Leto 1893. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XII. — Izdan in razposlan dné 28. marca 1893. (Obsega štev. 32.-43.) » 32. Razglas finančnega ministerstva z dné 4. marca 1893. L, da se c. k. mala colnija Collaz pooblašča, cola Prosto postopati s popotnimi rečmi, poslanimi pred ali za kom. C. k. mala colnija Collaz se pooblašča, s popotnimi stvarmi, poslanimi pred ali za kom, cola Prosto postopati od meseca junija vštevši do meseca oktobra vsakega leta v zmislu člena IX., št. 1. v oolnem zakonu z dné 25. maja 1882. 1. Steinbach s. r. 33. Razpis finančnega ministerstva z dné 4. marca 1893.1. 0 dopolnitvi, oziroma deloviti izpremembi popisa priglednega spiritomérnika Dolainskega. Dodatno k finančnemu ministerstvenemu Uka*u z dné 2. julija 1888. 1. (Drž. zak. št. 124.), (8loT2 leta 1892.) omenjena uradna oznamenila vodnih niérnikov in pa uradni kolek se udarijo na okrov vodnih mérnikov. Najedkanje na gledalnem steklu odpade. Svinčena zapora se še ohrani. Na Dunaju, dné 8. februvarja 1893. 1. G. k. komisija za pravilni meroskus : Arzberger s. r. 35. Ukaz poljedelskega ministerstva z dné 14. marca 1893.1., s katerim se izpreminja določilo pod številko II. v ukazu z dné 20. decembra 1885. I. (Drž. zak. št. 5. iz leta 1886.) glede komisij, ki sè strani Političnih deželnih oblastev in poljedelskega ministerstva poslujejo kot strokovni pridodani svèt v stvareh trtne ušf. Določilo pod številko II. v ukazu z dné 20. decembra 1885. 1. (Drž. zak. št. 5. iz leta 1886.) ëledé komisij, ki sè strani političnih deželnih °blastev in poljedelskega ministerstva poslujejo k°t strokovni pridodani svèt v stvaréh trtne uši, 'zgubi v dosedanji obliki svojo veljavnost in v bodoče naj se z ozirom na izpremenjeno organizacijo deželnega zemljedelstvenega sveta za kraljevino Češko glasi takö-le: II. Prcdsedništvo v deželni komisiji ima cesarjev Oarnestnik (deželni predsednik) ali pa namestnik, katerega v to določi on, Poročila (referate) podajeta referent političnega deželnega oblastva, kateremu so Vsak čas izročene uradne razprave v rečeh trtne >n pa tehnični voditelj del, merečih na zatiranje rtne uši, ako je kateri v deželi postavljen. Glasujoči udje deželne komisije so: u) ud, katerega deželni odbor pošilja izmed sebe; ^ Poslanec deželnega zemljedelstvenega sveta (na Češkem in Tirolskem po en poslanec obeh odsekov deželnega zemljedelstvenega sveta) ab, kjer deželnega zemljedelstvenega sveta ni, poslanec kmetijske družbe; c) trije udje strokovnjaki, ki jih cesarjev namestnik (deželni predsednik) pozove vselej na triletno dobo (1886— 1888, 1889 do 1891 itd.), oziroma za ostali čas take dobe. Falkenliayn s. r. 36. Ukaz finančnega ministerstva z dné 14. marca 1893.1. zastran izpremembe kolkovnih znamek. Počenši s 1. dnem junija 1893. 1. se bodo začele prodajati predrugačene kolkovne znamke. Od onih, ki se sedaj prodajejo in so popisane v ukazih z dné 8. oktobra 1878. , z dné 8. oktobra 1884. in z dné 6. januvarja 1888. 1. (Drž. zak. št. 132., 134., 172. in 5.), razločujejo se po barvi in pa s tem, da je na spodnjem barevnem polju videti natisnjena letnica izdaje (1893). Barve kolkovnih podob in kolkovnega dna so te-le: Barva kolkovnega Barva kolkovne podobe: dna: pri kolkovn. znamk, po 1 gl.) » 4 n modra rudeča , io .) » 2 » j , 5 n ' modra sivorjava . 12 ” ) . 2./, » j » 6 JI I zelena vijoličasta „15 ” ) . 3 . , 7 temno- , 20 n j vijoličasta zelena . 'A kr.\ . 4 , 12 » ( ji l zelena vijoličasta ■ 50 • ) , 1 D J » 5 It , 15 J» 1 n l rjava zelena . 60 » , , 2 J! » 7 » 25 n ! n > modra rudeča . 75 n , . 3 n » 10 „ 36 n ' D 1 >črna sivorjava . 90 n , pri koledarskem kolku ,6 „ zelena vijoličasta Te znamke so tiskane na papir, ki ima fina rjavočrna vlakna. Kolkovne znamke, ki se sedaj prodajejo, se bodo z 31. dném julija 1893. 1. prodaji popolnoma odvzele. Ako se torej iz rabe dejane kolkovne znamke uporabljajo po 31. dnevu julija 1893. 1., šteti je to enako zanemarjenju zakonite kolkovne dolžnosti in to provzroči kvarne posledke, ki so s tem združeni na podstavi pristojbinskih zakonov. Iz rabe dejane, neporabljene kolkovne znamke se bodo pri kolkovnih hraniških uradih, pazèè na zakonita določila in predpise, zamenjevale za nove počenši s 1. dném julija vštevši do 31. dné avgusta 1893. 1. Dotične vloge stranek so kolka proste. Prodajalci kolkovnih znamek morajo tiste zalöge iz rabe dejanih kolkovnih znamek, katere presegajo potrebščino v mesecu juniju in juliju 1893. 1., za nove znamke zameniti pred 1. dném avgusta meseca 1893. 1. Po 31. dné avgusta se iz rabe dejane kolkovne znamke niti ne zamenjujejo niti se ne daje za nje kako povračilo. Obrtne in trgovinske knjige, potèm golice menic, računi in enake stvari, na katerih so bile kolkovne znamke prejšnjih izdaj uporabljane s predpisom ustreznim uradnim prekolkovanjem, ki se je opravilo pred 1. dném 1893. L, morejo se brez zadržka rabiti tudi po 31. dné julija 1893. 1. Tudi na kolkovno znamenje, ki se naha a na poštnih spremnicah, bode se natisnila letnica 1893., vendar se morejo dosedanje zaloge uporabljati, dokler se popolnoma ne porabijo. V kolkovnih znamenjih na promesnicah, potèm v onih, ki so natisnjena na računske in voznolistne golice, v časniških kolkovnih znamkah, in naposled v kolkovnih znamenjih za plačevanje davka od trgovine z efekti se ničesar ne izpreminja. Steinbach s. r. 39. Ukaz trgovinskega ministerstva z dné 15. marca 1893.1. o meroskusu in kolkovanju mernikov za porabo vode. 1. Izvrševaje zakon z dné 23. julija 1871. 1. (Drž. zak. št. 16. iz 1. 1872.) in dodatko k razglasu trgovinskega ministerstva z dné 5. septembra 1892.1. (Drž. zak. št. 175.) se ukazuje, da so merniki za porabo vode (vodomérniki), katerih podatki so podstava preračunu med dajalcem vode in med rabilcem vode, zavezani meroskusu in kolkovanju. 2. Gledé na opravo in drugačno kakovost takih vodomérnikov, potèm glede na njih meroskusi mejo pogreškov, kolkovanje in pristojbine, ki jih je plačevati za meroskus, veljajo naj po c. k. komisiji za pravilni meroskus izdani in po trgovinskem ministerstvu v razglasu z dné 5. septembra 1892. h (Drž. zak. št. 175.) objavljeni predpisi in pa predpisi, ki se bodo na podstavi teh še nadalje objavili v Državnem zakoniku. 3. Aparati té vrste, ki so že v rabi, morajo se, ako tem predpisom ne ustrezajo že takö, najdalje do konca leta 1903. v zmislu teh predpisov opraviti in preskusiti. Počenši s 1. dném januvarja 1896. 1. se smejo novi, pod določila točke 1. spadajoči vodomérniki vtikati v vodovode samo, ako so preskušeni. Vsak rabilec vode je vendar vpravičen, zahtevali od dajalca vode, da se mu še pred 1. dném januvarja 1895. leta morebiti v vodovod vloženi nepreskušeni vodomérnik nadomesti s preskušenim, ako sam založi stroške za meroskus in za izméno dotičnega mérskega prireda. 4. Od dvéh „izvidnic“, kateri se izdasta k vsakemu preskušenemu vodoméru, mora dajalec vode, kadar se vodomernik vlaga v vodovod, za rabile3 vode namenjeni izvod izročiti temu. Bacquehem s. r. 38. Ukaz trgovinskega ministerstva z dné 20. marca 1893. 1. o izpremembi nekih določil v telefonskem redu z dné 7. oktobra 1887. I. Izpreminjaje določila §. 10. v telefonskem redu z dné 7. oktobra 1887. 1. (Drž. zak. Št. 116-)’ znižuje se počenši s 1. dném aprila 1893. 1. Pr‘' stojbina za rabo javnih govorilnic za telefonske govorjenje, v lokalnem prometu z 20 kr. 113 10 kr. in enota govorilne dobe s pet minut na tr* minute. Nadalje se, z veljavnostjo od 1. dné januvarj® 1893. 1. počenši, v določilih §. 15. v imenovane1® ukazu izpreminja to, da je tedaj, kadar sta dvé * kadar je več naročniških postaj istega vdeleženca vtaknjenih v skupni stični vod, plačati postajnino za vsako postajo, pretaknino pak sam6 za eno postajo. Bacquehem s. r. 39. Zakon z dné 24. marca 1893. 1. o zveznih tolarjih in zveznih dvojnatih tolarjih avstrijskega kova in o tem, da se spravijo iz obhoda. S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö : §■ I- Domembi med vladama Avstrijsko-Ogerskega in med cesarsko nemško vlado z dné 20. februvarja 1892. 1. o zveznih tolarjih avstrijskega kova se dodeljuje ustavna pritrditev. §. 2. Vlada se pooblašča, ukazoma izreči, da naj se zvezni tolarji in zvezni dvojnati tolarji avstrijskega kova spravijo iz obhoda. §• 3. Mojemu finančnemu ministru se naroča, izvršiti ta zakon, kateri zadobi moč in veljavo takoj. Na Dunaju, dné 24. marca 1893. 1. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Steinbach s. r. D o m e m b a •ned cesarsko nemško vlado in med vladama Avstrijsko-Ogerskega o zveznih tolarjih avstrijskega kova, to je o zveznih tolarjih, kateri so se do konca leta 1867. kovali na Avstrijsko-Ogerskem. I. Vladi Avstrijsko-Ogerskega prevzameta od cesarske nemške vlade 82/a milijonov tolarjev v zvez-Uih tolarjih ali zveznih dvojnatih tolarjih po nastopnih pogojih: 1. Tolarji se prevzamejo v treh enakih obrokih v početku aprila 1892., oziroma 1893. in 1894. leta. 2. Posamezni letni obroki se odvzemô zdlogam državne banke v Berolinu ali v Vratislavi vpričo uradnika, katerega v to odpošljeta vladi Avstrijsko-Ogerskega, ter se prepeljejo na Dunaj v c. k. avstrijsko državno osrednjo blagajnico. Stroški za prevoz in zavarovanje se na obé stranki pogodnici porazdelé takö, da se merilo delitvi vzame kos od Berolina, oziroma Vratislave do Bogumina in od Bogumina do Dunaja. Dnevščine in potne stroške uradnikov zalaga vsaka država zâ-se. Posamezni prevzeti zneski se precej pretopé v c. k. glavnem novčnem uradu na Dunaju. Cesarska nemška vlada ima pravico, odposlati tje uradnika, da je pričujoč pri pretapljanju. 3. C. k. avstrijska vlada daje vsak krat, kadar pošiljatev na Dunaju prevzame, za prevzeti znesek nasprotno vrednost v avstrijskih notah po vrednostnem razmerju: en tolar je enak l>/2 gl. a. v. II. Ko je c. k. avstrijska vlada prevzela pod I., št. 1. oznamenjeno skupno vsoto, bode cesarska nemška vlada — poprej to priznanivši vladama Avstrijsko-Ogerskega — preklicala zvezne tolarje avstrijskega kova ter jih spravila iz obhoda. Da se prej spravijo iz obhoda, v to je potrebna pritrditev vlad Avstrijsko-Ogerskega. III. Vladi Avstrijsko-Ogerskega denejo zvezne tolarje avstrijskega kova iz obhoda v času, kakor se jima poljubi. Dotlé bo cesarska nemška vlada vladama Avstrijsko-Ogerskega zaupno vsak mesec poročala o zalogah zveznih tolarjev avstrijskega kova, ki jih ima državna banka. 40. Zakon z dné 24. marca 1893.1. o izpremembi zakona z dné 14. aprila 1885. I. (Drž. zak. št. 43.), oziroma §. 1. v zakonu z dné 27. decembra 1880. I. (Drž. zak. št. 151.) zastran izpremembe dobitkarlnskih in dohodarln-skih zakonov in predpisov, ako se uporabljajo o pridobilnih in gospodarstvenih zadrugah in na-predninskih blagajnicah. S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. §. 1. v zakonu z dné 27. decembra 1880. 1. (Drž. zak. št. 151.) naj se, izpreminjaje dotična določila člena I. v zakonu z dné 14. aprila 1885. 1. (Drž. zak. št. 43.), glasi takö-le: §• 1. Določila tega zakona naj se uporabljajo: 1. O samostalnik pridobilnih in gospodarstvenih, po zakonu z dnč 9. aprila 1873. 1. (Drž. zak. št. 70.) v vpisnik vpisanih in pa o drugih po načelu samopomočja osnovanih nevpisanih zadrugah (na-prednlnskili in kreditnih društvih, potrošnih, surovinskih in hraniških društvih, stavbnih, stanoviških in delovnih zadrugah in enakih), katere po pravilih omejujejo svoje poslovanje na svoje društve-nike, čc tudi od nedruštvenikov vzprejemajo posojila, kupujejo blago ali svojo blagajnično gotovino nalagajo pri podjetjih in zavodih, ki so dolžni, javno polagati račun, ali če hraniška društva i. e. izdelke, ki so jih njih društveniki napravili, spečavajo ne-društvenikom; 2. o napredninskih blagajnicah (založnicah), ki so na podstavi posebnih deželnih zakonov postale iz skladnih in davčnonovčnih zalögov; 3. o občinskih napredninskih blagajnicah. Člen II. Ta zakon stopi v veljavo in moč s 1. dném januvarja 1893. 1. ter se uporablja o vseh dohoda-rinskih pripisih, ki s tém časom še niso zadobili pravne moči. Člen III. Mojemu finančnemu ministru se naroča izvršitev tega zakona. Na Dunaju, dné 24. marca 1893. 1. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Steinbach s. r. Zakon z dné 24. marca 1893.1., s katerim se izpreminja §. 8., lit. c, v zakonu z dné 31. marca 1890. I. (Drž. zak. št. 53.) zastran pristojbin od dobitkov v številni loteriji. S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö: §• I- Določilo §. 8, lit. c, odstavek 1. v zakonu z dné 31. marca 1890. 1. (Drž. zak. št. 53.) zastran pristojbin od dobitkov v številni loteriji se izpreminja takö, da se bo glasilo : Od dobitkov v številni loteriji je plačevati pristojbino brez odbitka igrane vloge in brez obokro-ženja s 15 odstotki. §. 2. Ta zakon stopi v moč s 1. dném aprila 1893.1. Na Dunaju, dné 24. marca 1893. 1. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Steinbach s. r. 42. Zakon z dné 24. marca 1893. 1. s katerim se spravljajo iz zakonitega obhoda deželski sreberni novci po dva goldinarja in po eno četrt goldinarja avstrijske vrednote. S pritrditvo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö: §• 1. Na podstavi cesarskega patenta z dné 19. septembra 1857. 1. (Drž. zak. št. 169.) izkovani deželski sreberni novci po dva goldinarja in po eno Četrt goldinarja avstrijske vrednote se s 1. dném Junija 1893. 1. denejo iz zakonitega odhoda. Te novce je torej v zasebnem prometu samo že vštevši do 31. dné maja 1893. 1. jemati v plačilo po nominalni vrednosti, oziroma po plačilni vrednosti, določeni v členu X. zakona z dné 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 126.). G. k. blagajnice in c. k. uradi naj jih vštevši do 31. dné julija 1893. vzprejemajo pri vseh plačilih in v zameno po nominalni vrednosti, oziroma po plačilni vrednosti, določeni v členu X. zakona z dné 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 126.), toda naj jih ne izdajejo več. Po preteku tega roku neha vsaka dolžnost države, té novce zameniti. §. 2. Mojemu finančnemu ministru se naroča izvršitev tega zakona, ki stopi takoj v veljavo in moč. Na Dunaju, dné 24. marca 1893. Franc Jožef s. r. 43. Razglas trgovinskega ministerstva z dné 25. marca 1893. 1. o izdaji I. dodatka k domenku olajševalnih predpisov za vzajemni promet med železnicami Avstrij-sko-Ogerskega z ene strani in med železnicami Nemčije z druge strani glede na pogojema v odpravo pripuščene predméte v zmislu §. 1., poslednjega odstavka izvršitvenih določil k mednarodnemu dogovoru o tovornem prometu po železnicah (Drž. zak. št. 186. iz leta 1892.). Med Avstrijsko-Ogerskim in med nemškim ce sarstvom dogovorjeni predpisi za vzajemni prome med obojestranskimi železnicami gledé na pogojema v odpravo pripuščene predmete z dné 20. decembra 1892. 1. (Drž. zak. št. 226.) se dopolnjujejo z nastopnim določilom: K §. 1., številki 1. in 2. izvršitvenih določil k mednarodnemu dogovoru. Zlate in sreberne palice, platina, denarji, denarja vredni novci in papirji, listine, drago kamenje, pristni biseri, dragotine in druge dragocenosti, nadalje umetalnostni predmeti, kakor so slike, predmeti iz litih rud, starine se v vzajemni promet pripuščajo na podstavi mednarodnega voznega lista, podanega v bernskem dogovoru, ako se vdeležene železnične uprave z odobrilom pristojnih nadzornih oblastev dogovoré o pogojih za to prevažanje in se ti pogoje vzprejmejo v tarife. Bacquehem s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane izhaja v zalogi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okraj, Singerstrasse Nšt. 26, tudi leta 1893. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1893. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se pošilja poštnine prosto — 3 gl. Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: Desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl. , . , 1859. , „ , 1868. . 12 , I , , , 1879. , , , 1888. . . 20 , Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajah drugih jezikov stane: Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. . . . 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. . . 20 gl. Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. Posamezn letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1893. po teh-le cénah: Letnik 1849. za . . 2 gl. 10 kr. Letnik 1864. za . . 1 gl. 40 kr. Letnik 1879. za 2 gl. 30 kr 1850. . 5 25 , 1865. . 2 1880. . 2 20 . 1851. . 1 30 * , 1866. . 2 . 20 , 1881. 1» 20 , 1852. •2 60 . 1867. . 2 » T 1882. . 3 » 1853. . 3 15 a „ 1868. . 2 1883. . 2 n 50 , 1854. . 4 20 , 1869. n • . 3 1884 . 2 50 , 1855. . 2 35 T , 1870. * • . 1 , 40 „ 1885. . 1 80 , 1856. . 2 45 „ 1871. * T> 1886. . 2 T 30 , 1857. 85 . 1872. . 3 , 20 , 1887. . 2 50 , 1858. . 2 40 , 1873. . 3 , 30 , 1888. . 4 20 „ 1859. . 2 — , 1874. „ • . 2 „ 30 , 1889. . 3 _ 1860. 70 , 1875. .j • . 2 1890. . 2 70 , 1861. . 1 50 , 1876. a • . 1 . 50 , 1891. T . 3 M rt 1862. . 1 40 , 1877. a • . 1 11 v* 1892. . 5 a * 1863. n • 1 » 40 n , 1878. n . 2 . 30 , Letnik 1892. se bo dobival še le potém, ko se izdasta tudi kazali k ti jezikovni izdaji. Letniki 1870. vštevši do 1892. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po tisti céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji. NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje V Štirih tédnih. Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajno cene (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1892., v ostalih sedmih jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1892. popolnoma dopolnjeni, more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi vsak posamezni kos vseli teh letnikov za prodajno ceno (7* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1893. iz zaloge c. k. dvorne in državne tiskarnice, ter je potemtakem vsakemu moči dopolniti nedostatno (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestaviti iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima.