeraj s svojo ženo na svojem povratku semkaj. Kakor se čuje iz zanesljivega vira ga je povodom tega senzacionelnega odpoklica avstrijski cesar povzdignil v plemski stan. Afera koburškega princa. Rim, Italija, 26. 'oktobra. — Semkaj se poroča iz privatnih virov da je imel koburški princ Leopold ljubavno razmerje s hčerko nekega policijskega uradnika ra Dunaju. Slednja ga je vsled zavržene ljubezni polila po obrazu z neko kislino in je tudi streljala nanj, zatem si je pa končala še sama življenje. Princ Leopold bede vsled tega oslepel. in vesti. Jz urada društva sv. Lovrenca it 63 K. S. K. J.. Cleveland, O., se naznanja, da je nase društvo vzelo v upoštev nasvet glavnega tajnika K. S. K. J., kateri je bil priobčen v št. 39 Glasila K. S. K. Jednote in sicer v zadevi otroškega oddelka. Posvetovanje v tem oziru je bilo kratko, ker so člani našega društva z veliko večino zadovoljni, da bi se pri Jednoti ustanovil tudi otroški oddelek; seveda pod pogojem, da državna oblast to dovoljuje. Ako pa država morda to prepoveduje, nima ta predlog za nas nobenega pomena; vendar naše društvo temu ne nasprotuje, četudi bi mogoče naša država O' hio ne dovolila sprejema otrok v K. S. K. J. ■ Toliko torej v blagohotno na-znanje. da naše društvo podpra ta predlog. Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. John Susteršič, tajnik In še nekaj bi rad omenil v tem slučaju. Tu biva tudi dosti »članov naše K. S. K. J., ki imajo prestopne liste, ali da spadajo k različnim drugim društvom naše K. iS. K. J. Ali bi ne bilo prav in lepo, če bi vsi ti člani prestopili k društvu Marije Majnika št. nika ima pa seda i vse lepša in boljša pojasnila, ker nam nazna~ nja tisto, kar bi se moglo razmo trivati že na glavnem zborovanju v <* Milwaukee, Wis. Resnično je, da so tudi druge slovenske organizacije, katere so jednako inkorporirane v državi Illinois, ter so že pred leti nazaj imele otročji oddelek. Zakaj pa naša slavna K. S. K. J. ni mogla dobiti tega do sedaj? Pa naj bo že kakor hoče! Državni zavaro- 154, katero je v tem mestu t Saj . tako velijo naša Jednotina pra- valninski komisar je dovolil, da vila V tej zadevi bi bilo res že- ima Jednota pravico sprejemati leti da bi naj glavni odbor Jed- tudi otroke v našo organizacijo nn(* filrlfvnil in sft skliceval na I in pod katerimi pogoji, zatorej je note kaj sklenil in se skliceval na tozadevno točko pravil. sedaj dolžnost nas, da člani (ice) NAZNANILO. Članom društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J., Pittsburgh, Pa., se tem potom naznanja, da je naše društvo sklenilo na svoji redni seji dne 12. septembra t. L, da plača vsak član v mesecu novembru ali v decembru $1.00 (en dolar) naklade v društveno blagajno. John Bojane, tajnik, 207 57 St., Pittsburgh, Pa. Cenjeni rojaki Slovenci in Slo- dobro preudanjo, predno pride do venke iz Peorie! Prav uljudno zaključka ta zadeva. ^ Vas vabi odbor goriomenjenega Moje mišljenje je, kakor tudi društva k pristopu. Pridružite se društva sv. Barbare štev. 23 K. nam, da nas bode večje število, da S. J. v Bridgeport, O., da se bomo lahko napredovali in delo- sprejme uradno naznanilo glavne-vali po društvenem geslu: Poma- S* tajnika, in da se stavi uradni gati našim sobratom v nesreči in predlog, za katerega bi potem čla-bedi! Namen vsacega podporne- ni glasovali. Nadalje bi bila tudi ga društva je plemenit in blag, sveta dolžnost vsacega člana, da ker se gleda Dri tem za dobrobit mi glasoval za sprejem tega pred-in korist svojega bližnjega. Člani loga, -ako mu je kaj mar za napa, ki so že pri našem društvu, predek naše vrle organizacije, naj malo bolj agitirajo meji svo- Ako bi naša Organizacija imela jimi znanci, da bode oridobil vsak otročji oddelek že pred 10 leti, do enega novega uda. Le poglej- koliko več bi imela danes vrlih mo druga društva K. S. K. J. ši- članov in članic. Dokazov je do-rom Amerike, kakor medsebojno volj, za to le pojdimo v razne na-tekmujejo za rast članstva! selbine, kjer bodete našli rojake, Zaeno podajem tukaj celoletni kateri so člani raznih drugih or-račun ali naše dr. poslovanje od g^nizacij tudi radi tega, da lahko romantičnih jezerih okrog Elya tako, da je vesolje. Od 10. do 17. okt. je bil tukaj sv. misijon in dne 17. oktobra sta se sešla na Ely dva, izmed najstarejših pionirjev, slovenskega naroda v Ameriki namreč: mil. g. škof v pokoju Jakob Trobec in Rt. Rev. J. p. Buh. G. V. Oba sta prišla v Ameriko še za časa blago-pok. škofa Friderik Baraga. Mil. škof Trobec je podelil ta dan sv. birmo 200 elyškim otrokom in 20 drugim iz okolice. Ob enem je obiskal tudi starosto naših slovenskih svečenikov Rt. Rev. Buha, s kojim sta skupaj misijonarila tukaj na severozapadu že pred 50 leti. Oba preč. gospoda sta se veselila zopetnega skupnega sestanka v pomenkih o preteklosti, ali kako je bilo še začasa med indijanskimi in drugimi misijoni. M. Pogorele. Premeten Francoz. Neki francoski vojak, vdovee n oče treh otrok si je s težko gi. lo izprosil 3 tedne dopusta radi važnih družinskih razmer. Dospev. ši domov, si je izbral neko vdovo41 tudi s tremi otroci, katero je v naglici poročil. Wniu je pomagalo. da se mu ni bilo treba vrniti več nazaj na fronto, ker so na Francoskem očetje 6 otrok vojaščine prosti. Springfield, 111., dne 19. oktobra 1915, Iz urada društva sv. Petra in Pavla št. 89 K. S. K. J., Etna, Pa. S tem naznanjam članom našega društva, da se je na zadnji seji, dne 5. oktobra t. 1. sklenilo, da se ne bo vršila prihodnja mesečna seja dne 7. novembra, kakor običajno vsako prvo nedeljo v mesecu, temveč nedeljo "pozneje, to je dne 14. novembra. Ta prememba se je že sedaj naredila radi tega, ker bodo šli nekateri člani dne 7. novembra obiskat grobe pokojnikov na pokopališče. Dalje se je na tej-seji določilo, da bode imelo naše društvo svojo veselico dne 25. novembra v cerkveni dvorani na Benett,4 Pa. Vsled tega prosim vse člane našega društva, da se prihodnje se je udeležite polnoštevilno, kjer se bodemo dogovorili o priredbi te veselice. Konečno opominjam še vse one člane, ki so društvu na dolgu ostali, da storijo svojo tozadevno dolžnost; sedaj se že tukaj boljše dela in ni pri tem ni-kakega izgovora. Kdor se ne bo ravnal po tem, se bo ravnalo ž njim po društvenih pravilih. Sobratski pozdrav. Ivan Kulišič, tajnik. 15. sept. 1914. do 1915. A.) Dohodki. V društveno blagajno se je vplačalo med tem časom na raznih asesmentih z dohodki svojtčasno pri 30. avgusta tudi njihova mladina pripada zra-' ven. Zatorej toplo priporočam, da člani (ice) dobro razmotrivajo, kako in na kateri način bi bilo mogoče stvar »urediti, da bi odgovarjalo to v zadovoljstvo večini, rejene veselice .......$443.43 kakor tudi državnim postavam Člani dolgujejo še, društvo 32.89 Predno pa zaključim ta dopis, moram še nekoliko omeniti našo slavno državo Ohio, ki je postala Torei znašajo sk^ni do- |ž,e splošno znana radi premogar- hodki za eno leto......$477.321 sk!„ že želeli NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Martina štev. 126 K. S. K. J. v Mineral, Kans., da se je na naši zadnji redni seji 10. okt. t. 1. naložila na vsacega člana naklada po 25c in sicer se i-ms plačati ta posebni prispevek v pokritje bolniške podpore za mesec okt., nov. in decemb. Potem, na glavni seli meseca decembra se bode pa zopet ukrenilo, ako bode potreba še nadaljne doklade v to svrho. S pozdravom do celega članstva K. S. K. J. širom Amerike! Peter Dolenc, tajnik. ment in znake ........$256.17 leta in leta nazaj. Seveda smo Društveni izdatki za razne mogli trpeti na vse strani, toda na stvari ...............N 168.281 delavsko pravično zahtevanje se malokdaj gleda, ali vseeno se ni- Skupni celoletni irdatki $424.451 smo udali, na kar smo tudi neko- ~ v . . , . , * liko ponosni. Društveni izdatki so bili sledeči: Nftj |e naznanim da je nas zad. Za J>olniško podporo -----$ 79.28 njič obiskal sobrat Mr. Matija razne dr. potrebščine.. , 10.28 p0g0relc, trgovec z zktnino. Sc- 3-50 veda se letele želje vsakemu po 10.00 J raznih rinkah ali po zlati uri, mogoče tudi za znake od kake organizacije. Toda ni bilo še "penez- " plačilne knjižic^ ..... " regalije............ " stroške duhovniku pri velikonočni spovedi ... '' društvene tiskovine .. 14.00 Johana Bučar, predsednica, Alojzija Kužnik, tajnica, Rozalija Kulavic, zastopnica. Cerkev Sv. Barbare Springfield, DI 19. oktobra 1915. Zgoraj navedeni podatki glede omilovanja vrednih razmer rojakinje Ane Zupančič so mi osebno znani. Mrs. Ana Zupančič je že od prvega početka za tukajšnjo slovensko župnijsko cerkev mnogo dobrega storila. Priporočam njo in njeno obitelj blagodušni podpori. France Mažir, župnik. (Pečat farne občine) To prošnjo potrjuje in priporoča K. S. K. Jednota po svojih uradnikih 22. okt. 1915. Joseph Zalar, gl. tajnik. Paul Schneller, gl. predsednik. 5.99 k0v" in tako je bilo nemogoče poštnino............ 1.60 jjaj sj omisliti. Omeniti pa mo" stroške pri veselici ... 43.631 ranit Mr. Pogorele je nam bil uljuden gost. Le še katerikrat Skupaj..............$168.281se oglasite tukaj! Naj zadostuje torej ta dopis za (Uradni pečat). Društvo dolguje še: Na bolniški podpori čl. Jos. Simončič ..............$64.72 Tvrdki Krže za regalije in enkrat. Zglasim se morda prilič no zopet kaj. . Iskreni sobratski pozdrav celega članstva našega društva in pečat................12.901 k. S. K. J.! Anton Hočevar, R. F. D. 2, box liy2, Skupaj...............$77.62] S sobratskim pozdravom Math Papich, dr. tajnik. 314 Easton St., Peoria, 111. VRNIMO SE! Bridgeport, Ohio. POZIV. Ely, Minn. Z delom gre tukaj tako, da se dčla vsaki dan in tudi delo se še tukaj dobi* dasiravno ne prav lah- t v i tuaaj uvui| uuoiiuTiiv Rojak Josip Cermelj, član dr. ko _ Znano je> da se dela tukaj Marije Majnika št. 154 K. S. K. samt) po 8 ur na dan. vrerae je tu J. v Peoria, 111., ki biva baje v llo spremenljivo, včasih lepo, — Rutland, 111., naj mi izvoli nazna-1 včasih pa ^ in zimaf da pod Peoria, HL Cenjeno uredništvo:— Dne 15. septembra letos je minulo ravno leto dni, odkar je bilo naše društvo Marije Majnika Št, 154 sprejeto v našo si. K. S. K. Jednoto. Težak je bil začetek, predno se je nam Dosrečilo dobiti potrebno število članov za pristop v društvo in Jednoto, kajti tudi to druš tvo se je ustanovilo ravno ob času svetovne vojne, ki je delavske razmere tudi v Ameriki poslabšala. Da je težko delovanje na društvenem polju v naši naselbini, sem že parkrat omenil v svojih dopisih na tem mestu. Žal, da je tukaj preveč onih rojakov, ki se zanimajo raje za tuja društva in tuje (celo nemške!) Jednote, kakor pa za naše domače slovenske podporne organizacije. Ko bi stopili vsi, tu bivajoči rojaki pod e-no podporno zastavo, bi štelo naše društvo lahko 5 krat toliko Članov, kakor jih šteje v resnici. n ti svoj natančni' naslov, kajti vsa nanj naslovljena pisma mi dohajajo nazaj. Ako se ne bode na ia poziv javil, ga bomo suspendirali iz našega društva. Math Papich, dr. tajnik. 314 Easton St., Peoria, 111. Bridgeport, Ohio. Cenjeni sobrat urednik:— Pred časom nazaj sem se oglasil v našem cenjenem listu, v katerem sem nekoliko popisal razmere, ki so bile tedaj v tukajš-nem okraju. In zopet sedaj se gami kar škriplje. Ker je na polju še dosti krompirja neizkopanega. je sedaj naravno zmrznil. Včasih imamo pa krasne indijanske poletne dneve. Pa saj to ni nič novega tukaj, ker smo bolj pri severnem tečaju. Društev je tu Vse polno in še vedno se ustanovljajo nova. Najstarejše slov. podp. društvo je tukaj spadajoče h K. S. K. J. Pred nedavnim sta stopila tukaj v zakoniki stan rojak Frank Jeri (Krnc) rodom iz Gorenjskega, za družico v svojem življenju si je Frančiško ne morem prav dosti pohvaliti, izbral rojakinjo, gdč. kajti razmere so še vedno slabe Gradišar, doma z Dolenjskega, in je težko dobiti delo. ' Zatorej Naš trgovec z mešanim blagom ne svetujem rojakom sem hoditi, rojak Josip Mertelj ki se je tudi ker bi morda imeli nepotrebne šele pred kratkim oženil, je pri-stroške. |§el semkaj iz Pittsburgha, Pa. s Pred kratkem sem čital uradno svojo soprčgo. poročilo od glavnega tajnika naše-j Pri občeznanem gostilničarju organizacije glede, otročjega od- Frank Virantu smo te dni obhaja-delka. Skoraj da sam sebi nisem li krstitko. Botrovala sta Mr. in mogel verjeti, če je to resnica, Mrs. Jos. Scharabon iz Dulutha. kar piše glavni tajnik, ali so sa- Minn. Mlademu, že 6. sinčku Vime sanje? ker se je vendar zadnjo rantove družine so dali iine Karol konvencijo tako odločilno pove- Otmarl Sv. Otmar ima v Blazni-dalo celi delegaciji, da je nemo-jkovi pratki nabit sod in je baje ?oče imeti otročji oddelek v drža- patron vseh dobrih gostilničarjev, vi Illinois. In tako je tudi ostalo,» Lov na prvo divjačino, kot: nemisleč, da bi bilo kaj več iz te- divje kokoši, zajce, medvede itd. ga. Toda poročilo glavnega tej- je otvorjen in puške pokajo ob Prav radi »e spominjamo onih dni, ko smo $>ili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil v zvesti, da je ta svet nebeSki raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari t Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabavnost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospeSuje delovanje prebavmih organov in tako nam povrne prejSnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo ▼ razvade. To zdravilo tudi — prekini: bolečine iz drobja, odstrani zabasanost, . doprinese okus do hrane, pomaga prebavljati, okrepča prebavno moč, ohrani organe delavne, odstrani nervoznost. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, daje pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih. Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno trinerjev liniment in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjSo bolest, bodisi revmatične ali nevralgično. Cena 25 in 50e, po polti 35 in 60c. fzdelovatel) 1333-39 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILUNOIS Slike iz vojne. SLOVENCI NA ITALIJANSKEM BOJIŠČU. (Izvirna poročila "Slovencu." Bilo je dne 24. julija. Solnce je le skrivalo svoje obličje za nizke griče, ko nas pripelje dolgi vlak na postajo. Pot smo takoj nada ljevali pes. Z zahoda doni za molklo grmenje topov. Megla prahu nam zakriva razgled. Vi dimo samo ob cestah izpraznjene hiše in bogato obložene vinske trte. Srečujemo dolge vrste ma lih tovornih konjev, za njimi vi soke konje z visokimi vozovi. Vse te kolone se pomikajo do bližnje postaje po živež in strelivo. Čez dobro uro hoda — bilo je že sko ro temno — ustavili smo se malem gozdiču ob cesti, kjer smo prenočevali — po dolgem času zopet na slovenski zemlji. Po večdnevni trudapolni vožnji sirto bili že vsi zelo utrujeni: Ni nam bilo veliko za večerjo; popadali smo na nahrbtnike in nekaj miunt no-ineje smo že hrčali, stiskaje se po dva ali trije skupaj. Na si njem nebu visi luna in gleda otožno na speče branitelje domovine. Marsikaterega ure življenja so Štete ... Ob pol 12 uri me vzdrami šepetanje naših častnikov, ki so Rtali ravno za našim grmom. Sli sal sera, kako je major U. razlagal, da je v naši bližini postavljen 30.5 cm možnar in da bo ob polnoči oddal prvi pozdrav Italijanom. Hitro zbudim tovariše, naj se pripravijo, ker kaj takega doslej niso slišali, in nam je bilo vsem nekaj novfcga. Bum-ju-ju-ju . . . zagrmi in za-vriska po zraku, zemlja pod nami ge strese. Trenutek je bilo vse tiho, potem pa je sledil smeh in razni dovtipi na račun Italijana Drugo jutro so nas gospodje čast niki povabili, da smo si ogledali velikana, katerega žrelo je ponosno zijalo proti zahodu in skoro neprenehoma pošiljalo vrednostne pošiljatve našemu "zaslužnemu zavezniku". Zvečer — bila je sobota — od rinemo dalje proti bojni črti. Po večurnem skrivnem tavanju po temnih gozdih in golih pečinah smo dospeli do cerkvice Sv. Martina, ki bo iz te vojne ostala gotovo velikega zgodovinskega pomena. Izvedeli smo, da ostanemo tukaj do drugega večera. Celo noč lije dež kakor iz škafa; na spanje vsled tega še misliti ni. Potuhnemo se po kamenju in za drevesa in tako pričakujemo nedelje. Bila je strašna noč, posebno za začetnike, ki se niso sli* šali krogel žvižgati. Vsi smo pa vedeli, da odrinemo zvečer v pred nami ležečo bojno črto. Pred odhodom še kratko jedrnato povelje: Naša naloga je, do zjutraj s tistega-le hribčka prepoditi sovražnika. Fantje, možje, pokažite, da ste od pešpolka, ki si je že pTidobili nevenljivih zaslug itd. In sedaj previdno naprej! Na čelu koraka naš res zaslužni g. major P., ki ne pozna nobenega stoj, ne " nazaj. Sovražne straže so prav hitro opazile nevar nost in v tem trenutku se je že vsula ploha toče nad naše glave. Ali naše vrste so vstrajale, in ko se je zasvital beli dan, smo bili ob robu gozda vrh hriba. Tako smo za enkrat te krivoprisežnike pošteno premešali. V ponedeljek dne 26. julija so topovi na obeh straneh grmeli neprenehoma. Ob 11. uri so nas hoteli z dvema bataljonoma obiti. Toda bistro naše oko je to-hitro opazilo. Od Soče proti jugu se pomikajo po ozki dolini njihove vrste. Od Sv. Martina jim pošljemo nasproti en bataljon, drugi je že mirno prežal od Sv. Mihela, a mi jih zagrabimo za desno krilo. Po enournem boju je bila katastrofa za nje velika. Topovi so za hip umolknili, ker smo se zagrabili z bajonetom. Videč, da naši ne odnehajo za las in da se njih lastne vrste hitro manjšajo, se hočejo rešiti z be-gom; ali ojoj! Naši se v teku spuste od Sv. Mihela in jim zaprejo pot. Stvar je bila za nas častno rešena. Srce se nam je smejalo, ko smo skupaj gonili ujete Lahe, a vedeli smo tudi, kaj nas čaka. Ljut topničarski ogenj. Še enkrat n»s je prišel pogledat, kakor bi prišel po slovo, sovražni 'letalec. Nekaj minut pozneje so že krog Qas, na levo in desno, ruvale groz-ne pošasti. Gromenje in tuljenje se je nadaljevalo neprenehoma 18 ur. Med to peklensko godbo bi bilo neumestno trditi, da smo bUi brez žrtev. Med temi je bil žali-bog tudi moj tovariš trg. pomočnik K. Ležala sva z nekaterimi tovariši v kameniti luknji, v nekakem zavetišču proti šrapnelora. Okolu 2. po polnoči zagrmi nekaj težkih granat prav za našim hrbtom. Zemlja se je otresla, debelo kamenje je švrknilo po naši utici. Mislili smo, da se zadnja minuta bliža, poslovili smo se drug od drugega in od celega sveta. Mimogrede mi je švignila misel proti domu, na ljube starše in druge. Priporočimo se natihoma Bogu in stisnemo skupaj kot mali otroci, kadar treska in grmi. A pokanje granat ni hotelo ponehati. Žžžž-bum nekaj metrov pred naše ležišče — kup kamenja se usiplje na našo kamenito luknjo Moj kolega K. skoči % pokonci, mi sleč, da tukaj ni več varno in iz gine v^temo. Drugo jutro ga naj demo komaj 50 korakov od naše ga zavetja — padlega za domovi no. Torek 27. julija je bil navidez no prav miren. Mogoče so se Lahi na kaj pripravljali, a naši seveda kaj takega ne morejo mirno gledati. Ura za uro je potekala brez resnega boja. Mi na planem, a Lahi v gozdu. Kaj, ko bi poizkusili Italijane pognati iz gozda? Bilo je 2 popoldne. Julij sko solnce nas je pridno ogrevalo. "Pokonci" in "Naprej" je bilo povelje in naše vrste so naskočile gozd. Pričela se je ljuta bitka, grmelo je iz stotine topov in pušk. Lahi so bili na naš napad pripravljeni in v gozdu se je tudi lažje braniti. Že smo jih gnali proti Soči, a zopet smo se morali umakniti; bilo jih je kot mravelj. A naš bataljon je bil že tudi oslabljen in sam. Da smo imeli saj en bataljon pomoči, pa bi se bili Lahi temeljito kopali v Soči. Kakor marsikateri mojih tovarišev sem položil od tej priliki tudi jaz svojo žrtev na oltar za domo vino. Laška granata mi je odtrgala levo nogo. —Naj bi se še kdo spomnil in nam sporočil nadaljno usodo našega bataljona. To so res bojevniki, na katere sme biti Avstrija ponosna! Urek. • > • • _ kal naš najljubši prijatelj "Slovenec". Povedal nam je marsikaj iz domovine. In sedaj nas dostikrat obišče in nam prinaša domače novice. Ne morete si misliti, kako se slovenski vojak razveseli, ako dobi v roke slovenski časopis. Zato le pošiljajte po bolnišnicah "Slovenca' in druge naše liste, ker s tem napravite vojakom veliko veselja. Prisrčne pozdrave pošiljamo uredništvu "Slovenca" in vsem njegovim čitateljem slovenski ranjenci, ki si v korneuburški bolnišnici leČimo rane! Upamo, da pridemo že pravočasno nazaj na bojišče, ko bo polenta kuhana . . . Aleš Lušina iz Horjula pri Vrhniki, Janez Plaveč, Dobliče pri Črnomlju, Anton fViz iz Prepol pri Mariboru. • • • United Undertaking Co. POGREB W1K1 Podjetje, • katerim m t even (odi Slovenci. Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo. H« priporoča Slovencem aa bla gohotuo naklonjenost. 3.17.1« Z južnega bojišča smo prejeli: 17. avgusta 1915 Pišemo Vam iz hribov, na katerih je še sneg. Ob strojni puški čakamo na Laha že dva meseca, a njega ni in ni. Le s topovi se od daleč pozdravljamo. Italijani so tako prestrašeni, da si še glasno dihati ne upajo, kamo-li da bi si upali blizu. Nam bodo vselej dobrodošli! — Vsem rojakom pošiljajo najlepše pozdrave: Ivan ' Paznik, narednik; Ferdinand Tanjšek, Anton Vidmar, Matija Šabec, Mihael Urban, Jožef Gla-vina. • • • Prejeli smo naslednje pismo Dragi naš prijatelj "Slovenec"! smo te po dolgem času zopet zagledali, smo se te zelo razvese-ili in sklenili, da ti poročamo, Lako se nam je zadnji čas godilo. Bili smo dva meseca na dobr-dobski bojni fronti, in sicer pod Sv. Mihaelom nasproti Gradiški. V Gradiški imajo Italijani posebno dosti topov, s katerimi so obstreljevali našo fronto dan za dnevom. Pa nas Slovencev so se te krogle izogibale, kakor bi se nas bale. Ko so Italijani mislili, da so nas t artilerijskim ognjem pobili in prepodili, tedaj je prišla njihova infanterija. Pustili smo jih, da so prišli čisto blizu, tedaj pa smo začeli iz pušk sipati nanje smrtonosno točo. Postrelili smo vse, če jih je prišlo tudi trikrat toliko, kakor je bilo nas. Kadar so se pa pririnili prav do nas, smo pa nasadili bajonete in jih pognali kakor zajce iz zelnika. Lah je plah. Mi se nismo premaknili z mesta, čeravno je kar gorelo od granat in šrapnelov — pred nami, za nami in nad nami. Dosti izstrelkov je seveda padlo tudi med nas. Toda Slovenci smo hladnokrvno vztrajali in stali kakor skala. Seveda je bilo nekaj tudi ranjenih, kar ni nič čudnega, saj so iz Gradiške izstrelili na nas vsak dan na tisoče granat in šrapnelov. Pa reči smem, da na sto _____#______ strelov niso ubiti niti enega Slo- je koražja, kaj ne? venca, tako so se nas izogibale — krogle. Ko smo bili ranjeni, smo prišli najprej v bolnišnico v Čakovec, cez par dni so nas pa prepeljali v Kornenbnrg. Tukaj nas je že ča- Andrej Rezman, rodom iz Lem-baha pri Mariboru, piše dne 19. avgusta z italijanskega bojišča svojemu prijatelju v Mariboru: • Včeraj, na dan cesarjevega rojstnega dne, me je zadela naloga, da sem kot četo vod j a moral s svojo četo iti na rekognoscira je. Imel sem 18 mož. Kdor je kdaj že plazil po krnskem gorov ju, ta ve, s kakimi težavami je združeno gibanje ,ali vsaj količkaj varno premikanje večjih čet na tem skalnatem gorovju. Ob po štirih zjutraj smo jo mahnili v južnozahodno smer. Plazili smo se čez prepade in strme robove skal in smo končno došli v ozko sotesko, katera je le deloma po raščena z grmovjem. Domnevali smo, da se tam nahaja sovražna predstraža. Nismo se motili. Krog 5. ure smo trčili na sovražnika ki se je prosto gibal po soteski Bilo je kake pol stotine berzalje rov, ki imajo široke klobuke s šopom peres. Naša četica je bila slučajno v dobrem kritju. Kaj storiti? Najprvo smo se dodobra oddahnili, potem pa smo se po svetovali, ali bi napadli Italijane ali ne. Naravnost prepovedano nam to ni bilo, dasiravno smo bil mi pravzaprav le poizvedovalna četa. Vprašal sem korporala in moštvo, a vsi so rekli: "Kakor bos ti odločil, tako pa bo." Vide sem, kako so fantje komaj čakali, da bi se maščevali nad italijansko nezvestobo. Od berzaljerov smo bili oddaljeni samo kakih 50 do 80 korakov. Preden smo začeli stre Ijati, sem rekel: "Fantje! Mi smo sedaj daleč od naših in če se nam napad ne posreči, veste, kaj na* čaka. Vsaj naj dtibro meri in naj ne izgubi glave, če bi nam ne šlo vse gladko." In že je vzel vsak svojega polentarja na muho. Breznikov Florjan z Velke mi je šepnil: Gospod četovodja, jaz bom s prvim strelom zadel italijanskega stotnika. Imam ga izbornt) na muhi. Dal sem povelje za streljanje. Pok rezke salve je po tri-do štirikrat odmeval po skalnatih pečinah; 18 Italijanov, med njimi tudi stotnik, se je smrtno zadetih valjalo po tleh. Salvi je sledila salva in posamezni streli. Itali jani so preplašeni tekali po soteski in klicali: "Madona mia, Ma-dona mia!" Nekateri bolj korajž-ni so se skrli in izza kritij streljali slepo v smeri, od koder so letele naše kroglje. Ni trajalo Četrt ure in cela polstotnija berzaljerov je ežaia mrtva in težko ranjena na tleh. Le kakih 10 do 15 italijanskih revežev je zbežalo. Tako so Italijani pokazali svojp 'koražjo* Slovenski fantje pa smo zopet pokazali, da popolnoma zaslužimo, da ponosno rečemo: Slovensici fantje, mi smo mi! Ko smo se veseli nad sijajnim uspehom vračali k naši stotniji, smo videli, jako so od vseh strani in z vseh vrhov prežali v sotesko Italijani, a doli si niso upali. Nekaj kro-gelj je sfrčalo mimo naših glav, a samo Breznikovemu Florjanu je italijanska svinčeka odbila desno uho, menda v zahvalo, da je ustrelil italijanskega stotnika. Cela moja četa je priporočena v odlikovanje. Naši so na desnem srilu ujeli italijanskega sela, ki je nesel poročilo, polkovnemu po-velstvu, da "Avstrijci z veliko silo — več bataljonov — prodirajo v sotesko Br ..." A ti "bata-joni" so šteli samo naših osemnajst mož. Toliko se sme verjeti italijanskim poročilom. Pri nas % Poljubi in govorice romajo od ust do ust. Moder človek je oni, ki si predstavlja. da ni moder. Dr. Martin J. Ivec Slovenski • zdravnik Phy tle)an-8 u r p a t a Vrhovni zdravnik M. S. M. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOL1ET, ILL Urad xxaven slov. cerkve. Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 I. Marija Sluga POZOR ROJAKI! Spodaj podpisani imam na pr< daj v okolici Willard in Greei wood, Wisconsin, dosti zelo rod vitne zemlje; torej če katerem veseli isto kupiti, ali iti na farn • naj mi piše, ali naj se pa osebi obrne na spodaj podpisanega: Gregor Seliškar R. 5. box 26 • Greenwood. Wis. Ad. 5. 5. — 11. 5. Vsem Slovencem in Hrvatom pri poročam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Penn Avenue, v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ NOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občin stvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK, 3329 Penna Ave. . .Pittsburg, Pa *9 edini slovenski mesečnik, kteri iz haja na 36 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo en dolar Posamezne števjlke 25c. Kdor želi kaj koristnega, zabavnega, poduČ-nega, česar se ne najde v nobenem drugem listu niti knjigi, naj sej naroči nemudoma. Naslov: "Čas", 2711 S. Millard Ave., Chicago, 111. MAT. POŠLJIMO DAR SVOJIMI DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domo vino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. Vse noše po slovanje je jamčeno. 5 kron pošljemo za____$0 80] 50 kron pošI)emo za ..,. $7.701 lOO KRON ZA $15.40 Pošiljatve in pisma naslovite | na: AMERIfcANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. 2225 So. Wood St Chieage, III. TELEPHONE: Lawndal« 8390. izkušena in z drža« nim dovoljenjem potrjena BABICA uljudno priporoča ti* venskim in hrvaiklm lenem. Denar naložen prj nas je varno shranjen« Priporočamo ae Slovene«m, da nlagajo denar pri na« bodiaTVTie-^ obrMtBi ***** in jim zagotovimo vselej kulaatao poetreibo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovemee ia »« torej tudi priporočamo nji-kovi naklonjenosti. Pri naa lahko nalagate denar te živite v Jolietu ali pa v katerem drugem krajn Združ. držav. Dva tlana K. S. K. Jed note •ta nafta dolgoletna naložben-ea: g. Joe. Dun da, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. J. In g. Joe. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo In po najnižjem koran. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po 13.00 na lete aa ■hranjenj« vrednostnih papirjev in listin, kjer ao vedno varne pred ognjem in tatvino. Iadajamo menjice na vse kraje. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je d«po žitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za driavo Illinois in za vlado Združenih držav. v The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. "NASLOV" V sluAaju da bi kterikoli Htateliev po raznih driavab kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hiine oprave) kakor: pešij, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu epada, naj se obrne za cene in pojasnila oa sledeči naslov: A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Blago pošiljam v za.lovoljuust odjemalcev; to jamčim • ■vojiin poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imau le dovolj skušnje ia upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolartek. Z odličnim spoštovanjem se priporočam ANTON QRDINA, trgovec in pogrebnih. Pozor krajevna društva K. S. K, J. Kadar potrebujete nova druitrent pravila, pisma ali korertt, vstopnic« xa ruat veselic* ali druge tiskovine, obrnite se tndi na: Narodno Tiskarno 2146-2150 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO. ILLINOIS Ta Vam bode izvršila vae tiskovine v najboljšo zadovoljnoat glede cene in ličnega dela. Pri aas je vae osobje onijako. Imamo todi Slovence zaposlene.—Oso bito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilne knjižic«" za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za'vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Cong-ass Rate". Knjižice ao tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Pižite po vzorec, kojega Vam dopošljemo takoj brezplačno. Opomba: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote." iMSkMKV vv I Martin. Nemanich slovenska gostilna In restavracija Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canal 80 1900 W. 22nd St Chicago, 111. xwvwwwvvx w\xwxvv\\\\v\\v\\\\\\\\\\\\> vwwwv* [ I i JOSIP PERKO '-.-, I SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Str. Telefon: Canal 89« Chicago, Illinois Se priporoča rojakom Slovencem aa obilen poeet. *'Dobra portretba in dobra pijača", to je moje geslo. DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD prodaja 1780-82 E. 28»h St., Lorain, Ohio CONCORD RDEČE VINO 60c. galona. CATAWBA BELO VINO 80c. galona Te cene veljajo od 25 jralonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. —Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pride jati denar ali Money Order. :Y lihaja vs&ko sredo. K.ranj*ko^81ovensjte KatoiiA* Jednote ' ▼ Združenih driavah ameriških. Uredništvo in upravništvo: 1961 Weat 22nd Place, Chicago, III. Telefon: Canal 2487. 7 Naročnina: ta leto................$0.00 nešlane......................$1.00 Inosemetvo...................$1.60 official o eg an o t the »KAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMEBICA Issued every Wednesday. «'*w»ed by the Oraad Oarniolian Slo # vsnian Catholic Union of the United 8tates of America. OFFICE: • 1961 West 22nd Place, Chicago, HL Phone: Canal 2487. subscription rate: For Members, per year..........$0.60 For Nonmembers................$1.00 For Foreign Ooantriss...........$Lf0 31 Suženjstvo v ameriških tovarnah. Vsled še vedno trajajoče stavke Erojačev in šivilj v našem mestu se je odbral posebni odbor te organizacije, ki naj bi spravil v jav nost vse žalostne razmere, katerim so krojači in šivilje po raznih tovarnah Chicaga podvrženi. Stvar je prišla na ušesa tudi mestnemu občinskemu svetu in se je to zadevo pri zadnji seji raz-motrivalo pred posebno izpraše valno komisijo mestnih odbornikov. Na tej seji se je čulo osobi-to iz ust deklet zaposlenih po to varnah omilovanja vredne podatke in razmere, kaj je pravzaprav povzročilo zadnji štrajk chikaš-kih krojačev in šivilj t Izpraševal na komisija je povabila k tej seji več deklet, ki so ji s solzami v očeh pripovedovale, koliko so morale pretrpeti po tovarnah za izdelovanje oblek, — koliko so v potu svojega obraza prislužile itd. Kakor bomo raz videli iz navajanj teh prič, so nekatere deklice zaslužile dnevno samo po 13c (trinajst centov!) največji zaslužek je pa znašal $8. — tedensko. Znano je, da se bavijo z izdelovanjem oblek večinoma judovski "bossi." Ti vabijo neizkušena dekleta na delo potom zapeljivih oglasov ali judovskih posredovalnic za službe. Reva je pa ona, katera se da tem judom vjeti v zanj-ke. Ne samo, da se jih izrablja pri delu, da se jim ne plača vsaj primernega zaslužka, — temveč te delavke zaničujejo razni "forma-ni" kakor živino, kregajo jih in ravnajo z njimi vse drugače kakor z ljudmi. Večkrat je prenašala kaka priprosta delavka vse te muke v tovarni le radi tega, ker se je bala, da ne izgubi svoje službe ali kruha. Ti judovski tovarnarji so bili namreč tako zvezani, da niso hoteli vzeti v službo delavke, katero je kak tovarnar očrnil pri odstopu iz tovarne. Pri tej razpravi se je tudi dokazalo, da razni tovarnarji ne u-poštevajo državne postave, ki določa samo 10 urno dnevno delo za ženske; istotako vladajo po teh tvornicah tudi neznosne zdravstvene razmere, kar je naravnost protipostavno. Te razmere bode skušal šele sedaj! mestni zdravstveni department natanko preiskati in odstraniti. Tukaj so navedene izjave poklicanih prič pred izpraševalno komisijo mestnih odbornikov: Delavka Ana Simsky je zatrjevala, da je bila zaposlena v tovarni Mayer Bros skozi 3 leta sleherni delavnik «d pol 6 ure zjutraj do 7 ure zvečer; torej celih 12V2 ur! Ta tvrdka ne dovoljuje svojim delavcem opoldne nikake-ga odmora ,za kosilo. Naravno je, da je naredila izpoved navedene tovarniške delavke na mestno izpraševalno komisijo globok vtis. Dekle, komaj 19 let stara izgleda že danes vsled prenapornega dela postarana in telesno izčrpana. "Delala sem v tej tovarni kakor črna žkrrna," je pripovedovala ta priča. "Za 12y2 urno dnevno delo sem si zadnji čas največ prislužila po $8. — na teden, sprva pa smo po $5. — na teden. Tedaj sem zahtevala poboljšanje plače, vsled tega mi je neki uslužbenec te tovarne ozmerjal in pokazal vrata. Tudi kadar se je slabo de- lalo sem morala biti že točno zjutraj ob uri v tovarni, čez dan kasneje so mi pa veleli domov." Delavka Pearl Krupnik je zatrjevala pred to komisijo, da je zaslužila v slabih časih samo 13 (trinajst !) centov dnevno. Koncem tedna je dobila v plačilni kuverti celih 78 centov za svoje delo. Do stikrat ji je gospodar prinesel že narejeno obleko nazaj, kojo je morala razparati in zastonj poprav Ijati. Navedenka je delala tudi nekaj časa v zloglasni tovarni Ma yer Bros. Priča Frančiška Berg, ki je de lala za tvrdko Hirsh — Wickwire je delala še z drugimi tovarišica mi vsak dan od ure zjutraj do 6 ure zvečer, ter je prislužila te densko $5. — poleg tega je mora la sama kupovati šivanke in suka nec. V tej tovarni se je koncem dela umivalo roke v neki dvorani okoli 300 delavk; za vse te delav ke je pa bila na razpolago samo ena obrisača! Na podlagi te izja ve je odredila mestna oblast nekaj nadzornikov, da pregledajo sani tacijske razmere v tej tovarni. Tu di v tej tovarni se je ravnalo osobjem surovo in grobo. Nave denka je plačevala svoji sestri $2.50 tedensko za "board", 60 centov je zavozila, tako, da ji je preostalo od celotedenskega zaslu ška za obleko in drugo samo $1.90 Meyer Kaminskey, ki je dela tudi v neki tovarni za izdelova nje oblek je pričal, kako je nje gov gospodar že pred 2 leti oblju bil delavcem 8 odstotno povišanje plače; — te obljube pa še do da nes ni izvršil. Nasprotno je služi zadnji čas za 25% manj kot prec leti. Za 84 urno tedensko delo je prejel nekoč največ $14. — To so torej cvetke, s katerimi krasijo samogoltni judovski "'bos si'' priproste delavce v -našem ta co ? hvaljenem mestu in v naši ta co hvaljeni ? državi! Res, — revež je oni, ki pade tem Človeškim krvosesom v roke! Iz teh podatkov tudi lahko razvidimo, kako se spoštuje v naši državi postavno določeno 10 urno delo. Res škoda, da ni nepozabnega Abraham Lineolna več med živi mi, ki naj bi odpravil še to moderno suženjstvo po ameriških tovarnah ! — Finančne izgnbe Rusije vsled vojne. Dne 13. oktobra t. 1. je bilo či-tati v dnevniku "Chicago American" izpod peresa znanega publicista William Bayard Hale zanimiv članek o novem vojnem poso jilu $500,000.000 Angliji in Franciji. Zaeno je bild pa v tem članku tudi obširno pojasnilo o veli-rih finančnih izgubah, katere i-ma dosedaj Rusija vsled svojega nevspešnega bojevanja z Nemčijo in Avstrijo. O tem se poroča sle deče: 'Tekom zadnjih mesecev si je Nemčija prilastila in podjarmila 0 večjih okrajev, ali pokrajin na oljskem: Suwalki, Plock, Lomza, Varšava, Kalisz, Siedlce, Piotr-cow, Kielce, Radom in Lublin. To tvori torej eno. celo tretjino provinc ob baltiškem morju in bližini; dalje si je Nemčija podjarmi-a že tudi nekaj Kurlandije in del jivonije. V posesti ima okolico ^ilne, Kovna, Minska in Volhini-je. Kakor znano znaša skupna po-vršrna ruskega ozemlja v Evropi ,933.449 štirjaških milj. Od tega števila ima že sedaj Nemčija v rokah 175.000 štirjaških milj, ali dobro enajstino vsega ruskega o-zemlja v Evropi. Skupno evrop-sko-rusko ozemlje je štelo v mirnem času 138,486.900 ljudi. Na o-nih, od Nemcev podjarmljenih provincah stanuje 26,263.300 ljudi ali cela petina skupnega ruskega prebivalstva v Evropi. Poljska in zapadni deli evropske Rusije so glavne in poglavitne točke za industrijo in svetovni promet. Na južni strani Rusije ie najti le nekaj železolivarn, ali manjših tvornic, ki niso za splošno obratovanje v Rusiji posebne-* nra pomena. Nemci imajo torej sedaj v svoji oblasti najbolj važna mska industrijska mesta ob Baltiku in na Poljskem in kraje, Hf£r se pridobiva ogromno naravnih zakladov in pridelkov. Rusija sa-•»»a ob Sfbi nima dovolj premogovnikov v svojem ozemlju, vsled tega se je razvažalo premog v več-ia ruska mesta iz Dombrove na Poljskem. Veščaki trdijo, da se nahaja v okolici tega mesta še 855,000.000 ton finega premoga. Tekom leta 1912 se je pridelalo v 46 premogovnikih tega okraja 8 miljonov ton premoga, skupni pridelek premoga na Ruskem pa znaša letno 30,000.000 ton; torej ima sedaj Nemčija v svojih rokah več kot eno četrtino ruskega premogovnega ozemlja. Pisec že omenjenega članka navaja dalje, da je tkalstvo na Ruskem najbolj razširjeno. Samo. v provinci Piotrkow se je izdelalo leta 1912 46,000 ton tkanega bla ga. Skupno število večjih predil nic na Ruskem je znašalo navede no leto 145 z 8,671.644 vretenci ali preslicami. V krajih na »Polj skem in ob Baltiku, zasedenih se daj od Nemcev je 49 večjih pre dilnic, ali petina celokupnega šte vila. V teh okrajih se peča ljud stvo tudi zelo s prejo volne, od koder prihajajo na svetovni trg najboljši volneni izdelki. V okolici Kovna, Minska, Vilne Kurlandije in Grodna se pečajo domačini osobito s pridelovanjem prediva. Skupno obdelano ozem lje za obdelovanje tega poljske ga pridelka je znašalo 1. 1912 280. 500 akrov, kjer se ga je pridela lo SVo miljone pd. ■» Poljska je tudi glavno središče za pridobivanje železne ter jekle ne rude. Ondi se je pridelalo letno 386.000 ton surovega železa 448, ton jekla in izgotovljenih pro duktov te stroke 363.000 ' ton. To tvori dobro desetino skupne žele zne obrti cele Rusije. Poleg tega ozemlja imajo sedaj Nemci tudi v rokah najlepše nasade za krom pir na pridobljenem Poljskem Krompir se prideluje na tem o-z^mlju, ki znaša 2,498.488 akrov na Litvinskem je 770.534 akrov v baltiških provincah 110.000 a krov. Skupna površina poljan za kultivacijo krompirja na Jiuskem se je torej vsled tega skrčila za eno tretjino. Tudi cinka se je na Poljskem okolici Olkurza veliko vsako leto izkopalo. (8,000 ton) bakra pa približno 1000 ton. Sedaj pride 11a vrsto še živinoreja. Pred začetkom vojne je bilo samo v (> prejšnjih ruskih provincah na Poljskem 3,420.538 konj, 5,429.769 goved, 4,865.107 ovac ih koz ter 1,678.528 prašičev. Sedaj se bode tudi živinoreja na Nemškem povzdignila, ker je v pridobljenih poljskih okrajih ista že udomačena. Pomenljive so tudi številke < železniških progah in zvezah, ka tere so Nemci s pomočjo Avstrijcev odvzeli Rusom v tej vojni. Ti [Nemci) imajo na Poljskem sedaj v rokah eno šestino celokupnega železničnega omrežja Rusije namreč 3,172 vrst (1 vrsta je 0.60629 milj) in 4,970 vrst v šestih provincah evropske Rusije. Prav lahko torej razvidimo, čemu si prizadevajo Nemci, da bi prodrli se naprej na Rusko? — Ni jim pri tem za čast in zmagoslavje; — mar so jim le lnngate ondo-tne ruske pokrajine, katere bi radi spravili v svogo požrešno i* ni-dar nasiteno malho. 0 rabi jezika. Spisal A. K. -In kakor posojujfe, tako se mu pa sploh povračil je; kajti, "kdor seje vihar, bo žel nevihto.' Predvsem se sme jezik imenovati ključ te zakladnice. Tembolj sem* opravičen za to trditev, ker^ je Gospod sam tako učil. "Gadji rodi" tako je nagovoril hinavske farizeje — "kako morete dobro govoriti, ker ste hudobni! Zakaj iz obilnosti srca govore usta. Dober človek prina ša dobro iz dobrega zaklada svojega srca, in hudoben.človek prinaša hudo iz hudega zaklada. Povem vam pa, da za vsako prazno besedo, katero bodo ljudje govorili, bodo odgovor dajali sodnji dan. Zakaj iz svojih besed boš opravičen, in h svojih besed boš obsojen." Ko bi bilo srce popolnoma dobro, bi ne bilo treba prav nič paziti na jezik; kakor bi se usta odprla, vselej bi prišla iz njih dobra in prava beseda. Ker se pa tista dobrosrčnost, ki sem jo priporočal v ij£dav|em odstavku, ne "»JO dala popolnoma doseči na tem svetu, ima tudi jezik še svojo posebno nalogo« in sicer to važno naiogo. da, kar je slabega v zakladnici, previdno zapira in le dobremu pusti prosto na dan. Zakaj nekaj hudega — četudi le v podobi izkušnjave — ima najboljši človek v svoji zalogi; — nekaj dobrega pa tudi naj hudobne j-ši hrani v svojem srcu: velikanski razloček je torej ta, da dobri človek poišče le dobro, preden govori. hudobni pa z zlobnim jezikom prodaja le svojo 'slabo zalogo. Če torej kdo svojega jezika ni imel dovolj v oblasti, bo imel na sodnji dan težko odgovornost. •Vendar nam tudi izkušnja kaže dovolj prepričevalno, da že za sedanje življenje veljajo besede Jezusove: "Iz svojih besed boš o-pravičen in iz svojih besed boš obsojen." In če bi bil kdo nalašč nastavljen za to, da bi natančno zapisoval, zakaj je največ ljudi kaznovanih v domačih in javnih kaznilnicah, bi lahko v svojem iz-pr.ioeilu podpisal pregled: "Veliko več jih je bilo z lastnini jezikom tepenili kakor s palico." Skrbno varuj in čuvaj svoj jezik. ako nočeš biti med tepenimi! Iz napisa tam spredaj, ki je vzet iz prelepega pisma sv. apostola Jakoba: "Jezik dela velike reči," pa nikar ne sodite, da mislim tukaj pisati o tem, kolike reči izvršujejo jeziki raznih višjih in nižjih odbornikov, poslancev, svetovalcev in drugih, kateri več »li manj pomagajo vladati svet; tudi ne mislim tu pisati, čeravno bi bilo jako koristno delo. o misijonarjih in vseh onih blagih dušah, ki svoj jezik posvečujejo v pouk in boljšanje narodov; pa še manj mislim, če bi tudi bilo zelo potrebno tu opisovati zlobnost in nepopisljivo nesrečo, ki jo povzro-ujejo po širokem svetu Kačji jeziki pohujšljiVcev, zapeljivcev, hujskačev itd. Samo o tem te hočem nekoliko pohlevno poučiti, tako mojstruj svoj jezik v vsakdanjem življenju, da ti ne bo po-vega kamenja in trnja nanašal na tvojo že itak grudasto in tr-njevo stezo zemeljskega potovanja.. Jezik naredi Velike reči. V starih časih, ko še največji učenjaki niso znali toliko fizike, Tfakor se zdaj ponuja celo učencem ljudske šole, še manj pa katekizma, — v onih starih poganskih časih so ljudje menili, da se razni vetrovi, sever, burja itd. tiranijo v velikanskih podzemelj-sik votlinah; za vratarja pa je bil malik, ki je poljubno odpiral vrata, zdaj nastežaj, zdaj le naozko, zdaj je izpustil sever, zdaj burjo itd. Ker je bil vjadar vetrov, je ahko napravljal, kakor je hotel, epo vreme, ali nevihta in vihar ter je bil vsledtega mogočen srednik sreče ali pa nesreče, na morju in na suhem. Kar je bilo Dri nevednih poganih le živa domišljija, je pa resnično, kar bom zdajle povedal o jezičnostj. Vsak elovtek ima posebno shrambo, zakladnico, ki je sicer cisto majhna, pa ima vendar prostora za blagoslov ali prekletstvo zase in za druge: imenuje se srce. To zakladnico vsakdo po svoji volji lahko odpira ter jemlje t nje vse, kar hoče svetu pokazati besedo, s pisanjem in dejaniem. z te zakladnice lahko svojevoljno ned svet pošilja srečo ali pa ororje ,rahli vetrič ali pa vihar. A ravnotako je tudi v našem nost," ki sem ti jo natančneje vsakdanjem življenju. Obnaša- sal že poprej. To blagodi nje drugih ljudi proti nam je več- si lahko, če hočeš, še sam jidel le odmev pašega lastnega niš s tretjo primero na p< obnašanja proti njim. Ako se mi pevske umetnosti: Kakor mora obnašamo proti drugim ljudem vrsten pevec imeti mil in pi prijazno, se tudi oni prijazno ob- pen glas, vselej prav zaneti, našajo proti nam. Ako smo pa nn skupnem petju pravilno sremlji proti drugim neprijazni, surovi in ti, paziti na "forte" in "piano," neotesani, ne smemo tudi od drugih pričakovati boljšega. S kakršnim glasom kličeš ti. nazaj se rivnotak glasi. Če že nauk, ki nam ga tako prosto pove ta poyest, velja sploh za vse naše vedenje do bližnjega, koliko bolj za naše govorjenje! In vobče, menim, da mora to zadostovati vsakemu; le še za posamezne slučaje bi moral zdaj napisati naukov. Ko bi jih le mogel! Nikar mi torej ne zameri, zvesti na "hitro" ali "počasi tudi pri občevanju ... itd., tako Iz uredniške torbice.] Pravila za modro m bo jezika. Poslušaj najprej neko posve-tico, ki ie sicer prvotno namenje na otrokom, pa je odraslim po učljiva in mnogim še bolj potrebna. f— Jurče ni še nič vedel o odmevu. Nekega dne skače po ze-eni livadi in zavpije: "Ho, hop!" n precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravnotako: "Ho, hop!" Jurče se temu zelo čudi in zakli-če: "He hej, kdo si?"' Glas se zopet ravnotako zasliši" "He, hej, kdo si?" Jurče zavpije: "Ti si neumnež !" in — " ti si neumnež!'' odmevalo je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja črezdalje bolj grde psovke, ki se. mu pa vse zopet povrnejo iz gozda. — Mislil si je, da se kak drug deček z njim šali in norčuje. Po vsem gozdu ga išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domu prišedši, toži svoji materi, da se je v gozdu skril hudoben deček, ki ga ie zelo razžalil z grdimi priimki Mati odgovori: "Jurče, topot si se sam izdal. Nič drugega nisi slišal nego odmev* od svojih lastnih besed. Ako bi bil ti prijazne besede klical v gozd, bi bil tudi iz gozda slišal prijazne besede." 1903 Penna. Leta 1903 je bila Velika noč dne 12. aprila, Binkošt-ni ponedeljek pa dne 1. junija. Prizadeti, Denver, Colo. • Vsa 0- na prejeta hrvaška pisma vrzite v smeti, ker so brez pomena in ne razburjajte se radi njih! Frank P., Cleveland, O. Glasom učenec človeške sreče, da ti tukaj nove naturalizacijske postave z ne morem ustreči po svoji najbolj- |dne 29. junija 1906 je vsak, od 27. ši volji. Nikakor ti nisem vstanu sept. 1906 dalje vzeti prvi držav-zapisati, ali takorekoč ni^ note ljanski papir veljaven le za sedem j postaviti, kaj in kako ti je govo- (T) let. To imate tudi označeno riti s tem in kako z onim, ker ne na Vašem I. drž. papirju v tretji vem, s kom imaš opraviti, in še vrsti zgoraj: "Invalid for ali pur-manj, s kom boš občeval v pri- poses seven years after the date hodnosti (saj še tebe samega ne hereof.) Ako bi bili pa vzeli prvi Doznam)., Ker so ljudje tako ze- papir že preje, četudi več let na-lo različni in tudi opravila toli- zaj, — bi bil clotični prvi držav-kanj raznovrstna, je trejm po oko- ljanski papir veljaven za vedno, liščinah skoro povsod napenjati) Sedaj se zahteva za pridobitev drugačne strune, da je lepa har- I. papirja tudi uradno potrdilo o ' monija. i izkrcanju novodošleca v Zedinje- Lahko torej izprevidiš, da ti ne države. (Certificate of Land-' res ne morem dati drugačnih ka ing). To tiskovino dobite v natu-kor le splošnih pravil za rabo tvo- ralizacijskem uradu Vaše sodnije. jega gibčnega jezika. A ker sem Teh certificatov ni potreba za one že omenil strune, naj mi v uspeš- izseljence, ki so prišli semkaj v nejše jiojasnjenje pomagajo še or- Ameriko pred 29. »junijem 1906.' gle. Orgle imajo več 'registrov.* Kandidat, Milwaukee, Wis. VI Orglavec jih poljubno odpira, zdaj ne morete nikakor preje dobiti več, zdaj manj, ter rabi z,daj te, drugi državljanski papir dokler ne zdaj one, ker bi rad privabil iz boste živeli celo leto v državi Wis-njih po potrebi mogočne in polne consin; skupaj morate pa bivati glasove ali pa mile in rahlo done- neprestano 5 let v Zedinjenih drče. Četudi nisi bil učenec orglar- žavah. Pristojbina za II. papir ske šole, morebiti še na koru ne, znaša $4.00. da bi se bil natančneje ogledal, Ivan P., Ely, Minn. Da boste o orgle in njih registre; gmem ven- zadevi dobro poučeni, prečitajte dar upati, da me boš razumel, a- članek "Važno pojasnilo," priob-ko tvoje govorjenje primerjam' čen v št. 24. našega lista z dne orglam, saj v natančni pouk se ne 23. junija t. 1. bom spuščal. Ako hočeš, da bo' Rezervist, Calumet, Mich. Ru-tvoje govorjenje prijetno drugim sija ima 23 večjih bojnih ladij in in naposled tudi tebi ugodno in sicer: "Borodino," "Ismail," koristno, moraš predvsem paziti, j "Kinburn," "Navarin," "Gan-«1.0v. » veii- gut m "Petropavlovsk," da "uberes prave registre, ko naj se rabi in mnogo glasi ta-kozvani "vox humana," po naše: "človeški glas,\ t. "» prijetni, mi- Poltr " "Sebastopol," "Aleksander Katarina II.," "Marija," va, IIL," "Car Pavel I 'Andrej Prvozva- li glas. Kadar sam o sebi govoriš, ni," "Slava," "Tria Sviatitelja,' drži se registra, ki se imenuje ("Cesarevič," ." Panteleimno," "flauta minor" (manjša piščalka). "Jefstafi," "Ivan Zlatoust," in prav pohlevno poje, kajti ljud- j"Georgi Pobiedoncsec," "Sino-je ne poslušajo radi, če samega se-'pe," "Rastislav" in "Aleksander be preveč naprej staviš; in še te- II." ga le malokrat odpri, kvečjemu takrat, če drugi želijo in te vpra- A. L., Pittsburgh, Pa. Da. prav imate. Skupno število senatorjev šujejo po tvojih delih in zaslugah; v Washingtonu, D. C., znaša 96. zlasti pa nikdar ne rabi "troben- ker ima vsaka naših držav po dva. te," da bi se bahal itd. Kadar je Sedaj imamo v senatski zbornici pa govorjenje o tujih zaslugah in 56 demokratov, 39 republikancev dobrih lastnostih, takrat pa le in 1 progresivca. Plača U. S. se-brez skrbi odpri prijetni register natorja znaša $7500 na leto, poleg "flauta major" (večjo piščal), tega, da mu država tudi povrne da jih glasneje pohvališ. Varuj vožne stroške, se vsega prilizovanja in vsakršne! Skupno število kongresnikov v hlimbe, a hvaliti smeš in si o pri-' državnem zboru znaša sedaj 435 in liki tudi dolžan, kar in kalikor je sicer pripadajo ti k sledečim poli-hvale vredno. Preveč pa tudi tičnim strankam: 232 demokratov, hvaliti nikar; zato ti kar nič ne 194 republikancev, 7 progresivcev. priporočam "pozavne." Posebno11 neodvisne stranke in 1 socialist, zoprni so preveč kričeči in pre- Vaša država ima 30 republikan skih kongresnikov in 6 demokratskih. Naročaik, Denver, Colo. Gcski kralj Jurij je bil umorjen dne 18. marca 1913, avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand in njegova žena pa dne 28. junija 1914. V Kanadi in Zedinjenih državah biva približno 36 in pol miljonov rimo-katolikov, protestantov pa 65 miljonov. Premogar, Penna. Kakor nam zgodovina kaže, so odkrili prvi premogovnik okoli 1. 1234 po Kr. r. v okolici Newcastle na Angleškem. V Londonu so jeli kmalu zatem kuriti ž njim, Ker je pa pov- visoki — rekel bi — "špičasti" glasovi. Takih nikdar, ne rabi, da bi bližnjega zbadal, zaničeval, zasmehoval, mu brez potrebe očital telesne ali dušne napake. Sploh, kadar vidiš, da si "odprl tak register" ki žali uho bližnjemu, hitro ga* zapri, pa« brž odpri drugega. Včasih bo, pa tudi tvoja dolžnost, da se postaviš na noge,; kadar to zahteva tvoje dobro ime ali pa kadar se napake drugih brez potrebe razglašujejo ali povekšu* jejo, celo neusmiljeno izmišljujejo: takrat krepko pritisni "pedale" in "contra bas!" Tembolj se moraš pa sam varovati krivičnih zročila kurjava v tem mestu pre tožb in prič, opravljanja, obrekovanja in podpihovanja, ker te reči ne žalijo le Boga, ampak tudi tebi samemu že na zemlji prinašajo mnogokrat nemir in škodo. Med vsemi registri je pa eden, več dima, je angleški kralj Edvard I. L 1273 prepovedal nadalj-ni uvoz premoga v London. Anton L. Eveleth, Minn. 1 meter je 39.37 palcev, 3.28 čevljev, 1.09 jarda; 1 hektar 1 (10.000 štir- ki je vsem drugim takorekoč za jaških metrov) sta 2.471 štirjaš-voditelja: zato ga imenujejo or- ka akra. , glavci "principal." Tega rabijo| I M. Sheboygan, Wis. Država največkrat; — skoro zmeraj je Wisconsin je pristopila k Uniji odprt, da daje drugim nekakšno dne 29. maja 1848. Njeno povTŠje milobo in čvrstost. Tak register meri 56.066 štirjaških milj. Glav- naj ima tudi tvoj jezik vedno od* ort, kadarkoli se glasijo orgle tvo-iih ust. In da si ga bodeš laže zapomnil; kakor tuje ime "prin-'upal," ti ga prekrstim in imenu-iem za to rabo — "krščansko ljubezen" ali še kraje "blagosrč- no mesto je Madison. Leta 1910 je znašalo skupno število prebival- , stva države Wis. 2,333.860 duš-Ime Vašega guvernerja je Emanuel L. Philipp. Njegov urad poteče dne 6. jan. 1817. Letne plače ima $5000. — Ustanovljena ▼ Jolietu, HI dne 2. aprila 1894. Inkorporirana t Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 30. septembra 1915. skupna izplačana podpora $1,091.046.43. GLAVNI URADNIKI: predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, m > l podpredsednik: Joseph Sitar, 80Q N .Chicago St., Joliet, m. H. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O flavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, m. pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. X, glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, HI. Dahovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wii Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. frkovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, D) NADZORNIKI: Josip Dunda, 70<* Raynor Ave., Joliet, HI. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, HI. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, HI. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, HI Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK ' * GLASILA K. S. K. JEDNOTE'': Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. I7 Via pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj so pošiljaj c ss glavnega tajnika: JOSIP ZAI.AR, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI dopis«, društvene vesti, razna masnanila, oglase in naročnino ps m: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PL, Chicago, hi Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. ■• ___ ij » Vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, posebno pa še onim, pripadajočim k društvom, nahajajočim se v državi KANSAS, se uradnim potom naznanja, da smo prejeli od zavaroval-ninskega načelnika države Kansas postavno dovoljenje (licence) za poslovanje v omenjeni državi. Dovoljenje je bilo izdano v Topeka, Kans. dne 13. okt. 1915. Spoštovanjem JOSEPH ZALAR, gl. tajnik. » i PRISTOPILI ČLANL K dr. sv. Štefana, 1, Chicago, 111., 21112 Potočnik Ludvik 30, 500. — 21113 Potočnik Andrej 29, 500. — 21114 Mišja Adolf 30, 1000. — 21115 Račečič Martin 25, 250. — 21116 Raj Štefan 32, 500. — 21117 Zavratnik Feliks 28, 500. — 21118 Kajžar Matija 37, 500. — spr. 3. oktobra 1915. K dr. sv. Jožefa 2, Joliet, III., 21119 Glavan Josip 16, 1000. — 21120 Prus Alojzij 16, 1000. — 21121 Franciškovic Josip 29. 1000, spr. 3. oktobra 1915. K dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., 21122 Železski Ivan 40, 1000, »pr. 3. oktobra 1915^ " ' K dr. sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 21123 Smuk Franc 39, 1000, spr. 17. oktobra 1915. K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 21124 Debevc Alojz 22, 500.— 21125 Debevc Franc 33, 500. — 21126 Mlakar Jožef 22, 500, spr. 2, oktobra 1915. K dr. Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 21127 Dekanič Pavel 27, 1000. — 21128 Reven Valentin 25, 1000, spr. 3. oktobra 1915. K dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 21129 Kure Ivan 41. 250, spr. 3. oktobra 1915. K dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 21130 Kržišnik Franc 26, 1000, spr. 10. oktobra 1915. K dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 21131 Andračič Jožef 26, 1000. — 21132 Lukaeič Mijo 23, 1000. — 21133 Kovačič Josip 37, 1000. — 21134 Brigljevič Franc 23, 1000. — 21135 Tankovič Štefan 21, 1000. — 21136 Botički Jurij 31, 1000, spr. 10. oktobra 1915. K dr. Mar. Sed. Žalpsti 84, Trimountain, Mach., 21137 Kinkela Franc 43, 1000, spr. 30. sept. 1915. K cir. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 21138 Jakopec Josip, 500. — 21139 Stanič Blaž 39,1000. — 21140 Vajdič Jurij 21, 1000. — 21141 Miletič Imbro 40, 1000. — 21142 Miketič Alojzij 21, 500. — 21143 Šagut Anton 23, 500. — 21144 Ribič Nikola 29, 500. — 21145 Erdeljac Ivan 24, 1000. — 21146 Slivac Milan 37, 500. — 21147 Skvorč Janko 23, 500. — 21148 Jakopec Ludvik 19, 500, spr. 3. oktobra 1915. K dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 21149 Košir Alojzij 27, 1000, spr. 10. oktobra 1915. K dr. sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 21150 Stritar Franc, 1000, spr. 1. oktobra 1915. K dr. sv. Mihaela 152, So. Deering, lil:, 21151 Ninkovič Ivan 24. 1000. — 21152 Matanovič Jurij 22,'1000. — 21153 Skrbina Josip 24, 1000, spr. 29. sept. 1915. K dr. sv. Jeronima 153. Canonsburg, Pa., 21154 Kočevar Jurij 19, 1000, spr. 9. oktobra 1915. K dr. sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., 21155 Vivoda Matija 29, 1000, spr. 17. oktobra 1915. K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 21156 Kambič Ivan 22. 500. »pr. 17. okt, 1915. PRISTOPILE ČLANICE. K dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 7513 Radojčič Marta 33, 1000, spr. 3. oktobra 1915. K dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 7514 Bevc Terezija 42, 1000, spr. 10. oktobra 1915. K dr. Marije Pomagaj 78. Chicago, 111.7 7515 Vukšinič Franca 39, 500. — 7516 Potočnik Alojzija 26, 500, spr. 17. oktobra 1915. K dr. sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo., 7517 Perkovič Veronika 20, 1000. — 7518 Plemel'Katarina 28, 1000, spr. 12. oktobra 1915. K dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 7519 Bradica Marija 20, 1000, spr. 10. oktobra 1915. K dr. sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 7520 Malinič Barbara 20, 1000, spr." 1. oktobra 1915. K dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111., 7521 Belec Rozi 22, 1000. — 7522 Stupar Ana 37, 1000 spr. 26. sept. 1915. K dr. sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., 7523 Vivoda Margeta 23, 1000, spr. 17. oktobfa 1915. K dr. sv. Ane 123 Bridgeport, Ohio, 7524 Sterk Terezija 48, 250, spr. 17. oktobra 1915. % S tf SPEND O V ANI ČLANI ZOPET SPREJETL K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 5460 Bajt Johan 29, 500. 2. okt. 1915. K dr. sv. Frančiška 29, Joliet, 111., 1475 Juričič Gregor 34, 1000. 30. sept.-1915. K dr. svf Petra 30, Calumet, Mich., 8930 Simonič Josip V. 31, 1000. — 5944 Simoni« Josip 38, 1000. 30. sept. 1915. K dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 9089 Habjan Josip 29, 1000. 10. okt. 1915. K «dr. sv. Cir. in Metoda 59, Eveleth, Minn., 15214 Herš Andrej 12, 1000. 10. okt. 1915: , , SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4381 Bajt Mary 34, 500. 2. okt. 1915. SUSPENDOVANI ČLANI. Od dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., 11881 Gnidovec Alojzij 20, 1000. — 19229 Omahen Franc 27, 1000. 11. okt. 1915, Od dr. Mar. Device 33, Pittsburgh, Pa., 15582 Basic Tomaž 18, 1000. — 20210 Mavročič Karol 19, 1000. 6. okt. 1915. v Od dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111. 20763 Draganjac Mar«o 20, 1000. 10. okt. 1915. Od dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 15492 Ogrinc Peter 20, 500. 19. okt. 1915. Od dr. sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 18442 Smajdek Jožef 21, 1000. — 18851 Barle Johan 27, 1000. 3. okt. 1915. Od dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 7887 HerlcviS Frederik 34, 1000. 28. sept 1915. Od dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 10321 Novak Anton 19, 500, msp. 26. avg. 1915 in 18757 Cvetkovič Josip 18, susp. 27. sept. 1915. Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 13720 Štucin Ivan 31, 500. 17. okt. 1915. Od dr. sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 16129 Gustin Anton 22, 1000. —J7421 Konda Anton 24. 1000, 28. sept. 1915. Od dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 19942 Južna Ivan 21, 1000. — 18984 Šurla Franc 24, 500. 18. okt. 1915. Od dr. sv. Družine 136, Willard, Wis., 20462 Marn Jakob 21, 500. 2. okt. 1915. Od dr. sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5832 Ribic Ivan 33, 100. 21. okt. 1915. Od dr. sv. Pavla 118, Little Falls. N. Y., 18358 Slabe Lovrenc 29, 1000. 17. obt. 1915. * SUSPENDOVANE ČLANICE. Od dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., 2113 Lavtar Helena 39; 1000. 18. okt. 1915. • " Od dr. sv. Srce Marije 86, Rock Springs, Wyo., 5125 Kofal Ro-zalija 22, 1000. 10. okt. 1915. Od dr. sv. Barbare 92, Pittsburgh, Pa., 5506 Popovič Tina 16, 1000. 19. okt. 1915. Od dr. sv. Srca Marije 111, Barberton* Ohio, 5520 Kirn Antonija 27, 500. 13. okt. 1915. PRESTOPILI ČLANI. Od dr. sv. Jan. Krstn. 14, Butte, Mont., k dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13384 Staudohar Ivan 20, 1000 10. okt. 1915. Od dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., k dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 16082 Pavlinic Nikolaj 20 1000 lO.'okt. 1915. Od dr. sv. Ant. Pad., 72, Ely,,Minn., k dr. sv. Cir. in Metoda 4, Tower, Minn., 10081 Erčul Anton 23, 1000. 14. okt. 1915. Od dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 19503 Novak Ivan 23, 1000. 2. okt. 1915. Od dr. sv. Mar. Rož. Venca 131, Aurora, 111., k dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 18662 Amferožič Franc 29, 1000. 10. okt. 1915. Od dr. sv. Družine 136, Willard, Wis., k dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12752 Vesel Franc 20, 1000. 10. okt. 1915. Od dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn.; k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 20155 Berk Ant, Rev. 35, 1000. 2. okt. 1915. Od dr. Mar. Majnika 154, Peoria, 111., k dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 20468 Beber Ivan 23, 1000. 3. okt. 1915. • Od dr. Mar. Majnika 154, Peoria, 111., k dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111. 20558 Kočevar Ivan 26, 1000. 3. okt. 1915. Od dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k dr. sv. Jožefa 112, Bly. Minn., 20029 Hue Anton 28, 500. 19. okt. 1915. IZLOČENI ČLANI. Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1234 Cadež Jakob 23, 1000. 10. okt. 1915. Od dr. sv. Jurija 142, Lansford, Pa., 19948 Terihaj Miha 36, 1000. 12. okt. 1 !)ir>. IZLOČENA ČLANICA. Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa.. 872 Cadež Elizabeta 21, 500, 10. oktobra 1915. ODSTOPILA ČLANICA Od dr. sv. Srca Marije 86, Rock Springs, Wyo., 4880 Kos Marija 25, 1000,10. oktobra 1915. ČLANICA ZVIŠALA ZAVAROVALNINO $500 NA $1000. Pri dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 2255 Cvetetič Marija 35, zviž. 20. oktobra 1915. ZNIŽAL ZAVAROVALNINO $1000 na $500. \Pri dr. sv. Alojzija 47, Chicago, I.., 17211 Perkovič Josip 44, zniž. 18. okt. 1915. ČLANICA ZNIŽALA ZAVAROVALNINO $1000 na $500. Pri dr. Mjarije Pomagaj 78, Chicago, 111., 591l'Černoff Marija 24, zniž. 17. okt. 1915. Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Večkrat se pripeti,, da nam pošiljajo naročniki premembo svo-iih naslovov kar sami, ali naravnost, brez da bi pri tem tudi obvestili tajnika svojega krajevnega društva. Radi tega bi bilo želeti, da se vst, premembe naslovov naznanijo edinole krajevnim dru- štvom ; društvo bo potem že skrbe lo, da pride ta premba tudi v na? urad. Uporabljati je pri tem tozadevne dopisnice. Pri vsaki premembi je treba označiti, če je član nov ali starr štev. društva in njegov stari na ilov. Rev. Anton So jar ju k desetletnici postirovanja pri slovenski cerkvi sv. Štefana v Chicegu, d Vdknostno poklonila slovenska dekleta te fare. Odcvele so na vrtu rože krasne, Pomladi in poletja hčerke mile; In ptice so odšle odtod, — utihnile , čarobne njih so melodije glasne. Na polju kmetič koplje in pospravlja Pridelke vse, — sadove dela, truda, Kar dala mu jih letos spet je gruda; N Saj delal je marljivo kakor mravlja. V -Vinogradu Gospoda marsikteri Služabnik božji koplje, orje tudi. 1 1 Pastir duhovni se za čredo trudi. Spodbuja k upu nas, ljubezni, veri. Tako, gospod častiti, desetletje Je Vašega že tu pastirovanja!-- i Deseto jesen Bog že delovanja Spremenil zdaj je v sad Vam trtno cvetje! Čestitke te so naše, -t- želja vneta, Čestitke Vam prevdane in iskrene, Kot cela fara misli te je ene : Ohrani Bog Vas tu še mnoga leta! Razne stvari. POMENLJIVA ANČKDOTA DIPLOMATU THUGUTU. Za časa Marije Terezije in Jožefa II. je vodil diplomat Thugut turške zadeve. Z izrednimi diplo-matičnimi vrlinami, s' priljubljenostjo pri Turkih, je Avstriji silno koristil. Omenimo le, da je bila njegova zasluga, da se je izvršila aneksija Bukovine 1. 1775. (popolnoma 12. maja 1776.) na tako miren, srečen način, ki ni imel za Avstrijo nikafcih sitnosti. Thugut je tako uspešno deloval v tej zadevi pri porti, da je ta rada privolila v aneksijo in izjaviTa, naj se ji to šteje v znak visokega spoštovanja do cesarice in cesarja. Iz prijaznosti, ki naj vlada kritični Weiss navaja diplomatske listine is tistih časov in turškega zgodovinarja Wasif Efendija. Pp-dobno poroča Hummel, kako je 5-mel Sidney Smith še lejta 1800. * njegovi navzočnosti težavo, pi*-pričati velikega vezirja * zemljevidi v rokah, da morejo poslali Angleži Turkom pomoč iz Vzhod-, ne Indije po Rdečem morju. Nemci na Ruskem. Kadar je število kakega naroda tako naraslo, da doma ni vc£ kruha za vse, se začne izseljevanje. Navadno se obrne izseljevanje na isto stran, kjer je odpor najslabši. Nemci na svojem J>-zemlju že davno nimajo več dl>-volj prostora. Svoje čase so fie najbolj selili v Ameriko a zadnjik dvajset let so hodili proti zapadli, med sosedi, odstopi Avstriji rada na Francosko, v Belgijo in na An-toliko sveta, kolikor ga Avstri ja gieško, poleg žensk največ le J potrebuje za boljšo zvezo s Turči gotovi stroki izuČeni ljudje, rejo. O izredni bistroumnosti in kodelci, učitelji, muzikantje, n»-prebrisanosti Thugustovi nam pri- takarji itd. Kmetsko prebivalstvo® ča naslednji dogodek: Po cesar- ^ je najraje selilo na vzhodno jevem naročilu je moral iti nekoč 8tran. Že v nekdanji poljski kta-v Varšavo h kralju Stanislavu Po- ljevini je bilo naseljenih ne samo niatovskemu; možu, ki je s svojo v mestih, nego tudi na graščinskik neznačajnostjo pogubil veliko posestvih jako mnogo Nemcei. poljsko kraljestvo. Ob uri, ki mu Poljski kralj in žlahtiči so sama je bila določena za avdijenco pri klicali Nemce v deželo, kakor bo kralju, pride Thugut v sprejem- tak0 delali tudi če|ki kralji Sere-no sobo.. Tu zapazi moža, ki je da se je veliko nemških naseljen-sedel gravitetično v sredi mnogo-1 cew potopilo v narodu. «ed brojnih poljskih žlahtičev, ki so ^ go prišli, a mnogo je totS ga obdajali od vseh strani z naj- ohranilo svojo narodnost. Židje večjo spoštljivostjo. Misleč, da1 na Poljskem in na Ruskem so prt- je ta mož poljski kralj, ga poslanec primerno nagovori. In mogotec ga res mirno in oblastno posluša. Slednjič Thuguta nekdo opozori, da je mož, ki ga ima za kralja, Rus Stackelberg. (Kdor pozna poljsko in rusko zgodovino za časa Stanislava Poniatovskega in ruske cesarice Katarine II., bo vedel, kaj znači ime Stackelberg.) V Avstrijcu je zavrelo. Zvečer so igrali kralj, Thugut in Stackelberg. Thugut vrže karto in vzklikne: '' Kralj!" 4' Motite se," šli vsi iz Nemčije, iz katere so bili v časih srednjeveških verskih izgredov pregnani in ohranili so si skoz stoletja svoj posebni nemškp* židovski jezik, Koloniziranje Nemcev na Ruskem je zlasti cvetelo X zadnjih petdesetih letih. Ruska vlada je to naseljevanje pospefife-vala in podpirala. Poleg kmetovalcev so prihajali na Rusko tudi obrtniki, trgovci ter industrijalci, tako da je bilo ob izbrutui vojne nemštvo na Ruskem jako številno. Po zadnjem izkazu je ga zavrneta ona dva, "to je le na-.bilo na Ruskem skoro pet milijp-vadni fant." Avstrijec se udari n0v Nemcev. Eni so bili nasled-na čelo, kakor bi se bil v resnici niki v starodavnih časih priseljfc-zmotil, in pravi, obrnjen h kralju : njh kolonistov, tako v baltiškilr provincah in na Poljskem, drugi* so se priselili šele v zadnjih 50 litih. Večinoma žive Nemci v m^ stih, a tudi kmečkih naselbin mnogo. Nemci so svojim vasem dali tudi nemška imena, imeli %o do vojne nemške šole in nemške cerkve. Ne stanujejo pa samo«? zapadnih provincah, na Poljskem, v Livlandiji, v Kurlandiji, v B-stoniji, nego tudi v Besarabiji in v Ukrajini in do Kijeva, na Krf- 4'Sire, oprostite, že v drugo se mi je danes to primerilo, da sem i-mel navadnega poba za kralja." Oholi Rus se je jezno ugriznil v ustnice. _____ TURŠKA GEOGRAFIJA. Iz ravno tistega časa, ko je bila rusko-turška vojna, nam poroča zgodovina sledečo zanimivost. Turkom je bilo sporočeno, da nameravajo Rusi s svojim brodovjem j mn fa okrog Saratova. skozi Gibraltarsko morsko ežino v Egejsko morje. Angleži in Fran cozi niso delali Rnsom nikakih o-vir; tako je bila Rusom pot-do Carigrada prosta. A Turki so se smejali temu načrtu. Prepričani so bili o neizpeljivosti tega naklepa; njihovi geografi tedaj še niso vedeli o zvezi Baltskega morja z Oceanom, pač pa je bila v tedanjih turških zemljevidih Afrika neposredno združena s Špansko. In kako trdovratno je vztrajala oorta na tem svojem stališču! Ruske ladje so krožile v turških vo-lah — a turška vlada se je obregnila nad Benečani, zakaj da so dovolili sovražnemu brodovju prosto pot v Srednjezemsko. Človek bi mislil, da si zgodovinarji dovoljuje šalo nad bolnim možem. A Kako si kuhajo italijanski vojaki kava Italijanski vojaki neizmerno radi pijejo kavo. Ali kako si pripraviti kavo gori kje v gorovjg, ko ni pri roki lepega kavinskega mlinčka in ko primanjkuje vodi. Vojaki dobivajo kavina ^rna, den jih zmeče v svojo krufno vrečo, jo stisne med kolena in droher zrna, drugi pa bije z vrečo ob skalo, ali kako je zdrobljeno. In tfb tem ni vode, snefe treba zajeti tega vreči v posodo, da voda zavre, potem pa precedijo to reč sko^ kako cunjo, katero si je oficir pir tegnil z noge, no, dober tek! — Tako poročajo nemški listi. Kmet Elija. Spisal Felicijaa. Iz skednja je stopil kmet Blija, pogledal je proti nebu. iel čea dvorišče in mislil: "Deset mernikov sem sej al kot Brtačev, gnojil sem in oral, ni mi pobila toča, toda pripeljal je Brtačev tri voze snopov, tri polne voce, jaz le enega in tisto malo, ki leii še na njivi . . . Čudno je to, tudiio ..." I Upogniia so se mu kolena, o-mahniie roke, in glava se mu je globoko povesila. Dvignil je počasi pogled in vi del je domačo streho. Rodil se je in živel pod njo; imel jo je še nje-gov oče, ded in dedov dedje. "Ni velika naša hiša," je pomislil Elija, "sosed ima večjo in lepša je, tudi trdna je bolj ..." Začul se je ropot od sosedove hiše. Kakor da bi Škripala kolesa, kakor bi se napenjali konji, da potegnejo voz, naložen do vrha in Čez mero. Eliji se je skrčil mezinec na roki in stisnili so se zobje. "Spravljajo v žitnice ..." Mana, njegova žena, se je vrnila od soseda. Stopila je v hižo in mu sledila s pogledi, ki so bili radovedni in polni mržnje. Močna ženska jo bila in ne brez lepote. Njeno lice je razbrazdal čas, ali o-•tala je na njem zdrava rdečica. Elija je zagledal svojo ženo in strepetal je po vsem života; obšlo ga je neprijetno. Mana se je zasmejaLa. Začutila je, kakor že večkrat, stud in tajno sovraštvo do moža, ki mu je obljubila večno zvestobo. "Slišišt" je dejala. "Brtačev je pripeljol tri voze. Vozil je s tistima rdečima, lepa sta, močna in debela, kakor jih je malo ..." Elija sc je ozrl. Slišal ni besedi, toda razumel je misel: . "Tri voze in vozil je s tistima rdečima, dve leti sta stara." Nakrcmžil se mu je obraz, kakor bi hotel zajokati in zarohnel je: . "Molči, stara! Nehaj!" Ali že tisti hip mu je bilo žal; zlezel je v dve gubi in obmolknil. Žena je namrdnila ustnice. "Dedec sitni in neumni..." Rekla je in se prestrašila besedi. Molčala sta oba; Mana je sla v-kuhinjo, Elija je stopil v izbe. V hiši na mizi se je kadilo iz sklede. Trije otroci so že sedeli aa klopi in poželjive ter lačne so jii*J>ii€*je®t. Ded je s&rkftvai pipo .n* tik? z očmi je lovil žlico, ki mu jo je »erauia-snabJL Hlapec As-za je imel obe lakti uprti ob mizo in brado ob dlani. Mlad je bil in orjak. Elija je sedel trdo na klop, da »o zaškripale deske. Spustil je trdo roko na mizo in prijel za žlico. .Nemo je naredil križ in zamahnil ženi: • "Moli!" Žena je molila in zajeli so. Govorili niso ničesar, tudi otročjega krika ni bilo. Mana se je ozrla v hlapca. Anza je povzdignil oči in pogledi so se srečali; tedaj se je zazdelo obema, da je E-lija dvignil glavo. Nerodno je bilo hlapcu in kri mu je silila v lica. Potegnil je s prsti po laseh in po. jobrazu ter izpregovoril: **Brtačev je nažel za tri voze..." Elija je temno pogledal. "Kaj nam mar, kaj Brtačev..J", je siknil skozi zobe in ni izgovoril do konca. Položil je žlico na mizo in vstal; v ,veži je zajel s korcem vode in pil z žejnimi požirki. • • 2. Svitalo se je in tišina je vladala še povsod; ko se je vzdignil kmet Elija iz sena in stopil na dvorišče. Poniencal si je oči in postal; zadovoljno je ogledoval nebo, kajti kazal se je lep dan. Šel je klicat hlapca in ženo. "Anza, na noge, dan je!" Anza je vstal in zaspane so bile njegove oči. "Mana, pokonci! Stopi, da skuhaš; solnce gre že čez hrib.". Mana je vstala, nevolja se ji je brala na licih in tihe besede: "Še v noči sitnari ..." Elija se je čutil krepkega in mladega in bil je vesel. V hlev je šel krmit živino in lepo ji je govoril. Zaokrožila so se mu u-sta na smeh, kajti živina je bila lepo rejena. Hitrejše se je zasu kal, nametal je v jasli sena siv-•em in nastlal liskam. Nad do mom se je kadilo, v kuhinji je živahno vrelo in kipelo v loncih. Plamen na ognjišču je plapolal vir soko pod obok, ki je bil kakor s in njegova žena sta se začudila: . - . _____. o cele ure. Mano je začelo skrbeti, da je nekoč zvečer poklicala alapca. "Anza, slišiš, naš kuha nekaj i Bojim se." "E, kaj — " jo je zavrnil hlapec in zresnilo se mu je oko Elija in hlapec sta orala. Poo olačilo sa je zjutraj nebo, sive me gle so se podile že ves dan po ajem. Zemlja je bila suha, da sc je kadilo iz nje. Oba sta bila prašna in nevoljna "Dosti za danes," je dejal Eli ja proti večeru; prej ni bil izpre govoril vse popoldne besede. Hlapec je izpregal. Elija si j< brisal znoj s čela; zakašljal je ii pogledal hlapca prav v oči. "Anza!" je dejal. "Kaj?" je vprašal Anza. "Kaj imata, ti in pa moja že na?" "Jaz in pa vaša žena?" "No, ti ... " Nastal je mučen molk. Čez nekaj časa je izpregovoril hlapec: "Nič!" in se je obrnil v stran. Elija se je nalahko nasmehnil. "Anza! Jaz nisem slep . . . Ženi domov!" Hlapec je odpeljal vole. Elija se je zravnal, segel si z roko v brado in pogled mu je splaval po ravnini. Dolgo časa je stal taki in pokimal včasi žalostno z glavo: Nenadoma se je divje zasmejal. "He, he, zahvali Brtača, da te ne spodim in ubijem! Brtača, da! Toda . . . Brtač, rodil je naju isti čas . . . tebi rodi njiva pšenico, meni osat. . . tebi smeh, meni jok . . . ti visoko, jaz niže za ped in še več . . . žena me goljufa s hlapcem . . . Jaz pa pravim: "Brtač, isti čas je naju rodil ..." Tako je mislil Elija in bilo mu je, da zblazni. Postalo je hladno. Objel ga je jesenski veter in napotil se je proti domu. Na vasi je mukala goved, ki se je vračala s paše. Njegov dom je bil zapuščen. "Kje je Mana?" Ustrašil se ie. Stala je pod kozolcem, in hlapec jo je držal okoli pasu. Elija je videl, da je jokala in čul je šepetanje hlapca. 4 4 Tako ? " je mrmral. 4 4 Že davno se mi je zdelo. Resnica torej \ . Resnica ..." Prijel se je za čelo. 4 4 Če je tako, potem mi pomagaj Bog!' 'je sklenil starec Elija in ni rekel besede več. Obrnil se je nrolče, stopil v hišo in prižgal luč. V žganju je hotel vtopiti Eli.i svojo bolest i nstrast. Na rebri, eno uro od vasi je samevala lepo pobeljena hišica in kmetje so romali v trumah k njej. V desnici nad vrati je bil vžgai. napis: žganjarna, in v vetru se ji zibal suh smrekov vršiček, znaine nje gostoljubja. Elija jo je primahal, oprt ol palico in s povešenim pogledom Pomišljal ni prav nič; sklonil st je in vstopil skozi nizka vrata. 44Mir vam bodi," je dejal in vr gel kučmo na veliko zeleno peč. 44Bog daj," je donelo od vsel strani. V prostorni izbi so bile tri miz in nad vsako je viselo nebroj sve tih podob in odpustkov. Ob mižal so stale dolge lesene klopi in nf dopeh so sedeli kmetje. Kozarč ;o se smejali pred njimi, poln žgane pijače .Kmetje so jih nagi bali pogosto, in Elija je zvrnil pr vega na dušek ter poklical krč mar j a. 4 4 Žganja mi prinesi! Kaj bolj šega!" In tako so sedeli, Deli in pili. E lija ni bi! navajen pijače, zato s je upijanil. Kmetje so prihajali in odhajali Prišel je Brtačev, in ko ga je Eli ia zapazil, je udaril z roko ob mi zo,^da je zažvenketalo. "Zdaj mi gremo!" je zavpil np srlas in se potrkal na prsi. 4 4 Zda mi gremo!" Kmetje so imeli majhne oei v so si mežikali. Eni so pravili: ' Pi jan je kakor žaba,' in drugi s< vpraševali: 44Kaj mu je?" Med njimi je hodil krčmar in jr točil.— Razorano je bilo polje in spus čali so se črni ptiči v jatah nan"> Hodili so po brazdah in kiju vali zdajci so vzdignili krik in splavali pod nebo. Tuintam se je plazil p po brazdah črna senca. Kopal Umet z motiko in glava mu je tifi eala v črno prst, med dolgo eno 'ene razore Elija je hitel in ni se oziral na-laj; pozabil je na vse, veselja in zadovoljstva je bilo polno njegovo srce. Etreljal za njim je šel Brtačev. ^koro rejen je bil, sivih oči in rumenkastih vlažnih brk. 44Miha, stopi, da bo druščina!" je dejal sam pri sebi in pospešil korak, da se je vzdignil oblak prani za njim. Kmalu je dohitel Eli jo, ki ga ni opazil. Položil mu je .•oko na ramo. 44Kam pa bežiš tako hitro?" i- "Bežim!" .Prestrašil se je Elija in široko se mu odprle oči; zapičil jih je v ;oseda ter čakal. In nagnil se je >olj, kakor je bila njegova navada. Prestrašil se je tudi Brtačev Miha. "No, btopiva, stopiva dol- so že *ence . . . !" Zdramil se je Elija; solnce je bilo že blizu gričev. 4 4 Da ti povem. Midva nimava nič opravka! Jaz svojo pot, ti pa svojo!" . . . 44Kaj si nismo sosedje?" "Sosedje ali ne!" "A tako?" "Tako!" In Brtačev je podvojil korak, da se je dvignila megla prahu za njim. Elija je prišel domov z razžar-jenimi očmi, da ga Mana še ni videla takega. Šel je v hlev in nato v hišo. Po sobi je stopal iz kota v kot, sedel je k peči, vstal je, stopil k oknu in se zazrl v motne šipe. Sklenil je roki in kakor v molitvi jih je povzdignil k nebu. Polagoma se je stemnilo; poklical je ženo Mnoa. 44 Mana, da mi ne greš več k Br-taču!" 44Zakaj ne?" 4 4 Ne maram ... ne trpim ... " Elija se je zaničljivo posmeh-niL 44Mana!" je izpregovoril čez dolgo tiho in proseče. "Mana, zakaj me goljufaš še ti? . . . " Zajokala je. Prižgala je svetilko in se strahom ozrla v moža; spreletelo jo je mrzlo. Sredi sobe je stal Elija, držal je roki ob bokih in se smejal. 4 4 Brtač grize . . . grize kakor pes . . - Brtača udarim ..." Jesensko solnce je opajalo zemljo. Puhtelo je iz njiv, spal je travnik, počival je gozd. Elija je hodil po polju in mirno mu je bilo v duši. Postaral se je za leta; hodil je kakor siv starček in tresla se mu je roka. "Oče naš, ki si v nebesih . . . " Prestal je; vse okoli njega je bilo tiho, da se ga jo lotil strah da se mu je ustavila noga in je za-drhtelo onemoglo telo. "Oče nebeški! . . . Kaj sem storil?" Plah pogled je šinil prek seno-žeti. Elija ni verjel lastnemu glasu, ter tak še ni bil nikoli. "Storil še nisem." Pod goro, kamor so komaj oči, je bil studenec; razlil se davnih, neznanih časih po tra ku in polju in od tedaj je bil* črtana njegova pot med vrbami bičjem po široki dalji. Molče šel svojo pot dan za dnem in na je bila njegova voda. Eliji potok kazal pot skozi vas. T topoli so kipeli pod nebo. dal je streho med drevjem . 4 4 Sosedova je . . . Brtačeva . Oblil ga je mrzel znoj. Ozrl je, žive duše nikjer. « In začul je glas, kakor bi pa. hajal od neba, kakor bi vstajal ii vode. 44Elija! Zakaj se skrivajo tvojt misli? Elija!" Oblak je zakril solnce in nebo je bilo pokrito z motno kopreno. Kmetje so bili na polju in spravljali zadnje pridelke. Elija je stal za sosedovo hišo.... Črnikasto grozdje se je smejalo v brajdi, petelin je vodil kokoši do dvorišču, golob je so sedeli na strehi in trije otroci so se igraB na dvorišču. Otroci so zapazili Elijo, ki jo molčal. "Oča, oča!" "Tiho, otroci, tiho pravim!" 4 4 Oča, mati nam prineso hm- 1 šek!" so kričali. Elija se je razjezil. Brtačev Francek mu je pokazal jezik in začel kričati na vse grla Elija je pograbil krepelce ter ga zagnal za otroci, da so se razkropili. Prevzelo ga je sladka čuvstvo. i 4 4 Otroci so zažgali ..." , Neznan glas se je oglasil: 44Ti, Elija!" Ozrl se je, stal je sam in oči m mu divje svetile. "Nisem hotel... ne morem . Pomaknil se je bliže k veži ia dihal je težko. 44Miha, ali si doma?" Odgovoril mu ni nihče. "Ni ga." Na dvorišču je ležal kup slam«, ! zraven je stal napol naložen voz Elija je potegnil žveplenko ofc hlače; žveplo mu je prišlo v sapnik, da je zakašljal in vrgeL Pokadilo se je prav malo in v treno-tku se je dvignil plamen pod ao-bo. 44Storjeno je, Elija!" Prijel se je z obema rokama m - :■ glavo in je zatulil kakor zver. "Gori!" Postal je za trenotek in šepetal: 44 Jaz nisem, jaz ne ... " Na polju so kmetje pustili delo in tekli v vas. Elija se je spustil v tek in bežal a domov. Šel je v hlev, objel vola * obema rokama okoli vratu ter zajokal. 44 Jaz nisem, jaz ne .. . " Marsikdo je tudi svoje n« kovač. Ugled in dobro ime ti lahko pa* kvari en sam opravljiv jezik. Z $1.00 se o tvori lahko pn nas hranilno vlogo katera se obrestuje po • • . . 3% Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ta banka je pod državnim nadzorstvom. POZOR! Kadar se nahajate v gostilni, zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, in 3 pristne piiace, B0 A Horwatove: Importiranl Brinjerec, SUtotoc, tro-2 Zdravilne. pinovec, Grenko Vino ln Kranjski Grenčec. Moja tvrdto A A a je prva i edina samostojna, ki importira žgane pij»* 1 . I I ■ . in *eliSča naravnost iz Kranjskega. Bojaki, zapomnite 4 ■ IJ M da je A. Horwatovo Grenko Vino napravljeno iz najboljS* ^^ Ul# pa californijskega rudečega vina in iz najzdravejših ■ liS« ter nadkriljuje vse druge pijafe te vrste za Slove«! zdravje. Kavno tako Kranjski G renče«. Posebno ak» pijete slabo ftganje, n« bo nikdar Škodovalo, če denote ; jUH polovico tega (renčeča vmes. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO «T„ JTOZJET, ILL. V POJASNILO. Bismo dobili že cele štiri J Ljubljane kakega sloven-lista, ne moremo za danes strani ustreči cenjenim čita-s zadnjimi novicami is sta->vine. S starimi novicami, so bile po nekaterih drugih prioboene že po dva in celo po trikrat, pa nočemo čitateljev nadlegovati. Uredništvo. Italijanski vjetniki na ljnbljanskem grada. asa ta starček v uniformo laškega ca-1 Pred par dnevi smo videli na porala t Njegovi tovariši so takoj kqlodvoru značilen prizor. Od-pripravljeni obširno razložiti nje- j delek ruskih vjetnikov je stal tam, govo biografijo. 67 let je star, no sil je kot mladenič rdečo Garibal-dijevo srajco in ko so po Italiji naznanjali, da čakajo neodrešena Gorica, Trst, Dalmacija nestrpno na svoje osvoboditelje, se je odločil, da ponese tudi on staro Garibaldi je vo zastavo v provinco Giu-ilo. Siromak. Še le prepozno je da odide na neko delo. V tem hipu je prispel vlak z italijanskimi vjetniki. Rusi so se spogledovali in Škodoželjno^ muzali "Italijan-cil", Lahi pa so radovedno in sramežljivo obenem zrli na svoje zaveznike. Morda je bilo to prvo srečanje ruskih in italijanskih zavezniških čet na avstrijskih tleh. \ ' Vojni poročevalci, ki so te dni obiskovali primorsko fronto, so se sstavili tudi v Ljubljani, da si ogledajo najnovejšo posebnost na-N lega mesta — taborišče talijan-gfcih vjetnikov. Ljubljana je za naše vjete južne sosede le prva itacija, tu se jim nudi takorekoe le prvi oddih, kar je zdravega, odide po petdnevni karanteni naprej. Le ranjenci ostanejo, dokler niso izlečeni. Zbirališče za italijanske vjetni-ke je naš časti j i vi Grad. Vojni , poročevalci pravijo, da se jim zdi bs Grada vse jako primerno urejeno ter občudujejo lepoto razgleda, snažnost prostorov, udob-aost obširnega dvorišča. Tudi ' narsikateri Ljubljančan bi se za-Indil, ko bi smel danes ogledati notranjost starodavne stavbe. To si več naš stari Grad s svojimi temnimi hodniki, s svojimi od starosti oglodanimi kotički; vsi znaki propadanja so izginili. Vse je prenovljeno, čedno in snažno se belijo sobe in hodniki, marsika-^tera stvar je postavljena drugače — toda povsod se ozira na tebe ne-popačeno starinsko lice častljive ga znamenja naše bele Ljubljane. Povsodi je poznati sledove skrb-ne roke in za umetnost vnetega ■rca. Ne izdamo nikake tajnosti, ako povemo, da so vsa ta dela na Gradu zasluga grajskega poveljnika majorja Kerna,*ki je skoraj brez vsakih sredstev (z malo podporo občine) izvršil prav na tihem velezaslužno delo. Za vojnega vjetnika. ki pride iz strel »ikega jarka, je ljubljansko taborišče pravcati hotel. Snaznost, vojaškim razmeram primerna u-dobnost. in oskrba — vse mu do kazuje, da se naša uprava čim naj pazi j i ve jše zaveda mednarodnih načel, ki urejajo postopanje s vojnimi ujetniki, onih načel, ki jih naši sovražniki tako radi teptajo... Častniki in vojaki skoraj vseh italijanskih polkov so že gostovali sa našem Gradu. Skoraj vsak dan le odprejo dobro zastražena graj-j»ka vrata novemu krdelu v eno-"i lienih rjavozelenosivih uniformah. Mali ljudje so to, med katerimi •e telesno odlikujejo iz cele Italije izbrani bersaljeri s svojimi >«ndnimi, prav nevojaškimi perja-nicami, in alpinci, ki se rekrutl-rajo iz planinskih krajev. 'Večina vjetnikov pripada seveda infante-riji, mnogo je bilo med njimi zla-•ti v prvem času financarjev in celo eden pilot, ki je moral pri Gorici zapustiti zračne višave, je že bil med njimi. Tudi častnike vseh «trok od podpolkovnika do rezervnega poročnika so naši vojaki že l«ostili n& Grada. Vsako novo krdelo dobi novo pobeljeno, snažno sobo, ima priliko, da se očisti in v miru prebije ipetdnevno predpisano karanteno. Banjenci (med njimi je tudi dokaj težkih) pridejo seveda takoj ▼ bolniške sobe, ki so higijenično trejene in kjer je poskrbljeno za izdatno pomoč. Našemu zdravni kn sta prideljena dva vjeta italijanska lečnika, eden Rimljan, polkovni zdravnik, drugi kirurg ia Napolja, rezervni primotenente. ^ Strogo po vojaško je urejeno fivljenje na Gradu. Moštvo je nastanjeno v velikih sobah nekdanje kaznilnice, v katerih vsaki je "poveljnik" marescealo (štabni narednik), ki je odgovoren za mir in red. Častniki imajo po 3 do 4 •kupaj svoje sobe. Precej zgodaj zjutraj morajo kiti vse postelje v redu in ko pre-fledajo naši častniki sobe in dvorane, stoje na poziv "Attento" i-fclijanski vjetniki v .strogi voja* pozitari. Na krilu "posadke" neke sobe *pazimo začudeni visokega star-J*. Izpod čepice mu silijo redki lasje, po prsih mu valovi dolga krasna siva brada, orlovski nos, živahne oči — kako pride zen. uvidel, kako so ga varali oni, ki Kako povsem drugačno, kakor so so pripovedovali, da bo ofenziva' računali ententni hujskači, ki so italijanske armade triumfalen po- j videli v svojih sanjah, kako se sre-hod v neodrešene kraje. Danes čujeta tam nekje pri Dunaju ita-premišljuje o svoji usodi, morda lijanska in ruska armada! Ironija v ravno isti sobi, kjer je spoznal usode. njegov brat, oče, prijatelj pred 50. f - leti bridkosti vojnega robstva, kajti tudi 1886». leta smo imeli na Varčevanje z zalogami moke. Gradu laške goste. V neki drugi sobi se nahaja prostovoljec, ki je 54 let star. Tudi ta ie mislil, da Praktični migljaji. Med najvaž-mu bodo teden dni po izbruhu voj- nejge gospodarske naloge v času ne zvonili zvonovi pri Sv. Justu.—' vojne spada, da se kolikor moči Čudno se izjemata ta dva "capo- varčuje z zalogami moke. Zaloge, ki so no razpolaganje, bodo le tedaj zadostovale naši potrebi Mo prihodnje žetve, ako se kolikor moči omeji porabljanje moke. To se lahko doseže: 1. Ako se namesto doslej nemešano porabljane italijansko vojsko. Dan vjetni- pšenične ali ržene moke porablja-kom ne mineva bas neprijetno, j j0 zmesi teh mok z drugimi moka-Kdor hoče delati, lahko nasaja mj .y gospodarstvu naj se ne po-lopate in dobi zato priboljšek na rablja več nemešana pšenična ali hrani. Sicer pa sedijo Lahi kaj ržena moka! Do polovice naj se radi na dvorišču na solncu, dve primešajo nadomestne moke. Me* uri dopoldne »in dve uri popoldne šane moke se dado porabljati sko-smejo celo na vrt; oziroma v dre-jT0 ravno tako kakor nemešane in rala med ostalimi vjetniki, ki so vsi v najboljši moški dobi .Sprva so prihajali le mladi fantje do 26. let, sedaj pa se pojavljajo tudi že starejši rezervisti — najboljši dokaz, kako je vojna že oglodala Ijeve, orehove, lefinikove in kostanjeve mase. Kolikor zadoščajo zaloge se lahko privzemajo tudi fa-briško narejene močnate jedi za juho, makaronovi svalki i. dr., da se zadosti potrebi Končno se varčuje z zalogami moke: 4. Ako se kolikor mogoče, varčno ravna s kruhom in vsemi drugimi izdelki is moke. Kruha naj se torej ne odreže več nego se ga poje; o-stanke kruha je porabljati za pripravljanje krušnih juh, emokov i. t. d. Kje je ang!eško bro-dovje? Strelivo enega topa stane 456 tisoč frankov. Če bi vsak top «-strelil vsako minuto, bi porabili strelivo v dveh urah in pol V bojnih časih vozi angleški dreadnought z 900 mož močno posadko 30 ton svežega mesa, 60 ton krompirja, 6 zabojev namizne soli, 300 funtov fižola, 72 zabojev biskvitov, 225 funt. makaronov, 750 fra-tov sode, 124 steklenic popra, 76 zabojev graha, 300 funtov klobas, 500 sodov svinjske masti, 65 malih sodov margarina, 180 komadov slanine, 150 zabojev čokolade, 8 zabojev jabolk, 8 zabojev slani- kov, 288 steklenic omake, 71 zabojev ananas, 148 zabojev hrušk, 288 zabojev breskev, 500 funtov tapioke, 300 funtov čeŠpelj, 8 zabojev ledvit, 8 zabojev jezikov, C zabojev sardin, 30 hlebov sira, %% kuhanih gnjati, 720 svežih jajs, 500 kg iebulje, 1000 savojev sval-UŠL Prva ljubezen lomi srca, — druga jih pa popravlja ^ZA VSEBINO OGLASOV nI odgovorno ne uredništvo, ne v-pravništve."" Za zastave, regalžje in vse društvene potrebščina priporočamo prvo ta najstarajšo domačo tvrdko F. Kerže Co. vored, kjer igrajo svoje priprosto brez vsake izpremembe običajnih brežnih vodah Škotske, vedno pri- "Voss. Zeitnng" poroča iz Cu-riha: Dopisnik N. Zftr. Ztg." piše iz Cappeta: Najvažnejši del angleškega brodovja, domaČe brodovje, se mudi y bližini britanskih otokov. Prvo brodovje bojnih križark pod poveljstvom viceadmirala Beatty s 2711 So. Millard Avenue številnimi podrejenimi enotami i- Chicago, IIL ma nalogo stražiti v Severnem Vge delo fn b, garantirano> _ morju od Kanala do norveške o- Ceniki zastonj. - V zalogi imam še bale. Nadzorovati mora trgovin- nekaj obeskov na spomin 20. letnice sko plovbo, preprečevati prevaža- K. S. K. J. kot so jih prejeli dele-nja zabranjenega blaga in odprav- gatje zadnje konvencije. Pozlačeni ljati sumljive ladje, ki se v goto- j in čisto zlato, vih okoliščinah tndi potope, v an-j V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne. gleške luke, v* prvi vrsti pa mora Vwwwwvwwvvww^ odvrniti vsak napad nemških la- —-—-----__ dij na angleško obalo. Glavno brodovje z velikimi bojnimi ladijami je pa v severnih o- narodne igre. Ob 6. je apel, profesor zbere svoje ljube ter kontro lira, ali mu morda ne manjka kakšna "draga glava." Ob 9. mora biti vse v posteljah. Luči ugasnejo in na Gradu zavlada nočni mir. Le v sobah, kjer leže ranjenci, je svetlo. Tam vršijo samaritan-sko službo trije vjeti podčastniki, katerih skrbno obriti obrazi in tonzure na glavi nam povedo, da so duhovniki. Dva sta kapucina, eden je dominikanec-prostpvoljec. Vsi trije imajo dovoljenje, da berejo v grajski kapelici mašo in ljubljanski ordinarijat je vsakemu nakazal po 35 mašnih 'štipendij — da bi ne bilo zastonj.- V bolniški sobi leži tudi siromak, ki se bo naših sanitejcev in zdravnikov pač do groba z vročo hvaležnostjo spominjal. Trinajst dni je ležal na Krnu v nek£m gozdiču s prestreljeno nogo in prestreljenimi prsi, zamanj je klical na pomoč. Glad in žejo je preganjal z borovnicami, jedel je koreninice, vsak večer je obupaval, vsako jutro je zatlela v njem zopet iskra nove nade. In res, oddelek naših sanitejcev s£ je nekega dne približal skritemu gozdnatemu kotičku, čul slabotne klice ter hitel ranjenemu sovražniku pomagat Naši zdravniki so ga skrbno obvezali in na Gradu se mu polagoma vrača zdravje. Suh in bled je še kakor smrt, toda okreval bo. Piše se za Busicha, prvo slovensko ime, ki se je pojavilo v seznamih italijanskih vjetnikov. Slovensko ime, toda italijansko čustvovanje, italijanska govorica; ubogi Busich je trd Italijan in jezik njegovih pradedov mu je tuj. Med njegovimi tovariši pa jih je nekaj, ki govorijo slovensko; eden je hodil v lepih mirnih časih po naših krajih od sela do se-la, od mesta do mesta ter brusil škarje. Morda je bil kedaj tudi že v Ljubljani, ter se oziral v Grad, o katerem ni slutil, da postane njegova prva stacija na potu v vojno robstvo. Mnogi italijanski vojaki govore nemško — naučili so se nemščine kot delavci v nlnstiVi in ren«Vih. Vjeti italijanski častniki po večini nemško sploh ne razumejo, pač pa govori vsak francosko in mnogi tudi angleško. Pravijo, da so se od izbruha svetovne vojne sem pripravljali Italijani na svoje verolomstvo tudi s pridnim učenjem slovenščine in hrvaščine, da bi mogli občevati s prebivalstvom okupiranega ozemlja. Dosedaj pa še te prilike niso mnogo imeli. Hrano imajo vojni vjetniki isto kuharskih receptov. Vendar se ne pravljeno, da na prvo znamenje priporoča1 delati testa za povitice pribiti na pomoš. Njegova nalo- kakor naši vojaki. Marsikateri nač pogreša svoje ljube makarone... Vsak dan se odpirajo in zapirajo vrata na Gradu. Krdelo za krdelom odhaja dalje proti severu (zdi se. da s prav otožnimi mislimi) krdelo za krdelom prihaja z bojišča. Grad ni nikdar pra- (gibanice) zaradi manj ugodne kakovosti lepiva zmesne moke 2. Ako se porabijo za pripravo je* dil namesto kakor doslej pšenična in ržena moka le še druge moke, kakor na primer koruzna moka ječmenova moka, krompirjeva moka itd. Ječmenova moka je neme šana prav dobra za narejanje i*-kozvanega "prežganja," za "pod metanje" in za "paniranje;" no bena dru^a moka naj se v bodoče ne porablja za to. Pa tudi cela vrsta samostojnih jedi se lahko brez primesi pšenične ali ržene moke pripravlja iz te moke — ki ima največ beljakovine in je najredil-nejša med vsemi, — na primer žganci, kuminova juha, testo za kapanje in pražene žgance, moč-nati ponvičnik in druge. Kuha no testo iz ječmenove moke se mora dalje časa kuhati nego testo iz pšenične moke. Ako se porabljajo nadomestne moke za drože-no testo, se more pričakovati u-goden uspeh le, ako testo počasi vzhaja. Koruzni moki in koruznemu zdrobu se doslej, kljub njunemu dobremu okusu in njune velike redilne vrednosti, vobče še ni posvečala tista pozornost, ki jo zaslužujeta. Izvrstno pripravna sta za paniranje. za napravljanje polente, prilog k mesnatim jedem z omakami, nadalje za pripravljanje ne sladkih moenatih jedi, ka kor tudi za sladke jedi. Ako se hoče zakriti okus po koruzi, zadošča, če se primeša nekaj kapljic ruma. Drožene jedi iz koruzne moke potrebujejo dalje časa za vzhajanje nego jedi iz pšenične moke. Rižev zdrob je prav dobro nadomestilo za pšenični zdrob, posebno za finejše sladke in moč nate jedi ter za fino biskvitovo testo in pogače, ki se zrahljajo s snegom ali s praškom za peklo. Za droženo testo je poraben le zmešan s pšenično ali rženo moko. Z zalogami moke se nadalje varčuje: 3. Ako se prinašajo na mizo bolj pogosto nego doslej jedi, za katere sploh ni treba moke ali vsaj le prav malo. Med te jedi spadajo zelenjavne juhe po švicarskem načinu (brez prežganja), ki se v vojnih časih tembolj priporočajo, ker se naj omeji tudi porabljanje govedine, kolikor se da mlečne juhe, vse krompirjeve ;edi in jedila iz krompirjevega testa, večina zelenjav, vse rižnate jedi, riževe juhe, parjen riž, riž zgobami rižot, riževo meso, nadalje rižev narasek, jabolčni riž, mrzel riž in mnogo drugih jedi iz riževega zdroba. Zelo se priporoča pripravljanje silno redilnih juh, kaš, mlečnih jedi, narnskov in parjenih pogač (pudingov) iz ovsenih kosmov, ovsene kaše in ječmenčka, tudi iz prosene in ajdove moke. Tudi fina kuhinja naj prinaša na mizo poglavitno le take sladke jedi, za katere sploh ni treba moke. kakor na primer sladke jedi iz b^liakove mase. biskvita. sirove, šokoladne, mende- ga je tudi polaganje min v sovražnih vodah, Sovražno izkrcanje se ne smatra kot popolnoma izključeno, ker grade krog Londo-, na strelske jarke To je previdnostna odredba kakor druga | brambna dela na vseh točkah o-bale, ki še niso^bile utrjene in bi se mogle izkrcati čete. Admirali-teta hoče uspešnost brodovja še povečati, ker išče novih rekrutov, da zviša število mornariškega moš-tvp od 250.000 na 300.000. Iz Berlina se poroča te dni: Dva strojnika ameriškega parni-ka "Leelanow," katerega j^ potopil nemški podmorski čoln, Charles Wumberg in Walter Heil-bronn, sta po svojem prihodu v London poročala o svojem doživljaju zastopniku "Newyorker Staatszeitung" in med drugim izjavila, da sta videla, kje se skriva večji del angleškega brodovja pred nemškimi podmorskimi čolni. Ko sta se peljala iz Abcrdee-na v Liverpool, sta se na mostu, ki vodi čez Firth of Forth, ozrla navzdol in* bojda videla v svoje za-čudenie nič manj nego 36 velikih oklopnih ladij in veliko število vojnih ladij. 1 NE ZAKASNI. Pridi in si oglej naše lepe zimske obleke, suknje (Mackans) Naše obleke so ukrojene po najnovejši modi, takozvane 'Peck Victor'. -. .. . • t V uii prodijalii dobite vse oprave, dalje obevzla za moške in dečke (iolarje) Mi izdelujemo obleke za moške po meri. . Cene od $15.00, $18.00, $20.00 in naprej. Naše blago je vse jamčeno, ali garantirano.—Cene primerae. Pridi in si og'ej prejo našo za'ogo predno greš k tujcu. Pokaži da nisi nevošč jiv doiračim trgovcem in da se držiš ges a Svoji k svojim! Patlogar & Thomas 133 So. Union Ave. vogal D. ceste, Pneblo, Colo. 1 Kaj potreboje Dreadnought? 9. \ i zaboj najboljše pive "OLD LAGER katero izdeluje Citizens Brewing Co v Joliet, 111. "Lectures pour Tout" piše: Dreadnought vrste "Danton" požge vsako uro 2000 kg premoga, če vozi z brzino 11 vozlov, 19,000 kg če vozi z 20 vozM; v 115 urah izprazni svoje zaloge. Angleški in nemški drcadnoughti so oboroženi z 10 do 12.305 mm topovi; vsak top izstreli lahko 150 strelov. V\\\\\\\\\\\\\\\\\v North Collins Street. Both Phones: 272. I Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem te prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. K100 velja seda) samo $15.50, K 50 samo $7.75 s poštnino vred. Frank Sakser / 82 Cortlandt Street, v New York, IV, Y, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Smešnice. KRONA V VIŠAVI. SPISAL JOSIP PREMIC. (Dalje.) " Gotovo, "ihu je prikimal župnik — "a kdor misli s umom prevajati srce^ hoče preslepiti samega sebe! Ce je v nevarnosti pred požarom vsa vas ali ne bo pomagal vsak najprej svojcem in potem šele drugim t Tako je' v današnji čloVefiki družbi, ki je in bo razdeljena o gotove tabore, dokler ne nastopi doba spoznanja, da je vsako medsebojno sovraštvo stfmo ovira do celokupnega blagostanja ih sreče. A da pride kdaj fo spoznanje v vsa človeška srca, fin da se ucepi hrepenenje po zlatim veku bratstva in ljubezni tudi njim, ki jim je to neivršljivo ih smešno upanje, ie treba pokazati možnost izvršitve najprvo v iastneri! narodu in potem šele drugod. Dokler pa bo mislil-sin drugače od očeta in brat sovražil brata, je Ysakk misei zaman, .n zato sem dejal, da so napačni t$oji cilji ,ako niso združeni z ljubeznijo do rodne erude. Naj kraljuje tvoj duh više od zvezd, naj bo tvoje pojmovanje o življenju in vsem še tako obširno in popolno, tvoje srce mora čutiti z Jakobom in tvoja beseda ne sme feiti drugačna od njih, ki se ti zde tako tuji in neznatni. Dokler je med, vami le neznatna senca, iii mogoče praveqa sporazumljenja in ti si jim tujec, dasi se pretaka po tvojih žHah ista kri. Ker ▼ vas, prijatelj, ki ste odšli me< «£ene in se zapisali smrti za kako Mejo. ki jo bodo vaši nasledniki v^popolnejSem spoznanju in ume vanju vrgli in uničili kot smešno vezatost in brezpomembno zastarelost, ne tiči bodočnost vsemira ifl si izmislite še stoinsto člove Ških pravio in dolžnosti temveč alino pot, ki^'o bo hodil celokupen narod z roko v roki, v slo-gt in ljubezni vodi k bodočnosti in sreči. Tn tega vi ne poznate, dasi ste ffcSli iz naroda, ki ima pravico tirjati od vas. ako že ne novega dne, ki ga obljublja vsak ko odhaja, pa vsaj tiste zdrave ljubezni do rodne grude, ki ste jb ponesli y srcih seboj. Zato se ne razburjaj. Če ti ni po godu Jakob ali kdorkoli, ko se jim pri-šdiž^š bolj. spoznaš, da so blagi itf dobri ljudje." Dominik jo gledal vanj skozi folzatisnjeno trepalnice in je le včasih zganil z ustnicami in rameni, kakor da se s to ali ono žbpnikovo mislijo ne strinja. "Ti torej misliš, kakor sklepam . iž tvojega govora," mu je odvrnil •počasi Dominik — "da storim ■ajpametneje, če napravim križ vse svoje dosedanje delovanje in se poslovim od vsega, v čfmer je bilo Bvoje dosedanje Življenje, ker sem na napačni jfoti. Hm, ali se ti je posrečilo fcpreobrfiiti že mnogo takih grešnikov, Andrej T" se mu je na-•nehnil zlobno in samozavestno so mu zasijale oči. Župnik Andrej je spoznal, da jte Dominik zgovoren in je skušal Xar najbolje izrabiti ugodno pri-fto. "Govori naravnost, Dominik," dejal in ga prijel za roko. "Ali -m nisi nikoli doživel trenotka, ko ar se pokesal, da si kdaj nastopil pot 9 Ali se ti ni še nikoli zadalo, da so vse te tvoje modro-dovne študije in s čemer se še v*e pecafi, zelo nehvaležen po-Bic,?" Dominik je počasi odtegnil desnico i* župnikove roke in je prikimaL "Priznavam, Andrei, ali vsak £ovek ima v življenju trenotke, ko ga obvlada dvom in mu oma-feuje volja. Tudi jaz sem jih doživel in tak moment slabosti in cfcroma je bil trenotek, ko sem zali repenel po domu in zlatopoljski dolini; ko «em pa prišel v rojstni fcraj. ie bilo v mojem srcu že ke-simie in zdaj, ko ni v duši več ^tvomov in živim zopet prešnje Uvljenje, n? mogoče, da bi živel, kakor sem se namenil na poti v župnikov obraz se je svetil ve- gel načuditi, ko si prišel ves drugačen, kakor si prerokoval. In] dah, saj hudoben ni, to najmanj, tfikoli ni bil zloben, le predraga »il se je tako silno, da se pe moren:. aačuditiJ Kako prijetno bi lahko' IDILA, živel tju doma, ko bi nekoliko pre- ustrojil svojo pamet, tako pa člo- Sem P° cesti Polni ^raha, /ek ne ve, kaj mu manjka, in mu Ja8crčk mlad nedeljski jaha; ie pomagati ne more, če bi mu Koni ve8el<> z repom maha, udi rad." se jager iz zajcem baha. I seveda," je pritrdil župnik. pes utrujen zadej teče, «ato je treba, da popraviš, kar si, ki 80| mšelajitiv^neče; :latopoljska ni za čemele filo-| ?^^ £I« J"*?, ^udi v pleče, zakrivil ta dva meseca za :ofe in jezikoslovce, ampak :drave in vesele ljudi." "Kako to misliš?" ga je vpra-ia^ Dominik, kakor da ga ne razume. "Mislim," je odvrnil župnik — "da si po dolgoletnem bivanju v tujini lahko spoznal, da po tej poti, ki jo hodiš sedaj, ne prideš nikoli do vrhunca in mirhega zavetja, kjer se oddahneš in odpo eiješ. Dokler boš živel v duševnem stiku z ljudmi, ki hrepene '.cakor ti, boš živel v večnem boju: :>zri se naokrog in videl boš, ko iko sejalcev je na njivi, kjer sees ti, a še več koscev, ki kosijo ia va.mi in sejejo novo seme. Ali :a seboj gotovo težavneje in bur- Zdaj boli ga, — rana peče. aeje življenje, • kakor morda kdo misli. Več je trpel kot izmed naJ, ®rz<> Vra.T' ^ PraV'.:., ?den, in zato se ni čuditi, če ni /red g^tilno tam se ustavi!"- /eč zgovoren in prijazen kakor ^ranec ?va n*PraV1' - ~ nekdaj. Pa vse se lahko še izpre-1 Ja*er v Jarck »trmoglavi.--- je meni, samo da se lomačo streho." Jakob je nekaj časa molčal in ?amišljeno pritrkaval ob tla s peto velikega škornja, nato pa Dotegnil krepkeje iz črnikastega vivčka. / 1 "Kajpak, da mu je malce sitno vrnil pod, Draga kopelj. Tujec, Jastniku kopališča v me stu: Koliko stane tukaj parna ko pel j, ali kopelj v banji?" — "En dolar 75c." — "Baj gaš,' to je pa zasoljene in drago. V tem mestu morajo In težavno —" je "dejal, "ko je| pa biti zelo umazani, ali ne lavajen mesta in še bogve česa in|čisti ljudje." žena mu je tudi umrla —" Tedaj je župnik Andrej po-1 • Dober odgovor. „ . . *orno povzdignil obrvi in ga I Mati svoji 81etni razposajeni ne veš, da se posameznik postara, hlastno kinil • hčerki: "Takoj semkaj! - Jaz življenje pa je večno mlado: ko- :f< maj skloniš glavo, že jih je deseti na tvojem mestu, zato se zadovo-| ji s tem, kar si storil, pa če si žel :a svoj trud hvalo ali nehvajež-lost. Misel pa, da moraš postati I lajvečji med vsemi, zatri, ker je lapačna in neizvršljiva: vse svoje 'Kako pravite, da mu je umrl ti bom še pokazala, kaj se pravi la? Kdaj?" "I seveda! Al^ vam ni nič povedal? Čudno! Danes zjutraj sva izpregovorila zunaj pred hlevon par besed, pa sem napeljal pogo vor tako, da mu ni bilo nič kaj po volji; pa naposled mi je po- trgati in mazali nedeljsko oble ko." Milka: "Mama. — jaz to že sa ma dobro znam." nlade moči si porabil, da si raz* j , \ • * «« i >> .... * , .' . * Jvedal, da mu je umrla." asnil to in ono, da si ugladil pot - io višine, kjer stojiš sedaj tru- len in onemogel, a njim, ki so šliL£' a teboj, ni bilo treba tega: Skreguna zakonska dvojica. Mlada žena svojemu soprogu (pred kosilom): . "Karol, zapri Župnik Andrej ga je poslušal zapri kuhinjska vrata, da ne bode oazno in se naposled zagledal v\ kuharica slišala ker vsled krega nič ne govoriva." . . , "Glejte, da je torej vdovec, akoto so sc povzpel, po jasno za- Vedn0 bolj gp mi od inja V8a Srtam poti do tebe.t m upreti so se meglenogt in nejasnost, v katero morali na lastno moč šele v višini, kjer si ti že omagal. Ali je čudno, je zamotan ta vaš Dominik. Če Moč poezije., Mlad pesnik svoji izvoljenki •Veste, gospodična, pesnikovanje da ne moreš za njimi in da so te!Se n® Varam' ga km&lu 8poznam mi leži tako v možganih in krvi, nr.KH.ii ^ «n ^ ^t popolnoma:- In vam ie povedal o da sanjam vedll0 0 sonetih in ro. prehiteli, dasi so mlajši od tebe? tn tudi ž njimi se zgodi, kakor se njej kaj več?" Imancah." "Ničesar več, še to sem komaj _ "Sreča za vas. da v spanju • zr1,1° ,8 ,teb.03' kZ "Vlje?3e izvlekel iz njega in takoj, ko mi ne govorite.' mladokin v"!led.s^ v.fnc je povedal, mi je obrnil hrbet, ka-' * Tvežosti m novih močnejših sil -- kor da mu je žftl za izgovorjeno m popolnost, in konca nikjer in begedo Pa ^ gaj vemo> l' * t • • i. . ' kako in kaj je ž njim." Župnik Andre, je umolknil in s ..M 5e vam „ mki 4 •agledal v okno, pred kater.m so več„ je mcni, ž ik .. v lahnem vetrieu plesale bele soe- • » . ■' . . v. . TTv . . , , , . . govarjal sem mu zelo naj ne bo zinke. Vcasi je katera obvisel t, A X1 . . — --------- na steklu in se stooUa v maihno ^udaškl' in ce bo ubogal le pri tatvini od policaja ujeti." a sieKiu in se stoDiia v majnuo lovicQ mojih nasvetov se bo' kapljico, ker v sobi je bilo top 1,_ , , . . r, ,J ' , * * . kmalu drugače razgovarjal ® Enakomerno prasketanje se j»> ulo in železne pečice, ki je meta ■ , v ., , , , , .. K j , I Iii zupnikove besede so se u- 'a skozi majhna odprta vratca Ločile daleč po tleh rdečkast odsev pla V • - i • i , • T . I ** zmračilo, so se zaeule po ajocega ognju. • na stopnicah počasne stopinje, in ^akoj nato je vstopil v izbo D«> minik. •V izbi je bila samo Manica. ki je ravno pripravljala luč, in ko ga je zagledala, je postala nemirna in zmedena, da ni vedela Dominik je podpiral glavo z levico in je gledal zamišljeno v tla. Pramen dolgih osivelih las mu je zdrknil po čelu na obrvi in ves njegov molk in se ozrl v župnika Andreja. "Sedaj želim,' je povzel župnik|^hpusii Andrej — da se kaj kmalu otre 1 Pred sodnijo. Sodnik, uzmoviču: "čemu za govarjate vašo tatvino z neraz-. sodnostjo, ali da piste pri zdravi Pf!* I pameti Jw Uzmovič: "Zato ker sem se dal V raztresenosti. — "Kako ste pa zasledili v o-onem hotelu pod posteljo ropar ja?" — Prav lahko. Lopov je bil namreč tako raztresen, da je v pozabljivosti sezul svoje čevlje ter iste položil pred vrata." seš svoje čemernosti in mračnosti In me skoro • posetiš na mojem domu, kjer se pomeniva kaj več o vsem, kar si doživel v teh dolgih letih." Dominik mu je prikimal, in nekak zadovoljen smehljaj mu je počival na ustnicah, ko je podal župniku Andreju roko. "Oprosti, če sem te dolgočasil," mira. "Jakob je menda v hlevu," je dejala naposled, ne da bi sc ozrla I y. ^ vanj in postavila luč na mizo. | X_ „Neumnost __ Izberi gi raje Iz bera poklica. Oče svojemu 16 letnemu sinu: "Kmalu boš dovršil šolo, kaj pa potem? Kakšen poklic si si pa izvolil?" "Poklic, kakoršnega imate »» (Dalje prihodnjič.) kaj bolj pametnega!" AMERIŠKE VESTI. Optimistično. Postarana gospodična Rozalin-da pri čitanju časnikov: "Hvala Novi homesteadi. Washington, D. C., 25. oktobra. I Bogu! Sedaj se je poročila že moje zamrzmral, a župnik je že za-1 Državni tajnik notranjih zadev ja zadnja šolska tovarišica. Se-piral vrata za seboj, in takoj na Lane poroča, da bode oddala via-1daj pridem menda jaz na vrsto?" to so se slišali njegovi tri koraki da v Fort Berthold okraju North nizdol po cvilečih stopnicah. Dakota te dni 110.000 akrov zem-V veži je stal Jakob Klander in Ijišča onim naseljencem, ki se na-župnik se ni mogel ubraniti nje- rneravaju posvetiti kmetijstvu v ?ovi prijaznosti in je stopil v izbo, označenem okraju. Registracija | živeti!" kjer sta sedeli pri mizi Manica in za pridobitev homesteada se vrši gospodinja Cila. v Minot, N. Dak., od 18. do 30. "Torej ni nič tako nevarnega," oktobra. Žrebanje za homesteade je menil zadovoljno Jakob in po* se bo pa vršilo dne 4. novembra nudil župniku stol. sam pa sedel j 1915 na klop k peči, odkoder se je ši- Delavec — milijonar. Novovrstno odkritje ljubezni. Velecenjna gospica! Ako bi bil iaz Vi, — bi ne mogel brez mene SLOVENCI .POZOR! rila po vsej izbi prijetna gorkota. Ni sile," je odklimal župnik. 401 i a in pntrepal je Dominika, ki bil napo! sklonjen v postelji, •|Brij*teljsko in navdušeno. "Hvala ti za te besede, Domi-r! Vedel sem. kaj pomeni vtr^ijenost, o kateri si govoril v •svoj61* piknra, zato se nisem mo- Predno pritisne zima in mraz, Vam je še dana prilika kupiti s! svoj dom v bližini slovenske cerkve v Chicagu. Imamo še napro o, . , .. „ , , Toledo, Ohio, 25.' oktobra. — I daj par hiš, ki morajo biti proda Se prav zgovoren je bil. Seveda Te dni ^ ^ tovarniški delavec ne pred zimo, zaradi tega, ker sc trdnega zdravja res ni bogv«| H p Earl y našem mestu iz Nem. gospodarji teh hiš že kupili, ali pr , čije veselo poročilo, da mu je ondi nameravajo kupiti v drugi okoli jem mu nasvetoval ,postane kma-pokojni gtric 'milijo- ei. Sedaj je torej čas kupiti te hi lu ves drug človek. Družbe mu-je noy mark ker je ^ nje še za gotovino ali na tako nizkr potreba da se razvedri m me na- ?lavnim dedi6em obroke, skoraj kakor bi plačeval" naeno bi ne bilo, ee bi postopil reBt in Vas zag0tavljara0t da bo kdaj nekoliko v vas alUam dru- Earl je rodom Irec. Pravi, da de zadovoljni^ ^ kupite ?am m ko bi se ra%ovarjal takole bo ostal se toliko easa pri delu, J ' 1 zvečer z vami ali kakorkoli, samo dokler ne dobi denarja semkaj; da se odtegne tej večni samoti, 00 voJni se pa namerava vrniti v ki ga dela čemernega in mračne-1 SV0J<> staro domovino Ta, da človek res mora misliti, da ;e bolan. Le skušajte ga prido-| Nova iznajdba. Siti zase, posebno sedaj ob teh San Francisco, Cal. 25. oktobra. •Onskih dneh. ko .ste doma, in R. B. Woolverton, državni nad-Vmalu postane ves drug." zornik brezžičnega brzojava je "Tako bi bilo prav, seveda," jchzumil posebne vrste pripravo za zadovoljno prikimal Jakob in iz- radijografijo. Po njegovem siste-trkal pipo — "pa ko mu človek mu se lahko ppšilja take brzo-ne more do živega. Saj mi še ne iavke po posebnih žicah, napelja-ndgovon, če ga vprašam po tem nih v presledkih kar oo zemlji m onem, kai naj potem? No, rao- Na ta način se ne bode rabilo več goče se bo ravnal po vaših bese-1 visokih stolpov v to svrho. Of nas. Lahko vprašate druge, ki s' že od nas kupili hiše, če so zado voljni ali ne? Dalje Vam še naznanjam, da iz delujemo vsa v notarsko stroke spadajoča dela, pregledujemo vs^ gospodarske listninc (Dees;in Ab stracts) in zavarujemo Vaše p^ sestvo proti ognju. Vsak nasvet je brezplačen. Slovencem se priporoča, • Prank Kosmach z Emil A. Basener. 2116 W. 22nd Street, Chicago, Tli. Telephone Canal 2138. Iz semenišča. Semenišnik, g. Pr. Zubiella, nam je poslal iz Loretto, Pa., sledeče pismo: "Jaz sem imel hude bolečine v želodcu, trpel sem vsled zapeke in sem bil tekom zadnjih dveh let zelo slaboten Nič mi ni pomagalo, — tako, da je postajal moj položaj vedno bolj resen. K sreči sem pa nekje čital oglas o Trinerjevem ameri škem zdravilnem grenkem vinu ter sem to zdravflo poskusil. Ta koj sem spoznal, da mi je to vino pomagalo, in sedaj sem zopet popolnoma zdrav. Vsled tega priporočam to zdravilno vino vsem >nim, ki holehajo tako, kakor sem jaz bolehal. Fr. Zubiella, bogo dovec v semenišču sv. Frančiška, Loretto. P«,. " — Trinerjevo ame •isko zdravilno grenko vino daje hitro pomoč pri zapeki, ali zaba sanosti in pri vseh boleznih, ki ?o s tem v zvezi: pri izgubi teka. Dri kolcanju, bluvanju, pri ner voznosti in pri težkem dihanju; to so znaki, ali simptomi, ki za htevajo Trinerjevo ameriško zflra vilno grenko vino. Cena $1.00 Dobiva se v lekarnah. Jos. Tri-ner, 1338^1339 So. Ashland Ave., Chicago, ill. • o • Trinerjev Liniment je zdravil no sredstvo, s katerim naj se drg ne telo, ako imate revmatične in živčne bolesti. Cena 25 in 35c: po pošti 35 in 60c. (Adv.) --i_ ZADNJI ČAS je sedaj, da se odločite za na farmo v tem letu, ker se nam polagoma bliža zima. Baš sedaj je čas in prilika, da vidite kaj in koliko so pridelali letos naši farmerji v Wisoonsinu, (Marinette County) V tem kraju imamo še lepe kose zemlje na proda i po ugodnih kup nih pogojih. Katerega veseli poljedelstvo, naj mi piše, ali se pa osebno zglasi pri podpisanemu. ROJAKE V CHICAGU IN OKOLICI opozarjam na dve lote nasproti slovenske cerkve, katere so sedaj naprodaj pod kupno ceno vsled odhoda lastnika na farmo. Ulica pri teh lotah in (sidewalk) tlak rta gotbva in plačana. Zadnja cena za te dve lote je $1200. Proda e tudi ena posamezna za polovice lupec lahko takoj zgradi hiše na eh lotah in ima čas za plačati te ote 3 leta. t Poleg tega imam tudi v središču lovenske naselbine v Chicagu (o :oli cerkve) več raznoličnih hiš 'a prodaj. Kdor namerava tore t upiti kako hišo v te i okolici, na i ?e obrne na mene. Hišo bo dobil ahko po nizki cen: in pod ugod-umi kupnimi pogoji. MARTIN LAURICH, '^00 W. 22 Place — Chicago, m Telefon številka: Canal 5777. (Adv. 10. 20 — 11. 3.) Frank Peflw 720 Mat** fltrwt WAUKBOAX, ILLINOIS. Zastopnik rasnih paro brodnik i Pošilja denar j« v staro domovino pravlja notarske posle. SMoplo priporoča Slov kegka in okolici. PETER CUUl JAVWA07,AH 1245 So. Santa Fe A v Pueblo, Colo Izdeluje vsakovrstne prave Ijavne listine, spadajoče v sko stroko za Združene države ia staro domovino. Za farme in zemljišča ob dobrih cestah, blizu šol ig* železniške postaje se obrnit® na rojaka: WM. BRUNSCHM3D, farm«, Jump River, Wis. (Ad. 12. L 15) TEL.: CANAL 6027. PRVA SLOVENSKO-HRVATSU MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY 13IS W. 22nd St.. Chicago. III. Pozor gospodinje! Ako rabite pij gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno masla, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz proda jem mleko, ki je pasterfli-žirano; dobivam ga naravnost od farmer je v. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega uiada (Health Depart* ment) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refeneem. Micko razvaiam po biftab točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila se toplo priporočam: rHASTK CRILL. I a I a W. 2 2nd t.. C hie mg*. /O. Telefon: 617 R. louis m. ptak Sola. za učenje vožnje s avtomobili. Kdor se hoče temeljito in kmaln pr učiti vožnje z avtomobili, ali iste p pravi jati, aaj pride k nam v šolo, k< mi vse to učimo. Poduk se vrši podu-vu in ponoči! Mi garantiramo, da dobi učeno« "Z. renče" ali dovoljenje. Pnaue »n «,. rej učit k nam! PENN ATJTO ŠOLA Murtland Ave. and Kelly S (55.—11. 5.) Pittsburg. Pa ;m. pogorelc trgovec z zlafnino 29 E. Madison St.. Room 1112. CHICAGO, ILL. Pičite po cenik! JOSIP ZALAR J A VNI NOTAR t#04 N. Chicago Ave., Jollet, 111. zdeluj< vsakovrstne pravoveljavne listine in izvrši) j< vse v notarsko stroke spadajoče zadeve za Združene Držav* in staro dom. "ino. Chicago tel. 1048 N. W. 770. SVARILO. . Jaz zdolej podpisani naznanjam občinstvu, ,da nisem odgovoren ali plačnik nobenih dolgov, napravljenih po moji ženi Alice Vi-detich. Math Videtich, 2059 W. 23rd St. Chicago, I1L 20. septembra 1915. (Adv. 10. 27. 15.) oblastv. petrjeni POGREBNIH 210 St. M ar K* Street PERU. ILL. Se toplo priporoča rojakom Slo\ v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, za oskrbo pogrebov. Jaz sem r Ceh in sem edini pogrebnik v tem I ter okolici, ki je tudi član K S. K. i Na razpolago imam vedno ami voz, ter kočije za razne prilike: poroke, krst i je, itd. ČU»i podpirajte iUu) Važen nasvet Ako ste v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za zaupno na: August W. Kerr-a ki Vam bode stal na strani in pripomogel do Vaših pravic. Tt odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije United Mine Worker J v of America. "District 12. Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. Njegov naslov je? A. W. KERR, ROOM 810-ai 1 FERGUSON BUILD INC Springfield, Illinois.