8 TEMA MESECA 31 ŠPORT 6 VELIKI INTERVJU SPOZNAJMO SE, ANŽE LANIŠEK, ANJA OSOJNIK, DIREKTORICA CENTRA PRAZNUJMO SKUPAJ SMUČARSKI SKAKALEC ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE gl asilo občine do m žale 29. april 2016 | letnik lvi | številka 4 | izdaja kult urni dom franca bernika dom žale | cena 1,09 eur slamnik@k d -domzale.si Sloviti latvijskiviolinist v Domžalah Gidon Kremer je z ansamblom Kremerata Baltica v začetku aprila navdušil v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Skupaj s klarinetistom Matetom Bekavacem so uprizorili vrhunski glasbeni dogodek, ki je navdušil razprodani Kulturni dom Franca Bernika. Kremer, violinist latvij­skih korenin, ki je violino prvič v roke prijel kot štiriletni otrok, se ponaša s številnimi nagradami; prvo je prejel pri šestnajstih letih. Poznan je kot eden najizvirnejših in prepričljivih umetnikov svoje generacije, ki je osvojil skoraj vse večje svetovne koncertne odre ter sodeloval z najbolj znanimi orke­stri v Evropi in po svetu. Domžalski koncert, ki je osvojil najvišje mo­žne ocene, je še eden od vrhunskih glasbenih dogodkov, ki so obogati­li domžalski kulturni utrip. › 24 Vabimo na 10. tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice, ki bo v soboto, 28. maja 2016, ob 9.30. Več informacij in prijave na: www.ak-domzale.si Zlata plaketa v roke Milana Mariniča za dolgoletno uspešno vodenje Kulturnega doma Franca Bernika in za prispevek k razvoju profesionalne kulture. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide O b prazniku Občine Dom-rdeča nit programa domžalski pokoj-prepoznavnih domžalskih osebnosti na mejnike lanskega leta. Kulturni v petek, 27. maja 2016. žale, 19. aprilu, so tudi ni pianist in glasbeni pedagog sve-in sodelavka Slamnika Vera Vojska. program je pripravil Kulturni dom Rok za oddajo prispevkov je v letos v Domžalah poteka-tovnega slovesa. Na prireditvi je igral Največji aplavz in zlato priznanje je Franca Bernika pod vodstvom direkto-četrtek, 12. maja 2016, do 12. ure. le različne aktivnosti in tudi njegov sin Sebastian Bertoncelj. zasluženo prejel Milan Marinič za rice Cveta Zalokar. Na pianino je igral Pri vsakem prispevku mora biti praznovanja, vse skupaj pa je zao-Letošnji nagrajenci Občine Domžale dolgoletno uspešno vodenje Kultur-Lorenzo Cossi, na čelo pa omenjeni če-jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in krožila slavnostna seja, na kateri so so postali: projekt donirana hrana, nega doma Franca Bernika Domžale list Sebastian Bertoncelj. Prireditev, ki komentar k fotografiji. že tradicionalno podelili občinska medobčinsko društvo Sožitje in trije in za prispevek k razvoju profesional-je bila obarvana z odlomki iz življenja Prispevke lahko v času uradnih ur priznanja. športniki, Anže Lanišek, Marjan Bol-ne kulture. slovitega domžalskega pianista Acija oddate v Kulturnem domu Franca Letošnje leto je namenjeno spomi-har in Žiga Ravnikar. Bronasto pri-Slavnostni govornik je bil župan Bertonclja, je povezoval Tadej Pišek. Bernika Domžale, zunaj uradnih ur nu na Acija Bertonclja – apostola slo-znanje so prejeli: Ivan Gudlin, Franci Toni Dragar, ki je v svojem govoru iz-Citiral je govorce Simpozija v čast Aci­ v nabiralniku na stavbi ali na naš venske klavirske glasbe 20. stoletja, Velepec in KD Mlin Radomlje. Srebr-postavil pomen medgeneracijskega ju Bertonclju, ki je februarja potekal e-naslov. in tako je bila tudi na slavnostni seji no priznanje je prejela ena najbolj povezovanja v Domžalah in opozoril v domžalskem kulturnem hramu. Vsi V skladu z Odlokom o javnem prisotni smo si najbolje zapomnili glasilu Občine Domžale Slamnik besede Pavla Mihelčiča, ki pravi, da nenaročeni prispevki ne bodo AKTUALNO KULTURA OKOLJE moramo Bertonclju, glede na njegovo honorirani, končno odločitev o delo in uspehe, postaviti spomenik. Če objavi prispevkov in njihovi dolžini imajo kralji, vojskovodje in drugi svoje pa sprejema uredništvo. Za vsa Aleksandra Gradišek, France Ahčin, kipar Voda v naših domovih spomenike po Sloveniji, bi bilo prav, vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: RC Srca Slovenije da Bertonclju postavimo klavir in ga urednistvo.slamnik@gmail.com tako počastimo za vse večne čase. › 2 Pogovarjali smo se z direktorico Ra-Skoraj trideset let po umetnikovi smrti Izsledki v letu 2015 kažejo, da v občinah zvojnega centra Srca Slovenije, ki nam obujamo spomin na kiparja Franceta Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Mo­ je v pogovoru predstavila idejo centra, Ahčina. Otroštvo in mladost je preživel ravče pijemo dobro vodo, ki ustreza stro­ ki že od leta 2000 vodi in povezuje v Domžalah, se študijsko izpopolnjeval gim zakonskim predpisom in evropskim razvojne projekte območja Srca Slo-v Italiji, potem pa živel v Argentini. Bil zahtevam. Rezultati notranjega nadzora venija. Ekipa RC Srca Slovenije v so-je izseljenski umetnik, ki je svojo zbirko kažejo, da je njeno uživanje varno, da je delovanju z lokalnimi, regionalnimi, več kot stotih del nekaj mesecev pred voda, ki priteče iz pip dobra, zdrava in nacionalnimi in evropskimi partnerji smrtjo leta 1989 podaril rojstnemu vedno sveža. Ključno za varno oskrbo uresničuje projekte, ki povečujejo ka-mestu – Domžalam. Maja na podstrešju s pitno vodo je skrbno načrtovanje in kovost življenja ljudi v regiji. Za nji-njegove rojstne hiše – muzeju Mena-nadzor za pravočasno prepoznavanje hovo izpolnjevanje koordinira mreže, čenkova domačija odpiramo stalno možnih nevarnosti, ki bi lahko ogrozile kot so mreža skupnosti in občin, mreža kiparsko razstavo njegovih del. Ob varnost oskrbe s pitno vodo ter redno turističnih ponudnikov, vrtcev in šol, raziskovanju gradiva za razstavo smo vzdrževanje objektov in naprav javnega kmetov, rokodelcev in podjetnikov. › 9 se pogovarjali z njegovo družino. › 22 vodovodnega sistema. › 22 Slavnostna akademija ob občinskem prazniku aktualno Z urednico Špelo Keber se lahko osebno pogovorite v sredo, 11. maja 2016, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljan­ska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhod­no najavite do 12. aprila do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50. Slavnostna seja ob občinskem prazniku Ob prazniku Občine Domžale, 19. aprila, so tudi letos v Domžalah potekale različne aktivnosti in praznovanja, vse skupaj pa je zaokrožila slavnostna seja, na kateri so že tradicionalno podelili občinska priznanja. L etošnji program na slavnostni seji je bil posvečen domžal­skemu apostolu slovenske klavirske glasbe 20. stoletja,Aciju Bertonclju. Že v februarju je v Kulturnem domu Franca Bernika pote­kal simpozij, posvečen Aciju Bertonclju, in v tisku je tudi monografija. Bertoncelj posodablja duh slavnostne prireditve ob občinskem prazniku – torej posame­znika, ki dela za skupnost. Aci se je v naših srcih zapisal še toliko bolj, zaradi vrhunske glasbe, ki je prebudila naše čute in smo jo v časih prejšnjega režima poslušali po vsej Jugoslaviji. Prireditev, ki jo je pripravil Kulturni dom Franca Bernika pod vodstvom direktorice Cvete Zalokar, je bila sestavljena iz posame­znih tematskih sklopov, ki predstavljajo različna področja Acijevega delovanja, predstavitve njegove življenjske in kari­erne poti ter njega samega kot osebno­sti. Nastopil je tudi Acijev sin Sebasti­an Bertoncelj (violončelo) in Lorenzo Cossi (klavir) s Sonato op. 40, DmitrijaŠostakoviča, ki je bila ena od Acijevih najljubših skladb. Obiskovalci so bili navdušeni nad Acijevim sinom, ki je tako dolgo sonato odigral brez pomoči not, in tako na prav poseben način pro­slavil svojega očeta. Slavnostno sejo je z nagovorom za­čel župan Toni Dragar, ki se tokrat ni ozrl zgolj na preteklo leto, temveč je obudil spomine na zadnje desetletje. ta je Lions klub Domžale, projekt pa sador športa in letošnji športnik leta Naš župan bo namreč jeseni praznoval vodita in koordinirata Ana Ahčin in v Občini Domžale, je soustanovitelj jubilejno 10. obletnico županovanja. Cveta Zalokar. Gre za izjemno pomem-Kluba borilnih veščin Domžale, ki je Izpostavil je uspeh na področju medge-ben projekt, o katerem smo v Slamniku z delovanjem presegel vsa pričakova­neracijskega povezovanja, čemur smo že pisali, v okviru katerega neprodano nja. V klubu delajo številni mladi, ki bili tudi priča na občinskem praznova-hrano oziroma hrano tik pred iztekom pridobivajo pozitivne vrednote, kot nju v Češminovem parku Spoznajmo se, roka trajanja po zaprtju domžalskega so hrabrost, delavnost, borbenost, praznujmo skupaj, kjer so se vse gene-Mercatorja in Tuša prevzame ekipa ter veselje do organiziranega preživljanja racije družile skupaj. K temu je dodal naslednji dan podari socialno ogro-prostega časa, vztrajnost, tovarištvo še zadnje uspehe na področju mladih, ženim posameznikom in družinam. in sodelovanje. Bistveno je pripomo­torej ustanovitev Komisije za mladinska Nagrado je dobilo tudi Medobčinsko gel k širitvi in delovanju kluba, hkrati vprašanja pod vodstvom podžupanje društvo Sožitje za 50-letno uspešno pa je nosilec številnih tekmovalnih mag. Renate Kosec, odprtje Placa za delo na področju skrbi za invalide ter uspehov kot kickboksar in boksar – v mlade v Centru za mlade in ustvarja-ozaveščanja in izobraževanja občanov državi, Evropi in na svetu. Z zgledom nje Strategije za mlade. Omenil je tudi na sprejem drugačnosti. Društvo veli-hrabrega borca, s strokovnimi znanji, Acija Bertonclja in predvsem njegov ko dela z mladimi, krepi se razumeva-tovarištvom in prijateljstvom prispeva pomen za našo občino. Svoje veliko nje drugačnosti in prehaja meje dru-k promociji kluba in občine Domžale spoštovanje do Acija je župan omenil štva, kar je velika spodbuda in pohva-v celoti. Vse svoje pozitivne lastnosti že na februarskem simpoziju, kjer je v la zanj. Src prisotnih pa se je najbolj kaže tudi pri delu v Centru za požar­svojem govoru dejal: »Da v Domžalah dotaknil mladi Grega, ki je v imenu no varnost Domžale. Žiga Ravnikar še danes vsak mesec odzvanjajo različne društva Sožitje izročil zahvalo županu se z lokostrelstvom ukvarja že osem melodije, je zaslužen prav Aci Bertoncelj, in se mu zahvalil, ker »soustvarja sku­let in je član ter aktiven tekmovalec ki je postavil temelje obsežnega, poglo­paj z njimi«. Lokostrelskega kluba Kamnik in član bljenega in izjemno raznolikega glasbe­kadetske reprezentance Slovenije. V rezultate pa je dosegal kot dolgoletni nega programa v Domžalah, ki mu sku­Nagrada občine Domžale: Anže končni razvrstitvi Srednjeevropskega trener Smučarskega kluba Ihan – pri šamo slediti tako v javnem zavodu kot Lanišek, Marjan Bolhar in Žiga pokala 2015 je sezono končal na odlič-vzgoji mladih, ki jih je usmerjal na pra­v občini. Če se skozi kulturo res izražajo Ravnikar nem drugem mestu, sicer pa spada vo športno pot. Ni bil le trener, ampak naše vrednote, potem mislim, da imamo Nagrado Občine Domžale so dobili med najboljše kadete v državi, saj je tudi drugi oče, saj je s svojo skromno­Domžalčani visoke vrednote.« Na koncu tudi trije športniki – Anže Lanišek skupno dosegel 1. mesto v slovenskem stjo, mirnostjo in z veliko mero poslu­nagovora se je zahvalil nagrajencem in za uspešno nastopanje v smučarskih dvoranskem pokalu med kadeti. V ha dajal zadoščenje in motiv za dose­njihovemu dolgoletnemu trdemu delu, skokih, Marjan Bolhar za uspešno or-letu 2015 je bil član Slovenske mladin-ganje vrhunskih rezultatov – med nji­ter jih pozval, da z delom nadaljujejo z ganizacijsko delo in tekmovalne uspe-ske reprezentance in je kategoriziran mi uvrstitev štirih ihanskih biatloncev njim tudi v prihodnosti. he v borilnih športih in Žiga Ravnikar športnik perspektivnega razreda. na zimske olimpijske igre. Kot pomoč­ Po glasbeno scenskem sklopu Aci za športne uspehe na področju loko-nik glavnega trenerja SK IHAN se lah-Bertoncelj je sledil najpomembnejši strelstva. Anže Lanišek, smučarski Bronasta plaketa: Ivan Gudlin, ko pohvali tudi z najmlajšo generacijo del slavnostne seje – podelitev občin-skakalec, v zadnjem obdobju dosega Franci Velepec in KD Mlin tekačev in biatloncev, ki spadajo v vrh skih nagrad. Nagrade je podelil Joško številne odlične uvrstitve v svetovnem Radomlje mladih slovenskih smučarjev. Svoje Korošec, predsednika odbora za ob-pokalu, svetovni javnosti pa je postal Bronasto plaketo je dobil Ivan Gudlin neprecenljive izkušnje podaja tudi širši činska priznanja, proslave in priredi-znan že pri 15 letih, ko je postal mla-za prispevek na področju športa, pred-populaciji, pa naj gre za posebej izde­tve, skupaj z županom. dinski olimpijski prvak v smučarskih vsem v smučarskem teku in biatlonu, lan teptalec za sneg, ureditev drsališča skokih in je tudi najmlajši zmagova-Franci Velepec za delo na področju ali zgrajenega objekta, katerega idejni Nagrada občine Domžale: lec tekme za celinski pokal. Je član kulture, predvsem za zborovsko petje, in izvedbeni vodja je bil. Franci Vele­projekt donirana hrana in Smučarsko skakalnega kluba Mengeš in KD Mlin Radomlje za 20-letno uspe-pec je 33 let član Kulturnega društva medobčinsko društvo Sožitje in je v tekmovanju za svetovni pokal šno delovanje na področju ljubiteljske Moški pevski zbor Radomlje. Vzoren in Nagrado občine Domžale je dobil pro-že med 20 najboljšimi, v letošnjem kulture. Ivan Gudlin se je že v zgodnji predan pevec je že 30 let vključen v or­jekt donirana hrana, za prostovoljno letu pa je dosegel tudi najdaljši skok mladosti predal športu. Tekmoval je v ganizacijo in vodenje društva – 21 let je dobrodelno dejavnost. Nosilec projek-219 metrov. Marjan Bolhar, amba-smučarskem teku in biatlonu, še boljše bil predsednik, šest let podpredsednik SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 13 400 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je po­trebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil natisnjeni v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. le t n i k lv i | a pr il 2016 | štev i lk a 4 slamnik | 3 aktualno in tri leta tajnik društva. V obdobju nje­govega predsedovanja je zbor dosegel nekaj prelomnih uspehov, med njimi 45 let delovanja brez prekinitev, posne­li so prvo zgoščenko, gostili 28. revijo obrtniških pevskih zborov Slovenije, vsako leto pripravijo tradicionalni le­tni koncert. Franci Velepec ima velike zasluge za dvig kvalitete petja. Zbor že vrsto let sodeluje z Združenjem borcev za ohranjanje vrednot NOB Domžale in nastopa na prireditvah ob pomnikih naše zgodovine. Ob predanem delu v društvu sodelujejo v ZKD Občine Domžale in JSKD OI Domžale. S svojo osebno zavzetostjo je pustil neizbrisen pečat v zgodovini MoPZ Radomlje in na področju kulture v občini Domžale.KD Mlin Radomlje je v letu 2015 pra­znovalo 20-letnico svojega delovanja in je v teh letih na področju ljubiteljske kulture postalo pomemben člen pri pripravi prireditev. Skozi svoje delova­nje je postalo drugo najmočnejše kul­turno društvo v občini Domžale. V letu 2015 so s projektom Moje pesmi, moje sanje dokazali, da so pomemben člen družabnega življenja in da ogromno pripomorejo k prepoznavnosti občine Domžale, poznani pa so tudi zunaj meja občine. Mlini društva meljejo noč in dan. Tako so ob jubileju s časovnim popotovanjem skozi leta društvenega ustvarjanja pripravili prireditev, na kateri so pod vodstvom Klemena Mava sodelovali predvsem: predsednica, igralka, režiserka avtorica in scena­ristka Nina Mav Hrovat, igralka Irena Kržičnik, igralec, režiser in podpredse­dnik Marko Hrovat ter dolgoletni pred­sednik društva in igralec Igor Jeretina ter nekdanji režiser in igralec Justin Hrovat. Srebrna plaketa: Vera Vojska Srebrno plaketo dobi Vera Vojska, za aktivno delo na področju lokalne­ga življenja. Vera Vojska je zagotovo ena najbolj prepoznavnih oseb v naši občini, zaradi svoje več kot 40-letne prisotnosti v lokalnih časopisih od Ob­činskega poročevalca, Slamnika pa do dobskega Hrasta, sprva kot dopisnica, pozneje kot glavna in odgovorna ure­dnica. Skozi njene prispevke smo bili občani seznanjeni z občinsko politiko, dogodki na področju kulture, športa, humanitarnimi aktivnostmi, turistični­mi zanimivostmi in še bi lahko naštevali področja, ki jih je pokrivala v medijih. V politične aktivnosti se je vklju­čila zelo mlada in delovala na različ­nih funkcijah, v občinski upravi pa je bila zaposlena več kot 20 let, v veliko pomoč županom in županji. Skrbela je za obveščanje javnosti, občinski protokol, hkrati pa je kot tiha dobra vila spodbujala dobrodelnost, pomoč tistim, ki so jo najbolj potrebovali. Ker je kot domačinka svojo občino zelo dobro poznala, jo je promovirala v raz­ličnih turističnih aktivnostih in bila avtorica ter soavtorica številnih pred­stavitvenih publikacij in zloženk. Izjemen socialni čut in naklonje­nost depriviligiranim posameznikom in skupinam občanov jo je pripeljala v organizacije, ki so potrebovale pomočorganizatorja in zaupnika. Življenjska pot jo je pripeljala tudi v šport, kjer je mnogokrat nepogrešljiva voditeljica in organizatorka dogodkov, predvsem atletskih tekmovanj. S svojimi aktiv­nostmi in pozitivno osebnostjo pušča pečat v lokalnem življenju. Zlata plaketa: Milan Marinič Pred podelitvijo zlatega priznanja je bila izvedena še ena glasbena točka Se­bastiana Bertonclja – Živalski karneval Camille Saint – Saënsa. Nato pa je naj­višjo nagrado, zlato plaketo, prejel Mi­lan Marinič za dolgoletno uspešno vo­denje Kulturnega doma Franca Bernika in za prispevek k razvoju profesionalne kulture. Milan Marinič je kot direktor Kulturnega doma Franca Bernika Dom­žale s premišljenim strokovnim delom v času in razmerah, ko populizem tudi na kulturnem polju vse bolj odpira vrata kapitalu, uspel vzdrževati visoko raven na področju gledališke, koncertne, film­ske, glasbeno-scenske in likovne dejav­nosti, ki jim je v zadnjih letih dodajal še dogodke in aktivnosti, ki skrbijo za ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine naše občine. S prevzemom Menačenkove domačije in Slamnikar­skega muzeja v upravljanje Kulturnega doma Franca Bernika je razširil obseg in pestrost ponudbe ter hkrati zagota­vljal zadovoljevanje potreb širokega kroga obiskovalcev. Pred več kot dvema desetletjema sprejeto odločitev za ustanovitev kul­turnega zavoda, z izbiro ustvarjalnega, delovnega in izkušenega direktorja z vizijo, kaj naj takšna ustanova obča­nom ponuja, lahko ocenjujemo kot mo­dro. Ta zavod je v tem obdobju intenziv­no rasel, ne po številu zaposlenih, pač pa po organizaciji in izvedbi kulturnih dogodkov, in v vsakega je bila vtkana ustvarjalna energija vseh sodelujočih, ki so pod vodstvom Milana Mariniča ustvarili prepoznaven kulturni center Domžal, ki zagotavlja kulturno razgle­danost in kulturno širino. Danes tako sedem abonmajev za odrasle obiskuje okoli tisoč zvestih abonentov, v sodelo­vanju z vrtci in šolami pa otroški abo­nma razveseljuje več kot 1200 otrok. Aplavz za zlatega nagrajenca je bil izjemno dolg in Milan Marinič je ob prevzemu nagrade dejal, »da je bil dolg aplavz kot božanje mehke dlani na licu«. V kratki zahvali je prisotnim tudi izpovedal svoje strahove pred popu­listično kulturo, ki išče zgolj dobiček. Poudaril je pomen tiste prave kulture in vsem položil na srce, naj jo ohranja­jo in negujejo tudi v prihodnosti. Z nje­govimi modrimi mislimi se je prireditev končala, in upamo, da smo njegove besede ponotranjili ter nas v prihodno­sti čaka še mnogo izjemnih, vrhunskih kulturnih prireditev v našem kultur­nem hramu.  Urad župana Foto : Vido Repanšek, Miha Ulčar Nepovratne finančne spodbude Eko sklada Tudi letos je pred začetkom gradbene sezone Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, objavil javni poziv za nepovratne finančne spodbude za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Če nameravate obnoviti svoje objek­te, je prej smiselno pregledati zahteve javnega poziva, saj imate možnost do nepovratnih finančnih spodbud do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe (višina nepovratne finančne spodbude je odvisna od posameznega ukrepa), kar vsekakor ni zanemarljivo. Glede na vse večjo ceno energentov pa verjetno nekateri razmišljate tudi o izrabi obno­vljivih virov energije tako za ogrevanje kot za proizvodnjo električne energije. Na kratko vam predstavljamo vse­bino javnega poziva za Nepovratne finančne spodbude za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (37SUB-OB16). Vse javne pozive je objavil Eko sklad na svoji spletni strani (www.ekosklad.si), kjer so dose­gljivi tudi obrazci za prijavo. Namen javnega poziva je poveča­nje rabe obnovljivih virov energije in večja energijska učinkovitost v stano­vanjskih stavbah ter zmanjšanje pre­komerne onesnaženosti zraka z del­ci PM10 in s tem izboljšanje kakovo­sti zunanjega zraka. Pri prijavi na jav­ni poziv je pomembno, da se naložba začne izvajati po oddaji vloge za pri­dobitev spodbude – vlogo s priloga­mi je treba oddati pred izvedbo del. Nova je tista naložba, za katero kot in­vestitor od izvajalca pridobite ustre­zen predračun za izvedbo enega ali več ukrepov. Pri izbiri izvajalca je tre­ba paziti, da njegova izvedba vključu­je vse kriterije, ki so določeni za posa­mezni ukrep. Najbolje je, da je s krite­riji seznanjen pred izdelavo predraču­na. Letos je na javnem pozivu možno kandidirati tudi za več posameznih ukrepov hkrati. Investicije, za katere lahko pridobite nepovratno finančno spodbudo pri stanovanjskih stavbah so (črka je oznaka ukrepa): A – vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi B – vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stano­vanjske stavbe C – vgradnja toplotne črpalke za cen­tralno ogrevanje stanovanjske stavbe D – priključitev starejše eno- ali dvo­stanovanjske stavbe na daljinsko ogre­vanje na obnovljiv vir energije E – vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohi­štva v starejši stanovanjski stavbi F – toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe G – toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi H – vgradnja prezračevanja z vrača­njem toplote odpadnega zraka v stano­vanjski stavbi, I – gradnja ali nakup skoraj nič-ener­gijske nove eno- ali dvostanovanjske stavbe J – celovita obnova starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe K – nakup stanovanjske enote v tri- in večstanovanjski stavbi, obnovljeni v skoraj nič-energijskem razredu Javni poziv je bil objavljen mar­ca 2016, skupna sredstva pa znaša­jo 15.800.000 evrov. Za vse navedene ukrepe je možno pridobiti nepovratno finančno spodbudo v višini do 20% priznanih stroškov naložbe, pri če­mer so določeni dodatni kriteriji glede na posamezni ukrep (opredeljeni so v razpisni dokumentaciji). Skratka, če ste lastnik stanovanjske stavbe in na­meravate investirati v enega od zgor­njih ukrepov, potem se vam vsekakor splača pripraviti potrebno dokumen­tacijo. Upravičena oseba za kandidi­ranje je vsaka fizična oseba, ki je in­vestitor in: • lastnik ali solastnik nepremičnine, eno- ali dvostanovanjske stavbe ali sta­novanjske enote v tri- in večstanovanj­ski stavbi, kjer bo izveden ukrep, ki je predmet javnega poziva, s pisnim so­glasjem ostalih solastnikov nepremič­nine (v nadaljevanju: lastnik); • imetnik stavbne pravice na nepre­mičnini, kjer bo izveden ukrep, ki je predmet javnega poziva; • družinski član (zakonec, zunajza­konski partner, otrok oziroma posvoje­nec, starš, posvojitelj, pastorek, vnuk, brat, sestra) lastnika nepremičnine, eno- ali dvostanovanjske stavbe ali sta­novanjske enote v tri- in večstanovanj­ski stavbi, kjer bo izveden ukrep, ki je predmet javnega poziva, z njegovim pi­snim soglasjem; • najemnik nepremičnine, eno- ali dvostanovanjske stavbe ali stanovanj­ske enote v tri- in večstanovanjski stav­bi, kjer bo izveden ukrep, ki je predmet javnega poziva, s pisnim soglasjem la­stnika. Za ukrepe nakupa nepremičnin iz točk I in K sodeluje fizična oseba, ki je: • prvi kupec pasivne oziroma skoraj nič-energijske nove eno- ali dvosta­novanjske stavbe oziroma stanovanj­ske enote v obnovljeni pasivni oziro­ma skoraj nič-energijski tri- in večsta­novanjski stavbi; • družinski član (zakonec, zunajza­konski partner, otrok oziroma posvoje­nec, starš, posvojitelj, pastorek, vnuk, brat, sestra) kupca, opredeljenega v zgornji alineji, z njegovim pisnim so­glasjem. Osnovni pogoj za dodelitev nepo­vratne finančne spodbude je pravoča­sno oddana in popolna vloga. Vloga je pravočasna, če je oddana v času traja­nja tega javnega poziva. Vloga mora biti oddana pred začetkom del za iz­vedbo naložbe, ki je predmet tega jav­nega poziva. Vgradnjo in zagon po­sameznih naprav oziroma opreme, ki so predmet naložbe, lahko opra­vi le za to usposobljen izvajalec z re­gistrirano dejavnostjo. Nepovratna fi­nančna spodbuda ne more biti dode­ljena za naložbe, ki vključujejo doba­vo in vgradnjo prototipne in rabljene opreme oziroma naprav. Nepovratna finančna spodbuda ne more biti do­deljena za ukrepe, za katere je že bila dodeljena spodbuda s strani dobavite­ljev električne energije, toplote, plina ter tekočih in trdnih goriv končnim od­jemalcem. Vlagatelj je poleg nepovra­tne finančne spodbude po tem javnem pozivu upravičen pridobiti tudi kredit Eko sklada po javnem pozivu za kredi­tiranje okoljskih naložb občanov. Pri tem mora naložba izpolnjevati pogo­je tega javnega poziva in javnega po­ziva za kreditiranje. Vlagatelj mora za pridobitev kredita izpolniti in predlo­žiti ustrezne obrazce, ki so na voljo na spletni strani Eko sklada. Poleg predstavljenega javnega pozi­va je trenutno aktualen tudi javni po­ziv za nepovratno finančno spodbudo za nakup električnega vozila, ki je prav tako objavljen na spletnih straneh eko­sklada. V lani je bilo v občini Domža­le pridobljeno 191.830 evrov nepovra­tnih finančnih spodbud in sicer za 115 izvedenih naložb, kar je v povprečju 1.668 evrov na naložbo. Glede na vr­sto posamezne naložbe je bila najve­čja spodbuda pridobljena za nakup ali gradnjo nove nizko-energijske (pasiv­ne) stavbe, in sicer okoli 14.700 evrov in za nakup električnih vozil (5.000 evrov). Za toplotno izolacijo fasade je bilo v povprečju pridobljenih oko­li 2.400 evrov, za nakup peči na lesno biomaso v povprečju okoli 1.700 evrov, za vgradnjo zunanjega stavbnega po­hištva 1.600 evrov, za toplotno črpalko (voda–voda) okoli 2.300 evrov, za cen­tralno prezračevanje z vračanjem to­plote okoli 1.800 evrov. Če nameravate v letos izvesti inve­sticijo v zmanjšanje porabe stroškov za energijo (izolacija, okna, itd.) ali pa investicijo v novi energent za ogreva­nje (biomasa, solarna energija, toplo­tna črpalka) lahko pridobite do 20% nepovratne finančne pomoči. Poleg nepovratnih sredstev vam investicija v OVE in URE prinaša tudi zmanjšanje stroškov za energijo, kar dolgoročno gledano predstavlja povrnitev same investicije. Dobro naložbo boste v od­hodkih dobro zaznali že prvo zimo. Občina D omžale in Matija Matičič (MM S ol) iz urada župana Kuhna na plac privabila rekordno število obiskovalcev Z največjim navdušenjem lahko napišemo, da je prvi gurmanski dogodek na našem tržnem prostoru zares uspel in presegel vsa pričakovanja. D omžalčanke in Domžalčani so si, sodeč po množičnem obisku tržnega prostora, tak dogodek res želeli tudi v svojem kraju. Obisk je bil rekorden in domžalski tržni prostor se je izka­zal za premajhnega, da bi lahko vsi sedeli in dobili želen obrok. Takega obiska pa očitno niso pričakovali niti ponudniki, saj je nekaterim zaloga pripravljene hrane pošla že pred dva­najsto uro, slabi dve uri od odprtja Kuhne na plac. Kot se za premierni dogodek spo­dobi, se je vse skupaj začelo z uradnim odprtjem. Pokrovko na velikem loncu je malo čez 10. uro simbolično odprl v predpasnik oblečen domžalski županToni Dragar. »Želeli smo dodatno po­pestritev našega tržnega prostoru. Ver­jamemo, da nam bo s Kuhno na plac to uspelo. Poleg kulinarične hrane in pijače bo glavni poudarek predvsem na druže­nju,« je povedal domžalski župan. Na Kuhni na plac so kuhali JB re­stavracija na čelu s slovenskim ku­harskim mojstrom Janezom Brato­vžem, ki je svojo samostojno kuharsko pot pričel prav v Domžalah, domača Pivnica Adam Ravbar, ki je poleg piva ponujala tudi pivsko klobaso, Bistro Piknik je pripravljal zdrave brezmesne obroke, Kavarna Flerin je ponujala spomladanski golaž s kru­hovim cmokom in priljubljeni carski Poleg Kuhne na plac so svoj pro­praženec z vročimi višnjami, 7burger stor dobili tudi različni lokalni ponu-Kamnik je imel na meniju enega od dniki hrane s svojimi izdelki oziroma njihovih najljubših burgerjev Pulled s tistimi, ki so na kakršenkoli način pork,Čokoladnica Plešec in Tarange­ povezani s kuhinjo in kulinaričnimi la-hiša slaščic sta razvajali vse slad­ vsebinami (Rok’s arašidovo maslo, kosnede navdušence, Gostišče Juvan, B&G Chillies, Zlati Ghee, Kmetija Gostišče Kanja in Zlata Kaplja so s Štirn, Želodova kava, Emo Novum -svojimi tipičnimi jedmi zadostili ti­ pikčaste emajlirane posode, Založba stim, ki prisegajo na tradicionalno slo- Dedal s kuharskimi knjigami itn.) vensko kuhinjo. Kmetija Pustotnik je Naslednja Kuhna na plac bo spet ponujala krompirjevo friko iz zorjene­ odprla svoj lonec 7. maja od 10. ure ga sira, Gostilna Ribnčan je v poseb­ dalje. V tem času pa bomo poskušali nem kotlu iz prve svetovne vojne pri­ upoštevati vse vaše ideje in predloge, pravila okusno obaro, Ivankine krofe ki nam bodo pomagali narediti Kuhno in flancate že vsi dobro poznate, Kuhar na plac še boljšo.na domu pa je pripravil vojaški pasulj. Ne pozabite, v soboto, 7. maja se Pivovarna Hopsbrew, ki je pred do­ kuha na placu in ne doma! brim mesecem začela variti ’craft’ piva,  Občina D omžale, U rad župana je poskrbela za vse žejne na dogodku.  Foto : P rimož Lavre Urbani gladiator spet v Domžalah V soboto, 16. aprila 2016, ob 11. uri se je na pot po prelepi domžalski pokrajini, ob osi Kamniške Bistrice ter ob potoku Rača in Pustovki ter skakalnic Ihana in vagona ter nazaj v Ten­Ten podalo okoli 380 urbanih gladiatorjev. Pred tekmo je vse navzoče pozdravil in jim zaželel čim več užitka in adre­nalina na poti domžalski župan Toni Dragar. V sklopu svoje liste LTD – li­sta za vse generacije je uspel ustvariti največjo ekipo Hitri in drzni z vodjo podžupanjo mag. Renato Kosec, ki je štela kar 18 članov, vključno sedem domžalskih svetnikov. Za tiste, ki so se z gladiatorjem šele spoznavali ter jim je glavna zabava in druženje, je bila kratka trasa 8,5 km ravno pra­všnja. PRO trasa je bila dolga 13,5 km in ni poznala šale. Urbani gladiatorji so skakali čez urbane zublje, plezali čez ovire, bredli po Rači, se spušča­li po hribu, premetavali tisoč in eno gumo, se povzpeli na Šumberk, preč­kali jaške, ob vsem tem pa še tekli po prelepi zeleni osi Kamniške Bistrice. Zadnja ovira je bila najatraktivnejša točkah skrbeli za varnost in red ter za Dogodek so tekmovalci zaključi­ – gladiatorji so morali po blatu pri-popestritev dogodka (ogenj, zalivanje li v Ten-Tenu, kjer je vsak tekmovalec lesti poligon pod napetimi žicami, v po foliji z milnico in vodo ...) člani iz prejel gladiatorsko medaljo pa tudi katere so spuščali sunke električnega vseh društev Gasilske zveze Domžale. okrepčilo. Najbolj pogumni so na kon­pastirja. Res ni bilo šale, temveč pra-Potrebna je velika zahvala vseh obča-cu še zaplesali. va vojaška vadba! Na koncu so blatne nov, saj naši gasilci tako dobro skrbijo Urad župana gladiatorje sprali gasilci, ki so na vseh za nas v vseh nevarnih situacijah. Foto: Miha Kolenc POZIV KJE BOM PREŽIVLJAL POLETNE POČITNICE? Vljudno naprošamo vse vrtce, osnovne šole, športna in druga društva, jezikovne šole, kra­jevne skupnosti in vse ostale, ki pripravljajo poletne tečaje in varstva za otroke ter mla­dostnike, da o tem obvestijo Občino Domžale (kontaktna oseba: Ajda Vodlan – ajda. vodlan@domzale.si). Želimo si namreč, da bi skupaj obve­stili vse domžalske starše, kje lahko njihovi otroci brezskrb­no preživljajo poletne počitni­ce. Naš cilj je vsem zagotoviti prijetno poletje. Prosimo, da nam sporočite na­slednje podatke: vrsta tečaja oziroma varstva, kraj, datum, cena in kontakt. Najlepša hvala in lep pozdrav!  p odžupanja mag. Renata Kosec iz urada župana | občinski svet 13. seja Občinskega sveta Občine Domžale V četrtek, 21. aprila 2016, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 13. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil župan Toni Dragar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinski svet Občine Domžale je spre­Občinskega sveta sprejeli zapisnik 12. jel ceno storitve za pomoč družini na seje z dne 17. marca 2016 in naslednji domu, ki znaša: dnevni red: • ob delavnikih (tudi ob sobotah) 1. Volitve in imenovanja 17,05 € na efektivno uro, 2. Obravnava in sprejem cene storitev • v nedeljo ali nočnem času 23,34 € na obveznih GJS varstva okolja obde­ efektivno uro, lave določenih vrst komunalnih • na dan državnega praznika in dela odpadkov in odlaganja ostankov prostega dne 24,69 € na efektivno predelave ali odstranjevanja ko­ uro. munalnih odpadkov – skrajšani Cena storitve pomoči družini na postopek domu za uporabnika znaša 8,09 € na 3. Obravnava in sprejem Odloka o za­ efektivno uro, ne glede na čas oziroma ključnem računu proračuna Obči­ dan izvajanja storitve, razliko subven­ne Domžale za leto 2015 – skrajšani cionira Občina Domžale. postopek Cene storitve pomoči družini na 4. Obravnava in sprejem Odloka o domu začnejo veljati od 1. 5. 2016 da­spremembi Odloka o ustanovitvi lje. javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Domžale – skrajšani 6. Vprašanja, pobude in predlogi postopek Na seji so vprašanja, pobude in pre­ 5. Obravnava in sprejem predloga dloge podali: mag. Tomaž Deželak cene za pomoč družini na domu (SDS), Maksimilijan Karba (LTD), Elvi­ 6. Vprašanja, pobude in predlogi ra Rošić Ključanin (LTD), Peregrin Ste­gnar (NSi), Matej Oražem (Lista Reza), 1. Volitve in imenovanja  mag. Renata Kosec (LTD), mag. Pri­Občinski svet je sprejel Sklep o imeno­ mož Škofic (SMC), Uroš Breznik (SD), vanju novega člana nadzornega odbo-Robert Pečnik (SMC), Metod Marčun ra Občine Domžale. Imenovan je bil 2. Obravnava in sprejem cene sto-3. Obravnava in sprejem Odloka o 4. Obravnava in sprejem Odloka o (Lista za Domžale) in Marija Doroteja Matjaž Ježek iz LTD. ritev obveznih GJS varstva okolja zaključnem računu proračuna Ob-spremembi Odloka o ustanovitvi Grmek (SDS). Občinski svet je sprejel Sklep o obdelave določenih vrst komunal-čine Domžale za leto 2015 – skrajša-javnega zavoda Center za zaščito imenovanju novega člana Sveta zavo-nih odpadkov in odlaganja ostan-ni postopek in reševanje Domžale – skrajšani Vse pobude, predloge in vpra­da Osnovne šole Domžale. Občinski kov predelave ali odstranjevanja Občinski svet Občine Domžale je postopek šanja lahko najdete na občinski svet je potrdil imenovanje Julije Kar-komunalnih odpadkov – skrajšani sprejel Odlok o zaključnem računu Občinski svet Občine Domžale je spletni strani www.domzale.si pod lovšek. postopek proračuna Občine Domžale za leto sprejel Odlok o spremembi Odloka o rubriko Občinski svet, svetniška Občinski svet je sprejel Sklep o iz-Občinski svet je sprejel sklep o spre-2015. ustanovitvi javnega zavoda Center za vprašanja. Prav tako lahko na ob­daji soglasja k imenovanju direktorja jemu cen storitev obveznih GJS var-V Uradnem vestniku Občine Dom-zaščito in reševanje. Spremenjena sta činski spletni strani poiščete celo­javnega zavoda Center za zaščito in re-stva okolja obdelave določenih vrst žale je objavljen splošni in posebni bila 17. in 19. člen odloka. tno gradivo seje Občinskega sveta ševanje Domžale. Svetnice in svetniki komunalnih odpadkov in odlaganja del tabelaričnega dela Odloka o za-Občine Domžale.so potrdili predlog imenovanja Marka ostankov predelave ali odstranjevanja ključnem računu proračuna Občine 5. Obravnava in sprejem predloga  Občina D omžale, Urad župana Žagarja. komunalnih odpadkov. Domžale za leto 2015. cene za pomoč družini na domu Foto : Vido Repanšek V poletnih mesecih Občina Domžale pripravlja celovito obnovo mostu Repovž Zapora prometa bo trajala okvirno od 5 do 6 tednov. Če odprete stari Slamnik, takrat še poimenovan Občinski poročevalec – glasilo Ssocialistične zveze delovnega ljudstva Občine Domžale, iz decembra 1974, boste našli tudi članek z naslovom Nov most preko Kamniške Bistrice. V soboto, 22. novembra 1974, so namreč slavnostno odprli most, ki ga danes poznamo pod imenom most Repovž. Zraven članka sta še dve fotografiji, Jožeta Pogačnika, takratnega pred­sednika cestnega sklada pri skupščini občine in današnjega častnega občana, ki je imel slavnostni govor, na drugi pa delavca Emone – TOZD prašičereje Ihan Petra Rotarja, ki je slavnostno prerezal trak in izročil most svojemu namenu. Gradnja mostu tistega leta ni bila načrtovana in tako tudi sredstva niso bila predvidena, vendar je narasla Bi­strica eno leto prej uničila tri mostove. S tem so bili od Domžal odrezani posame­zni kraji in tudi cesta, ki povezuje Dom­žale z Zasavjem. Zatorej so 13. septem­bra začeli z gradnjo, velika zasluga pa gre tudi delovnim organizacijam Emo­na – TOZD prašičereja Ihan, Papirni­ca Količevo, Induplati, Tosama, Heli­os, Mlinostroj, Universale, Toko, Avto­servis in Napredek, ki so dale posojilo Komunalnemu podjetju Domžale, ki je prevzelo investitorsko-komunalnih del. Most je bil izveden kot prekladna AB konstrukcija preko treh polj v sku­pni dolžini 54,2 m (med diletacijama – stik med objektom in cesto). Prekladno konstrukcijo sestavljajo trije vzdolžni prednapeti nosilci, ki so bili montažni in prečno položeni prek posameznih polj, čemur je sledila monolitizacija prekladne konstrukcije z izvedbo tlač­ne plošče in prečnikov na vseh pod­porah ter v sredini razponov. Podpor­no konstrukcijo sestavljajo štiri podpo­re – dva krajna opornika in dve vmesni podpori. Most pod pravim kotom preč­ka Kamniško Bistrico in je bil projekti­ran na stoletno katastrofalno vodo (367 m3/sek) s predpisano varnostno viši­polni zapori prometa, saj je pri polo­vičnih zaporah tvegana kvaliteta gra­dnje, objekt pa bi bil zaradi zavarova­nja dražji za približno 25.000 evrov, sama gradnja pa daljša za dva mese­ca. Zapora bo v poletnih mesecih tra­jala okvirno od 5 do 6 tednov, o čemer bomo naše občane še dodatno obve­stili in tudi jasno razložili, kje bo po­tekal obvoz. Vsi se že veselimo, da bo vstop v našo občine z avtoceste lepo urejen in nam bo v velik ponos! no. Med samo gradnjo mostu je več­krat prišlo do poplav, kar je delo še ote­žilo, strošek gradnje pa je bil na koncu 5,280.000 dinarjev. Na sami proslavi je bil tudi takratni predsednik Viljem Dr­žanič, ki je spregovoril o tem, kar govo­rimo tudi danes – da v Občini Domža­le veliko investiramo in da smo odziv­ni. Ko so težave, ne obupamo, temveč poiščemo sredstva in rešitev. Most je bil takrat namreč res nujno potreben, saj je bil lesen most pri Šumberku tako dotrajan, da je bil potreben odstrani­tve. Za ljudi z vzhodnega konca Dom­žal in iz Ihana je bila tako edina pove­zava po makadamski cesti prek Vira in po glavni cesti Ljubljana–Celje, ki pa je bila predolga in nevarna zaradi vse go­stejšega prometa. Novi most je povezal vzhodni in zahodni del občine, pred­vsem pa povečal varnost za otroke in tudi odrasle ter omogočil avtobusno progo na tem območju. Današnji most Repovž je drugačen, kot je bil v tistem času, saj je bil obno­vljen že pred 13 leti. V juliju in avgu­stu 2003 so bili obnovljeni in urejeni pločniki, mostna ograja in osvetlitev objekta. Vozišče je bilo sanirano s sa­nacijskimi premazi za asfaltirana voz­išča, saj je bilo ugotovljeno, da v ko­likor bi sanacijo izvedli po klasičnem postopku, bi trajala najmanj še en me­sec, kar bi investicijo zavleklo globoko v mesec september, česar pa si na Ob­čini Domžale nismo mogli privoščiti, zaradi količine prometa, ki teče prek te prometne povezave. Vozišče je po­škodovano, še bolj problematična pa je prekladna konstrukcija, ki zaradi pronicanja vode skozi poškodovano hidroizolacijo propada. Lansko leto smo zamenjali stoječe svetilke, ki dajejo našemu mostu pra­vljičen videz. Letos smo se lotili obno­ve zaradi zgoraj omenjenega proble­ma – prekladne konstrukcije. V pole­tnih mesecih Občina Domžale pripra­vlja celovito obnovo mostu. V okvi­ru sanacijskih del bo izvedena sana­cija betonov prekladne konstrukci­je, hidroizolacija, zamenjava vozišč­ne konstrukcije na objektu z navezavo na niveleto vozišča na priključnih na­sipih ter odstranitev asfaltnih dilata­cij. Odločili smo se za gradnjo ob po­ veliki intervju NAJPOMEMBNEJŠE JE, DA DELO POTEKA STROKOVNO IN POVEZOVALNO ANJA OSOJNIK, DIREKTORICA CENTRA ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE S prvim marcem je mesto direktorice Centra za socialno delo zasedla Anja Osojnik. Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc A nja Osojnik prihaja iz Ce­lja, kjer je hodila v šolo in se do sredine študijskih let ukvarjala z drsanjem. Študirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je pozneje ob delu za­ključila tudi znanstveni magisterij. Do nastopa dela na mestu direktori­ce Centra za socialno delo Domžale je bila zaposlena na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v direktoratu za socialne zadeve, kjer je v upravno­-pravnem sektorju pokrivala podro­čje zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, in opravljala druge pravne naloge direktorata. V zadnjem obdobju je opravljala delo vodje sektorja. Prosti čas preživlja s svojo družino in rada potuje, hodi v gore, teče in bere knjige. Kakšno delo opravljate na Centru za socialno delo Domžale in koliko je zaposlenih? Na našem centru je zaposlenih 28 lju­ di, poleg tega zaposlujemo eno ose­ bo prek javnih del, pripravnico, in večino leta tudi nekaj študentov na Menim, da je treba Delovno mesto direktorice Centra Kako in v katerih primerih opravljanju prakse ali usposabljanju. za socialno delo Domžale ste sodelujete z Občino Domžale ter še strokovne odločitve Center za socialno delo opravlja ši-zasedli v začetku marca. Kakšne so z drug imi organizacijami v občini? rok obseg nalog v okviru javnih po-prepustiti stroki. Pri vseh vaše prioritete? Z Občino Domžale sodelujemo na oblastil s področja socialnega var-strokovnih postopkih Najpomembneje je, da delo pote-področju občinskih denarnih po­ stva, starševskega varstva in družin-ka strokovno in povezovalno. Želim, moči, za namen katerih podamo obstajajo potrebni skih prejemkov, rejništva, skrbništva, da je naš center v čim večji meri ak-podatke o stanju posameznika ozi­ posvojitev in drugih nalog po zakonu varnostni mehanizmi tiven pri prihajajočih spremembah roma družine. Občina vsako leto v o zakonski zvezi in družinskih raz-na področju reorganizacije centrovmanjšem delu financira zaposlitev (pravna sredstva in merjih, naloge s področja duševne-za socialno delo. Želim uvesti tudi invalidne osebe prek javnih del, ga zdravja, nasilja v družini, izvrše-nadzori), ki omogočajo, nekaj novosti, npr. pridobiti sred-ki izvaja naloge na centru, nekaj vanja kazenskih sankcij, družbenega da se, v primeru dvoma stva za izvajanje katerega od social-sredstev pa nameni tudi za izvaja­varstva duševno in telesno prizadetih no varstvenih programov, razvoj de-nje dodatnega programa Učenje za o pravilnosti strokovne oseb in še z mnogo drugih področij. javnosti, širiti dobro podobo centra življenje. Poleg tega pri svojem delu Poleg nalog, za katere smo pristojni v odločitve, pravilnost v javnosti … sodelujemo z vzgojno-izobraževal­skladu z različnimi zakoni, opravlja-ukrepanja preveri in, če nimi zavodi, s policijo, preiskoval­mo tudi druge storitve in naloge, ki Se obetajo kakšne spremembe? nimi sodniki, sodišči, z zdravstvom, je utemeljeno, odloči prispevajo k odpravljanju socialnih Na področju delovanja centrov za so-nevladnimi organizacijami, zavodi stisk in težav v posameznem okolju, drugače. cialno delo so že v tem letu predvi-za zaposlovanje, drugimi soci­npr. programe, ki jih financirajo ob-dene nekatere spremembe, še večje alnovarstvenimi zavodi, društvi čine, odločanje ali podajanje mnenj spremembe pa bodo izvedene v na-na lokalnem in državnem nivoju, v postopku dodelitve občinskih de-slednjem letu. V tem letu se bo vzpo-izvajalskimi organizacijami na po­narnih pomoči, sodelovanje v timih z stavila Centralna enota centrov za so-dročju dela v splošno korist, z orga­drugih področij … cialno delo s sedežem v Ljubljani, na-nizacijami na področju obravnave slednje leto pa se bodo vzpostavili re-v skupnosti … Sodelovanje poteka Nekaj statističnih podatkov vašega ročil o opravljenem svetovalnem gijski centri za socialno delo ter vzpo-pri opravljanju tistih nalog, kjer se dela za preteklo leto. razgovoru. Podanih je bilo 99 stavilo sistem in programe socialne strokovna področja prekrivajo, in S področja zakona o uveljavljanju mnenj glede zaupanja otrok v vzgo-aktivacije. je za učinkovito opravljanje dela pravic iz javnih sredstev se je na jo in varstvo ter 108 mnenj glede treba multidisciplinarno sodelovati centru odločalo o 36.237 pravicah, stikov med otroci in starši. V okviru Kakšne osebnostne lastnosti oziroma pri nalogah, kjer zakonsko od tega je bilo največ odločitev o storitve predhodnega družinskega morajo imeti direktor in tudi ostali predpisani postopek zahteva sode­otroškem dodatku (7.189), subvenci-posredovanja smo vodili 113 zadev, zaposleni na CSD? lovanje ali posredovanje podatkov ji vrtca (3.781), osnovnem zdravstve-308 zadev v zvezi z urejanjem oče-Sočutnost, strpnost, potrpežljivost, ali mnenj drugim organom. nem zavarovanju (3.196), dopol-tovstva in 1875 preživninskih zadev. zanesljivost, doslednost, skromnost, nilnem zdravstvenem zavarovanju Za 267 otrok je bilo urejeno prizna-umirjenost, natančnost, zavzetost ... Na Centre za socialno delo v (3.085) in denarni socialni pomo-nje očetovstva. Center je odobril 34 javnosti in tudi v medijih velikokrat či (2.953). V okviru storitve prve so-pravnih poslov, ki so jih v imenu Govori se, da naj bi prišlo do letijo kritike, predvsem glede cialne pomoči smo vodili 726 zadev otrok sklenili njihovi starši. reorganizacije centrov za socialnoraznih ‚neživljenjskih‘ odločitev,in v okviru osebne pomoči 40 zadev. S področja rejništva je bilo na delo. Kaj bo to pomenilo v praksi? kot je zadnji primer iz Velenja, ko je Na področju starševskega varstva in našem območju 78 rejniških dru-Namen reorganizacije centrov za so-tamkajšnji CSD odločil, da odvzame družinskih prejemkov smo obrav-žin, od tega 25 poklicnih rejnic. 143 cialno delo je ustanoviti skupne otroka starim staršem in ju da v navali 2.768 zadev, od tega največ-otrok in mladih je bilo na našem službe in s tem zmanjšati stroške, rejništvo. Kako komentirate razne krat dopust za nego in varstvo otro-območju nameščenih v rejniške urediti enote za posamezna podro-kritike, ki pogosto letijo na razne ka oziroma starševski dopust (596), družine. Center je prejel eno novo čja na regijski ravni ter tako poeno-odločitve centrov za socialno delo? pomoč ob rojstvu otroka (553) ter po-vlogo staršev za posvojitev otrok, titi delovanje in omogočiti večjo spe-Menim, da je treba strokovne odlo­rodniški dopust in materinski do-rojenih v Sloveniji, in tako je zdaj cializacijo, poenostaviti in avtoma-čitve prepustiti stroki. Pri vseh stro­pust (533). na centru evidentiranih 31 kandida-tizirati nekatere postopke odločanja kovnih postopkih obstajajo potreb- Opravljenih je bilo 56 svetoval-tov v evidenci čakajočih na posvo-o prejemkih in subvencijah ter s tem ni varnostni mehanizmi (pravna sred­nih razgovorov ob razvezi zakonske jitev. (To so podatki le iz dela nalog, omogočiti več časa za opravljanje stva in nadzori), ki omogočajo, da se, zveze. Sodišču smo podali 44 po-ki jih opravlja center.) strokovnega dela. v primeru dvoma o pravilnosti stro­kovne odločitve, pravilnost ukrepa­nja preveri in, če je utemeljeno, odlo­či drugače. Lani v referendumski kampanji za izenačitev pravic istospolnih parov pri posvojitvi otrok jebilo pogosto slišati, da ‚zdravo družinsko jedro‘ sestavljata samo mama in oče oziroma ženska in moški. Najbolj me je zmotilo to, da nihče v kampanji ni nikoli omenil, da je v velikih primerih v ‚zdravem družinskem jedru‘ prisotno nasilje zaradi različnih razlogov, katerega žrt ve so otroci in partnerica oziroma partner. Koliko takšnih primerov v domžalski občini zaznate v vaši službi na leto in kako ukrepate v takšnih primerih? V preteklem letu je bilo na centru obravnavanih 46 zadev suma nasi­lja v družini, od tega 15 sumov nasi­lja nad mladoletno osebo in 31 sumov nasilja nad odraslo osebo. Po zakonu o preprečevanju nasilja v družini smo od teh primerov obravnavali 29 zadev. Skupaj je bilo 39 žrtev nasilja v dru­žini (od tega osem mladoletnih) in 28 povzročiteljev nasilja. V največjem številu so bili povzročitelji v razmerju do žrtve partnerji, bivši partnerji, oče oziroma mati (ko je bil žrtev otrok) ali zunajzakonski partner. Način obravnave primerov nasilja v družini je timski, stalnim članom tima za obravnavo nasilja se pridruži strokovni delavec, ki že pozna dru­žino in jo obravnava v okviru svojih delovnih nalog ter direktorica centra. V večini primerov se z namenom oblikovanja načrta pomoči pri zaščiti žrtve skliče multidisciplinarni tim, na katerega so vabljeni tudi zunanji člani, predvsem predstavniki polici­je, šol oziroma vrtcev, zdravstva in predstavniki različnih nevladnih or­ganizacij, ki delujejo v mreži pomoči žrtvam nasilja v družini. Od leta 2009 naprej je na centru tudi Unicefova Varna točka, kamor se lahko zatečejo otroci, ki imajo kakršne koli težave oziroma so v stiski in bi želeli našo pomoč. Pred več kot dvema letoma je v dom­žalski občini stekla akcija Donirana hrana, v kateri sodelujejo številne or­ganizacije in posamezniki, ki vsak večer v nekaterih trgovinah pobira­jo višek hrane, ki bi drugače pristala v smeteh, naslednji dan pa to hrano razvozijo socialno ogroženim druži­nam. Takšna akcija vsekakor lajša te­gobe vsakdanjika mnogim družinam. V akcijo je vključen tudi vaš center, saj na podlagi podatkov, s katerimi razpolagate, omogočate, da družine v stiski dobijo višek hrane. Vaš pogled na to akcijo? Po mojih podatkih 40 ljudi koristi viške hrane, ki ostaja v mreži trgo­vskih verig v občini Domžale, poleg tega pa od 12 do 15 občanov Domžal koristi brezplačen topel obrok pri OZ RK Domžale. Ker se številne družine in posa­mezniki soočajo s prikrajšanostjo pri zadovoljevanju najosnovnejših življenjskih potreb, je takšna akcija vsekakor dobrodošla oziroma celo nujna. Za ta namen ministrstvo le t n i k lv i | a pr il 2016 | štev i lk a 4 slamnik | 7 veliki intervju načrtuje tudi vzpostavitev mreže razdeljevalnic viškov hrane za socialno ogrožene na območjih, kjer so tovrstne potrebe največje. Čeprav na območju Domžal že na lokalni ravni aktivno rešujemo to problematiko, upam, da bo mreža pokrivala tudi naše območje. Tako bomo lahko zagotovili hrano še tistim posameznikom in družinam, ki so morebiti izpadli iz ukrepov na lokalni ravni. Kakšni vzroki pripeljejo do tega, da CSD odloči, da se otroka odda v rejništ vo? Omenili ste tudi poklicne rejnice. Kdo lahko opravlja vlogo rejnice oziroma kakšni so pogoji, da nekdo pridobi tak status? Center odda otroka v rejništvo, če nima svoje družine, kadar iz različ­nih vzrokov ne more živeti pri star­ših ali otroka, katerega telesni in du­ševni razvoj je ogrožen v okolju, v ka­terem živi. Če se nekdo odloči, da želi postati rejnica oziroma rejnik, pri centru za socialno delo vloži vlogo za pridobi­tev dovoljenja za izvajanje rejniške de jav nosti. V skladu z zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti so po­goji za izvajanje te dejavnosti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, za­ključena vsaj poklicna ali strokovna izobrazba in polnoletnost. Poleg tega ne sme obstajati zakonski zadržek, kar pomeni, da tej osebi ne sme biti odvzeta roditeljska pravica in poslov­na sposobnost, prav tako pa tudi ne sme živeti z osebo, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica. Rejnik ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznive­ga dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali oseba, ki živi s to osebo.  Rejnik oziroma rejnica se lahko odloči, da bo rejniško dejavnost opravljal kot edini poklic. Pogoja, da rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, sta, da ni v delovnem razmer­ju ali družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba oziroma ne sme opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen/a v obvezno pokoj­ninsko in invalidsko zavarovanje in istočasno mora imeti nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca. Ko pride do situacije, da otroka oddate v rejništvo, kako je s spremljanjem otroka v novem okolju? Se kdaj zgodi, da se otrok pri določenih rejnikih in v novem okolju zaradi takšnih ali drugačnih okoliščinah ne počuti dobro? Kako odreag irate v takih primerih? Center mora po namestitvi otroka v rejniško družino sestaviti individu­alno projektno skupino, v kateri so­deluje socialni delavec centra otroka, socialni delavec centra rejnika, rej­nik, biološka družina in rejenec. Ta projektna skupina načrtuje in pre­dlaga ustrezno ravnanje in strokovno obravnavo rejenca ter ga neposredno spremlja v rejniški družini. V ta na­men pripravi za vsakega rejenca in­dividualni načrt, ki mora biti prilago­jen otrokovi starosti, razvojni stopnji in potrebam ter mora biti zastavljen tako, da zagotavlja njegovo celostno obravnavo in spremljanje. V začetnem obdobju se v redkih primerih kažejo manjše težave, pove­zane s prilagoditvijo na novo okolje, in v takih primerih se intenzivneje iz­vaja pogovore z družino. Nimamo pa izkušenj, da bi otrok imel resnejše ali ponavljajoče se težave v novi družini oziroma se ne bi počutil dobro. Nekdo je zaradi izvrševanja kaznivih dejanj pristal v zavodu za prestajanje kazni. Po prestani kazni bi se marsikdo želel ponovno normalno vključiti v družbo. Pri tem pa običajno nastopi težava, saj jim družba že tradicionalno zaradi njihovih preteklih dejanj in prestajanja zaporne kazni nadene etiketo. Kar pomeni, da ni sprejet v okolje, prijatelji ga zavračajo, ne dobi zaposlitve … Zaradi tega se običajno zgodi, da si poiščejo svoj krog ‚prijateljev‘, kar pa v praksi pomeni, da se zgodba ponovi. Ali se na CSD obračajo tudi take osebe, ki želijo vašo pomoč pri ponovnem vključevanju v normalno življenje? Kako jim pomagate? Osebe po prestajanju zaporne kazni se na center za socialno delo obrne­jo predvsem, kadar nimajo dovolj la­stnih sredstev za preživljanje ter vlo­žijo vlogo za denarno socialno pomoč in obe zdravstveni pravici. Če se po­kaže, da imajo tudi druge stiske ali te­žave, se jih obravnava v okviru prve socialne pomoči, nato pa usmeri na­prej glede na okoliščino, ki jih ovira pri ponovni vključitvi v družbo (alko­holizem, droge, brezposelnost, težave v družini, bivanje …). Omenili ste, da opravljate tudi svetovalne razgovore ob razvezi zakonske zveze. Po razgovoru sodišču podate tudi mnenja glede zaupanja otrok v skrbništvo. Zagotovo je to tudi ena izmed najtežjih nalog, saj sta zakonca ob razvezi običajno vsak na svojih okopih. Kaj je tisto, kar pretehta, komu od staršev je otrok po razvezi zaupan v vzgojo in varstvo? V večini primerov se starša že vnaprej sama dogovorita, komu bo otrok za­upan v varstvo in vzgojo ali pa je do­govor sklenjen pozneje v sodni porav­navi. Zelo malo je primerov, ko o tem odloči sodišče s sodbo. Pri mnenju, ki ga center posreduje sodišču, je glav­no vodilo korist otroka. Vsakodneven stik z ljudmi za zaposlene na centru ni stresen, saj je ravno ta stik vsebina našega dela. Številne različne zgodbe in želja po pomoči ter reševanju stisk sta razloga, da smo si izbrali to delo. Neupravičena jeza, grožnje, negativna medijska izpostavljenost in posledično pritisk javnosti pa so breme, zaradi katerega je naše delo stresno. Kako je pa s stiki z otroki po razvezi? Kako to določite? Otrok ima pravico do stikov z obe­ma staršema, oba starša imata pravi­co do stikov z otrokom. Tisti od star­šev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora stike omogočati, dru­gi starš pa mora opustiti vse, kar ote­žuje varstvo in vzgojo otroka. Če se starša sporazumeta o stikih, lah­ko predlagata, da sodišče v neprav­dnem postopku izda o tem sklep. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o sti­kih, odloči o tem sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev. Predlogu ozi­roma zahtevi za ureditev stikov mora biti priloženo dokazilo pristojne­ga centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o stikih. Tudi o stikih se starši največkrat dogovorijo sami. Če se o stikih ne dogovorijo sami, center pri mnenju, ki ga posreduje sodišču, izhaja iz koristi otroka. Vaše delo je glede na vsebino vse prej kot lahko, lahko bi rekel, da je stresno, saj se srečujete s številnimi zgodbami, prav tako pa imate vsakodnevno stike z različnimi ljudmi, nekateri med njimi pa na vas stresajo tudi svojo jezo, saj ste za njih kot nekakšen filter. Na kakšen način se v prostem času sproščate in nabirate novih moči za nov delovni dan? Vsakodneven stik z ljudmi za zaposle­ne na centru ni stresen, saj je ravno ta stik vsebina našega dela. Številne različne zgodbe in želja po pomoči ter reševanju stisk sta razloga, da smo si izbrali to delo. Neupravičena jeza, grožnje, negativna medijska izposta­vljenost in posledično pritisk javno­sti pa so breme, zaradi katerega je naše delo stresno. Težje situacije pre­delamo s pomočjo supervizije, veliko pomoči pa si nudimo tudi zaposleni med sabo. Sama se v svojem prostem času sproščam s tekom in preživlja­njem časa z družino.. 8 | slamnik štev ilk a 4 | a pr il 2016 | l e t n ik lv i SPOZNAJMO SE, PRAZNUJMO SKUPAJ Če je še zjutraj, 14. aprila, kazalo, da nam vreme ne bo naklonjeno, se je situacija popoldne spremenila. Pokazalo se je sonce in Zahvala za sodelovanje na občinskem praznovanju Spoznajmo se, praznujmo skupaj Iz srca se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali na občinskem praznovanju v Češ­minovem parku. Brez vas dogodek ne bi bil tako čudovit in nepozaben! Posebna hvala gre Plesni šoli Miki za organiziranje dogajanja na odru in Arboretumu Volčji Potok, ki so posadili dvanajst dreves in nam dve tudi podarili!  Župan Toni Dragar 1 Dogajanje: V Češminovem parkuje Občina Domžale priredila praznovanjeobčinskega 64. rojstnega dne Spoznajmo se,praznujmo skupaj. Predstavilo se je več kot50 društev na stojnicah in več kot 25 točkna odru. Družili so se mladi in malo manjmladi ter predstavili svoje dejavnosti vsemDomžalčanom. 2 Točno ob 18. uri je župan Toni Dragarskupaj s podžupanjama mag. Renato Kosecin mag. Jano Miklavčič razrezal torto ter jorazdelil med občane in občanke. Pomagalmu je tudi hrošček Simon.3 Obiskovalce je nagovorila podžupanjamag. Renata Kosec in izpostavila glavninamen prireditve – druženje: »Ljudjesvoj rojstni dan preživijo v družbi svojihprijateljev, zakaj ne bi občina praznovala vdružbi svojih najboljših prijateljev – našihobčanov in občank.« 4 Na dogodku je bil prisoten tudihrošček Simon (maskota Občine Domžale),ki se odlično razume z Uršo (maskota vrtcaUrša). Maskota NK Domžale bober Domži jebil ves čas z otroki na nogometnem igrišču inz njimi igral nogomet.5 Župan Toni Dragar je pripravil pravposebno darilo za vse občane in posadildvanajst novih javorjev v Češminovemparku. Pri sajenju so mu pomagalipodžupanja mag. Renata Kosec in drugičlani njegove liste LTD – Lista za vsegeneracije.6 Preden so otroci napadli torto, soodtekli še mavrični tek, ki ga je pripraviloŠportno-atletsko društvo Mavrica. Vsi otrociso uspešno dosegli cilj in prejeli zastavice 1 Klas Groblje. Vmes smo se lahko po­sladkali še s palačinkami. Malce pred 18. uro je Športno dru­štvo Mavrica pripravilo mavrični tek za otroke, in vsak, ki je prispel v cilj, je dobil domžalsko zastavico. Sledila je domžalska godba in zatem naj­pomembnejši del vsakega rojstnega dne – torta. Skupno so jo razrezali župan Toni Dragar, podžupanji mag. Renata Kosec in mag. Jana Miklavčič, družbo pa jim je delal še hrošček Si­mon. Medtem ko smo se sladkali s tortico, nas je spremljala domžalska godba, ki je popestrila dogajanje. Program na odru se je nadaljeval še eno uro, nato pa smo se počasi razšli. Veselimo se že drugega leta, ko bomo praznovali okroglih 65 let. Pričakuje­mo, da bo tako dogodek še boljši in še večji. . (tukaj jo lahko tudi rešite vsi mladi). Največ je bilo športnih društev: Kin-vital, Šola zdravja, Hiša na travniku, Joga v vsakdanjem življenju, Klub borilnih veščin Domžale, Zavod 1-2-3, ŠD Sonček, Bodi fit, Smučarsko dru­štvo Domžale, Teniški klub Domžale in Atletsko društvo AS. Preizkusili smo se lahko tudi v kaligrafiji s Kata­rino Rojc in igranju šaha (Šahovsko društvo Domžale), spoznali smo tudi študente iz Kluba študentov Domžale. Na stojnici Občine Domžale so otroci lahko dobili pobarvanke hroščka Si­mona, zastavice Občine Domžale in še informacije o poučni poti Šumberk. Zraven naše stojnice se je predstavljal Rotary Club Domžale. Ob 17. uri je župan predstavil svoje darilo – dvanajst novih dreves v Češminovem parku. Posadil jih je Arboretum Volčji Potok, ki nam je dve drevesi tudi podaril. Župan Toni Dragar je tako najprej spregovoril ne­kaj besed o našem rojstnem dnevu in samem dogodku, zatem pa izpostavil pomen novih dreves: »Trudimo se oži­veti Češminov park in urediti park, ki bi bil primeren tudi za poletne dni, da bi lahko posedeli v senci prijetnih dre­ves. Vsa drevesa so medonosna, saj je Občina Domžale občina prijazna tudi čebelicam.« Uradno je zasadil dvanajsti javor in nato se je nadalje­valo dogajanje na odru. Svoje točkeso predstavili: Ljudske pevke iz Šole zdravja, Kotalkarski klub Pirueta, Moški pevski zbor Radomlje, Sovice, Folklorno društvo Groblje, ženski pevski zbor Stane Habe, glasbena šola Domžale, BD Labod, Plesna šolaMiki, rogisti, PŠ Ihan in na koncu Urad župana Foto: Primož Lavre D ogodek je odprla podžupa­nja mag. Renata Kosec, ki je spregovorila o name-nu dogodka Spoznajmo se, praznujmo skupaj. Izpostavila je, da Občina Domžale počasi res postaja prostor zadovoljnih ljudi, glede na vse nasmejane in zadovoljne priso­tne Domžalčane. »Da je to res pravo praznovanje rojstnega dne, ki je všeč tako otrokom in odraslim, priča dej­stvo, da je vsako leto več društev, šol in vrtcev, ki sodelujejo na dogodku in tudi vsako leto več obiskovalcev. Morda bomo pa nekoč v prihodnosti praznovali čisto vsi Domžalčani.« Nadaljevalo se je dogajanje na odru, kjer sta točke napovedovala člana Plesne šole Miki Tjaša Derstvenšek in Boštjan Malalan. Na stojnicah so se predstavila zelo različna društva. V Domžalah je res zaživelo medgeneracijsko povezo­vanje, saj so se mladi in malce manj mladi zabavali skupaj. Prišli so gasil­ci s svojim avtomobilom, policisti in tudi reševalci Zdravstvenega doma Domžale ter Rdeči križ Slovenije. Mla­dim fantom in dekletom se je pred­stavila Slovenska vojska s pomočjo Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale in Društva vojnih invalidov Domžale. Na odru in stojni­cah so se predstavili vrtci Urša, Mali princ in Dominik Savio ter OŠ Domža­le, Roje, Preserje pri Radomljah, Ro­dica in Venclja Perka ter SŠ Domžale. Prisotni so bili skavti (Homški sonci, Žmohtne žabe) in tudi taborniki (Rod skalnih taborov Domžale). Na asfalti­ranem igrišču OŠ Domžale so se pred­stavili ŽKD Ledita, Helios Suns, ŽKK Domžale in NK Domžale. Otroci so bili predvsem navdušeni nad stojnico PD Domžale, ki so pripravili plezalni stolp, da smo se obiskovalci lahko preizkusili v plezanju, in 'zajlo' (zip­ -line). Sredi trave je stal tudi konjiček Pedagoško-raziskovalnega centra za konjerejo Krumperk in stojnica Vete­ rinarskega doma Domžale. Otroke in starše je navdušila tudi mini Planica, ki jo je postavilo Smučarsko-skakalno društvo Sam iz Ihana. Mlade skakalce je na skok pripravil kar Franci Petek osebno. Ko so otroci odskočili, so se lahko zapeljali še z rolko, saj so bili tam fantje Športnega društva Ez3x, in se preizkusili v ameriškem nogometu z domžalskimi Tigersi. Na koncu so otroci lahko še videli, kako se spušča­ jo v jame člani Društva za raziskova­ nje jam Simon Robič. Predstavila se je tudi Knjižnica Domžale, Društvo narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Dom­žale, Glasbeni svet, Univerza za tre­tje življenjsko obdobje Lipa, Kulturni dom Franca Bernika, Kulturno dru­štvo Jože Gostič Homec in Kulturno društvo Miran Jarc iz Škocjana. Prišli so tudi iz Čebelarskega društva Dom­ žale in Čebelarskega društva Dob, Krtina ter predstavili čebelarje v naši občini in njihov med. Na stojnicah ste lahko našli tudi Društvo Verjamem vate, društvo Sožitje in Medobčinsko združenje invalidov. Prisoten je bil tudi Center za mlade in Komisija za mladinska vprašanja, ki je predsta­vljala ankete, o katerih smo že pisali Občina Domžale je v družbi občanov in občank praznovala svoj rojstni dan. aktualno SRCE RAZVOJNEGA CENTRA SRCA SLOVENIJE ALEKSANDRA GRADIŠEK, RAZVOJNI CENTER SRCA SLOVENIJE Razvojni center Srca Slovenije je organizacija, ki že od leta 2000 vodi, koordinira in povezuje razvojne projekte območja Srca Slovenije in to z zanesljivostjo, strokovnostjo in izkušnjami. Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc E kipa Razvojnega centra Srca Slovenije v sodelovanju s šte­vilnimi lokalnimi, regional­nimi, nacionalnimi in evrop­skimi partnerji uresničuje projekte, ki povečujejo kakovost življenja ljudi v regiji. Člani ekipe so mlajši, a izku­šeni in med seboj odlično povezani strokovnjaki za posamezna področja razvoja. Vpeti so v mednarodno par­tnersko mrežo z več kot 200 organi­zacijami iz 33 držav. Razvojni center Srca Slovenije pri svojem delu ves čas izhaja iz potreb lokalnega okolja. Za njihovo izpolnjevanje organizira, vodi in koordinira mreže, kot so mre­ža skupnosti in občin, mreža turi­stičnih ponudnikov, mreža vrtcev in šol, mreža kmetov, mreža rokodelcev, mreža podjetnikov. Z mrežnim delo­vanjem povečuje kompetence lokal­nih ponudnikov različnih izdelkov in storitev ter njihovo moč samoorgani­ziranja. Zgodba iz osrčja Slovenije Zgodba se je začela leta 2000 v Litiji, kjer je Aleksandra Gradišek, ki opra­vlja funkcijo direktorice Razvojnega centra Srca Slovenije, podala pobudo za ustanovitev Lokalnega pospeše­valnega centra v Litiji. Pravi, da so v nadaljevanju podporni ukrepi pripe­ljali do tega, da so začeli širiti njihov center. »Prostorsko in vsebinsko smo se leta 2013 preimenovali v Razvojni cen­ter Srca Slovenije. Zelo aktivni smo tudi na področju turizma. Dobili smo tudi državne nagrade …«, mi v uvodu pogo­vora zaupa Aleksandra, ki že dve leti živi v Domžalah, za katere pravi, da je to mesto, ki ponuja veliko aktivnosti. Skoraj zagotovo so do ustanovitve Razvojnega centra Srca Slovenije pri­pomogle tudi nekatere njene lastnosti, saj je povezovalka ljudi in idej, v katere verjame: »To, v kar najbolj verjamem, je moč ljudi, da lahko povezani spremi­njamo stvari na bolje. Verjamem tudi, da se spremembe dogajajo najprej tam, kjer živimo, kjer se med seboj poznamo in kjer za to, kaj je pomembno, veljajo bolj življenjski kriteriji. Mislim, da brez vpetosti v okolje, v katerem živiš, in brez povezav med ljudmi, sicer lahko sanjaš o velikih idejah in projektih, jih pa le težko zares uresničiš. Sanja lahko vsakdo, da se stvari uresničijo, pa po­trebuješ mreže ljudi z različnimi znanji in izkušnjami, z medsebojnim spoštova­njem in zaupanjem. Čeprav se sliši eno­stavno, se te mreže ne vzpostavijo kar same od sebe. Potrebujejo tistega, ki jih plete in ki jih za začetek vidi, tudi sanja. No, mislim, da sem jaz malo ta, ki si upa sanjati, še bolj pa ta, ki ji ni težko ljudi spoznavati, se z njimi pogovarjati in do­govarjati in potem povezovati v mreže. Iz življenja in iz izkušenj pa vem tudi, da se takšne povezave med ljudmi obdržijo le, če imajo ljudje jasne skupne cilje, če jih družijo prave ideje.« Vztrajnost in povezovanje prek lokalnih meja Ena izmed Aleksandrinih lastnosti je tudi ta, da je vztrajna in da gleda naprej in prek lokalnih okvirov. Za vztrajnost velja enako kot za povezo­vanje: če verjameš, da bo nekaj spre­menilo stvari na bolje, pač vztrajaš. Če za to potrebuješ povezanost v večja območja sveta, se pač povežeš – tudi daleč prek lokalnih, regionalnih, tudi nacionalnih meja. »Rada sem doma v Srcu Slovenije. Ne živim že vse življenje na enem mestu, nasprotno: tudi zdaj načrtujem selitev, a vselej ostajam na območju, ki mi je res pri srcu. Ponosna sem, da ti kraji veliko pomenijo tudi mojima že odraslima otrokoma. Ko verjamem, da z delom tukaj ustvar­jam kakovostnejše življenje za lokalne prebivalce, vem, da je to tudi kakovost življenja za mojo družino. Zato delo v Srcu Slovenije razumem zelo osebno,« ponosno pove Aleksandra. Njihovo razvojno partnerstvo je interesna povezava občin in ljudi. V preteklosti so tudi Domžale že bile del partnerstva, a so nato izstopile in jih zdaj ni med srčnimi občinami. Aleksandra Gradišek upa, da še bodo! Srce Slovenije vlaga v človeka: »S tem gradimo socialni kapital območja, ki ga s projekti okrepiš. Sedem občin, ki je vključenih v Srce Slovenije, tudi so­financira letni program našega dela, zato imajo občani iz teh občin naše sto­ritve na razpolago brezplačno. Prepri­čani smo, da se dobro vrača z dobrim.« Razvoj, ki temelji na treh stebrih Prvi skupni regijski projekt se je začel leta 2012 na temo dediščine. Gre za prvi projekt sodelovanja. Že leta 2006, ko so se občine odločile, da pristopijo k razvojnemu partnerstvu, da bi pri­dobivali razvojna sredstva, so se fo­kusirali na evropski trg. Gre za veliko mrežo, v katero je vključenih 33 držav. Pravi, da so se začeli širiti navzven in pridobivati sredstva za povezoval­ne projekte. Idej je namreč veliko na območju, ki ga pokriva Srca Sloveni­je. Ljudje želijo sodelovati, želeli so si skupne identitete. Takrat je nastala ideja znamke Srce Slovenije. Pravi, da njihov razvoj temelji na treh stebrih: podjetništvu, turizmu in okolju. Za te tri stebre pridobivajo tako državna kot evropska sredstva. Pod-porno okolje za podjetništvo nudijo v obliki VEM točk, ki sta v Mengšu in Li­tiji. »Organiziramo izobraževanja, sve­tovanja in podporo pri ustanovitvi pod­jetij. Do zdaj smo pomagali ustanoviti 1100 gospodarskih subjektov in izvedli več kot 5500 podjetniških svetovanj, pri tem se povezujemo tudi z Zavodom za zaposlovanje,« razloži Aleksandra. Na VEM točko, ki je v Mengšu, občina jim brezplačno zagotavlja prostore, priha­jajo tudi številni občani domžalske in iz okoliških občin. Pravi, da ljudem s takšnim pristopom odpirajo oči, da so priložnosti v njihovem okolju. VEM točko so pa tudi nadgradili s ponudbo finančnega svetovanja, računovod­skim servisom, mediacijo in podob­nimi stvarmi. Zaupa mi, da so takšno točko dve leti imeli v Domžalah, nato pa se je Občina Domžale odločila, da v tem projektu ne bo več sodelovala. Mednarodni projekti Aleksandra je še posebej ponosna na vključevanje v mednarodne pro­ jekte. »Triindvajset projektov smo že uspešno zaključili. Pri tem je sodelo­valo pet mrež, ki smo jih vgradili skozi evropska sredstva in sicer šole in vrtci, rokodelci, občine, kmetje in turistični ponudniki.« Naslednji program, ki ga je izpo­stavila Aleksandra, je Lokalna ak­cijska skupina Srce Slovenije (LAS). Vanj so vključene občine Kamnik, Liti­ja, Dol pri Ljubljani, Šmartno pri Litiji, Litija in Moravče. Program je uspešen, ker pomaga posameznim iniciativam, da razvijajo svojo zgodbo. »Ena sama občina, eno samo podjetje v nekem trenutku pride do neke meje in se nato vse skupaj ustavi. Pri povezovanju pa se učijo drug od drugega. Ta pristop razvoja, ki ga vodimo, čedalje bolj po­staja kot dober model razvoja na dr­žavnem in evropskem nivoju. Z dokaj majhnimi sredstvi je narejenega veliko. Biti moraš kreativen, imeti moraš rad ljudi. Potem se nekako stvari razvijajo in uspevajo.« Prek LAS Srce Slovenije je bilo doslej podprtih že 82 projektov. Kot primer je navedla, da je nek­do opremil obrat za predelavo mesa, nekdo zeliščni vrt in podobno. Bi­stveni cilj je razvoj s pomočjo evrop­skih sredstev. Gre za konkretno pod­poro posameznim projektom: »Ko zlagaš vse skupaj, vidiš, da nastaja prava zgodba. Za izvajanja progra­ma LAS smo najboljši v Sloveniji, saj imamo pravi pristop. Ogromno ima­mo obiska tudi iz drugih držav, ki si pridejo ogledat naše dobre prakse.« Pravi, da je šlo pri njih skozi izobra­ževalne procese skoraj 13.000 ljudi: »Aktivirali smo prebivalstvo, veliko je prisotnega podjetniškega duha, želja po napredku, zato imamo vedno več projektov.« Primeri dobre prakse Njihovi razvojni navdihi so botrovali tudi k ustanovitvi Zadruge za razvoj podeželja Jarina in Razvojne funda­cije Pogum. Aleksandra pravi, da je bila Jarina ustanovljena leta 2004. Takrat so prepoznali, da je potreba po krepitvi povezovanja majhnih kmetov in oskrbovanja z zdravo hra­no šol in vrtcev: »Mi vodimo razvoj, Jarina je pa tista, ki naj bi ta razvoj konkretizirala v praksi. K nam je pri­šel celo minister Židan z idejo, da bi takšen projekt peljali po vsej Sloveni­ji. Počasi vsa stvar raste. Med drugim domačo hrano vozimo tudi v ljubljan­ske hotele. Odpira pa se še veja, ki je nova priložnost za naše kmete. Res je, da nimajo toliko presežkov, imajo pa zemljo, kar je velik potencial za mlade.« Na njih se namreč obračajo mladi ljudje, ki bi obdelovali zemljo ali podobno. Primer dobre prakse je tudi, da prihajajo s projektom v ve­dno večja podjetja, kot je Zavaroval­nica Triglav, kamor dvakrat na mesec pripeljejo zdrave gajbice. »Pogum je prisoten. Verjamem, da je potrebno vlagati v mlade. Ko smo pred leti začeli voditi podjetniške krož­ke, smo ugotovili, da so mladi željni drugačnih izkušenj in da dejansko nimajo možnosti oziroma priložnosti. Iz tega je prišla ideja, da smo začeli s projektom gozdnih vrtcev – vračanje otrok k naravi. Prav tako jim vsako leto ponudimo projekte na področju turizma, samooskrbe in podjetništva. Trenutno je v ta projekt vključenih 13 šol, gre za šole iz občin, ki so aktivne v našem partnerstvu,« pripoveduje Aleksandra. Tudi pri tem vidi veliko potenciala. Turizem In kako je z Mrežo turistične ponudbe? Aleksandra pravi, da se morajo občine pri turistični ponudbi povezovati, le tako lahko v paketu ponudijo številne svoje zanimivosti in dogodke za širši krog potencialnih turistov. Več imaš, več lahko ponudiš. V Srcu Slovenije vsako leto v obliki brošure izdajajo ko­ledar prireditev, ki se je zelo prijela pri ljudeh. »Ponosni smo tudi na projekt Karavanig – produkt za avtodome. Pove­zali smo 17 točk malih turističnih ponu­dnikov. Ta projekt promoviramo tudi na nemškem trgu. Pri nas namreč nimamo velikih hotelov in zato prek drugih poti odpiramo priložnost posameznikom. Ti pa nato organizirajo razne ture, ogle­de znamenitosti in podobno. Pridodati pa je potrebno še samooskrbo, gostilne, turistične kmetije, rekreacijske centre, prenočišča, hotele in druge ponudnike predstavljamo tudi na turističnem sple­tnem portalu srce­slovenije.si, ki je obi­skovalcem na voljo v štirih jezikih. Na njem je na zanimiv način predstavljena destinacija Srce Slovenije z množico na­ravnih lepot in s kulturno dediščino.« Mreža rokodelcev Srca Slovenije Pravi, da je pomembna soodvisnost med vsemi tremi stebri, ki jih izvaja­jo. Pri tem izpostavi tudi projekt Mre­ža rokodelcev Srca Slovenije. Vanj je vključenih 72 rokodelcev, tudi iz obči­ne Domžale. Kmalu je iz tega nastala še nacionalna mreža, saj Razvojni center Srca Slovenije koordinira Kon­zorcij rokodelskih centrov Slovenije. Med drugim je konzorcij dal pobudo za spremembo zakonodaje, da bo bolj zaščitila rokodelce. Za načrte v prihodnosti Aleksandra pravi, da si bodo še naprej prizadeva­li pridobivati razvojna sredstva, da se bodo ljudje osebno kot tudi poslovno razvijali, saj se bo s tem krepila tudi lokalna ekonomija. »Seveda si želimo večjega povezovanja z občinami. Na primer v Kamniku postajajo proaktivni, saj se samo na podlagi tega lahko kaj naredi. Zavedamo se, da v Srca Slove­nije dajemo pravi utrip celi Sloveniji in tudi širše. Je pa res, da moraš na vsak projekt gledati na dolgi rok,« mi zaupa Aleksandra. Pravi tudi, da so marca le­tos podpisali pogodbo z osmimi razvoj­nimi institucijami iz držav Balkana. Na­men tega je prenos znanja in izkušenj ter skupna prijava na evropska sred­stva: »K nam bodo hodili gledat dobre prakse in jih poskušali uveljavljati doma. To so sinergijski učinki.« Letos bodo or­ganizirali tudi vikende odprtih vrat vpetih občinah: Kamnik, Šmartno pri Litiji, Litija, Lukovica in Mengeš. Prvi je bil aprila v Kamniku, kjer so se predsta­vili lokalni ponudniki in rokodelci. »Srce Slovenije, to smo ljudje in de­lujemo zelo na široko. Naša vizija je, da ustvarjamo prostor priložnosti. Ta znamka predstavlja pomembno razvoj­no spodbudo in tržno orodje vsem ponu­dnikom, ki sodelujejo. Skupno vlaganje v to znamko krepi konkurenčnost ponu­dnikov in tudi prepoznavnost občin,« ob koncu pogovora še pove Aleksandra. Citat: Srce Slovenije, to smo ljudje in delujemo zelo na široko. Naša vizija je, da ustvarjamo prostor priložnosti. . 10 | slamnik š tev ilk a 4 | a pr il 2016 | l e t n ik lv i društva Spomladanska čistilna akcija Potrebno in koristno iz več vidikov cen ter požarne varnosti Poročilo za marec 2016 Poklicni gasilci Centra požarne var­nosti smo v marcu posredovali tri­indvajsetkrat. Posredovali smo ob sedmih prometnih nesrečah, poga­sili osem požarov in sodelovali ob osmih drugih nesrečah. 12. 3. so nas prek 112 obvestili o pro­metni nesreči na Šaranovičevi cesti proti Podrečju. Ob prihodu na kraj nesreče smo izvedli protinaletno in protipožarno zaščito, nato pa oskr­beli ponesrečenca. Ob prihodu NMP Domžale smo ponesrečenca predali v njihovo oskrbo. Odklopili smo akumulator in zamašili luknjo na rezervoarju, ki je nastala ob trku s semaforjem. Nesrečo je obravnavala policija, uslužbenec Elektra Ljublja­na pa je odklopil semafor. 24. 3. smo prejeli obvestilo Regij­skega centra za obveščanje o poža­ru v stanovanju na Prešernovi v Ra­domljah. Takoj smo aktivirali pro­stovoljne gasilce PGD Radomlje z dvema voziloma. Ob hitrem ogledu je bilo ugotovljeno, da gori v pritlič­nem stanovanju, v sobi za likanje. Pred našim prihodom je eden od do­mačinov je že omejil požar in odprl okno v sosednji sobi, potem pa za­pustil stanovanje. S tem je požar lo­kaliziral, tako da je ob našem vstopu obleka le tlela na nekaterih mestih. Po pogasitvi požara smo stanovanje prezračili in iznesli ožgane stvari. Zaradi suma zastrupitve z ogljiko­vim monoksidom je dežurna ekipa NMP Domžale pregledala tri osebe. 25. 3. so nas prek 112 obvestili o po­žaru v tovarni Karton Količevo na stroju KS2. Ob hitrem ogledu smo skupaj z uslužbenci začeli gasiti od­padni karton, ki je bil pod strojem in pripravljen za ponovno obdelavo. Ob prisebnem ravnanju dežurnih uslužbencev in dobro delujoči sprin­kler napravi nam je požar uspelo hi­tro lokalizirati in tudi dokončno po­gasiti. Poškodovanih ni bilo in tudi škoda na stroju ni nastala. Primer je obravnavala policija. 25. 3. so nas obvestili o prometni nesreči treh osebnih vozil na avto­cesti med Šentjakobom in Domža­lami. Zaradi dvojnega pokrivanja tega odseka avtoceste smo izvozili poklicni gasilci CPV Domžale in GB Ljubljana. Na kraju dogodka smo nesrečo protinaletno in proti­požarno zavarovali, na vozilih od­klopili akumulatorje in iztekajoče motorne tekočine posuli z vpojnim sredstvom. V prometni nesreči sta bili dve osebi lažje poškodovani. Pregledala jih je dežurna ekipa NMP Domžale. Uslužbenci Darsa so cestišče dokončno počistili.  A. V. medgeneracijsko društvo je­senski cvet Predvsem dekleta, fan-tov je v društvu precej manj, so se po­trudila, da je skupščina izzvenela kot lep kulturni dogodek, namenjen tudi javnost predstavljajo vsem generacijam, tudi v vrtcih in šolah. Med številnimi ak­tivnostmi, ki so potekale vse leto, ome­nimo redna tedenska srečevanja sku-pin, obisk kulturnih in drugih priredi- Kamniška Bistrica odlična voda za ribolov sulca Kamniška Bistrica je postala v zadnjih desetletjih kakovostna voda, ki nudi številnim ribjim vrstam ugoden ks simona jenka Krajani in svet Krajevne skupnosti Simona Jenka smo se odločili, da kljub odpovedi tradicionalne občinske čistilne akcije (vzroka letošnje odpovedi ne pozna­mo) v naši KS nadaljujemo s tradicijo spomladanskih čistilnih akcij. Zakaj? Ker je akcija tradicionalna, potrebna in koristna iz več vidikov. S skupni­mi močmi vsaj enkrat letno celovito ‚prečešemo‘ našo KS in napolnimo kar precejšnje število vreč, predvsem z odpadno embalažo (prevladujejo plo­čevinke in plastenke), ki bi tako ostala v naravi in jo onesnaževala ter se raz­krajala še nadaljnjih 500 let. Ne nazadnje tudi ni vnemar, da se po končani akciji ob malici kra­jani tudi spoznavamo in družimo, saj nam je lastnik Piknik prostor pri Vagončku Gašper Bizjak z veseljem oddal prostor za druženje. Lani smo to akcijo ob zaključku še nadgradili s posaditvijo nekaj medonosnih dre­ves, kar smo storili tudi letos. Tako počasi ob zeleni osi, sprehajalni poti ob Kamniški Bistrici, nastaja že pravi naravni habitat. ribiška družina bistrica dom­žale Tako smo se ribiči Ribiške dru­žine Bistrica Domžale pred dobrimi osmimi leti odločili, da začnemo postopoma, v skladu s smernicami Zavoda za ribištvo Slovenije, s pod­merskim sulcem poribljavati spodnji del vodotoka, od sotočja z Račo na Podrečju do izliva v Savo. Ta del Ka­mniške Bistrice je najprimernejši za rast in razvoj našega salmonidnega kralja voda, saj je v posameznih tol­munih voda globoka tudi do metra in pol, hkrati pa ima ta selivska vrsta rib dobre pogoje za migracijo gorvodno proti izviru. Kot kaže, se je sulec dobro prijel, kar dokazuje pravkar se iztekla ribiška sezona in potrjuje, da je bila odločitev o vlaganju prava, zato po­časi že žanjemo sadove svojega dela. Kot dokazujeta fotografiji dveh na­ših članov, je Kamniška Bistrica sicer kratka po svoji dolžini, a relativno bo­gata s sulci. Kot smo lahko letos ugo­tovili, se ta del revirja že uvršča na svetovni zemljevid sulčarskih voda, predvsem po številu ulova na kilome­ter vode. Namreč, samo v tej ribiški se­zoni 2015/2016 smo našteli ujetih sku­paj prek 25 sulcev, uplenjena pa sta bila dva večja primerka v skupni teži 16,9 kg. Menimo, da smo s tako do-brim povprečjem ujetih ‘kraljev voda’ na kilometer ribolovne vode najbolj privlačni za tovrstni ribolov na obmo­čju srednje Save. RD Bistrica Domžale je 30. janu­arja letos organizirala prvi skupni ri­bolov sulca izpod Kamniških planin, ki se ga je udeležilo, glede na omeje­no razpisano število, skupaj 20 ribičev iz različnih ribiških družin iz vse Slo­venije. Ta zimski dan zaradi kristalno čiste vode ni bil najuspešnejši za ri­bolov, kljub temu pa so sulčarji ujeli pet manjših sulcev dolžine tja do 80 cm (uradna mera je 90 cm). Spodbu­do za ujete sulce zagotavlja tudi Zavod za ribištvo Slovenije, ki deluje kot jav­na služba na področju sladkovodnega in morskega ribištva ter opravlja šte­vilne raziskovalne naloge s področja biologije ribištva. Namreč, vsakemu ribiču, ki ujame enega markiranega ali tri nemarkirane sulce in to sporo­či na njihov portal, zagotovi lepo ribi­ško majico z motivom sulca. Med dru­gim zavod spodbuja tudi vlaganje do­morodnih ribjih vrst in ohranjanje na­ravnih vodnih habitatov. V letošnjem letu smo se v naši ribiški družini od­ločili, da podpremo njihove usmeritve in tako odlov merskega sulca zmanj­šamo v prihodnji ribolovni sezoni iz petih na štiri osebke, hkrati smo v tem delu revirja v celoti prepovedali tehni­ko vijačenja, pri muharjenju pa omeji­li dolžino potezanke na 5 centimetrov. Želimo si, da ostane naš sulec prepo­znavna riba hudourniške alpske reke Kamniške Bistrice. Več informacij na: www.rd-bistrica-domzale.si  Tomaž Lavrič Negovati vrednote NOB Letni občni zbor krajevne organizacije ZB Simona Jenka mali drevored, ki bo tej poti z leti do­datna dodana vrednost. Za letošnjo uspešno akcijo, kljub ne najbolj prijaznemu vremenu, se zahvaljujemo krajanom in še pose­bej članicam Društva narodnih noš Domžale, članom Športno-atletske­ga društva Mavrica, Prostovoljnega gasilskega društva Študa, Športnega društva EZ3X, Kulturnega društva Godba Domžale in tudi Tilnu Peterki, ki nam je bil s svojim bagrom v veliko pomoč pri sajenju dreves. Hvala tudi podžupanji mag. Jani Miklavčič za pri­sotnost in podporo. Roman Kos čl an sveta K S Simon a Jenka Pestro, lepo in dobro je pri nas Tudi letošnja redna skupščina Medgeneracijskega društva Jesenski cvet, ki v šestih občinah (Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin) združuje več kot 250 članic in članov, je pokazala, kako pomembno delo za ljudi v tretjem življenjskem obdobju opravlja Jesenski cvet. dnevu žena in materinskemu dnevu, predvsem pa ni manjkalo prijaznih be­sed ter prisrčnih šopkov in cvetov, za katere je poskrbela skupina Masimm z Marijo Radkovič na čelu. Za prijetnejše in manj uradno sreča­nje so najprej poskrbeli mladi glasbeni­ki Glasbene šole Domžale, ki so za ime­nitno vzdušje poskrbeli s kitaro, z violi­nama in s harmoniko. Uradno nadalje­vanje skupščine je najprej prineslo po­ročilo o delu Medgeneracijskega dru­štva Jesenski cvet v letu 2015, podala ga je Lidija K. Fugger, organizatorka lokal­ne mreže. Prineslo je veliko informacij o delu 25 skupin starih za samopomoč, največ, 13 v občini Domžale, ki združu­jejo starejše nad 65 let, ki se jim pridru­žujejo tako člani iz srednje kot iz mlajše generacije, pestro, lepo in dobro pa de­lujejo ob pomoči 36 prostovoljcev, va­diteljev skupin. Srečujejo se enkrat te­densko ob istem času in na istem kra­ju. Njihova pestra dejavnost ohranja in krepi socialno mrežo starih ljudi, raz­vija in spodbuja medgeneracijsko so­delovanje, hkrati pa pripravlja srednjo generacijo na starost. Delovanje vseh skupin spremljajo tri intervizijske sku-pine, ki skrbno analizirajo delo, načr­tujejo aktivnosti, izmenjujejo izkušnje in pridobljeno znanje v različnih obli­kah usposabljanja tudi v okviru Zveze društev za socialno gerontologijo Slo­venije, s katero tesno sodelujejo. Posebno skrb namenjajo promoci­ji programa skupin, kjer je bila posebej pohvaljena skupina Masimm, in ustvar­jalnimi delavnicami, s katerimi svojo de­tev ter sodelovanje v projektu Srečanje s knjigo; več predavanj, tradicionalni Medgeneracijski tabor in medgeneracij­ski dan v Arboretumu Volčji Potok. So­delovali so na Festivalu za tretje življenj­sko obdobje in na različnih seminarjih ter organizirali strokovno ekskurzijo in izlete v okviru skupin. Skupaj so pro­stovoljci opravili 7.385 prostovoljskih ur in zagotovili res dobro delo društva, zato se jim je predsednica Majda Kneht ob poudarjanju pomena prostovoljnega dela za pridnost iskreno zahvalila. Kot je povedala Maksimiljana Mali, ki bo odslej strokovno vodila delo, bo živahno v Jesenskem cvetu tudi v letu 2016, saj bodo nadaljevali z vsemi tra­dicionalnimi aktivnostmi in posebno skrb namenjali tedenskim srečanjem skupin starih ljudi za samopomoč. Ob tem pa je predlagala še prizadevanja za ustanovitev še kakšne nove skupine, uvajanje novih dejavnosti, kot so več predavanj s področja varovanja zdrav­ja, plesne vaje, ustanovitev pevske sku-pine, sprehodi v naravo ter organiza­cija ustvarjalnih delavnic in promoci­je dela društva ob pomoči skupine Ma­simm, V programu je tudi pridobivanje novih prostovoljcev ter njihovo usposa­bljanje in izobraževanje. Skupščina je bila tudi priložnost za zahvalo za pri­dno delo dosedanji vodji Lidiji K. Fu­gger, ob njej pa so priznanja in zahvale za dolgoletno prostovoljno delo preje­le Tatjana Prašnikar, Marinka Završnik, Sabina Grilj, Marija Jereb, Rezka Zore in Kartini Djalil. Vsem iskrene čestitke! Vera Vojska krajevna organizacija zb si­mona jenka V krajevni borčevski organizaciji Simona Jenka Domžale so v minulem letu sodelovali na raznih spominskih proslavah in prireditvah na lokalni in državni ravni. Omenimo naj proslave v Dražgošah, na Rudniku, Žejah, občinskem prazniku občine Tr­zin, pa osrednjo komemoracijo pri gro­bovih borcev na pokopališču v Domža­lah in pred tem ob spomeniku v sredi­šču mesta. Kot je povedala predsedni­ca KO Marta Železnik, so v organizaciji tudi lani posvečali posebno pozornost članom, ki so dopolnili 80 let, tako da so jih obiskovali na domu ali v domo­vih za starejše, članom nad 90 let pa priredili slovesen obisk z darilom. Na občnem zboru so se z minuto molka poklonili trem članom, ki so umrli lani, prav toliko pa so jih sprejeli v or­ganizacijo, ki je ob koncu leta štela 44 članic in članov. Krajevna organizacija se je vključevala tudi v delo občinske­ga organizacije ZB. Njena predsednica Marija Majhenič je opozorila na neka­tere dejavnosti, ki naj bi razbremenile članstvo glede finančnih obremenitev, kot so pritožbe glede ukinitve dodatka za zdravstveno zavarovanje in zniža­nje visokih stroškov nekaterih vrst ko­munalnih storitev v občini Domžale. Na letnem zboru KO Simona Jenka so pozdravili podobne akcije, ki pome­nijo finančno razbremenitev članstva, saj je večini edini prihodek pokojnina, ki že leta ostaja skoraj na enaki ravni. Zavzeli so se tudi za nadaljnje negova­nje vrednot NOB, zlasti glede razlage zgodovine, ko želijo nekateri močno polepšati vlogo tistih, ki so sodelova­li z okupatorjem oziroma na sovražni strani. Jože Skok le t n i k lv i | a pr il 2016 | štev i lk a 4 slamnik | 11 društva Gostovanje Lipe v Izoli Sedmega aprila 2016 smo se člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale odpeljali v Izolo, kjer smo imeli večerni nastop v hotelu Delfin. lipa domžale Skoraj poln avtobus je bil zaseden z našo citrarsko skupino Notice, ki jo vodi prof. Peter Napret, ki pa je bil žal odsoten, s plesno skupino Češminke, ki jo vodi Boža Bauer, za glasbeno popestritev pa so skrbeli še:Mila Živulovič s harmoniko ter kitarista Janez Vrenjak in Marjan Jeretina. Da pa ne bi samo plesali, igrali in peli, smo se temu pridružile še članice literarnega krožka Elena Skok s kratko zgodbo o oljki, svoje pesmi pa sva brali Marija Dodič in Zlatka Levstek, ki je tudi po­vezovala prireditev in nas predstavila. Po večerji se je prostor za prireditev do zadnjega kotička napolnil z gosti. Čutiti je bilo veselo pričakovanje, tako nas nastopajočih kakor tudi gostov, ki so z zanimanjem opazovali naše pri­prave na nastop. Po uvodni predstavi­tvi je prireditev gladko stekla. Odplesa­li, odpeli, odigrali in prebrali smo pro­gram brez zapletov. Iz Domžal smo s se­boj prinesli dobro voljo in veliko smeha ter vse to razdelili med goste, ki so bili sprva malo zadržani, potem pa čedalje bolj navdušeni. Na koncu smo vsi začu­tili njihovo hvaležnost, kakor tudi našo, ker smo jim smeli dati to, kar znamo. Prešerne volje, ker je večer tako do­bro uspel, smo na poti domov zapele še nekaj pesmi. Pomislila sem, da bomo ob tem petju ob dober glas, vendar se je izkazalo, da nam to ‚dretje‘ iz vsega srca ni pustilo nobenih posledic. Za ko­nec pa še to: še bomo igrale na citre, pele ljudske pesmi, plesale in se sme­jale ter brale pesmi in prozo srčnim lju­dem, takim kot smo me. Marija D odič Združenje borcev za vrednote NOB občine Domžale še naprej vodi Marija Majhenič V četrtek, 31. marca 2016, je potekal redni letni občni zbor Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale, kjer so delegati iz devetih krajevnih organizacij potrjevali poročilo predsednice in organov združenja o delu organizacije v preteklem letu, sprejeli načrt dela za letošnje leto in sprejeli nekatere spremembe statuta. združenje borcev za vrednote nob občine domžale Ker je letošnje leto tudi volilno leto, so izvedli tudi vo­litve organov združenja. Naslednja šti­ri leta bo združenje vodila Marija Maj­henič, ki je že v dosedanjem mandatu z zagnanostjo in delavnostjo poskrbela, da so izpeljali številne projekte ter tudi organizacijo domačih in obiske različ­nih proslav, ki jih je bilo lani v spomin ob 70. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom zelo veliko po celotni Slo­veniji. O vseh dogodkih in aktivnostih so skozi vse leto redno obveščali svoje člane, ki jih je bilo na dan lanskega 31. decembra 680. V združenju se zaveda­jo, da sporočila in ohranjanje vrednot in idealov NOB ne more nositi samo ge­neracija, ki je v času narodno-osvobo­dilnega boja priborila osnovo za našo samostojno državo, ampak je naša dolžnost, da to spoštujemo in ne dovo­limo, da bi nekateri spreminjali zgodo­vino, ki je oblita s krvjo in vrednotami. V združenju pravijo, da je razveseljivo tudi to, da se jim pridružujejo mladi in to v vedno večjem številu. Z aktivnostmi bodo nadaljevali tudi v letošnjem letu. Poleg skrbi za spome­nike in spominska znamenja NOB, or­ganizacijo in udeležbo na proslavah, spominskih slovesnostih ter sreča­njih, bo skupina za zgodovinopisje še naprej aktivno zbirala pričevanja še ži­večih borcev, aktivistov OF, taboriščni­kov in izgnancev. Vsa pričevanja bodo objavljena v posebnem zborniku. V le­tošnjem letu bo izšel tudi zbornik Ka­mniško-zasavskega odreda v NOB, za kar bodo pripravili tudi posvet. Tako kot lani bodo tudi letos oživili traso Pohoda po poti spominov NOB v Dom­žalah. B esedilo in foto : Miha Ulčar Redni zbor članov MDI Domžale Medobčinsko društvo invalidov Domžale, ki že 40 let skrbi za dobrobit invalidov in je eno izmed šestih največjih invalidskih društev v Sloveniji, vključenih v Zvezo delovnih invalidov Slovenije, tudi letos ne počiva. medobčinsko društvo invali­dov domžale V četrtek, 10. marca 2016, ob 16. uri, so v prostorih resta­vracije Park na rednem zboru članov predstavili svoje delo v natrpanem preteklem letu in razkrili program za tekoče leto 2016. Zbor članov je s pozdravnim na­govorom odprla predsednica društva Vida Perne. Prav lepo je pozdravila vse navzoče člane, še posebej pa je izpo­stavila podpredsednika odbora za jav­imeli pa so tudi pomembno srečanje z Društvom invalidov Izola, s katerim so praznovali 30. obletnico pobratenja. Pomemben dosežek so dosegle tudi ba­linarke društva, ki so na državnem pr­venstvu v balinanju osvojile naziv dr­žavnih prvakinj. Po sprejetju poročil je sledila predstavitev finančnega načrta in programa društva za leto 2016. Po­sebno skrb bodo še vedno namenjali iz­vajanju posebnih socialnih programov, ki potekajo pod vodstvom predsednice no podjetje pri Občini Domžale Mila­na Tomšeta. Na glasovanje je dala po­slovnik o delu zbora članov MDI Dom­žale in dnevni red, ki sta bila soglasno sprejeta. Sledila je obravnava poročil organov društva o delu v letu 2015, kjer je najbolj izstopalo poročilo izvršnega odbora, ki je prikazalo, kako zelo ak­tivno je bilo društvo. Poleg svojih re­dnih aktivnosti, ki zajemajo prepreče­vanje in blaženje socialnih ter psihič­nih posledic invalidnosti, zagotavlja­nje zagovorništva, informativno dejav­nost, usposabljanje za aktivno življenje in delo, ohranjevanje zdravja, rekreaci­jo in šport, dnevna srečanja in kulturno dejavnost, so v letu 2015 priredili tudi slavnostno prireditev pod pokrovitelj­stvom predsednika Republike Sloveni­je Boruta Pahorja, s katero so obeleži­li visok jubilej, 40. obletnico delovanja, socialno-zdravstvene komisije Helene Weith, obiskovali bodo starejše in po­moči potrebne invalide, prisluhnili nji­hovim težavam, prav tako pa se bodo še naprej udeleževali športnih tekmovanj v balinanju, pikadu in šahu. Za konec se je Pernetova zahvalila vsem prostovoljcem in poverjenikom, ki so v letu 2015 pomagali pri uresni­čevanju programa in v svojem prostem času obiskovali člane invalide ter jim ob tej priložnosti izročili pakete s hra­no, ki so jih sestavili ob pomoči Anine zvezdice. Vsem prisotnim je zagotovi­la, da delajo dobro in da naj tako osta­ne vnaprej, saj z vsakim dobrim delom pripomorejo k boljši prihodnosti in socialnemu stanju invalidov, ki, nav­kljub napredku na tem področju, še ni na točki, na kateri bi moralo biti. Nejc Lisjak Veterani vojne za Slovenijo Večer s Tonetom Partljičem Domžalski veterani vojne za Slovenijo smo medse povabili pisatelja, komedi­ografa in predvsem domoljuba, ki rad piše o ljudeh, s katerimi živi, in o času, v katerem živi. Poleg tega je tudi ljubi­teljski zgodovinar, saj nam je razkril, da Slovenci nismo razdvojeni zgolj za­radi druge svetovne vojne. Že v Prešer­novih časih, ko se je nekako začelo na­rodno prebujenje, smo imeli dve struji, pa pozneje med obema svetovnima vojnama rivalstvo med Orli in Sokoli. Da se je lotil tudi politike, ga je ne­kako gnala narodna zavest. V tistih ča­sih je bilo tudi v parlamentu več kul­turnikov, zato je bil tudi nivo komuni­ciranja na bistveno višji ravni, kot smo temu priča zdaj. Z veseljem se spomi­nja časov, ko je v politiki sodeloval s Ci­rilom Zlobcem, Matjažem Kmeclom in Tonetom Pavčkom. Na pripombo, Slovenci pravimo: da je smeh pol zdravja – kako to, da ni ni­koli kandidiral za zdravstvenega mi­nistra, saj bi lahko še naprej pisal ko­medije, se je le prijazno nasmehnil. Na vprašanje, zakaj se še ni lotil pisanja o osamosvojitvenih časih, je odgovoril, da je morda le bolje še malce počakati. Janez Gregorič društ vo izgnancev dom žale Dobimo se vsak prvi ponedeljek v mesecu Člane in članice KO Društva iz­gnancev Slovenije 1941–1945 obve­ščamo, da so uradne ure v maju in juniju vsak ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih KS Domžale. V času uradnih ur dobite vse potrebne in­formacije, hkrati pa lahko plačate članarino in naročnino za Vestnik. Takole je bilo videti na enem od dosedanjih obiskov Muzeja izgnancev na gradu Rajhenburg. Tokrat bi vas prosili tudi za po­moč. Ker so naši člani in članice starejši, se kar pogosto dogaja, da odidejo v domove starejših ali spre­menijo svoje naslove. Če nas o tem ne obvestite, pošto in Vestnik poši­ljamo na naslove, kjer naslovnik ne živi več. Prosimo, sporočite spre­membe naslovov. Nekateri bralci Vestnika, dru­štvenega glasila so nas opozorili, da v njem ne objavljamo imen in priim­kov naših umrlih članov in članic. Že večkrat smo prosili sorodnike naj nas v primeru smrti našega člana ali članice obvestijo na znano telefon­sko številko obvestijo. Zato še en­krat zaprosilo, sporočite nam, prosi­mo, te podatke, da jih bomo lahko posredovali v objavo Vestniku. Pa še dve obvestili: Društvo bo ob 7. juniju, dnevu izgnancev, or­ganiziralo obisk dveh prireditev ter zagotovilo brezplačni avtobusni prevoz, in sicer: v ponedeljek, 6. junija, se bomo udeležili srečanja izgnancev in beguncev članov DIS ljubljanskega območja v parku Mo­stec v Ljubljani, v torek, 7. junija, pa bomo obiskali nekdanje največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v grajskih hlevih in konjušnicah v Brestanici in Muzej izgnanstva na gradu Rajhenburg. Vabljeni tudi vsi ostali, ki bi želeli potovati z nami. Vera Vojska rst Taborniške novice V petek, 25. marca 2016, se je na gradu Jablje v Trzinu dogajalo ne­kaj nenavadnega. Po gozdu so se potepali otroci z ruticami okoli vra­tu in zagnano iskali velikonočna jajčka. A to ni bilo nič nenavadne­ga, to so bili ihanski in domžalski taborniki iz rodu Skalnih taborov Domžale. Nismo pa samo iskali ve­likonočnih jajčk, saj smo še vedno taborniki, zato smo iskanje jajčk še malo popestrili. Naši najmlajši, medvedki in čebelice, so se poda­li na lov na velikonočnega zajčka, kjer so pokazali, da res obvladajo potne znake. Gozdovniki in goz­dovnice so se pozabavali z veliko­nočnimi štafetnimi igrami. Vodniki smo poskrbeli za veliko mero sme­ha, dobre volje in seveda čokola­dnih velikonočnih jajčk. Na koncu smo se vsi strinjali: Bilo je luštno!  B esedilo in foto: Alja Tekavc U ršič , RST 12 | slamnik štev ilk a 4 | a pr il 2016 | l e t n ik lv i društva društ vo upokojencev naš dom dob Pohod po vrtnico ob Kamniški Bistrici Društvo upokojencev Naš dom iz Doba je 16. marca 2016 organizira­lo pohod ob Kamniški Bistrici do cerkve na Homcu, kar smo združili s praznikoma Dnevom žena in Ma­terinskim dnevom. Za pohod se je prijavilo 60 članov, a jih je peš pot zmogla le polovica. Lepo urejena pot nas je vodila ob Kamniški Bistrici. Po enournem pe­šačenju smo prispeli do parkirišča pod Homcem, kjer smo se srečali s preostalimi člani društva. Družno smo se povzpeli do cerkve Marijine­ga rojstva na Homcu, kjer nas je pri­čakal vodič, ki nam je razložil zgo­dovino prelepe baročne cerkve. V cerkvi se nam je pridružil še župnik, ki je kljub mladosti, tudi naš član. Proti poldnevu smo se odpravili v gostišče Pri Zlati kaplji, kjer so nas pogostili z okusno malico. Pridružila sta se nam še predsednik DU Rado­mlje Martin Capuder in predsednik KS Metod Marčun. Druženje se je nadaljevalo v pogovoru in petju ob spremljavi harmonike. Na koncu smo bile ženske obdarjene z vrtnico v počastitev marčnih praznikov. Aprila pripravljamo izlet v Ma­ribor, maja pa se bomo podali v zamejstvo v Benečijo.  Tatjana Gregorin dvi dom žale Zbor članov Društva vojnih invalidov Domžale V petek, 18. marca 2016, je potekal zbor članov DVI Domžale. Ker dru­štvo trenutno nima lastnih prosto­rov, smo se zbrali v gostilni Soklič v Zalogu pod Sveto Trojico. Zbora so se udeležili tudi tajnik Zveze DVI Slovenije Vladimir Pegan, predsednik DVI Zasavje Zvonimir Tahirovič in tajnica Urška Holešek. Prisotne je pozdravil in se jim za­hvalil za udeležbo predsednik DVI Domžale Jože Brodar. Zbor je vodil delovni predsednik Jože Kveder, po dnevnem redu pa so prisotni sprejeli poročilo predsednika Jožeta Brodar­ja o delovanju društva v letu 2015, fi­nančno poročilo in poročilo nadzor­nega odbora ter poročili mentorja za šport in rekreacijo Marka Jeriča in za informiranje Jožeta Novaka. Društvo je sprejelo tudi program dela za leto 2016, ki ga bo skušalo uresničiti z delom vseh ter ob finančni pomoči članarine, FIHO in drugih. Gostje so delo društva, ki pokriva kar sedem občin, pohvalili. V znak dolgoletne­ga uspešnega sodelovanja je Zvone Tahirovič, predsednik DVI Zasavje, Jožetu Brodarju, predsedniku DVI Domžale, izročil praktično darilo. V drugem delu srečanja je društvo pripravilo prijetno presenečenje s čestitkami za vse Jožete in Jožice, povabljeni pa smo bili tudi na slo­vesnost ob 20-letnici delovanja DVI Zasavje, ki bo 18. junija v Trbovljah.  Jože Novak Srečanje Šole zdravja v Domžalah V soboto, 19. marca, je bil 7. občni zbor Društva Šole zdravja v Domžalah. Na zbor je prišlo 240 članov in članic iz vse Slovenije – od Pirana do Prekmurja. Za uvod je bil prikazan krajši film o Šoli gova hitra rast ter pomoč ministrstva za zdravja, vsem je zapel v dobrodošlicozdravje in srečanje z ministrico Milojko Pevski zbor Šole zdravja Domžale pod Kolar Celarc v letu 2015 na Svetovni dan vodstvom Marike Haler, udeležence pa zdravja, kakor tudi nagrada na podro­sta pozdravila predstavnik KS dr. Habečju prostovoljstva za leto 2014 in brona­in predstavnica Športne unije Slovenije. sta plaketa občine Domžale ter prizna- Na zboru so v letnih poročilih pre-nje Športne unije Slovenije.gledali delo in finančni rezultat društva Društvo Šola zdravja ima svojo sple­v letu 2015 ter sprejeli program dela in tno stran, okoli 20.000 ogledov, svoj ča­finančni načrt za leto 2016. Iz obširnej-sopis (naklada 7.000 izvodov) in svojo Binetu Kladniku najvišje priznanjeČebelarske zveze Slovenije Za posebne zasluge in požrtvovalno delo na področju čebelarstva je Bine Kladnik prejel priznanje Antona Janše 1. stopnje. Letos je Čebelarska zveza Slovenije podelila 13 takšnih priznanj najzaslužnejšim članom. Bine Kladnik čebelari že od leta 1968 ci. Bil je pobudnik za gradnjo društve­in je po letih članstva eden najstarejših nega čebelnjaka, ki so jo izvedli s pro­članov Čebelarskega društva Domžale. stovoljnimi prispevki v denarju in mate-Vseskozi je bil aktiven član in je prevze-rialu ter seveda z ogromno prostovoljni­mal različne funkcije v društvu in na mi urami, seveda pa tudi ob dobrem po­čebelarski zvezi. Bil je blagajnik dru-sluhu in pomoči Občine Domžale. šega poročila o delu je razvidno , da je osnovna dejavnost društva jutranja te­lovadba na prostem, cilj pa usposablja­nje članov za zdravo ravnanje s samim seboj, s svojim telesom in umom. Dol­goročni cilj društva je pripeljati jutranjo telovadbo v vsak kraj in v vsako vas. O potrebi po tovrstni aktivnosti govori hi­tra rast društva. Tako je v letu 2015 na­stalo 19 novih skupin in dobili smo 649 novih članov. Društvo šteje danes 2.027 članov, ki telovadijo v 101 skupini v 41 občinah v vseh devetih regijah Slove­nije. Povprečna starost članov je 67 let, najstarejši člani pa štejejo že tudi nad 90 let. Poleg same telovadbe in gibanja je za vse člane pomembno vsakodnev­no druženje in dobri prijateljski odno­si ter različna strokovna predavanja, ki jih nudi društvo svojim članom. Za pre­davanja in strokovne publikacije dru­štva skrbi dr. Nikolaj Gishin, idejni oče in strokovni vodja društva s sodelavci. Da je društvo pomembno za zdravje starejše generacije občanov, priča nje­ krajevna organizacija bor­cev za vrednote nob dob, kr­tina Tako se je delegacija udeležila spominske slovesnosti v Grahovem pri Cerknici, kjer so 6. aprila 2016, prav na dan, ko se je pred 75 leti zače­la na naših tleh druga svetovna vojna, počastili spomin na vse žrtve vojne, v kateri je bil slovenski narod s stra­ni nacifašistov obsojen na uničenje. Ob tem je bilo poudarjeno, da naj bo »zgodovina učiteljica, ne pa predmet aktualnega politikantstva in zasleplje­nega maščevanja tistih, ki so enkrat že izdali svoj narod in bili poraženi, in za grozodejstva, ki so jih zagrešili, tudi ka­znovani. Novi rodovi smo jim odpustili, ne bomo pa pozabili in jim dovolili, da Slovenijo še enkrat prodajo tujcem«. Krajevna organizacija je že v lan­skem letu pripravila pregled vseh spo­menikov in spominskih obeležij v kra­jevnih skupnostih Dob in Krtina ter tudi predlagala prioritetni načrt pre­nove oziroma urejanja teh spomeni­kov. Tako je bil v letu 2015 urejen spo­menik v križišču cest Gorjuša–Sveta Trojica, v celoti obnovljen, skupaj s čr­kami, pa je bil tudi spomenik ob nek­danji magistralni cesti na Želodniku, ki opozarja na uspešen partizanski napad na motorizirano nemško kolo­no v drugi svetovni vojni. V okviru či­stilne akcije v Krajevni skupnosti Dob zgibanko ter seveda naš prepoznavni znak – oranžne majice, anorake in flise. Nekajkrat letno imamo tudi regionalnoali vseslovensko srečanje članov Šole zdravja; to je bilo lani v Piranu, Novemmestu in Šoštanju. Na zboru je bil sprejet tudi program dela in finančni program za leto 2016, ki predvidevata širitev dejavnosti društva za novih 20 skupin. V letu 2016 je pred­videnih 20 predavanjv izvedbi dr. Gri­shin in Marija Miklič, izdaja štirih šte­vilk časopisa, priročnika za vaditelje ter 6. izobraževanje prostovoljcev vadite­ljev in širša aktivnost v skupinah iz do­mačega kraja. Zbor je bil zaključen po slovensko s pesmijo telovadne skupineŠole zdravja iz Radomelj. Po občnem zboru so imeli udeležen­ci manjšo pogostitev in možnost spre­hoda ob naši lepi Kamniški Bistrici ali ogleda Slamnikarskega muzeja in Me­načenkove domačije kot posebnosti in zanimivosti Domžal. Dr Franc Habe Urejanje spominskih obeležij KO borcev za vrednote narodno­osvobodilne borbe Dob, Krtina je po občnem zboru, kjer smo kot dobro ocenili delo, opravljeno v letu 2015, in sprejeli program za letošnje leto, nadaljeval s svojimi aktivnostmi. štva, predsednik društva, član gradbe­nega odbora pri izgradnji čebelarskega centra Slovenije in predsednik gradbe­nega odbora za izgradnjo društvenega čebelnjaka. V času njegovega mandata predsednika je društvo prejelo najvišje priznanje – Nagrado občine Domžale. Čeprav je dograditev Čebelarskega centra Slovenije in tudi društvenega če­belnjaka že skorajda zgodovina, ni od­več poudariti, da brez prostovoljcev, kot je Bine Kladnik, takšnih pridobitev ne bi bilo. Ker je po strokovni plati in­ženir lesarstva, je kot član gradbenega odbora med drugim odločal o menjavi stavbnega pohištva na ČCS, pozneje pa je sicer po službeni dolžnosti opremil z notranjim pohištvom večino poslovnih prostorov Čebelarske zveze, pred nekaj leti pa še uspešno vodil izvedbo gradbe­no-instalacijskih del skupaj z opremo strokovne knjižnice na Brdu pri Lukovi- Za čisto in zdravo okolje – čebel in ljudi Čebelarsko društvo Krtina, Dob se še kako zaveda pomembnosti čistega in zdravega okolja – tako za ljudi kot za njihove prijateljice čebele. čebelarsko društvo krtina, dob cij, ki so se odločili po svojih močeh s Ko je bil pred leti na njihov predlog in sodelovanjem v čistilni akciji prispevati ob sodelovanju z Osnovno šolo Dob in k ureditvi parka pod Močilnikom. Dela s Čebelarsko zvezo Slovenije v park pod ni zmanjkalo za nikogar, saj je bilo tre­ so člani obiskali vsa spominska obe­ležja, jih uredili in še enkrat preveri­li, katera najosnovnejša vzdrževalna dela bo potrebno urediti v letošnjem in naslednjih letih. Pregledali so tudi spominska obeležja v KS Krtina. Sicer pa se bomo ob koncu aprila udeležili spominskih slovesnosti, še posebej ob dnevu upora proti okupa­torju ter ob prvem maju, prijetna pa bodo tudi srečanja z jubilanti, saj v aprilu in maju okrogle obletnice pra­znujejo kar trije naši člani. Vsem ju­bilantom iskreno čestitamo in želimo veliko zdravja, vse člane ter članice pa vabimo, da se v čim večjem števi­lu udeležujejo naših aktivnosti in pri­jetno praznujejo vse majske praznike. Vera Vojska Močilnikom v Dobu postavljen učni če­belnjak, so bili prav čebelarji tisti, ki so začeli urejati okolje v celotnem parku. Posebej so poskrbeli za okolico čebel­njaka, jo vsako leto dopolnjevali, sadili rože in grmovnice, uredili mize in klopi, čebelnjak z okolico pa uporabljali tudi za izvedbo projektov, ki jih ni bilo malo. V okviru čistilne akcije, ki jo je v KS Dob organiziralo kar nekaj društev, so se posebej potrudili tudi člani Čebelar­skega društva Krtina, Dob, ki so v lani zasadili drevo, ki mu družbo dela tudi ‚spominska‘ lipa Društva upokojen­cev Naš Dom Dob, ki so jo zasadili ob 10-letnici tega uspešnega društva. Vod­stvo Čebelarskega društva Krtina, Dob je bilo kar malce presenečeno nad šte­vilnimi člani in članicami vseh genera- Bil je čebelarski preglednik in men­tor mnogih mladih čebelarjev. Trenu­tno ima dva varovanca. Že tri desetle­tja prevaža čebele na pašo, vključen je bil v sistem kolektivne blagovne znam­ke za slovenski med vrhunske kakovo­sti in ima certifikat o nacionalni poklic­ni kvalifikaciji. Na zadnji seji Upravnega odbora Če­belarskega društva Domžale se je Bine Kladnik toplo zahvalil članom za odlič­no sodelovanje in čestitke. Poudaril je, da gre njegovo priznanje tudi vsemu društvu. Odlikovanje ga tudi v priho­dnosti zavezuje k sodelovanju v čebe­larski družini, društvu in na zvezi, kar potrjuje tudi funkcija predsednika nad­zornega odbora pri ČD Domžale. Vedno bo pripravljen sodelovati pri novih izzi­vih v čebelarstvu tako v stroki kot dru­štveni dejavnosti. Elena Skok ba ob pobiranju smeti tudi sicer uredi­ti okolico, pa drevesa, postriči grmov­nice, pograbiti okolico, poskrbeli pa so tudi za nekatere lepotne popravke če­belnjaka, da bo dom za čebele še lepši. To je bila le ena od aktivnosti, ki jih v letos v Čebelarskem društvu Krti­na, Dob ne bo manjkalo. Med drugim bi radi v skladu s svojim programom v sodelovanju s KS Dob uredili tudi učno pot, hkrati pa bi jim še kako prav pri­šel tudi manjši pokriti prostor, kjer bi ob vsakem vremenu lahko nova znanja in spretnosti, povezanimi s čebelarskim življenjem, pridobili tudi zelo uspešni člani čebelarskega krožka na Osnovni šoli Dob, ki ga vodi Marjan Koderman, in spada med najboljše v naši državi. Vera Vojska le t n i k lv i | a pr il 2016 | štev i lk a 4 slamnik | 13 s la m n i k @ k d ­dom z a l e . s i društva Pred praznovanjem pomembne obletnice Če sta bili pretekli leti v znamenju jubilejev mlajših upokojenskih društev v občini, potem z veseljem ugotavljamo, da bo leto 2017 v znamenju visokega jubileja Društva upokojencev Domžale, saj bo za njimi že 70 let uspešnega dela, ki je tudi v letu 2015 lepšalo starost blizu 700 članov in članic društva. društvo upokojencev domža­le Občni zbor Društva upokojencev Domžale, ki ga že vrsto let vodi pred­sednik Ferdinand Starin, je zato že letos potekal v znamenju priprav na praznovanje visokega jubileja v letu 2017, predvsem pa v skrbi, kako sta­rejšim ljudem, posebej bolnim in so­cialno ogroženim v jeseni življenja, v primeru potreb pomagati ter jim olaj­šati tegobe in težave. Občni zbor so s pesmijo začeli ljud­ski pevci – Moški pevski zbor Janez Ce­rar, ki ima, skupaj z Ženskim pevskim zborom Stane Habe, oba vodi Marika Haler, svoj dom v društvu upokojen­cev. Na vse pevce in pevke so v dru­štvu zelo ponosni. V poročilu predse­dnika je prijetno presenečenje pome-jo z obiski, toplimi besedami in sti-Delo društva so pohvalili predse­nila predstavitev zelo popularne izle-ski rok preganjati osamljenost. Pose-dniki bližnjih društev upokojencev tniške dejavnosti, saj skoraj ne mine bej je bilo opozorjeno tudi na proble-Vir, Radomlje, Komenda, Kamnik, mesec, ko se navadno z dvema avto-matiko pokojnin, ki so rezultat večde-Mengeš in Moravče, še posebej pozor­busoma ne bi odpravili na ogled zani-setletnega dela, ne pa darilo, za kate-no pa so prisotni prisluhnili predstav­mivosti ter znamenitosti doma in v tu-rega bi morali biti hvaležni. Med špor-niku Zveze društev upokojencev go­jini. Hkrati društvo zagotavlja uradne tniki so pohvalili šahovsko sekcijo, ki renjske regije, ki je predstavil prizade­ure, sodelujejo s sosednjimi društvi so ji v letošnjem letu zaupali organiza-vanja ZDUS za redno usklajevanje po­upokojencev ter z gorenjsko regijo, cijo in izvedbo regijskega tekmovanja. kojnin in zagotavljanje regresa za le-Društvom Lipa in drugimi, hkrati pa Sicer pa so že in bodo v letu 2016 na-tni dopust za vse upokojence. Kot se ne pozabljajo na športne in rekreativ-daljevali s podobnimi programi, začeli je občni zbor začel, se je tudi končal ne dejavnosti, letovanja v hotelu Del-bodo s pripravami na jubilejno leto, še s pesmijo ljudskih pevcev ter z željo, fin ter sodelovanje v aktivnostih, s ka-več skrbi namenili prostovoljstvu in v da zdravi in veseli prispevajo k dobre­terimi bogatijo sebe in vse, ki skupaj z povezavi z njim pomoči starejšim, bol-mu delu Društva upokojencev Domža­njimi delajo. Posebej je bilo opozorje-nim, socialno ogroženim ter osamlje-le – še posebej v jubilejnem letu. Vabi­no na delo stanovanjske komisije, kjer nim ljudem v jeseni življenja v okviru jo vas, da se jim pridružite. Najdete jih so potrebe mnogo večje, kot je pa mo-projekta Starejši za starejše. Več pozor-v njihovih prostorih v Domžalah, Uli­žnosti za dodelitev stanovanj. Tako je nosti bi radi namenili tudi ročnim de-ca Simona Jenka štev. 11, pokličete pa navadno na razpolago v posameznem lom, ki so zelo razširjena med njimi, jih lahko tudi po telefonu na številko: letu eno stanovanje, vlog pa blizu 20. zato načrtujejo krožek ročnih del in va-01 724 10 04.Pridno obiskujejo jubilante in skuša-bijo vse, da se jim pridružijo. Vera Vojska Spuščanje gregorčkov po potoku Mala vodica Tradicionalni spust osvetljenih ladjic, hišic in pravih umetniških stvaritev iz papirja, kartona ali lesa turistično društvo jarše-ro­dica Enajstega marca, na predvečer gregorjevega, je tradicionalni spust osvetljenih ladjic, hišic in pravih umetniških stvaritev iz papirja, kar­tona ali lesa po potoku Mala vodica organiziralo tudi Turistično društvo Jarše-Rodica. Zadnja leta so to tradi­cijo prevzeli otroci, ki k potoku Mala vodica (to je poleg Kamniške Bistrice) prinesejo vsak svojo ladjico iz papirja, lesa ali kakšnega drugega naravnega materiala. Na njih ali v njihovi notra­njosti so pritrjene svečke, ki svetijo skozi pisano obarvana okna ter polzi­jo po vodni gladini. Nič drugače ni bilo tudi v petek popoldne, ko se je pomladi v pozdrav ob nabrežju Kamniške Bistrice nabra­lo veliko otrok, učencev OŠ Rodica in tudi odraslih. Običaj je danes name­njen predvsem druženju, kjer se naj­bolj zabavajo otroci. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. maja 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 12. maja 2016, do 12. ure. mestna trgovina v centru Domžal barve vezni elementi svetila orodje elektro material vodovodne inštalacije vijaki premazi in laki vrtno orodje SAM Domžale, Ljubljanska cesta 71, Domžale www.sam.si Tel.: 01 729 88 58, E-mail: dom@sam.si Delovni čas: pon-pet: 7:00 - 19:30, sob: 7:00 - 13:00 novice Izvirna slikanica o bobru Na Brdu pri Ihanu nov konjeniški center nogometašu V Nogometnem klubu Domžale že tradicionalno skrbijo za dober stik z mladimi nogometnimi navdušenci – nenazadnje v njihovem Mladinskem nogometnem centru igra nogomet v selekcijah od 8. do 19. leta več kot 250 mladih žogobrcev, poleg tega pa organizirajo tudi igranje nogometa po osnovnih šolah, ki se ga udeležuje več kot 200 osnovnošolcev. V lanskem letu so prvič ponudili možnost spo­slikanico z naslovom Bober nogometaš. V sodelovanju z domžalsko Založ­bo Miš, avtorico Nino Mav Hrovat, že izjemno uveljavljeno otroško in mla­dinsko pisateljico iz Radomelj, in ilu­stratorko Tanjo Komadina, je nasta­la poučna pravljica o Domžiju, ki ni kot ostali bobri. Njegova strast je – no­gomet. Čeprav Domžijeva bobrovska družina nad brcanjem žoge ni navdu­šena, pa se mladi bober odloči, da bo znavanja nogometa tudi najmlajšim, tako se tedensko dobiva na OŠ Drago­melj skupina Malčki, v katero so vklju­čeni otroci od 3. do 6. leta. V začetku letošnje sezone je NK Domžale predstavil svojo prvo ura­dno maskoto v zgodovini kluba. Bober Domži se je s svojim simpatičnim izgle­dom in razigranim karakterjem nemu­doma usidral v srca navijačev. To še po­sebej velja za mlajši del rumene druži­ne, ki jim Domži na obraze vselej nari­še nasmeh. Nasmeh jim bo zdaj lahko narisal tudi v zavetju doma, saj je No­gometni klub Domžale izdal ilustrirano sledil svojim sanjam. Pridružite se mu lahko tudi vi, v napeti nogometni pra­vljici, ki je v zadnjem delu knjige pre­vedena tudi v angleški jezik. In kje lahko dobite slikanico? Naprodaj je v knjigarnah Mladinske knjige, v prostorih Nogometnega klu­ba Domžale (lahko jo naročite tudi prek spletne strani www.nkdomzale. si) in na stojnicah ob domačih tekmah rumenih. Cena posamezne knjige, ki vključuje navdihujočo vsebino, kako­vostne barve ilustracije in trde platni­ce, znaša 19,95 evra. NK D omžale Če se boste odpravili na Brdo pri Iha­nu, potem boste zagotovo osupnili, ko vam bo pogled zastal nad ogromnim kompleksom, ki je zrasel tam. Gre za nov, po videnem in slišanem lahko rečemo, da tudi za najmodernejši ko­njeniški center v Sloveniji. V okviru Konjeniškega centra Brdo pri Ihanu se nahaja zunanja maneža za jahanje v izmeri 11.000 kvadratnih me­trov, pokrita jahalnica v izmeri 1.400 kvadratnih metrov, ki je tudi prava zna­menitost, saj je edina pokrita jahalnica v Sloveniji, ki se nahaja v prvem nad­stropju, ostale se vse nahajajo v pritli­čjih. Poleg pokrite jahalnice se nahaja­jo hlevi s 54 boksi za konje, vsak boks pa ima več kot 12 kvadratnih metrov, kar je več, kot dovoljujejo evropske nor-me. Zgornji hlev je opremljen tudi s so­larijem za ogrevanje konj in pralnico. V okviru centra je tudi ovalna sprehajal­na naprava za ogrevanje in ohlajevanje konj pred in po treningih. Poleg centra je star hlev, preurejen v klubski prostor s šestimi sobami, in obnovljena kmečka hiša iz leta 1817, ki spada pod kulturno dediščino. Zna­menitost te hiše je, da je edina kmeč­ka hiša s štirimi kamnitimi portali na Slovenskem. Kot nam je povedal Loj­ze Ščap, ki skupaj s hčerkama vodi konjeniški center, se bodo pri njih ukvarjali s športnim preskakovanjem ovir, imeli pa bodo tudi začetno šolo jahanja. Bolj podrobno bomo Konje­niški center Brdo pri Ihanu predstavili v enem izmed naslednjih Slamnikov. B esedilo in foto : Miha U lčar 25. spomladanska razstava arboretum voljči potok Naš cilj: čim več zadovoljnih obiskoval­cev, so povedali v Arboretumu Volčji Potok na tradicionalni novinarski konferenci v začetku aprila. Direktor arboretuma Aleš Ocepek je s sodelavci predstavil dogajanja v tem znameni­tem parku in povedal, da so sanirali posledice žledu: posajenih je bilo 110 velikih dreves in več kot 1000 grmov­nic, obrezanih več kot 400 dreves in obnovljenih pet kilometrov poti, zače­li so z obnovo grajskih ruševin, pove­čali število vrtnic, povabili dinozavre in pravljične junake, celo mamut bo letos gostoval v arboretumu, kjer je prvič mogoče obiskati prav vsak ko­tiček na 85 hektarjev velikem čudovi­tem parku. Predstavili so tudi jubilejno 25. spomladansko razstavo z več kot dva milijona tulipani. Med najmanj 300 različnimi vrstami tulipanov lahko najdete tudi cesarski tulipan – spo­znali ga boste po skoraj meter dolgem stebru. Spomladanska razstava se je začela 23. aprila in bo trajala do 2. maja. Ob njej ne bo manjkalo vrtnar­skega sejma, sejma vrtne opreme in stojnic z ‚domačo obrtjo‘, za vse, po­sebej pa za fotografe bodo zanimive cvetlične postavitve, ne pozabite pa, da vas v steklenjakih še vedno čaka­jo razstave orhidej, kaktusov in trop­skih metuljev. Domačim ‚živim‘ dinozavrom se je že sredi aprila pridružilo skoraj 50 go­stujočih dinozavrov, ki bodo v Zgor­njem angleškem parku gostovali do­bra dva meseca. Družbo jim bo v ar­boretumu delal tudi ‚doma izdelan‘ mamut. Za otroke bo posebej zanimi­va Dežela pravljičnih junakov, kjer se bodo tudi odrasli lahko srečali s pra­vljicami iz svojega otroštva, saj ne bo manjkala niti Rdeča kapica, pa Ostr­žek, bikec Ferdinand, Mojca Pokraj­culja, Obuti maček, da naštejem samo nekatere. Posebej zanimivo je, da pra­vljično deželo postavljajo kar sami. Ne pozabite obiskati Arboretuma Voljči Potok tudi med 18. in 20. ma­jem, ko se bo v njem dogajal Land-Art Slovenia 2016. Svoje skulpture bo oblikovalo 15 ekip iz tujih držav, seve­da tudi domača ekipa ne bo manjkala. Iz povsem naravnih materialov bodo gradili skulpture v velikosti 4 krat 4 metre, ki si jih bomo mogoče ogledo­vati kar še nekaj časa. Velika novost, ki bo najbolj vidna v juniju, je prenovljen in s kar stoodsto­tno povečano zbirko vrtnic okrepljen rozarij. Ob obisku parka pa se zausta­vite še ob paviljonu v Zgornjem angle­škem parku, občudujte Barbarin vo­domet, ki ga je arboretumu podarila Ali Atlanti, vnukinja in duhovna dedi­nja Lea Souvana; nekaj posebnega je s svojim čudovitim razgledom in spre­hodom v zgodovino postanek ob po­mlajenih grajskih ruševinah na vrhu grajskega griča, vabijo pa vas tudi na postanek pod lipami ob Souvanovem kipu, kipu človeka, ki je uredil osnovo za današnji park. Ob vsem naštetem ne pozabite na vrsto delavnic in ustvarjalnic za vse generacije, pa na glasbena doživetja. Prvo vas čaka že 14. maja, ko bodo nastopili: Big Band RTV Slovenije s pevkami Heleno Blagne, Alenko Go­dec, Evo Boto in Tinkaro Kovač. Do­brodošli! Vse ostale informacije: Arboretum Volčji Potok: T: 01 831 23 45 | F: 01 831 07 75 | www.arboretum.si. Bodite tudi vi eden od zadovoljnih obiskovalcev, za katere se trudi Arbo­retum Volčji Potok in ne pozabite na možnost nakupa celoletne vstopnice! Z njo boste lahko občudovali arbore­tum vse letne čase!  Vera Vojska Skrb za dobro vseh otrok nas spremlja tudi v letu 2016 zveza prijateljev mladine dom­žale Prijetno in prijazno otroštvo, ustvarjalnost, spoštovanje otroko­vih pravic, zdravje, socialna in druga varnost, druženje, skrb, letovanje, prostovoljstvo, donatorstvo, tudi po­ moč in sodelovanje so najpogostejše besede, ki smo jih slišali tudi na seji vodstva Zveze prijateljev mladine Domžale, kjer so pregledali v letu 2015 opravljeno delo ter se dogovorili, kako bomo tudi v letu 2016 s svojimi aktiv­nostmi skušali poskrbeti za prijetnej­še otroštvo vseh naših otrok, posebej pa še tistih, katerih družine se sreču­jejo z različnimi težavami. Predsednica Zveze prijateljev mla­dine Domžale Ema Škrjanc Ogorevc je tako v svojem poročilu ugotovila, da je na našem območju veliko dru­štev in organizacij, ki vsaka po svoje med drugim skrbijo tudi za prijaznej­še otroštvo, ki ga s svojimi aktivnost­mi skuša zagotavljati tudi Zveza pri­jateljev mladine. Žal se mora ta v za­dnjih letih vse bolj ukvarjati s social-no stisko družin, ki se tudi na našem območju povečuje, in zahteva, da ZPM vse bolj postaja tudi humanitar­na organizacija. Tako poleg osnovne dejavnosti, blaženju socialnih stisk otrok in družin ZPM namenja čeda­lje več materialne in finančne pomo­či, sodeluje v projektih pomoči druži­nam, posebej skuša pospeševati pro­jekt botrstva in je hvaležna donator­jem, ki pomagajo pri konkretnih pro­jektih. Izmed aktivnosti je bil pose­bej izpostavljen medobčinski otro­ški parlament in zahvala šolam, ki v njem sodelujejo, pospeševanje lju­bezni do branja knjig, ki se kaže tudi v prireditvi ob podelitvi značk zla­tim bralcem, pa organizaciji in iz­vedbi letovanja, v katerem je v letu 2015 sodelovalo 119 otrok. Socialno najbolj ogroženim je ZPM zagotovila celo brezplačno letovanje, pomagala pa jim je tudi s pomočmi ob začetku šolskega leta. V njeni organizaciji so otroci obiskali Pikin festival, posebej pa se je angažirala v Tednu otroka ter prazničnih prireditev in ustvarjalnih delavnic v veselem decembru. V so­delovanju s šolami, predvsem z OŠ Rodica, je zagotovila dejavnosti med počitnicami. Vse te tradicionalne aktivnosti so tudi del programa za leto 2016, ki se že izvajajo, saj je bil v sodelovanju z Osnovno šolo Venclja Perka Domžale že izpeljan Medobčinski otroški par-lament, pred nami je v maju priredi­tev za zlate bralce, objavljamo pova­bilo za prijave na letošnje letovanje, v teku so že aktivnosti za Teden otroka 2016, ZPM pa se skuša z Občino Dom­žale in drugimi organizatorji dogovo­riti, da bi vse prireditve Veseli decem­ber 2016 potekale usklajeno in bile namenjene prav vsem otrokom. Seveda pa ZPM Domžale tudi le­tos namenja posebno skrb reševa­nju problemov socialnih stisk posa­meznih družin in otrok ter pričakuje tudi letos donatorske pomoči, tudi v okviru botrstva, ki mu namenja po­sebno skrb. Ob tej priložnosti se Zve­za prijateljev mladine Domžale, ki uspešno sodeluje tudi z ZPM Slove­nije, iskreno zahvaljuje prav vsem, ki ji pomagate, hkrati pa vas tudi v pri­hodnje vabi, da sodelujete v njenih konkretnih projektih. Vse informaci­je na: 041 728 179 ali na 01 721 27 91 vsako sredo med 16. in 18. uro v Dom­žalskem domu in na internetni strani www.zpm-domzale.si. Vera Vojska le t n i k lv i | a pr il 2016 | štev i lk a 4 slamnik | 15 novice Prvi hostel v Domžalah Priznanje Civilne zaščite za domžalski Rdeči križ Domžale so dobile prvi hostel, ki je namenjen nastanitvi družin, mladih in tistih, ki jim hoteli s svojim redom in pravili niso najljubši našin prenočeva­nja, in tistim, ki jim je hotelska nasta­nitev prevelik finančni zalogaj. Hostel Hiša na travniku stoji ob re­gionalni cesti Ljubljana–Maribor, v Dobu, na Ljubljanski cesti 1, dva kilo­metra od avtocestnega izvoza Domža­le. V samostojnem objektu imajo v šti­rih sobah 18 ležišč, skupno kopalni­co s prho in sušilcem za lase, moder­no opremljeno kuhinjo, kjer si gostje lahko pripravijo vse od kave do večer­je, večnamenski prostor z LCD televi­zorjem in brezžični internet. Posebna pozornost je namenjena čistoči in pri­jetnemu bivanju. V bližini so avtobu­sna postaja z odlično povezavo z Dom­žalami ali Ljubljano, pošta, bencin­ska črpalka, trgovina s prehrano, lo­kali, zraven pa je velik športni center, kjer se gostje lahko udeležijo vodenih vadb, gredo v fitnes, si privoščijo ma­sažo ali se kako drugače razvajajo in naredijo nekaj zase, vse to s posebnim popustom. Tako je občina bogatejša za ponud­bo, ki je do zdaj ni bilo. Ko boste nasle­dnjič dobili na obisk poslovnega par­tnerja, ki se rad rekreira, ko bodo prišli sorodniki iz daljnih krajev, pa pri sebi doma nimate prostora, da bi jih nasta­nili, vam svetujemo, da pokličete Ho­stel Hiša na travniku. Prijetno vzduš­je, lep pogled, mirna okolica in bliži­na vsega, kar potrebujejo, so zagotovi­lo, da se bodo imeli lepo in prijetno po zelo zmerni ceni. Ob hostlu je na razpolago tudi veli­ko parkirišče. Dan Civilne zaščite je med drugim pri­ložnost za zahvalo tistim reševalcem, organizatorjem in izvajalcem, ki so v preteklem letu učinkovito opravljali naloge zaščite in reševanja med narav­nimi in drugimi nesrečami. Tako so bila v začetku marca podeljena priznanja in nagrade Civilne zaščite najzaslužnejšim posameznikom, skupinam, občinam, gospodarskim družbam, društvom, zavodom in raznim organizacijam za zasluge in prispevke pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zašči­te, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Med številnimi prireditvami je bila tudi slovesnost za ljubljansko regijo, kjer je bilo podeljenih kar 160 priznanj in nagrad, številni prejemniki pa so bili tudi iz Občine Domžale. Podelitve so se poleg nagrajencev in nekaterih županov iz občin ljubljanske regije udeležili številni predstavniki šta­bov Civilne zaščite, pripadniki Sloven­ske vojske, Policije, prostovoljnih gasil­skih društev, vladnih in nevladnih orga­nizacij, člani dobrodelnih organizacij in drugih društev. Osrednji govornik je bil poveljnik Civilne zaščite Republike Slo­venije Srečko Šestan, ki je dan Civilne zaščite opisal kot dan vseh, ki v naši do­movini skrbijo za varstvo pred naravni­mi in drugimi nesrečami, in tistih, ki v težkih razmerah poskrbijo za učinkovi­to ukrepanje, varovanje ter skrb za člo­veška življenja. Poudaril je, da vse, ki pomagajo, odlikujejo velike človeške lastnosti, kot so: prostovoljstvo, soli­darnost in ljubezen do bližnjega in da se prav zaradi teh lastnosti in strokov­ne usposobljenosti vsi počutimo varne. Priznanja in nagrade Civilne zašči­te podeljujejo pripadnikom civilne za­ščite ter drugim posameznikom, skupi­nam, občinam in gospodarskim druž­bam, zavodom in drugim organizacijam za zasluge in prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zašči­te, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Bronasti znak Civilne zaščite, ki se podeljuje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, je za uspešno delo prejelo Ob­močno združenje Rdečega križa Dom­žale, prevzela ga je Majda Mernik, se­kretarka, Enako priznanje je prejela tudi Ajda Lalić, vodja ekipe Prve pomo­či Območnega združenja Rdečega križa Domžale. Obema iskrene čestitke! V marcu 2016 je Območno združenje Rdečega križa Domžale poslalo na leto­vanje socialno in zdravstveno ogrožene starejših na Debeli rtič pet starejših. Le­tovanje je bilo omogočeno iz sredstev akcije Peljimo jih na morje in iz namen­skih sredstev, pridobljenih na dobrodel­nem koncertu septembra 2015. Kot je znano, Rdeči križ na Sloven­skem praznuje letos 160-letnico obsto­ja in uspešnega dela. Jubileja se bomo spomnili tudi na našem območju, saj bo v začetku junija Območno združe­nje RK Domžale pripravilo slovesnost, na kateri se bodo s priznanji posebej spomnili tudi krvodajalcev. Vera Vojska Foto: arhiv RK Inkontinenca ali uhajanje urina – težava, ki vpliva na kakovost življenja Izid slikanice Krt Damjan Ob peti obletnici delovanja Športno­-atletskega društva Mavrica je izšla otroška slikanica Krt Damjan, ki jo je napisala Miomira Šegina: »Veliko besed nas ujame v svoj tok, nekatere ostanejo samo naše, druge pa najdejo svojo pot med bralce. Krt Damjan je resničen lik, kolikor je lahko resnična krtina na vrtičku. Prav tako obstajajo babice Cecilije in vnučke Maje – vsem njim posvečam to pravljico v upanju, da jo bodo otroci radi brali in se zabavali ob šaljivih ilustracijah Anje Trampuš.« Cecilija je bila pridna vrtičkarica – vsak dan je pulila plevel, zalivala mlade sadike, skrbela za kompost in se veselila vsakega poganjka. Najbolj je bila ponosna na svoj korenček – ru­meno-oranžen in mesnat se je zavrtal v tla kot količek, da ga je komaj izvle­kla ven. Pri tem ji je kdaj pa kdaj po­magala vnučka Maja, ki pa je bila nav­dušena ljubiteljica babičinega korenč­kovega soka. Korenje je zdravo za oči, so pravili, pa še sladek, sočen okus ima – kdo ga ne bi imel rad? Celo krt Damjan, ki se je pred kratkim naselil na Cecilijin vrt, ga je vzljubil, mislim korenje … Damjan je pojedel le vsak tretji korenček, a škoda je bila storje­na, in Cecilija si je zadala nalogo, da krta odžene z vrta. Samo – kako? V tr­govini so prodajali nešteto strupov in pasti, a njej se je živalca vseeno smili­la. Pravzaprav se je čudila, saj je vede­la, da krti jedo le črve, polže in žužke. Slikanico lahko naročite na e-na­slovu društva info@sadmavrica.si. Cena slikanice je 10 evrov. Inkontinenca ali nehotno uhajanje urina je zelo pogosta in neprijetna te­žava pri ženskah in moških. Statistični podatki kažejo, da se kar 30 odstotkov žensk sooča z njo. Stopenj inkontinence je več. Lahko je blaga, kar pomeni le občasno uhaja­nje v določenih situacijah, lahko pa je tako močna, da ovira normalno življe­nje in se ljudje izolirajo pred okolico. Zaradi tovrstnih težav se posamezniki zapirajo vase in izgubljajo samozavest ter spremenijo odnos do sebe, partner­jev in prijateljev. Najpogosteje ostajajo doma, se ne udeležujejo pohodov, ple­sov in na splošno aktivnosti, kjer bi se lahko njihove tegobe dodatno izrazile. Pri ženskah poznamo tri vrste in­kontinenc. Stresna urinska inkonti­nenca pomeni uhajanje urina ob ka­šljanju, kihanju, poskokih, obremeni­tvah, plesu ali dvigovanju bremen. Ker je medenična mišica premalo močna, ne more zdržati pritiska ob povečani obremenitvi in urin začne uhajati. Naj­bolj pogosti dejavniki za nastanek stre­sne inkontinence so porod, dvigovanje bremen, bolezni pljuč, močan kašelj, dolgotrajno zaprtje, starost, odstrani­tev maternice, neaktivnost pri športu in neizvajanje vaj. Pri urgentni inkontinenci se nena­doma pojavi zelo močna potreba po uri­niranju, in če pri tem urin uide, je to znak urgentne inkontinence. Prekomer­ni sečni mehur je pogosta kronična bo­lezen, ki prizadene tako ženske kot tudi moške vseh starosti. Težave z mokre­njem se pojavljajo podnevi in ponoči. Osebe se ponoči zbudijo zaradi tiščanja na vodo in posledica je lahko kronična utrujenost. Obenem bolezen vpliva na vse ravni življenja, saj se ljudje zapirajo pred svetom, zaradi bojazni, da bo ne­prijetne vonjave seča zaznala tudi oko­lica. Bolniki tudi pijejo manj vode, da bi svoje težave zmanjšali. Mešana inkontinenca je kombina­cija stresne in urgentne in je zelo razšir­jena med ženskami. Dandanes nam znanje in tehnolo­gija ponujata različne možnosti zmanj­šanja teh težav ali celo odprave inkon­tinence. Na voljo so operativne in neo­perativne tehnike. Zelo znane so Keglo­ve vaje, ki poskrbijo za učvrstitev mišic medeničnega dna. Te so zelo pomemb­ne, saj podpirajo celotno vsebino trebu­ha. Vaje je treba pravilno izvajati več­krat na dan in uspeh ne izostane. Drugi način je magnetna stimulacija medeničnega dna. Ta tehnika je nebole­ča, neinvanzivna in udobna ter primer­na za vse vrste inkontinenc, uporablja­jo pa jo tudi za hitrejšo rehabilitacijo po operativnih posegih, po porodu, včasih pa tudi ob kroničnih bolečinah v mede­nici in križu. Posebna naprava ustvar­ja pulzno-magnetno polje, ki povzro­ča krčenje mišic medeničnega dna, saj magnetna polja prehajajo do nedosto­pnih predelov, ki jih z električno stimu­lacijo ne bi mogli doseči. Tudi laserska operacija je primerna za odpravo stre­sne inkontinence, saj laser ogreje notra­nje tkivo v okolici sečnice ter povzroča krčenje in regeneracijo kolagenskih in elastičnih vlaken, s čimer se tkivo preo­blikuje, postane čvrstejše, bolj elastično in se povrne v začetno anatomsko sta­nje. Pri težavah s stresno inkontinenco izvajajo tudi operativni poseg, pri kate­rem operater pod sečnico vstavi nena­petostni vaginalni trak iz sintetičnega materiala. Poseg traja pol ure in se izva­ja pod anestezijo, uspešnost pa ocenju­jejo na 60 odstotkov. ODPRAVITE INKONTINENCO* *UHAJANJE URINA Terapija je preprosta in ne zahteva posebne priprave pacienta. • Pacient med terapijo sedi oblečen na udobnem stolu za inkontinenco in se med stimulacijo osredotoča na zavedanje krčenja mišic. • Terapija je neinvazivna, neboleča in brez znanih stranskih učinkov. • Izboljšanje lahko pričakujete že po nekaj terapijah. • Terapija se iz vaja dva-do trikrat tedensko po dvajset minut. • Za popolno zdravljenje priporočamo 16 terapij. • Terapija je primerna za ljudi vseh starosti. Center za naravno MGC Bistrica, Cesta talcev 10, Domžale zdravljenje in bioresonanco Tel. št.: 041 330 494 E-naslov: bioresonanca.vital@gmail.com www.bioresonanca-vital.com 16 | slamnik štev ilk a 4 |a pr il 2016 |l e t n ik lv i novice Planiško letalnico postavil Bliža se že 10. tradicionalno piškotkanje Plesna šola Miki v maju vsako leto pri-za obiskovalce namreč pripravila za-valcev pa bo od nizozemskega velepo­reja prijetno in zabavno druženje za nimive športne in miselne aktivnosti. slaništva prejelo tudi simbolično da­vse njihove predšolske in šolske ple-Za vsako opravljeno nalogo bodo pre-rilce. Morda se nam pridruži tudi prav salce ter spremljevalce. Piškotkov pi-jeli žig in z vsemi zbranimi žigi bodo poseben častni gost: nizozemski vele­knik bo letos potekal že 10. leto zapo-tudi letos na koncu prejeli pravi za-poslanik. red, s čimer se lahko pohvali le malo klad. Seveda ne bo manjkalo tudi ne-Tudi za starše in ostale spremlje­prireditev v takšnem obsegu. Vsako kaj hrane in pijače, piškotov bo dovolj valce bo organiziranih kar nekaj ak­leto je na pikniku prisotnih vedno več za vse. tivnosti, v katerih boste lahko sodelo­sodelujočih okoliških društev in pod-Letos pa se s Piškotkovim pikni-vali. Za vas imamo pripravljenih kar jetij, posledično pa tudi več obisko-kom pridružujemo tudi Festivalu ko-nekaj daril in nagrad, najsrečnejši se valcev: lani smo jih našteli okoli 1000. lesarjenja, ki je značilen za Nizozem-bo lahko pohvalil z dvodnevnim naje- Zagotovo se sprašujete, čemu se pi-sko in ga v Sloveniji organizira nizo-mom apartmaja v Vili Silva Marija Pi­knik imenuje ravno Piškotkov piknik. zemsko veleposlaništvo. Prek festiva-šece. Zagotovo se bo na Piškotkovem Obiskovalci morajo namreč namesto la želijo spodbujati zdrav način življe-pikniku dogajalo ogromno zanimivih vstopnine prinesti 2 piškota. Te zbira-nja in zmanjšati uporabo avtomobi-stvari, ki jih ne smete zamuditi, zato jo v veliki posodi in na koncu pikni-lov za vožnjo na kratke razdalje. Zato ste vabljeni, da se nam 19. maja 2016 ka se s temi piškotki posladkajo prav vse obiskovalce spodbujamo, da se med 16:30 in 19:30 v čim večjem števi­vsi obiskovalci. Za otroke tudi letos na Piškotkov piknik pripeljejo s kole-lu pridružite na piškotkanju.pripravljamo prav posebno igro – Lov si. Imeli bomo namreč tudi kolesarski Tjaša Derstvenšek na zaklad. Društva in podjetja bodo poligon, nekaj prvih srečnih obisko­ Začetek motoristične sezone – nekaj nasvetov za večjo varnost Leto beži in že smo krepko zakora-timalne oprijemljivosti pnevmatik, za-Na splošno vsem voznikom svetu­kali v pomlad. Sonce nas kar vabi k radi zime pa je lahko na vozišču veliko jemo, da med vožnjo upoštevajo pro­sproščenosti in ležernosti, ki se od-udarnih jam in peska od zimskega po-metno signalizacijo in cestno-prome­raža tudi na naših cestah. Vedno več sipa. Motoristi naj se poleg tega tudi tne predpise. V času bližajočih dopu­je prisotnih kolesarjev, motoristov in zavedajo, da njihove sposobnosti ob-stov in daljših potovanj vam svetuje­pešcev. vladovanja motornega kolesa najver-mo, da se na pot odpravite pravoča- Vsem voznikom enoslednih motor-jetneje še vedno niso na ravni tistih iz sno, z obilico dobre volje in predvsem nih vozil svetujemo, naj bodo pred-prejšnjega leta. strpnosti. vsem izjemno previdni, hitrost svoje Najpogostejši vzroki za najhujše Srečno vožnjo!vožnje pa prilagodijo razmeram na ce-nesreče motoristov so bili lani nepri­sti. To velja še zlasti na začetku moto-lagojena hitrost, neupoštevanje pravil Nataša Kustec ristične sezone, ko je asfaltna površi-o prednosti in nepravilna stran oziro-Policijska inšpektorica III na še vedno hladna in ne omogoča op-ma smer vožnje. Policijska postaja Domžale Obisk ljudskih pevk V ponedeljek, 18. aprila, so OŠ Janka Kersnika Brdo obiskale ljudske pevke iz Domžal, ki jih vodi gospa Mara Vilar. S pesmijo in z govorom so nam pred­stavile življenje v času njihovega otro­štva in mladosti. Program je ves čas po­tekal spontano, zabavno, z veliko mero pozitivne energije in hudomušnosti. Vsi smo sodelovali s petjem, ploskanjem, predvsem pa smo se iskreno nasmejali. Učenci so med nastopom dobili tu di nekaj pomembnih življenjskih napotkov, ki so jih predstavile na hu- do mušen in zabaven način. Vodja ljudskih pevk mi je zaupala, da so se ji zdeli učenci zelo pridni ter da so zelo lepo poslušali in sodelovali. Zahvaljujemo se jim za obisk in želi­mo, da nas kmalu obiščejo in nam po­pestrijo pouk. Kar ves dan smo se še pogovarjali o pevkah in njihovem na­stopu. Pa še se bomo … Tina Pergar na svoj balkon Ob bok svetovno znanima konstruk­torjema skakalnic in letalnic Stanku Bloudku in Janezu Gorišku se lahko postavi tudi domžalski konstruktor Ferdinand Volf, ki je letos malo pred zaključkom finala svetovnega pokala v Planici skonstruiral planiško letal­nico. Samo jo je tudi zgradil in posta­vil na balkon svojega stanovanja na Miklošičevi ulici v Domžalah. Res je, da njegova letalnica ni takšne veliko­sti kot v Planici, vendar pa v dolžino skupaj meri kar štiri metre, kar je za balkon stanovanjskega bloka več kot veliko. Ob našem prihodu h konstruk­torju domžalske letalnice Ferdinan­du Volfu je na trenerskem stolpu Go-ran Janus ravno dal znak Petru Prev­cu, da se spusti po letalnici. In res se je. Pristal je daleč v globino letalni­ce in nato ponosno vzdignil pokal. Seveda je na sodniškem stolpu Mi-ran Tepeš spremljal vetrovne razme­re, da so vsi nastopajoči skakalci le­tali v sprejemljivih razmerah. Ob izte­ku skakalnice pa smo lahko videli di­rektorja svetovnega pokala v smučar- Z LEPŠIMI NOGAMI V POLETJE! Izboljšajte videz svojih nog in jih pripravite na poletje z anticelulitnimi masažami. V ponudbi tudi odličneklasične masaže in nakup popusta za celo leto od dneva nakupa dalje! www.masaznica.si skih skokih Walterja Hoferja, ki je bu­dno spremljal vse dogajanje. Domžalska letalnica, ki jo je letos zgradil Ferdinand Volf in jo postavil na svojem balkonu, je narejena z lju­beznijo, z njegovimi spretnimi roka­ mi in seveda idejami. Brez njih na­mreč ni nič. Letalnica ima vse detaj­le, kot jih ima tista v naravni veliko­sti. Nalet, startna rampa, stopnišče, odskočna miza, trenerski in sodni­ški stolp, doskočišče s pravimi kon­figuracijami, iztek in tudi oglaševal­ce. Vse tako, kot mora biti. In da po njej lahko skačejo figurice z lesenimi smučmi, ki jih je izdelal Ferdinand. V času našega obiska so skakali slo­venski tekmovalci in prav vsaka fi­gurica s smučmi ima ime naših tek­movalcev. Letalnica ima 22 lučk, rav­no toliko, kot je imel Peter Prevc v zadnji sezoni stopničk, ki jo ponoči razsvetljujejo. Same ideje, kaj bi še dodal letalnici, so po njegovih bese­dah prišle sproti. Ravno na marčno soboto, dan pred velikim finalom, je Ferdinand ugotovil, da bi bil potre­ben še sodniški stolp. In ga je izde­lal … Smuči, na katerih so pritrjene figurice, ki jih je kupil v trgovini, je izdelal iz lesa. Atrakcijo so si ogle­dali že mnogi. Najbolj so navduše­ni otroci pa tudi odrasli. Seveda tudi tekmujejo. Na koncu tega prispevka lahko samo še zapišemo: »Zanimiva zgodba izjemnega ustvarjalca iz Domžal. Gle­de na videno in slišano smo prepriča­ni, da bo izpod njegovih rok nastalo še marsikaj zanimivega. Tako kot je že do zdaj. Izdelal je namreč tudi maketo gondole, ki vozi na Veliko planino, vsa­ko leto izdela jaslice, po katerih se pa­stirji sprehajajo …« Besedilo in foto: Miha Ulčar le t n i k lv i | a pr il 2016 | štev i lk a 4 slamnik | 17 iz naših vrtcev in šol Uspešni na Ekonomijadi 2016 Dijaki in dijakinje Srednje šole Domžale se radi udeležujejo različnih tekmovanj, na katerih preverjajo svoja znanja s posameznih področij, hkrati pa pridobivajo tudi praktične izkušnje, ki jim bodo še kako koristile pri njihovem nadaljnjem delu. srednja šola domžale Tak na­men je imela tudi udeležba ekipe Sre­dnje šole Domžale na 3. Ekonomijadi 2016, ki jo je v začetku aprila pripra­vila Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra na temo Poznavanje področja finančnega poslovanja oziroma trgo­vanja z vrednostnimi papirji. Name­njena je bila dijakom in dijakinjam, ki se izobražujejo v programu ekonom­ski tehnik. Po sprejemu in slovesnem začetku v Domu kulture Kamnik se je 24 ekip iz srednjih šol iz vse Slovenije skupaj z več kot 80 dijaki ter dijakinja­mi napotilo raziskovati Kamnik in se hkrati učiti borznega poslovanja, na kontrolnih točkah pa odgovarjati na vprašanja o davkih in krizi. Mentorji so v času tekmovanja obiskali kamni­ško podjetje Nektar Natura, ravnatelji pa so si ogledali Kamnik. šolo Domžale so zastopali dijaki: Črt Skvarča, Luka Florjančič in Tina - Ni­kolina Volčini, vsi iz 2. O razreda. Di­jakinja Tina - Nikolina Volčini je bila v ekipi, ki je dosegla tretje mesto, sku­pna uvrstitev domžalske srednje šole pa je bila osmo mesto. »Zadovoljna sem, ker so ekipe do­kazale veliko znanja, veščin in spretno­sti trgovanja, hkrati pa uresničile na­men sodelovanja, ki je bil predvsem v druženju mladih, navezovanju stikov, tudi poslovnih, in mreženju,« nam je povedala mentorica domžalske eki­pe Vesna Fujs, univ. dipl. ekonomist­ka, in hkrati izrekla vsem domžalskim tekmovalcem iskrene čestitke za uspe­šen nastop. Še posebej jo je veselilo, ker so se dijaki o Ekonomijadi 2016 pogovarjali tudi naslednje dni, in ve­dno znova ugotavljali, kaj bi lahko na­redili še boljše. Naslednjo priložnost, ki jo bodo zanesljivo izkoristili, bodo imeli v pri­hodnjem šolskem letu na Ptuju, od koder so doma letošnji zmagovalci 3. Ekonomijade. Vera Vojska Dobrodelna prireditev ZGODBA O ROcKU V torek, 22. in v sredo, 23. marca so se v večnamenskem prostoru naše šole majali temelji … oš preserje pri radomljah Do­brodelna prireditev je nosila naslov ZGODBA O ROcKU, s katero smo lah­ko spremljali odraščanje Rok(c)a sko­zi rock. »V ritmu muzike za ples« pa gre približno takole: »Fant in dekle sta se zaljubila in sad njune ljubezni je bil sinček Rock, ki je še prehitro prerasel pleničke in postal pravi prvošolček. V šoli je bil Rock zelo priljubljen. Tako priljubljen, da so ga obiskale celo uši … Rock, je sedaj star ravno toliko, da se je lahko občasno sam potepal po mestu. In tako je nekega lepega po­poldneva naletel na cirkuško pred­stavo, ki je gostovala v njihovem me­stecu … Cirkus je bil fantastičen. ‘Anka so mel ohromnga slona!’ Rok je bil nav­dušen, vendar je njegovo pozornost že pritegnil plakat, ki je vabil na mo­dno revijo in njene dolge noge, ki z njim vštric bi hodile. Kmalu Rocku ni bilo več pomemb­no le, kaj da nase, fant se je zazrl vase. Hodil je sem ter tja in iskal par srca. Kaos povsod: v sobi nered, v glavi vihar, v srcu hrepenenje … počasi se je v Rocku prebujalo novo življenje. Rock in Poppy v parku na klopci odkrijeta, da sta našla svoj par srca. Tako so večerna poročila nacional­ne televizije s tedenskim prispevkom ROCK-IN kmalu poročala o najnovejši novici: poroki Rocka in Poppy! Visoko nad oblaki sta odletela na medene tedne in njuna ljubezen je dobila krila. Lahkotna, pisana, nad oblaki … Kot pomladni metulj … Še prekmalu leta prinesla so je­sen. A nato sta se nasmejala, srečna, ker sta se našla ter ugotovila, kako lepo je, da sta se spoznala in skupaj skozi življenje šla.« Z različnimi točkami so odrašča­nje našega Rok(c)a na odru tako po­osebili skoraj vsi učenci od 1. do 6. razreda ter nekateri učenci višjih ra­zredov. V ZGODBI O ROcKU je lah­ko vsak prepoznal delček sebe ali pa svojih sanj. Starši so čudovito pred­stavo, ki je bila plod večmesečnih priprav, nagradili z močno finančno podporo šolskemu skladu. Nataša Puhner in Mateja Jerina Smo pravi MEPI-jevci? V OŠ Domžale smo, zagotovo, tudi letos! Mednarodno priznanje za mlade – MEPI je večstopenjski program, namenjen aktivnemu, kreativnemu in angažiranemu preživljanju prostega časa. V Osnovni šoli Domžale se pripravljamo na preizkus za bronasto priznanje. oš domžale S srcem in predanostjo tudi v letošnjem šolskem letu nekaj učiteljev in učencev živi in dela v duhu MEPI. Devetošolci kot prosto­voljci delujejo v podaljšanem bivanju in kot družabniki starejšim v MGC Bi­strica. Namesto da preživljajo čas za elektronskimi napravami, se urijo v različnih veščinah in športih, npr. v kvačkanju, jezikih, glasbi, aerobiki, teku, karateju, jogi. V maju čakata učence še dva pod­viga, na katera se pripravljajo že od oktobra. Ta dva podviga se imenu­jeta poskusna in končna dvodnevna odprava za bronasto priznanje MEPI. Predstavljata končni preizkus pripra­vljenosti na tovrstno samostojnost, hkrati pa je peš potovanje za sprosti­tev, osebno izpopolnitev, raziskova­nje, učenje in doživljanje narave. Zato morajo biti v dobri kondiciji, zdržlji­vi in zmožni prenesti težka bremena na svojem hrbtu do kontrolnih točk in naprej do cilja. Da se bodo v nara­vi znašli, morajo znati brati zemljevi­de, obvladati orientacijo, imeti in zna­ti uporabljati ustrezno opremo, po­znati osnove prve pomoči in načine preživetja. Poskrbeti morajo za zado­sten vnos pijače in tople hrane v telo, za kar potrebujejo gorilnike, posodo, hrano in vodo. Vse to mora biti prine­seno na njihovih hrbtih. Ničesar ne smejo prositi, ničesar si izposoditi, to­rej ničesar pozabiti doma. Kot MEPI- jevci morajo namreč biti neodvisni in samozadostni. Učenci dokazujejo, da so pravi ME-PI-jevci, saj njih in njihove dobre volje na kondicijskih pohodih ne ustavita ne megla ne mraz, ki reže v kosti. Tudi snegu na poti na nočnem pohodu ne podležejo in polni energije prispejo na cilj, kjer jih čaka potem še kuhanje ve­čerje, dooooolgo nočno klepetanje in podobne naporne stvari, kot je druže­nje in smejanje … Vse to je priprava na majski vrhu­nec MEPI, na dve, najmanj 24 kilo­metrov dolgi dvodnevni odpravi. Ta­krat se bodo resnično dokazali, če so iz pravega testa MEPI! Melita Langus MEPI koordinatorka na OŠ Domžale vrtec dominik savio April v vrtcu Dominik Savio V začetku meseca sta starejši sku­pini sodelovali na prireditvi ob materinskem dnevu v KD Franca Bernika, ki je bila letos zaradi ve­likonočnih praznikov s 25. marca prestavljena na začetek aprila. Tema, ki se je navezovala na ves mesec, je bila Spoznavamo grado­ve – življenje nekoč in danes. Spo­znanja smo navezovali na odkritja iz prejšnjih mesecev, in na pripove­dovanje Mare Vilar o tem, kako so živeli, ko je bila sama še otrok. Na svojem obisku v spremstvu pevk nas je naučila pesem, ki govori o Domžalah in izdelovanju slamni­kov. Starejši otroci so jo zapeli na občinski prireditvi v Češminovem parku. Tri skupine so šle tako kot nekoč revni ljudje peš do Krumper­ka, kjer so si otroci ogledali grad in konje. Konje zdaj uporabljamo predvsem za rekreacijo, otroci pa so izvedeli, da so imeli včasih le bogataši za potovanja in delo na poljih. Spoznavali smo predmete in predvsem orodje, ki so ga lju­dje včasih uporabljali pri svojem delu, vse smo poimenovali in z nekaterim tudi delali. V knjižnici smo si izposodili knjige o grado­vih ter jih vsakodnevno gledali in se pogovarjali o vsebini, poslušali staro glasbo, predvsem pa pri po­čitku prebirali stare pravljice na to temo. Otrokom so bile zelo všeč igre naših babic, igre, ki smo se jih šli tudi v našem otroštvu Ristanc, Kraljica, koliko je ura, Rinčke ta­lam … Spoznali smo, da je prijetno in veselo tudi brez televizorja in računalnika, in da za igro sploh ne potrebujemo igrač, še posebej, ko smo dopoldan preživeli v gozdu in smo se igrali z materialom, ki nam ga ta ponuja. Spoznali smo, da se ljudje, oko­lje, družba in kultura spreminja­jo, in da je vedno znova zanimivo odkrivati, kaj se je v našem okolju nekoč dogajalo.  Ana Dolinšek oš rodica Dan za spremembe – Spoštovanje je sladko! »Ne prepuščaj se toku, spreminjaj tudi ti,« je slogan Dneva za spre­membe. Dan za spremembe je Sloven­ska filantropija letos organizirala že sedmič zapored, tokratna tema pa je bila spoštovanje. Akciji smo se pridružili tudi na OŠ Rodica z našo akcijo, ki smo jo poimenovali Spoštovanje je sladko! S sedmimi učenci prostovoljci iz osmega ra­zreda smo s pomočjo učiteljice za likovno vzgojo izdelali lične broške s simbolom ribice, saj je ribica, ki plava proti toku, tudi simbol Dneva za spremembe. V skladu z našim sloganom Spoštovanje je sladko! smo pripravili tudi sladke pozornosti, ki smo jih polepšali z mislimi o spoštovanju. Naše iz­delke smo v soboto, 2. aprila, na tržnici v Domžalah delili ljudem, in jih na tak način spodbujali k spoštovanju.  Maja Tartara, OŠ Rodica 18 | slamnik štev ilk a 4 | a pr il 2016 | l e t n ik lv i iz naših vrtcev in šol oš domžale Zgled dobrega sodelovanja med šolo in krajevno skupnostjo OŠ Domžale večkrat prosi Krajevnoskupnost Slavka Šlandra za pomoč pri izpeljavi različnih akcij, pred­vsem okoljskih in humanitarnih. Jeseni 2012 so nam omogočili ureditev sadnega vrt v okolici šole. Skupaj s strokovnjaki Arboretuma Volčji Potok so nasadili sadna dre­vesa. Zanje dobro skrbimo, seveda pa vsega sami ne zmoremo. Tudi letos smo prosili za pomoč krajevno skupnost. Sami namreč nismo vešči obrezovanja. Prijazno so se odzvali in nam omogočili strokovno spo­mladansko nego sadnega drevja. Na njihovo pobudo nas je v četrtek, 17. marca, obiskal Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd., strokovni so­delavec arboretuma. Opravil je ne­kaj nujnih rezov. Povedal je, kako se za sadno drevje skrbi. Poudaril je, da je treba mlado sadno drevje nekaj let dognojevati v kolobarju okrog debla, poskrbeti, da ima dre­vo vrh, da imajo veje dovolj prostora in za oblikovanje krošnje. Učenci izbirnega predmeta okolj­ska vzgoja, tretješolci, ki obiskujejo naravoslovni krožek in drugi, ki jih je to zanimalo, so Mastnakovo delo pozorno spremljali in aktivno sode­lovali. S pojasnjevanjem, kaj in kako je treba kaj storiti, jih je vključeval v razgovor in delo. Učenci so navdu­šeno sledili. Matjažu Mastnaku se zahvaljujemo za izčrpna navodila, opravljeno delo in prijeten pristop do naših učencev in nas vseh. Krajevni skupnosti Slavka Šlan­dra iskrena hvala za podporo pri skrbi za naš šolski vrt. Priskrbeli ste nam imenitnega strokovnjaka, za kar se vam še posebej zahvaljujemo.  Mojca Kanduscher koordinatorka ekošole vrtec ostržek Ljudski pevci v vrtcu Ostržek V sredo, 23. marca, so nas v Vrtcu Domžale, v enoti Ostržek na Rodi­ci obiskali ljudski pevci iz Pevske skupine Janez Cerar. Da je skupina doma iz Domžal, razkrivajo slamni­ki, ki izkazujejo ne le pripadnost ljudskemu izročilu, temveč so pev­cem v ponos in odličen dodatek k izgledu skupine. Otroci so zavzeto poslušali ljudsko petje in nekaterim pesmim so se pridružili otroški gla­sovi. Vodja pevske skupine Marika Haler, upokojena učiteljica, je z raz­lagami besedil še dodatno pritegni­la otroke in jim približala čas mla­dosti njihovih starih staršev. Ko je zaigrala harmonika, noge niso ime­le obstanka in različne generacije so skupaj zaplesale v Ostržkovemu novemu večnamenskemu prostoru. Pogostili smo se še s pecivom, ki so ga za ta namen spekli otroci. Ob slo­vesu smo se zmenili, da se ponovno snidemo prihodnje leto.  Tadeja Mišmaš, vzgojiteljica Ekskurzija v Bruselj Prvega marca smo se učenci OŠ Domžale odpravili na ekskurzijo v Bruselj, kjer smo na povabilo evropske poslanke Romane Tomc obiskali Evropski parlament. oš domžale V Bruslju smo si najprej ogledali stavbo Evropskega parlamen­ta. V parlamentu so nam predstavili Evropsko unijo, njeno delovanje, njene funkcije, veje oblasti, komisarje … Spre­jela nas je evropska poslanka Romana Tomc. Predstavila nam je svoje delo, nas popeljala v dvorano, kjer potekajo zasedanja, nam povedala, kako pote­kajo seje, hkrati pa nam je odgovarjala na vprašanja. Na naše vprašanje, koli- Skupaj v gore – na Lepi kamen Več kot dvesto udeležencev izleta ko prostega časa ima kot poslanka, je odgovorila, da nič oziroma zelo malo, saj poleg delovanja v matični stranki v Sloveniji in v Evropskem parlamen­tu njeno delo obsega tudi ohranjanje stika z volivci doma. Povedala nam je tudi, da se v Evropskem parlamentu stranke različnih ideoloških prepričanj bolje razumejo kot ideološko različne stranke na nacionalni ravni. Na vpraša­nje, koliko časa trajajo dogovarjanja v vrtec domžale Starši in otroci ter nekaj strokovnih delavcev Vrtca Dom­žale smo se v soboto, 2. aprila 2016, odpravili skupaj v gore. Naš cilj je bil Lepi kamen v Kamniški Bistrici, ki smo ga seveda tudi prav vsi osvojili. Vreme nam je res dobro služilo in počasi smo se začeli zbirati na parki­rišču v Kamniški Bistrici. Otroci so bili vseh starosti in prav vse enote Vrtca Domžale so bile zastopane, odziv pa je bil odličen, saj nas je bilo vseh ude­ležencev skupaj prek dvesto. Po slabi uri hoje so bili prvi že na cilju in so se ob spremstvu staršev lah­ko povzpeli na Lepi kamen ter uživali v prečudovitem pogledu. Kmalu so nas dohiteli tudi drugi in na cilju je prijala osvežilna pijača ter seveda ma­lica iz nahrbtnika. Dopoldan je minil v prijetnem druženju in prav vsi udele­ženci izleta smo se imeli lepo. Hvala vsem staršem in otrokom, ki ste se nam pridružili na izletu, prav tako pa se zahvaljujeva tudi Miri, Lili in Petru za pomoč pri izvedbi skupne­ga izleta. Razšli smo se zadovoljni in prijetno utrujeni v pričakovanju na­slednjega skupnega izleta v gore. Vodji izleta, Petra Kociper in Sonja Pavlišič Evropskem parlamentu, je odgovorila, da se v večini primerov zelo hitro dogo­vorijo, saj so poslanci na seje temeljito pripravijo. Razkazala nam je tudi glav­no razpravno dvorano Evropskega par­lamenta v Bruslju in nam povedala, da nekatere seje potekajo tudi v Luksem­burgu in Strasbourgu. Po končanem ogledu smo se še vsi skupaj fotografira­li pred zastavami članic EU in se nato odpravili v center Bruslja. 12. regijske igre Specialne olimpiade Slovenije – MATP ljubljansko-dolenjske regije V sredo, 6. aprila 2016, smo končno organizirali 12. regijske igre SOS – MATP ljubljansko­dolenjske regije. Zadnji dan našega potovanja smo si zjutraj najprej ogledali znameniti Ato­mium, nato pa smo se prek Nizozemske peljali v Nemčijo do Kölna. Tam smo si ogledali mesto in katedralo ter se po že­lji povzpeli na zvonik, na katerega vodi več kot petsto stopnic. Ekskurzija je bila nadvse zanimiva in poučna, saj smo vi-deli veliko novih stvari in spoznali delo­vanje Evropskega parlamenta. Timotej Nikič, 9. c oš roje S pripravami na tekmova­nje, ki se ga je udeležilo 40 tekmoval­cev, smo začeli že na začetku šolske­ga leta, saj je bilo treba sestaviti tek­movalne naloge, poiskati sponzorje, sestaviti program ipd. S pomočjo sponzorjev in prostovoljcev nam je uspelo pripraviti lep športni dogodek za tekmovalce. Na začetku, na odprtju tekmova­nja, nas je pozdravila pomočnica rav­nateljice Andreja Škrlj. Nato so tek­movalce nagovorili častni gostje, ki so vsem tekmovalcem zaželeli uspešno opravljanje nalog in zabavo med iz­vajanjem gibalnih nalog. Tekmovalce in njihove spremljevalce so nagovori­li direktor Zavoda za šport in rekrea­cijo Domžale Uroš Križanič, predse­dnica organizacije Zveza Sožitje Katja Vadnal in vodja MATP za ljubljansko­-dolenjsko regijo Jožica Kovačič. S pesmijo in igranjem na instru­mente so se nam v kratkem kulturnem programu predstavili tudi instrumen­talisti, učenci in učitelji OŠ Roje. Pri­sego – slogan specialno-olimpijske­ga gibanja je povedala naša učenka in tekmovalka Špela Janežič, skupaj z Gregorjem Novakom. Po odprtju iger se je tekmovalni del odvijal na OŠ Rodica. Naši sosedje so nam prijazno za en dan ‚posodili‘ nji­hovo telovadnico, v kateri so udele­ženci tekmovali na osmih tekmoval­nih postajah (udarjanje s hokejsko palico, brcanje žoge v gol, udarjanje predmetov, plazenje/lazenje po bla­zinah in hoja po podlagah ali vožnja čez ovire, vlečenje predmetov, slalom z vozičkom ali vožnja s plazilnim vo­zičkom ali hoja med količki z upošte­vanjem prometnih znakov, kotaljenje žoge in podiranje kegljev, met vrečke v cilj). Tekmovalce so ves čas spodbu­jali, jih spremljali in jim sodili na tek­movalnih postajah prostovoljci z OŠ Rodica, OŠ Domžale in s Srednje šole Domžale. Dogajanje sta spremljala tudi predstavnika ekipe Rdečega kri­ža OZRK Domžale. Cilj tekmovanja je bil dosežen, saj so bili tekmovalci ob druženju dobre volje in se pri izvajanju gibalnih na­log zabavali. Pogumno so pokaza­li, kaj zmorejo in uspešno dosegli do­bre rezultate. Zato so bili na koncu prav vsi tekmovalci zmagovalci! Me­dalje so ponosno prejeli iz rok plesal­ca Klemena Pirmana, ki s svojo sople­salko Barbaro Šamperl dosega vrhun­ske rezultate na mednarodnih tekmo­vanjih v plesu na vozičkih (wheelcha­ir dancing). Po tekmovanju so se udeležen­ci tekmovanja zabavali v Restavraci­ji Park v Domžalah, kjer so imeli kosi­lo. Po kosilu jim je bila zelo všeč naro­dno-zabavna glasba, saj so trem glas­benikom z veseljem zaupali glasbene želje, skupaj z njimi peli pesmi in ple­sali. Vidno utrujeni so se vračali do­mov ... proti novim izzivom ... iz naših vrtcev in šol Šola in šport z roko v roki Srednja šola Domžale – športu prijazna šola, ki mi je blizu. srednja šola domžale Lanska je ekipe, v katerih so sodelovali tudi ključili pravo športno dopoldne. Tek­organizacija športnega srečanja v mnogi športniki, ki v svojih klubih re-movanje seveda ni minilo brez zmago-ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK – KRK 2 016 Športnem parku Domžale je pokazala, dno trenirajo in se uvrščajo v različne valcev, čeprav so bili zmagovalci prav- Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale kako močno je šport zasidran v zavest reprezentance. Še posebej pomemb-zaprav vsi, vseh nekaj več kot 650 di­kot organizator vabi na letovanje vse šoloobvezne otroke, ki obiskujejo dijakov Srednje šole Domžale, zato so no je, da so se dijaki za posamezen jakov in dijakinj, ki se, skupaj s svoji­osnovne šole v Občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. tudi letos 6. aprila pripravili šolsko šport odločali z veseljem in s pozitiv-mi profesorji in mentorji, zavedajo po­športno tekmovanje, ki se je začelo s nim odnosom do športnega dne veli-mena športa in rekreacije, pa tudi or- Možnost prijave na letovanje imajo vsi šoloobvezni otroci iz zgoraj slovesnim odprtjem, nadaljevalo pa s ko prispevali k tekmovalnosti, tovari-ganizacije tovrstnih športnih srečanj, omenjenih občin in sicer do zasedbe mest po izmenah. številnimi športi, v katerih so ob dija-štvu in druženju. Posamezni že našte-pri katerem so pomagali tudi s svojim kinjah in dijakih sodelovali predstav-ti klubi, ki tudi sicer sodelujejo s Sre-strokovnim znanjem npr. dijaki iz od-Termini so: niki Nogometnega kluba Domžale, Ko-dnjo šolo Domžale, so dijakom in di-delka računalništva pri pripravi ozvo-1. izmena: 2. 7. 2016 do 12. 7. 2016 – 50 mest šarkarskega kluba Helios, Plesnih šol jakinjam pomagali pri posameznem čenja. Zmagali so dijaki 3. F razreda, 2. izmena: 12. 7. 2016 do 22. 7. 2016 – 50 mest Miki in Bolero, Atletskega kluba Dom-športu, tako z nasveti kot sodniki, ki so blesteli v večini športov in so naj-3. izmena: 22. 7. 2016 do 1. 8. 2016 – 50 mestžale, Teniškega kluba Domžale, Šaho-pa naj je bilo to pri košarki (3:3 stre-primerneje razporedili tekmovalce po Otroci bodo nastanjeni v Domu domžalskih otrok, Ul. Lišina 10, vskega kluba, Tigers Domžale in letos etball), malem nogometu, odbojki, posameznih športih, drugo mesto je Vantačiči, 51511 Malinska, Hrvaška, izvajalec letovanja je podjetje prvič Odbojkarskega kluba Domžale. ameriškem flaf nogometu, teku dvojic, zasedel 1. R, tretje pa 4. F razred. Leštan & Leštan, d.o.o., šport, turizem in rekreacija. Posamezni oddelki so se, tudi ob odbojki, plesu, tenisu ali šahu, največ »Športni dan je lepo uspel. Ob po­pomoči razrednikov, tako lahko sami veselja pa je tudi letos prineslo tekmo-moči domačih klubov smo uspešno iz­ Cena 10-dnevnega letovanja je 350,00 evrov. odločali, kako bodo oblikovali svo-vanje v vlečenju vrvi, s katerim so za-peljali vse športne discipline, posebej Znesek bo mogoče plačati v 3 (treh) obrokih. Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo le tisti otroci in šolarji, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitali­zaciji (dva in več v času od preteklega razpisa – 31.12.2014) ali so bili pogosteje bolni (dva ali več zapisov v medicinski dokumentaciji v času od preteklega razpisa – 31.12.2014). Zdravstveno letovanje je namenjeno pogosto bolnim otrokom, astmatikom, otrokom z atopijskim dermatiti­som, s skoliozo in psoriazo in z drugimi boleznimi. Zdravstveno letovanje je namenjeno pogosto bolnim otrokom, astmati­kom, otrokom z atopijskim dermatitisom, skoliozo in psoriazo ter drugi­mi boleznimi. Prispevek staršev ali skrbnikov je 97,60 EUR/po osebi/za 10 dni. Znesek bo mogoče plačati v 2 (dveh) obrokih. Letovanje mora biti plačano do odhoda. Za več informacij nas lahko pokličete na telefonski številki: 041 728 179 ali 01 721 27 91, vsako sredo med 16. in 18. uro oziroma pišete na naš e-naslov: zpm.domzale@siol.net. Prijavnico najdete tudi na naši spletni strani: www.zpm-domzale.si ali joosebno prevzamete v naši pisarni v času uradnih ur oziroma na OŠ, ki jo obiskuje vaš otrok. Izpolnjeno prijavnico (zgornji del izpolnite sami, spodnji del izpolni osebni zdravnik otroka – iz teh podatkov bo razvidno, ali otrok izpoln­juje kriterije za sofinanciranje s strani ZZZS) lahko oddate osebno v naši pisarni v času uradnih ur oziroma v naš poštni nabiralnik pred vhodom v Domžalski dom, Ljubljanska 58, 1230 Domžale ali jo pošljete po pošti. Prijavnice sprejemamo do zasedbe mest. Po prejemu prijavnice se s starši / skrbniki/rejniki prijavljenega otroka sklene pogodba. slamnikštevilka 4 | april 2016 | letnik lvi Koledar kulturnih prireditev v Dogaja se ... občini Domžale/ maj porni in ganljivi življenjski poti papeža Frančiška. 040 255 568. 19.00 | SANJE (arabska ljudska pravljica) 18.30 | PLANET SAMSKIH RAZSTAVA DRUŠTVA LIPA Mestni kino Domžale Glej opis pod 1. maj.Pravljice za odrasle / pripoved in interpretacija: Mir­Razstavlja Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko Vagon za Bistrico, Študljanska cesta 104  4.maj sreda 20.30 | MAMICA jam Slanovec in Luka Hrovat / org.: Knjižnica Dom­ obdobje. Razstava bo odprta od 26. maja do 2. junija. Abonma fi lmski PONEDELJEK 17.00–18.15 | INDIJANSKA DELAVNICA žale v okviru festivala Bralnice pod slamnikom. Blunout klub Center za mlade Domžale Drama / scenarij in režija: Xavier Dolan / fi lm, kiGlej opis pod 5. maj. 20.00 | ALKIMIA Knjižnica Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE navdušuje z izjemno energijo igralske zasedbe inKD Franca Bernika ZIMA ZIMA BELA Od 7. do 12. leta / prijave na info@czm­domzale.sidrznim vizualnim poigravanjem.Koncert / fuzija slovenskega popevkarskega melo­18.30–19.30 | PRAVLJIČNI VAGONali 040 255 568. sa z elementi bluesa v kabaretno akustični maniri /Glej opis pod 5. maj.20.00 | SEVERA GJURIN: ALI JE ŠE KAJ Razstavlja Foto kino in video klub Mavrica. Razsta­5 € (v predprodaji), 7 € (na dan dogodka).PROSTORA TAM NA JUGUva fotografi j bo odprta do 15. maja. KD Franca Bernika Abonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN 18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE 10. maj torek Mestni kino Domžale20.00 | JEAN-BAPTISTE POQUELIN Koncert / nežni akustični večer enega od najboljSTRIP IN DRUGE LIKOVNE PODOBE ŠTIRIH si ali 040 255 568.KD Franca Bernika21.00 | PUŠČAVSKA KRALJICAMOLIERE: TARTUFFEdoživetih slovenskih glasov.ILUSTRATORJEV Od 13. do 30. leta / prijave na info@czm­domzale. 9.30 in 11.00 | JURI MURI V AFRIKI PLEŠEGlej opis pod 6. maj.Abonma gledališki ZELENI in IZVENRazstavljajo Jure Engelsberger, Tanja Komadina,Blunout klubAbonma OTROŠKIGlej opis pod 16. maj.Ivan Mitrevski, Damijan Stepančič v okviru festi­ 26.maj četrtek vala Bralnice pod slamnikom. Razstava ilustracijStand up večer / slovenski stand up mački in ze­/ 45' / Plesni teater Ljubljana v sodelovanju z LGL.Vagon za Bistrico, Študljanska cesta 104 bo odprta od 16. maja do 3. junija. 20.00 | STAND UP S KOMIKI CEH ZA SMEH Plesno glasbena predstava po zgodbi Toneta Pavčka 15. maj nedelja Blunout klub20.00 | VITO MARENCE FLAMENCO  lenci vas bodo poskusili nasmejati do solz / 5 €. 17.00–18.15 | INDIJANSKA DELAVNICA Center za mlade DomžaleMestni kino DomžaleFlamenko večer / avtorska glasba, zasnovana naGlej opis pod 5. maj.Knjižnica Domžale, oddelek za otroke in Mestni kino Domžale17.30 | KVAČKARIJE16.30 | ANGRY BIRDSritmih in elementih fl amenka / 6 € (v predprodaji),mladino 20.30 | OKUS ŽIVLJENJADelavnice kvačkanja / vodi Diana Šercer Stojano­Glej opis pod 14. maj.8 € (na dan dogodka). Galerija DomžalePRAVLJIČNI PALČEK Drama / japonska oda drobnim življenjskim rado­vić / od 15. do 30. leta / brezplačno / prijave na18.00 | ODPRTJE RAZSTAVE DRUŠTVA LIPARazstava otroških izdelkov, ki so nastajali ob pro­ 18.30 | MATERINSKI DAN stim v odnosu med vodjem tradicionalne slašči­ info@czm­domzale.si ali 040 255 568.Org.: Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjskojektu družinskega branja Pravljični palček, bo od­ Glej opis pod 8. maj. 20. maj petek čarne in starko, ki v sebi nosi skrivnost. obdobje / razstava bo odprta do 2. junija. prta od 2. do 15. maja. 18.00 | ZIMSKO JEZIKANJE V ŠPANŠČINI 20.45 | HOUSTON, IMAMO PROBLEM! Knjižnica Domžale Glej opis pod 3. maj. DRUŽINSKA LUTKA NA RAZSTAVI 5.maj četrtekGlej opis pod 5. maj. 17.00 | ZAPLEŠIMO V PRAVLJICOVagon za Bistrico, Študljanska cesta 104Razstavlja Vrtec Urša, enota Bistra. Razstava izdel­Ples in gibanje / otroci od 4. do 6. leta / prijave na18.30–19.30 | PRAVLJIČNI VAGON Knjižnica Domžale kov bo odprta od 16. do 29. maja. Vagon za Bistrico, Študljanska cesta 104  19.00 | KJE SO VSI DOBRI LJUDJE16. maj ponedeljekoddelku za otroke in mladino / org.: Plesna šolaGlej opis pod 5. maj. 17.00–18.15 | INDIJANSKA DELAVNICA Miki, Knjižnica Domžale v okviru festivala Bralni­ Center za mlade Domžale Filozof. večer / predava dr. Dušan Rutar / vstop prost. Otroci 6+ in odrasli / vodi Anja Trampuš / prijave KD Franca Bernika ce pod slamnikom. STROČNICE V DEŽELI PRAVLJIC na info@sadmavrica.si / info: http://sadmavrica.Knjižnica Domžale 19.00 | ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE  Razstava likovnega in literarnega natečaja bo na 17.00 | PRAVLJICA V GLINI si/nova/dogodki­in­prireditve. 11. maj sredaŠOLE DOMŽALE Mestni kino Domžale ogled od 12. maja do sredine junija. Medgeneracijsko srečanje / 4+ / prijave na oddelku 18.30 | KNJIGA O DŽUNGLI Za IZVEN 18.30–19.30 | PRAVLJIČNI VAGONKD Franca Bernikaza otroke in mladino / org.: Društvo Lipa, UniverzaGlej opis pod 1. maj.Org.: Glasbena šola Domžale, oddelek Domžale.Branje in ustvarjanje / otroci 4+ in odrasli / vodi Anjaza tretje življenjsko obdobje, Knjižnica Domžale v 9.30 in 11.00 | JURI MURI V AFRIKI PLEŠE Info Trampuš / prijave na info@sadmavrica.si / info: okviru festivala Bralnice pod slamnikom. Abonma OTROŠKI Vagon za Bistrico, Študljanska cesta 104 Knjižnica Domžale http://sadmavrica.si/nova/dogodki­in­prireditve. Glej opis pod 10. maj. 19.00 | KITAJSKA19.00 | IGOR VELEPIČ: DELNI SABBATICALCenter za mlade Domžale Center za mlade Domžale Potopis / mladina in odrasli / sinologinja Anja Potopisno predavanje / vstop prost.Ljubljanska cesta 58, Domžale, Knjižnica Domžale 13.00 | SLAVNOSTNO ODPRTJE KNJIŽNEGA 18.00 | KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE FOTKET 01 722 66 00, info@czm­domzale.si, Trampuš / prijave na info@sadmavrica.si / info: 19.00 | OČIJEV DOM IN MAMIN DOM FESTIVALA BRALNICE POD SLAMNIKOMGlej opis pod 9. maj.www.czm­domzale.si http://sadmavrica.si/nova/dogodki­in­prireditve. Blunout klub Predstavitev knjige Christine McGhee: VzgajatiVodi Boštjan Gorenc Pižama / moto: preživljajte20.00 | NAMBY PAMBY BOYločeno / predstavljata Taja Borštnar in Matej Za­prosti čas ob kakovostnih knjigah ter se ob njihKD Franca BernikaGalerija Domžale Hala Komunalnega centra Domžale Koncert / vključuje prav vse in še več ter časti za­ plotnik / org.: Svetovalni izobraževalni center MIT, učite sprejemati različnost in razumevati druge20.00 | JEAN-BAPTISTE POQUELIN Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) 20.00 | POMLADNI KONCERT GODBE  bavo in skrajnost / 6 € (v predprodaji), 8 € (na dan Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do Knjižnica Domžale. kulture / častna gosta: nizozemska pisateljicaMOLIERE: TARTUFFE DOMŽALE S KLAPO CAMBI dogodka). 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; Anna Woltz in avstralski pisatelj Morris Gleitzman. Abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN Koncert dalmatinske klapske pesmi / vstopnice so ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupi­ Blunout klub SNG Nova Gorica / režija: Vito Taufer / igra Gojmir na voljo na blagajni KD Franca Bernika / 15 €. 27. maj petekne (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprto­ 20.00 | BLUE TRAIN QUINTET Center za mlade DomžaleLešnjak / žlahtna in komunikativna klasična ko­ sti. Vstop prost, dodatna ponudba plačljiva. Koncert / avtorski jazz in priredbe Johna Coltrana 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICEmedija, z močnimi sporočili za vse čase. Blunout klub Mestni kino Domžale ter Pharoaha Sandersa / 5 € (v predprodaji), 7 € Glej opis pod 4. maj.Knjižnica Domžale 20.00 | SIMONA PLUT 18.30 | PUŠČAVSKA KRALJICA (na dan dogodka). Cesta talcev 4, Domžale Koncert perspektivne mlade pevke, zmagovalke Glej opis pod 6. maj. 18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE 17. maj torek T01 724 12 04 ali 01 722 50 80, na Glasu mladih 2011 v Črnomlju / 5 € (v predpro­ Mestni kino Domžale Glej opis pod 4. maj. info@dom.sik.si, www.knjiznica­domzale.si Center za mlade Domžaledaji), 7 € (na dan dogodka). Blunout klub 20.30 | HOUSTON, IMAMO PROBLEM! +  POGOVORKnjižnica Domžale17.30 | KVAČKARIJE20.00 | SOUL, JAZZ IN JAZ (SOUL FUNK Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Igrani dok. fi lm / igrajo Josip Broz – Tito, Slavoj Ži­19.00 | FANČI PERDIH: SVEŽA ZELENJAVA Glej opis pod 10. maj.Mestni kino DomžaleIZVEDBA)Ljubljanska 61, Domžale 20.30 | PSI BREZČASJA + POGOVOR Koncert / glasbeniki, ki so iz legendarnih nape­T 01 722 50 50, info@kd­domzale.si, žek, John F. Kennedy, Richard Nixon, Bill ClintonZ DOMAČEGA VRTA 365 DNI/ je Jugoslavija res razvijala vesoljski program inSrečanja z ustvarjalci / pogovor o knjigi vodi Cveta18.00 | ZIMSKO JEZIKANJE V ŠPANŠČINIKriminalka, fi lm noir / po romanu Zorana Benčičavov naredili nekaj posebnega, drugačnega / 5 € (vwww.kd­domzale.si Glej opis pod 3. maj. / 2015, Slovenija / fi lm, ki se zažre globoko v dro­predprodaji), 7 € (na dan dogodka). ga prodala Američanom? / po projekciji pogovor Zalokar / vstop prost. Menačenkova domačija bovje lakomne, skorumpirane sodobne družbe / z ustvarjalcema fi lma, Žigo in Boštjanom Vircem. Cankarjeva ulica 9, Domžale Menačenkova domačija po projekciji pogovor z ustvarjalci fi lma.Mestni kino Domžale Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 19.00 | KIPAR FRANCE AHČIN 12.maj četrtek 21.00 | PLANET SAMSKIH do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 Slavnostno odprtje stalne in občasne razstave v av­ Glej opis pod 1. maj. 6.maj petek 21. maj sobota do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih za­ KD Franca Bernika torjevi rojstni hiši / občasna razstava bo odprta doprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi Tržnica Domžale 9.30 in 11.00 | JURI MURI V AFRIKI PLEŠE18. junija / vstop prost. Tržni prostor Domžale 28. maj sobotaizven časa odprtosti. Vstop v domačijo in na razsta­ 7.00–11.00 | IZMENJEVALNICA SADIK Abonma OTROŠKI vo prost, dodatna ponudba plačljiva. 8.00–13.00 | ŠPORTNA SOBOTA Prinesite sadike, ki so vam ostale pri urejanju vrta, Glej opis pod 10. maj.KD Franca Bernika Predstavitev športnih društev in klubov / pester Mestni kino Domžale in jih zamenjajte / org.: Center za mlade Domžale.20.00 | JEAN-BAPTISTE POQUELIN  Slamnikarski muzej Domžale športni program. 10.00 | BACEK JON Knjižnica Domžale MOLIERE: TARTUFFEKajuhova 5, Domžale Animirani fi lm /85' / brez dialogov, 4+ / prebrisana Vagon za Bistrico, Študljanska cesta 104  17.00 | TRIJE RAZBOJNIKIAbonma gledališki RUMENI in IZVEN(domuje v Godbenem domu Domžale) Knjižnica Domžale ovčka iz televizijske serije se znajde v mestu in se 18.00 | PRI MASAJIH PREŽIVELA APRIL Za sodelujoče v projektu KRIŽ KRAŽ – MESEČNI Glej opis pod 16. maj.Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 9.00 | VAJE 1000 GIBOV mora varno vrniti nazaj na domači travnik. Potopis / otroci 6+ in odrasli / avanturistka: Mira KVIZ in IZVENdo 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah Predava Nikolay Grishin, dr. med. / prijave na telovad­ Trampuš / prijave na info@sadmavrica.si / info: Projekcija fi lma / org.: Miš založba, Knjižnica18.30 | MATERINSKI DANin ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po ba7.30@gmail.com / sofi nancirata Občina Domžale indogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstopnina. Mu­ http://sadmavrica.si/nova/dogodki­in­prireditve. Domžale v okviru festivala Bralnice pod slamni­18. maj sredaGlej opis pod 8. maj. Zavod za šport Domžale / org.: Društvo Šola zdravja,zejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva. kom / brezplačne vstopnice. Knjižnica Domžale / za člane knjižnice brezplačno. Mestni kino DomžaleKnjižnica Domžale Blunout klub Galerijski atelje 18.30 | PUŠČAVSKA KRALJICA Vagon za Bistrico, Študljanska cesta 104 10.00 | ZDRUŽUJEMO GENERACIJE OB BRANJU20.00 | SMAAL TOKK Mestni kino Domžale Ulica Matije Tomca 6, Domžale Zgod. biograf. drama / igra: Nicole Kidman / resnič­ 17.00–18.15 | INDIJANSKA DELAVNICAPredstavitev mladinskih knjig – medkulturno ra­Koncert slovenskega 'gangsterja', raperja in predvsem 10.00 | ANGRY BIRDS na zgodba o britanski pustolovki Gertrude Bell, eni Glej opis pod 5. maj.zumevanje in sprejemanje različnosti / predstavljakomika / 8 € (v predprodaji), 10 € (na dan dogodka). Glej opis pod 14. maj. najdrznejših in najvplivnejših žensk svojega časa.mag. Tilka Jamnik / org.: Miš založba, Knjižnica Koledar dogodkov Zbira in ureja: Manca Kraševec Center za mlade Domžale Domžale v okviru festivala Bralnice pod slamnikom18.30 | MATERINSKI DANMestni kino Domžale Fotografije: promocijsko gradivo, Anže Miš (Bral­ Blunout klub 18.00 | STROČNICE V DEŽELI PRAVLJIC/ vstop prost.Glej opis pod 8. maj.21.00 | DHEEPAN nice pod slamnikom), Jana Šnuder (Severa Gjurin). 20.00 | JARC GREGORIN TRIO Odprtje razstave likovnega in literarnega natečajaGlej opis pod 22. maj. Stročnice v deželi pravljic / razstava bo na ogledKoledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Sla­ Koncert / prekaljeni glasbeniki izhajajo iz črnske­ Menačenkova domačijaBlunout klub mnik. Urednica ne odgovarja za spremembe progra­ ga bluesa, ki ga križajo z drugimi zvrstmi / 5 €. do sredine junija.10.00–12.00 | MEDNARODNI MUZEJSKI 20.00 | KING FOO29. maj nedelja mov. Za točnost informacije odgovarja prijavitelj do­ DAN – DAN ODPRTIH VRAT ZA VRTČEVSKE Koncert / fuzija akustično recikliranih priredb, av­ godka. Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja Mestni kino Domžale Vagon za Bistrico, Študljanska cesta 104 IN ŠOLSKE SKUPINEtorske glasbe in igrivega razpoloženjskega nihanjaMestni kino Domžaleprispelih informacij. Informacije o dogodkih v juniju 21.00 | HOUSTON, IMAMO PROBLEM!18.30–19.30 | PRAVLJIČNI VAGONPrijave do 15. maja na menacenk@kd­domzale.siprekaljenih glasbenikov / 5 € (v predprodaji), 7 €10.00 | ANGRY BIRDSpošljite v pisni obliki do 18. maja na elektronski na­Glej opis pod 5. maj. Glej opis pod 5. maj. ali 031 312 199 (od 10. do 12. ure). (na dan dogodka). Glej opis pod 14. maj. slov: koledar@kd­domzale.si. kultura TUDI V ARGENTINI POZNAN KOT SLOVENSKI KIPAR FRANCE AHČIN, KIPAR Po skoraj tridesetih letih smrti obujamo spomin na kiparja Franceta Ahčina, ki je otroštvo in mladost preživel v Domžalah, se študijsko izpopolnjeval v Italiji, nekaj časa deloval v Rimu in preostali del življenja preživel v Argentini. Katarina Rus Krušelj Foto: arhiv družine Ahčin B il je izseljenski umetnik, ki je svojo zbirko več kot sto ustvarjenih del nekaj mese­cev pred smrtjo leta 1989 po­daril rojstnemu mestu – Domžalam. V desetletjih se je zbirka raztresla po več koncih Slovenije: med njimi sta bili dve deli uvrščeni v kiparsko zbir­ko Moderne galerije v Ljubljani, eno v Muzej krščanstva Slovenije v Stični, največ pa se jih nahaja v Domžalah, v Kulturnem domu Franca Bernika in v občinskem depoju. Že več let je zo­rela ideja o njihovi novi predstavitvi, ki je zdaj ugledala luč sveta: v maju na podstrešju rojstne hiše odpiramo njegovo stalno kiparsko razstavo – v muzejski hiši Menačenkova domačija, razstavo v Ljubljani in Domžalah ter ki jo upravlja Kulturni dom Franca prenesel prek sto kiparskih del v svoj Bernika Domžale. Ob raziskovanju rojstni kraj. Tudi sam se je obeh razstav skorajda pozabljenega gradiva za raz­ udeležil. V Domžalah so mu podelili stavo sem se pogovarjala z njegovo najvišje odlikovanje za delo v kulturi. družino, ki se je pred nekaj leti vrnila Vsekakor je bil kulturni projekt speljan v Slovenijo: z ženo Mileno, s sinom korektno, a kljub temu ga argentinska Juanom in hčerjo Lucio. Pogovarjali SKA ni podprla. Kmalu zatem je France smo se o življenju v Argentini in spo­ umrl. V njegov spomin so v Domžalah minih na moža in očeta. organizirali slovesnost, v Slovenj Grad­cu pa so posthumno postavili njegovo Kako se je začela njegova kiparsko razstavo. ustvarjalna pot? Spomini na očeta France Ahčin se je rodil leta 1919 na Menačenkovi domačiji kot najstarejši »Očeta se spominjam kot strogega in sin krojaškega mojstra Franca in ma­ zelo vztrajnega človeka, ki ni zlahka tere Marije, rojene Dimc iz Depale vasi. odstopil od svojega prepričanja o ka­ Na ljubljanski Tehnični srednji šoli je terikoli stvari,« je povedal prvoroje­obiskoval kiparski oddelek in po kon­ nec Juan Ahčin, ki ga domači kličejo čanem šolanju se je izpopolnjeval pri Airesu in tudi v notranjosti države. Po-izpostaviti keramične reliefe kot ilu-Vanek. »Bil je zelo družaben in dobro­priznanem slovenskem umetniku stal je član združenja argentinskih li-stracije slovenskega prevoda Martin voljen, pri nas doma so bila vrata ve­Francetu Kralju. Nameraval je na Aka-kovnih umetnikov (MEEBA), pridobil Fierro, ki je izšel leta 1970 v zasebni dno odprta obiskovalcem. Rad je imel demijo v Beograd, a zaradi pomanjka-različne nagrade, o njegovem delu so založbi v Buenos Airesu. Martin Fier-glasbo, predvsem petje. Od njega sem nja sredstev je študij prekinil in delal pisali znani argentinski kritiki. ro je literarno delo Joséja Hernándeza pridobil ročne spretnosti; naučil me v Hrovatovi podobarski delavnici v o legendarnem gavču iz argentinskih je, če nekaj potrebuješ, je najbolje, da Domžalah. Po nemški okupaciji je Prvo srečanje z bodočo ženo pamp. Prevedel ga je dr. Tine Debeljak si zadevo ustvariš kar sam. Bil je pre­odšel v Ljubljano, kjer je nadaljeval s Mileno kot simbolični prenos podobe legen-dan svojemu delu, ustvaril je ogromno kiparstvom v lastnem ateljeju do leta Milena Jerebič, rojena 1927 v Mariboru, darnega gavča v sodobni čas in tudi v kipov, ki so nas v hiši spremljali na vsa­1943, ko je odšel v Firence na Kraljevo je v Argentino prišla leta 1957. Sprva Slovenijo. Cikel reliefov v žgani glini kem koraku. Meni osebno so mi bili naj­akademijo znanosti in umetnosti. Štu-je delala kot varuška, nato pa kot ra-je pozneje vlil v bron in v tej obliki je ljubši tisti, ki jih je ust varil v zgodnjem diral je pri prof. Romanu Romanelliju čunovodkinja v glasbeni založbi RCA bil prvič predstavljen v Sloveniji. obdobju – male človeške skulpture v in za najboljše kiparsko delo prejel na-Victor v Buenos Airesu. O njunem različnih pozah. Se mi zdi, da se je po­grado prof. Domenica Trentacoste. Po prvem srečanju je povedala: »Z eno O kiparskih materialih, ki jih je semen. Med vrstami lesa sta še peteribí tem v zadnjih delih rad vračal k njim, h diplomi je odšel v Rim k stricu Ivanu od slovenskih družin sem odšla na uporabljal in lapacho, ki je bil prav tako zelo trd les, koreninam svojega kiparstva.« Ahčinu, uglednemu teologu, publici-odprtje razstave 'nekega Slovenca' na Franc Ahčin je največ kiparil v lesu in a se ga je France lotil, saj je imel poseb­Hči Lucia Ahčin Bavdek je spomin stu in politiku, kjer je za kratek čas glavni mestni ulici Santa Fe v Buenos glini, tudi v granitu, vlival je bron, alu-no orodje, razna kladiva, tudi orodje, ki na očeta strnila z naslednjimi beseda­odprl svoj kiparski atelje. Bil je član Airesu. Ko sem ga prvič videla, sem po­minij in cement. Bil je figuralik. Ustvar-ga je upravljal z elektriko.« mi: »Od kar pomnim, sem vedno spre­mednarodnega združenja likovnih mislila, da se vede enako kot moj oče jene človeške figure nikoli niso presto-mljala očeta na razstavah, ko je kiparil, umetnikov in sodeloval na več sku-in v raznih rečeh me je spominjal nanj. pile realističnih okvirjev upodabljanja, Dolgoletna želja po vrnitvi in tudi sodelovala po svojih močeh, če pinskih razstavah, med drugim je raz-Bil je resen, znal se je vesti in znal se čeprav jih je sčasoma poenostavljal na domov je bilo potrebno, sem bila tudi model. stavljal s slikarjem Giorgijem di Chiri-je tudi hecati. Pozneje sva se spet sre­osnovne oblike in jim dodajal gibanje. V osemdesetih letih je začel spet aktiv-Vse, kar je počel, je delal z velikem nav­com in kiparjem Periclom Fazzinijem. čala na enem od izletov Gallusovega Posebnost njegovega kiparstva so bili neje ustvarjati in razstavljati, največ-dušenjem, bil je zelo družaben človek. zbora, v katerem sem pela. Odšli smo keramični reliefi, ki se jim je posvečal krat v slovenski skupnosti v Buenos Ai-Prijateljem je ob vsakem obisku rad po­Novi začetki v novem okolju na otok Hiawatha v deltah, ki ga je imel tudi v letih, ko ni intenzivno ustvar-resu. Kulturna dejavnost argentinskih daril kakšen kip ali relief. Tako je sproti Ko je s stricem leta 1947 prišel v Argen-neki Slovenec. Ko smo se vračali domov, jal. Narekovali so ploskovito govorico, Slovencev se je takrat izvajala prek delal nove kipe. Idej je imel na pretek, tino, je začel delati v podjetju za cer-sva se dogovorila, da bova skupaj pra­ki je kot izrazno sredstvo izhajala iz Slovenske kulturne akcije (SKA), ki je bil je inovator, vedno en korak naprej s kveno opremo. Med drugim je izdelal znovala rojstni dan, ker ga je imel le dejanskih okoliščin – zaradi dela v ke-od ustanovitve v petdesetih vzpod-svojimi zamislimi. Njegovi portreti so lesene oltarje in kipe za cerkev v San-štirinajst dni pozneje kot jaz. Rekel mi ramični tovarni. Tu je dobil priložnost bujala ohranjanje slovenske etnične mi bili najbolj všeč, saj se mi je zdelo, tos Lugares, v provinci Buenos Airesa. je: 'Veš, lahko prideš mojega bolnega raziskovanja materiala in njegovih plo-identitete. France je bil med voditelji da 'živijo', tako kot tudi del njega še Pri izdelavi lesenih skulptur večjih strica obiskat, bo vesel, če boš prišla.' skovitih oblik kot tudi posebnega bar-likovne sekcije kot tudi umetniške živi med nami v njegovih delih.« dimenzij se je prvič seznanil z meha-In tako sem začela hoditi na obiske. Po­vanja v videzu patinirane kovine. Tudi šole SKA, pozneje je v slikarski šoli na Sestavek je nastal ob pogovorih z ničnim orodjem in pnevmatičnim kla-ročila sva se leta 1965 in zgradila hišo v les mu je predstavljal svojevrsten izziv. domu učil mlade umetnike (Marjeta in Ahčinovo družino (marec, april 2016) divom. V tem času ni imel veliko časa Palomarju v predmestju Buenosa Aire­Raziskoval je značilnosti avtohtonihAndreja Dolinar, Janez Pleško, Tone ter pregledu naslednje literature: Fran­za osebno delo, a je kljub temu izdelal sa. Kmalu se je rodil sin Juan (1967) in vrst dežele, kjer je živel. Žena Milena Kržišnik itd.). Sredi osemdesetih let je ce Ahčin, akademski slikar, Argentina, nekaj portretov, med njimi lik dr. An-pozneje še hči Lucia (1972).« je pripovedovala: »Imel je nekaj del iz tudi Slovenska izseljenska matica iz-avtorica razstave in besedila dr. Irene tona Novačana, slovenskega pesnika posebnega argentinskega drevesa, po­vajala različne kulturne akcije z name-Mislej, katalog razstave v Likovnem in pisatelja, ki je bil ta čas v Argentini. Lastna tovarna keramike dobnega bambusu. Imenuje se kirí. Zelo nom povezovanja Slovencev v tujini in razstavišču Domžale, januar 1989, Kul-Leta 1951 je postal umetniški in tehni-Leta 1965 je s partnerjem ustanovil la-hitro raste in takrat, ko se deblo odžaga, stiki med njimi so postajali pogostejši. turni informacijski center Križanke, fe­ški vodja keramične tovarne, ki jo je stno tovarno keramike. Zaradi obilice se zelo lepo obdeluje, dokler je svež, sko­France si je želel priti domov in najti bruar 1989, založili Kulturna skupnost vodil Šime Pelicarić, zet priznanega dela je začasno prekinil intenzivno ki-raj kot vosek; ko pa se posuši, je trd kot nov dom svojim likovnim delom. Na Domžale, SIM in ZIFF; Kristina Toplak: hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića. V parsko delo in se omejil na najnujnej-kamen. Verjetno bi bil danes posebno lastno pest je kljub oteženem vstopu v »Buenos artes«: Ustvarjalnost Sloven-tem času je pridobil nova pomembna ša naročena dela, večinoma manjšega odkritje za umetnike, če se je po dolgih slovenski kulturni prostor zaradi poli-cev in njihovih potomcev v Buenos Ai­poznanstva in priložnosti za ustvar-formata in med njimi portreti v raznih letih dobro obdržal. Sama sem ga posa­tične emigracije s pomočjo jugoslovan-resu, Zbirka Migracije 16, Založba ZRC, janje. Razstave so se vrstile v Buenos tehnikah. Iz tega obdobja je treba dila na našem vrtu, vzgojila sem ga iz ske ambasade v Argentini organiziral Ljubljana 2008. . le t n i k lv i | a pr il 2016 | štev i lk a 4 slamnik | 23 kultura izbr@no v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek knjige za odrasle Dušan Rutar Iz šolskih klopi Za-misli, 2016 Četrta (in zadnja) knjiga iz serije knjig psihoanalitične korespon­dence med pacientko Ano in psi­hoanalitikom (ter avtorjem knji­ge) dr. Dušanom Rutarjem deluje katarzično. Povsem jasno je, zakaj je to zadnja knjiga o Ani in jasno je tudi, zakaj je Anine analize konec. In tega se ne da opisati bolje, kot je to storila Ana: »Dragi Dušan. Ni se spremenilo okolje, v katerem živim, niso se spremenili ljudje, s katerimi živim, ni se spremenila družba, v kateri delujem, niti ljudje, s katerimi se družim. Spremenila sem se jaz. In zato se je spremenilo moje dojemanje vsega tega.« In ravno to je tisto, kar psihoanaliza zahteva od vsakega, ki vanjo vstopi. Ne, ne gre za nikakršne čude­že in čarovnije, ki jih izvede psihoanalitik, da pacient 'ozdravi'. Gre za pacientovo opuščanje starega, za odpi­ranje novemu, predvsem pa za odpiranje neskončnemu. Knjige o Ani, v katerih gre bralec (vsaj do neke mere) skozi psihoanalizo skupaj z njo, v katerih (pogosto zelo mukotrpno) doživlja faze, ki jih pacient doživlja v psihoanalizi in prek katerih je nazadnje 'nagrajen' za svoje vztrajanje, bodo s časom še pridobivale na veličini in bodo nekoč verjetno zapisane med najpomembnejša dela Dušana Rutarja. Roman Krznaric Kako najti polnovredno delo Medijski partner, 2015 Naslov, ob katerem se marsikdo od 25-milijonske armade neza­poslenih Evropejcev le grenko nasmehne, označuje polje sa­moizpraševanja, na katerem se slej ko prej znajdemo. Četudi jemljemo delo kot nujno zlo in se z njim laže spravimo, če smo zanj ustrezno plačani, je za resnično zadovoljstvo v poklicu potrebno nekaj več. Zato brez poguma in delovanja v osmišljanju našega dela za vsakdanji kruhek pač ne bo šlo. Kako priti do službe, v kateri bomo uživali v izpolnjujočem občut­ku, da smo dali našim talentom prosto pot, je tema te berljive in nevsiljivo praktične knjige, ki poleg konkre­tnih nasvetov, kako premagati strah in narediti prve korake k spremembi, pokaže predvsem, kako misliti spremembo. John Williams Stoner Ml adinska knjiga, 2015 Stoner je mojstrovina, ki se ga čas ne dotakne, do nas je prišel šele po petdesetih letih od izida. Na videz se zdi, da se introvertirani William Stoner vedno vda, da je poraženec na vsej fronti, saj ga življenje v svojih minljivih in varljivih trenutkih sreče ve­dno povozi. Kot da mu ni mar za lastno dobro, umirjeno se umika in prepušča drugim. Kako se jezim nanj, kako me spravlja v bes! Vendar ostane zvest samemu sebi, ko gre za bistvo: tvega revščino svojih bližnjih, ne ustraši se prezira, upre se moralni izprijenosti, čeprav ostane oso­vražen in izobčen. V svoji pokončni naravnanosti najde smisel obstoja, ki ga udejani šele z usklajenostjo volje, razuma in srca. Pravi bralni užitek in globok razmislek o družbenih moralnih dilemah. Sanja Rozman Umirjenost: kako prepoznati zasvojenost, jo razumeti in poiskati pot iz nje Modrijan, 2013 Umirjenost. Pogum. Modrost. Umirjenost je prva knjiga iz nove serije Sanje Rozman, priznane slovenske terapevtke, specializirane za odvisnost od od­nosov, v kateri se avtorica loteva nastajanja, prepozna­vanja in zdravljenja odvisnosti. Knjiga odgovarja pred­vsem na vprašanja o nekemičnih zasvojenostih (različne zasvojenosti z odnosi, s seksualnostjo, hrano, hazardira­njem, z delom, denarjem, elektronskimi mediji), vendar ne pozabi tudi na bolj razširjene oziroma poznane zasvo­jenosti s substancami (npr. alkoholizem). O zasvojenosti govori kot o motnji na ravni možganov, mišljenja, preso­je, prepričanj in vedenja ter tudi pri okrevanju upošteva te vidike. Posebnost terapevtskih knjig Sanje Rozman je, da ni nujno biti zasvojen s čimerkoli, da v njih najdeš modrosti, ki vplivajo na osebnostno rast. knjige za otroke in mladino Giuseppe Catozzella Nikoli ne reci, da te je strah Mladinska knjiga, 2016 Samia živi v Somaliji, ki jo pretresa vojna in edino, kar si deklica želi, je teči. Teči zase, teči za Somalijo in teči za mir. Čeprav živi v po­manjkanju in lakoti ter ima ne­primerne pogoje za trening, se ji uspe uvrstiti na olimpijske igre in vzbuditi pozornost svetovne javnosti. Zave se, da v domovini ne bo mogla uresničiti ciljev in da se bo treba podati na pot, ki bo težka in nevarna, pot, na kateri se znajde na milijone beguncev po vsem svetu. Ji bo uspelo? Roman je nastal po resničnih dogodkih, po njem pa nastaja tudi film in televizijski dokumentarec. Pretresljiv roman, ki ga je treba prebrati. Tosca Menten Mumija Dumi in zlati skarabej Mladinska knjiga, 2016 Desetletni Gorazd živi sam z oč­kom slikarjem v vasi Polderdam. Gorazdovo življenje je na smrt običajno, Gorazd ni v ničemer po­sebej dober niti posebej slab. Vsak dan se odpravi v šolo in dobiva običajne ocene, počne običajne stvari, kot je gledanje televizije in igranje igric. Nekega dne pa se mu zgodi nekaj nenavadnega, saj v postelji najde mumijo iz starodavnega Egipta, mumijo, ki je živa in strašno smrdi. Mumijo, ki pogreša starše, in je tako osamljena, da jo Gorazd vzame s sabo v šolo, kjer se pretvarja, da je njegova daljna sorodnica … Zabavna pustolovska zgodba nizozemske avtorice o prijateljstvu, drugačnosti in strpnosti je na Nizozemskem prava uspe­šnica, po njej so posneli tudi film, prevedena pa je v več jezikov. Maurice Sendak Tja, kjer so zverine doma Mladinska knjiga, 2013 Legendarna slikaniška klasika je v slovenščini prvič izšla šele petdeset let po izidu ameriške­ga izvirnika. Slikanica, ki odkrito spregovori o strahovih in kompleksnih čustvih otrok, je po petdesetih letih še vedno enako aktualna. Maurice Sendak (1928–2012) spa­da med najvplivnejše slikaniške ustvarjalce vseh časov, saj so njegove knjige prejele vse pomembne nagrade, av­tor pa je leta 1970 prejel Andersenovo nagrado, leta 2003 pa tudi nagrado Astrid Lindgren. Kako srčno je avtor pri­stopal k pisanju za otroke, pove tudi njegov pronicljivi citat: »Samo ena stvar me zanima. Vprašanje, ki mi ne da miru, se glasi: Kako otroci preživijo?« medioteka DVD Oslo, 31. avgust Demiurg, 2011 Melanholični film Joachima Trierja (poznamo ga že po filmu Repriza) se na zadnji dan poletja dotakne občutljive tematike vračanja 'od­padnika' v vsakdanje življenje. Anders je inteligenten norveški mladenič, bivši džanki, ki se po uspešnem očiščenju zaman poskuša ponovno vključiti v običajno družbo. To je tako neznosno težko in depresivno, da ga privede na eksistenčni rob. Dandanes, v času neoliberalnega kapitalizma, ko se le-ta hrani s svojimi 'zablodelimi' otroci, vrnitev iz sveta zombijev ni mogoča. Vsi ga zavrnejo, sam tudi ne vidi več smisla. Film izredno ra­hločutno slika Andersovo bedo živega mrtveca, grozečo naelektrenost in odklonilno vzdušje okolja. 24 | slamnik štev ilk a 4 | a pr il 2016 | l e t n ik lv i kultura kolumna • odtis človečnosti LENART ZAJC UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK Zadnje čase je veliko govora o univerzalnem temeljnem dohodku (na kratko UTD) in tako sem se odločil, da bom o tem pisal tudi jaz. Pač, tisti, ki živimo od kulture, zelo dobro vemo, kaj pomeni prekariat in poznamo dneve suhih krav od blizu. No, pa k stvari. S tališče, ki je prevladovalo do zdaj, da brez dela ni jela ali drugače, kdor ne dela, naj tudi ne je, preprosto v sodobnem svetu ne vzdrži več, saj je dela in delovnih mest čedalje manj. Zaposlitev za nedoločen čas in do smrti zagotovljeno delovno mesto sta v očeh tistih, rojenih po letu 1975, postala mit iz preteklosti. Zanimivo dejstvo je, da so pametni stroji, robo­ti, pametni telefoni, računalniki in vsi ostali čudoviti izumi, ki bi lahko človeka razbremenili, postali grožnja za delovna mesta, za tiste srečneže, ki pa zaposlitev imajo, pa pomenijo le še večjo obremenitev. Vsa ta teh­nologija je namreč nesorazmerno dvignila storilnost posameznika, zaradi katere na eni strani odpadajo delovna mesta, na drugi strani pa zaposleni tako nezavedno delajo več in opravljajo stvari, ki jim jih prej ne bi bilo treba. Žal se je večina tehnolo­škega napredka podredila logiki eko­nomskega utilitarizma, ki kot vseo­pravičljiv smisel prepoznava edino večji kapitalski donos. Tehnološki napredek v tem trenutku žal ne služi razvoju človečnosti in razbremenitvi človeka, pač pa le profitu. Delovna mesta, kot je bila nekoč strojepiska, so ohranjena le še na sodiščih in po­nekod v javni upravi, delovno mesto tajnice skoraj v celoti lahko pokrijejo računalniške aplikacije, tistega, če­sar ne zmorejo, pa se razporedi med delovne obveznosti ostalih zaposle­nih. O delovnih mestih v industriji, ki jih izpodriva robotizacija, pa niti nima smisla izgubljati besed. Posre­dno, v skladu z računovodsko logiko ekonomskega utilitarizma, čedalje bolj izginjajo tudi delovna mesta, ki sama po sebi ne prinašajo profita, kamor spada cela mreža družbo­slovnih poklicev, na čelu s kulturo in umetnostjo. Kot rečeno, vse to vodi v čedalje večjo množico brezposelnih, katere zmanjševanje je žal le navi­dezno vsakoletno nihanje. Ker gre za permanentno rastoč trend, ga ni možno trajno reševati s socialnimi korektivi, ki so v trenutni rabi. UTD je v svoji zasnovi drugačen. Je dolgoročno naravnana rešitev, ki razbremeni družbo in posameznika celega kupa birokratskih opravkov, ki stojijo na poti do potrebne socialne pomoči, hkrati pa je že v sami zami­sli preračunan na vso družbo in ga gospodarska nihanja ne prizadenejo na tako uničujoč način kot prizade­nejo del državne blagajne, namenjen socialni pomoči. Po do zdaj opravlje­nih raziskavah in pilotnih projektih je učinek UTD na družbo pozitiven pred­vsem v smeri boljšega občutka varno­sti ljudi, ter večji aktivnosti ljudi v po­klicih, ki so do zdaj veljali za neupo­rabne, ker niso dovolj hitro prinašali zadostnega dobička. Pilotni poizkusi z UTD so pokazali zmotno prepriča­nje, da bomo ljudje popolnoma nehali delati, če bomo kar dobili nek denar brez dela, saj je odstotek tistih, ki za­radi UTD ne bi hoteli delati nič, nižji od odstotka tistih, ki že zdaj nočejo opravljati nobenega dela. V nasprotju z dosedanjim sistemom UTD omogoča posamezniku poklicno opravljanje dela, ki ga veseli, vendar v trenutnih razmerah velja le za hobi. Na drugi strani pa UTD prisili delodajalca, da zagotavlja zaposlenim boljše delov­ne razmere in dohodek, kot ga imajo trenutno, saj, če naj bi UTD zadoščal za pokritje osnovnih življenjskih stro­škov, nihče ne bi hotel opravljati dela, ki ga ne mara za manj denarja, kot mu tako ali tako pripada. V svetu se UTD uveljavlja na različ­ne načine. Finska bo prva država, ki bo UTD v višini 550 evrov na prebival­ca uvedla leta 2017; ta ambiciozen pro- Finska bo prva država, ki bo UTD v višini 550 evrov na prebivalca uvedla leta 2017; ta ambiciozen projekt so pri njih podprle tako leve kot desne stranke. jekt so pri njih podprle tako leve kot desne stranke. Aljaska že ima obliko UTD, saj izplačajo letno 15.000 ameri­ških dolarjev vsakemu prebivalcu, ki tam preživi vse leto. Za ta projekt so se odločili, da bi zadržali prebivalce, ki sicer sezonsko migrirajo, na Alja­ski vse leto. V Švici bodo imeli letos referendum o uvedbi UTD. Drugod, recimo na Nizozemskem in v Kanadi, so se odločili za drugačen pristop in sicer za pilotne projekte v posameznih občinah, saj želijo najprej na posame­znih primerih spoznati UTD in njego­ve učinke na gospodarstvo ter seveda na prebivalstvo. Tako so na Nizozem­skem UTD uvedli v mestu Utrecht, v Kanadi pa ga bodo poskusno uvedli v zvezni državi Ontario oktobra letos. Pred nekaj leti je bilo preračunano, da bi zgolj s preusmeritvijo socialnih transferjev v Sloveniji, ne da bi pose­gali v obstoječi pokojninski sistem ali dodatno davčno obremenjevali gospo­darstvo, lahko zagotovili UTD v višini 370 evrov na odraslega prebivalca in 300 evrov na otroka, kar bi lahko za­doščalo za preživetje štiričlanske dru­žine z brezposelnima staršema. Tak sistem bi lahko uvedli v enem letu. Ob tem moram poudariti, da takšen poseg ne bi v ničemer spremenil prihodkov zaposlenih, saj bi bil UTD vštet v že ob­stoječo plačo zaposlenih prebivalcev, zagotovil bi predvsem dostojno življe­nje ljudi, ki so na robu preživetja, lažji začetek osamosvajanja mladih, lažje preživetje ljudi, ki opravljajo sezon­ske poklice, v ostalih letnih časih pa ne dobijo zaposlitve, projektno zapo­slenih prekarnih delavcev in na sploh vseh ostalih, ki bi želeli opravljati dru­gačne poklice, kot so jih zaradi trenu­tnega sistema prisiljeni zdaj. Za zaključek pa bi želel reči, če so Domžale nekoč še v Jugoslaviji za ta­kratne razmere uvedle revolucionarno spremembo davščin in postale vodilna jugoslovanska občina, bi se morda tudi zdaj lahko potegovali za pilotno uvedbo UTD v Sloveniji in seveda za evropska sredstva, namenjena razi­skovanju uvajanja UTD. Morda bi nam pa ravno to spet prineslo vodilno me­sto v naši mali državi, namesto caplja­nja na mestu v senci prestolnice? Več o argumentih za in proti UTD si lahko preberete: – UTD v Sloveniji – premisleki, sta­lišča, dokumenti. Uredila Igor Pribac, Valerija Korošec, Založba Krtina 2003 – Philipe Van Parijs, Brezplačno ko­silo za vse, Založba Krtina 2003 . Violinist Gidon Kremer in klarinetist Mate Bekavac s slovito Kremerato Baltico Šesti koncert 18. sezone koncertnega, modrega abonmaja KDFB kdfb M. Bekavac in 'njegove' Domža­le oziroma KDFB so spet gostile ume­tnika oziroma umetnike z vrha evrop­ske če že ne svetovne glasbene scene: slovitega latvijskega violinista Gidona Kremerja z 'njegovo' Kremerato Balti­co in našega klarinetist Mateja Bekav­ca. Legendarni violinist je sam ali in pa s svojim ansamblom v svoji karieri večkrat obšel svet, gostoval v najpre­stižnejših dvoranah z najimenitnej­šimi orkestri, dirigenti in glasbenimi partnerji današnjega časa. Tokrat (4. aprila) je s tem spet obnovil, ponovil že dolgo časa povsem enako in enotno ugotovitev o Domžalah, ki tako kot slovita Akademija St. Martin in the Fields (v Londonu) vedno bolj posta­jajo prav to: torej naša Akademija St. Martin in the Fields. Temu primerno pa smo slišali razen ene izjeme same priredbe, ali pa celo res pravi 'zlati abonma' slovitega ljubljanskega CD. Če že drugega ne, je tudi ta razpro­dani koncert dal vedeti, da se vsega navedenega že dolgo zavedamo tudi mi sami. Mojster, ki je tokrat prišel k nam s svojim ansamblom, nazadnje igra na slovito Amatijevo violino (Cre­mona, 1641), je postregel z glasbo polj­skega Juda, sicer pa Rusa Myeczysla­wa Weinberga, priredbe Roberta Sc­humanna in Johannesa Brahsma, za (dva) dodatka pa še P. I. Čajkovskega in M. P. Musorgskega. Začeli so sami, 19 godalcev (6, 5, 4, 3, 1) brez dirigenta in brez pavkista, ki je bil tokrat na turneji edini z njimi po­leg godalcev. Odigrali so 6-stavčno pri­redbo (Friedrich Hermann) klavirske­ga cikla Slike z vzhoda, op. 66 R. Schu­manna. Fasciniral je njihov zvok, zvok godal je bil v vseh dinamičnih nian­sah in agogičnih odtenkih nepričako­vano poln. Kremerata Baltica je pred­vsem odlična godalna šola. To je v na-z orkestrom. Seveda drugega kot to, do muzike, izvirnika in spremljevalcev slednji priredbi (Rene Koernig) slovite-da je šlo za še eno odlično in povsem odstopal od veliko bolj popularnega G. ga Schumannovega Violinskega kon-specifično parado godalne muzike, ni Kremerja. Godala sama pa so s pavki­certa, op. 129 samo nadgradil prvi iz-mogoče opisati. Po odmoru je ansam-stom (in še vedno brez dirigenta) do­med njih, sloviti G. Kremer. Z le nekaj bel sam odigral edino izvirno delo za dala zanimivo priredbo zaključnega, dodatnimi (dirigentskimi) gibi je pred-godala in timpane, Sinfonietto št. 2, zadnjega, 15. stavka Velikih kijevskih vsem pel s svojo violino povesem sam op. 74 Poljaka in Rusa M. Weinberga. vrat iz Slik z razstave M. P. Musorgske­ter tako še enkrat ponovil in poudaril Ne samo zaradi izvedbe, tudi zaradi ga (M. Ravela); pri nas sploh prvič. svojo slovito virtuoznost in seveda kar kompozicije same, je bila to vsekakor Koncert, ki je spet postregel za naj­neke vrste 'strahospoštovanje' preo-skladba tega večera. Večer pa je zaklju-večjimi možnimi ocenami, kljub neka­stalega godalnega korpusa, tokrat še s čil naš klarinetist M. Bekavac, ki se je z terim že doslej visoko ocenjenim pa le pavkami. Kremer si ni mogel kaj, da ne ansamblom sam predstavil v še eni pri-eden od novih presežkov glasbenega bi še pred odmorom odigral (prvega) redbi (Jacques Cohen) Brahmsove prve programa KDFB. dodatka: priredbo Melanholične sere-(od dveh) Sonate op. 120, št. 1 za klari-Dr. Franc Križnar nade, op. 26 za violino in klavir, zdaj net in klavir. Sploh nič ni v tem odnosu Foto: Iztok Dimc Premiera Plešaste pevke V torek, 23. februarja 2016, smo v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah člani gledališke skupine Srednje šole Domžale s pomočjo mentoric Martine Marić in Martine Motl premierno predstavili absurdno dramo Eogena Ionesca Plešasta pevka. V igri je predstavljena monotona, me-so tudi odnosi glavnih oseb - zakon-predstavljata lik gasilca in služkinje hanična angleška družba iz časa po cev Smith in Martin. Življenjski žar, Mary. Njihovi medsebojni odnosi v drugi svetovni vojni. Prav tako hladni čutenje in strast pa na drugi strani gledalcu vzbudijo začudenje, posta­vljajo vprašanja in na trenutke spod­bujajo k smehu. Nesmisli v igri so tudi nam igral­cem kar nekaj časa predstavljali ovi­ro pri razumevanju besedila, zato so naše vaje potekale v sproščenem vzdušju in z obilo smeha. Da bi dose­gli želen učinek na gledalce, smo ve­liko časa posvetili vživljanju v vlogo in razumevanju odnosov med sami­mi liki. Med gledališkimi vajami smo spletli prijateljske vezi in doživeli ne­pozabno izkušnjo. V četrtek, 5. maja 2016, ob 18.00 si predstavo lahko ponovno ogledate v Kulturnem domu Franca Bernika. Ta­krat se boste lahko tudi sami prepo­znali v enodimenzionalnosti, ki jo ob­časno občutimo prav vsi. Vljudno vabljeni! Gledališka skupina Srednje šole Domžale le t n i k lv i | a pr il 2016 | štev i lk a 4 slamnik | 25 kultura Literarni krožek Lipe se predstavlja Pesem je visoka kultura srca in slovenskega duha 56. območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin Letošnje že 56. območno srečanje od­raslih pevskih zborov in malih pevskih skupin je bilo razdeljeno v dva večera: prvi koncert je bil v Kulturnem domu Groblje, drugi pa v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Obakrat je ob začetku v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pevce in prisotne ljubitelje petja pozdravil Pavel Pevec, oba večera pa je prijetno vodila Marta Starbek Potočan. Vsem zborom je pri­sluhnila in jih ocenila strokovna spre­mljevalka Andreja Martinjak. Obe sre­čanji sta bili izvedeni v sodelovanju z zvezama kulturnih društev občin Dom­žale in Mengeš ter občinami Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče ter Jav­nim skladom RS za kulturne dejavnosti. Mešani pevski zbor Šentviški zvontetno raste. Mešani pevski zbor Svobo-ne Gregorič je Pevski zbor Slamnik že je pod vodstvom Špele Kink, pri vode-da Mengeš, vodi ga Iztok Kocen, je zapel sedem let razigrana, pisana in živah­nju ji pomaga tudi Matevž Kink, začel dele Morske suite Vasilija Mirka. Zaplo-na skupina, ki izžareva mladost in lju­prvi koncert pod geslom Pesem je viso-skali smo radoživim pevcem iz Peškega bezen do petja. Ljudskim pevkam KD ka kultura srca in slovenskega duha. Že okteta pod vodstvom Petra Pirnata, ki Domžale pod vodstvom Mare Vilar smo več kot šest desetletij prepeva Mešani pravijo: Peti z in za dobro družbo; spre-še enkrat več čestitali za nastope, ko so zbor KD Tine Kos Moravče, vodi ga Mi-mljevalca PD Mešanega pevskega zbora s svojo pesmijo obnorele vso Slovenijo. lan Kokalj, in ohranja predvsem ljud-Klas Groblje, ki ga vodi Matevž Kink, sta Vokalna skupina mladost KUD Janko sko pesem. Pevska skupina Šole zdrav-že 22 let smeh in kvalitetno prepevanje: Kersnik Lukovica pod vodstvom Simo­ja Domžale poje slovenske narodne pe-Prvi pevski večer je zaključil Domžalski ne Burkeljca s krajšim presledkom pre­smi na ljudski način pod vodstvom Ma-komorni zbor pod vodstvom Ane Erčulj. peva že od leta 2000 in izžareva ener­rike Haler. Lepo tradicijo, več kot 30 let, Koncert drugega pevskega večera je gijo, veselje, dobro voljo in mladost.neguje Mešani pevski zbor Lipa Troja-začel Grajski oktet pod vodstvom Pe-Ženski pevski zbor Stane Habe Domža­ne. Pod vodstvom Roberta Juvana pev-tra Pirnata, prepeva pa že deset let in je le, vodi ga Marika Haler, že 37 let petje ce druži velika ljubezen do petja in že-ob obletnici bogatejši za novo zgoščen-ohranja zdrave in vesele. Komorni pev­lja po kvalitetnem ustvarjanju. Moški ko. Pevska skupina Rž Loka pri Men-ski zbor DROUZ, ki ga vodi Uršula Jal­komorni zbor Mengeški zvon pod vod-gšu, vodi jo Andrej Repas, ohranja stare šovec, je zaključil letošnje srečanje in stvom Anžeta Hribarja prepeva za dušo ljudske pesmi že deseto leto. Komorni hkrati vse povabil na jubilejni koncert z želijo, da večglasno petje ne bi nikoli zbor Limbar Moravče nam je pod vod-22. oktobra 2016, s katerim bodo poča­zamrlo. Prvič smo na srečanju pozdravi-stvom Tomaža Pirnata odpel tekmoval-stili prvih pet let uspešnega petja in šte­li Pevski zbor Čebelarske zveze Sloveni-ni program srečanja Naša pesem. Meša-vilnih nastopov. je pod vodstvom Aleša Sedušaka. Meša-ni pevski zbor gimnazije in srednje šole Srečanje s pevci in pevkami je prine­ni pevski zbor Radomlje, ki ga vodi Pri-Rudolfa Maistra Kamnik, ki ga vodi Ur-slo dva prijetna glasbena večera, ki jih mož Leskovec, prepeva že 44. leto in ve-šula, druži ljubezen do petja in nasto-bodo zanesljivo nadgradili s številnimi liko nastopa, tudi na revijah obrtniškihpanja – tudi v muzikalih. Moški pevski nastopi v vsem letu 2016. Obiščimo jih pevskih zborov. Ženski pevski zbor Moj zbor Janez Cerar Domžale prepeva že in jim tudi tako dokažimo, da cenimo spev pod vodstvom Petra Pogačarja pre-več kot 55 let predvsem ljudske pesmi, njihovo delo in trud, predvsem pa našo peva že deset let. Za njimi je veliko sa-ki so lahko tudi hudomušne. Vodi jih slovensko pesem. mostojnih koncertov in petja, ki kvali-Marika Haler. Pod vodstvom Ane Čer-Vera Vojska Mariborska Carmina Slovenica Ikone Gregorjaz Balkaniko in Karmino Šilec Otmarja Rettingerja v Vojniku 5. večer 18. sezone KDFB glasbeno­scenskega abonmaja Domžalčan Gregor Otmar kdfb Tudi letošnja 18. sezona glasbe-virnih jezikih južnoslovanskega prosto­no-scenskega abonmaja KDFB ima svo-ra so tako segle s pesmijo, gibom in ple-Rettinger se je s svojim je (glasbene) presežke. Na minulem 5. som vse do Makedonije, Bosne, Hrva-ustvarjalnim delom dogodku (bil sem na drugem od dveh, ške, pravoslavne Grčije in Srbije, Bol­ 8. aprila) je svoja krila razprl skoraj garije in srbske umetne zborovske glas-predstavil že na petih 40-članski mariborski ženski pevski be (Stevan Stojanović Mokranjac, Mar­ skupinskih razstavah in zbor oziroma njihova koncertna selek-ko Tajčević in Flory Jagoda); v izvirni­cija z nenadkriljivo dirigentko Karminokih ali priredbah. Največ slednjih je pri-14 samostojnih razstavah Šilec. Poznam sicer kar nekaj njihovih spevala prav K. Šilec sama, pa še Din- ikon, med drugim tudi nastopov, poslušam tudi prvo cedejko ko Fio in Zvezdana Novaković. Bil je to iz serije Balkanika (2010), pa dejansko res praznik južnoslovanskih umetnih in v domžalski knjižnici in spet ne morem najti presežnikov, s kate-ljudskih pesmi, tistih, ki smo jih z ome­ Menačenkovi domačiji. rimi bi lahko ocenil njihov zadnji (dom-njenega območja poznali tudi pri nas žalski) nastop. Že res, da se je ansambel pred desetletji zgolj po zaslugi takra­prišel v Domžale po Bog ve katerem na-tne vodilne južnoslovanske zborovod-V začetku aprila se je s svojim ustvar­stopu tega programa, res pa je tudi, da kinje Darinke Matić Marović in njenega jalnim delom predstavil v Domu sv. so njihove interpretacije v vseh pogle-odličnega (prav tako ženskega pevske-Jerneja v Vojniku, kamor ga je povabilodih (scenskih in tonskih) nepresežne. ga zbora) Collegium musicum. No, zdaj Kulturno društvo Ivan Šopar Vojnik. Kot Njihovo prepevanje na pamet ob sode-pa imamo prav po zaslugi naše odlič-smo lahko prebrali v lepi spremljajoči lovanju inštrumentalistov: Janez Dovč, ne K. Šilec vse to tudi doma, na Sloven-zloženki, se s svojo veliko ljubeznijo – harmonika, Goran Krmac, tuba in Nino skem in z vsemi prepotrebnimi (medna-umetnostjo, ukvarja vse življenje, le iz­Mureškič, tolkala je utrdilo uspehe, pre-rodnimi) afirmacijami. Za zbor in vse tri razne oblike so se spreminjale. V mla­poznavne bolj v tujini kot pa doma. inštrumentaliste, ki so tokrat gostova-dosti je rad oblikoval različne podobe iz Njihovo prepevanje slovenskega li v Domžalah, gladko lahko zapišemo, kovine, nato ga je pritegnilo olje na pla­uvoda (zapis GNI ZRC SAZU, J. Jež, M. da je šlo za pravi ekselent naše vokal-tnu, linorez in odtiskovanje ter risanje Tomc in U. Krek) je uvedel slovenski ne reprodukcije s pridruženo produkci-bilk, rastlinskih listov in drugih narav­del, ki pa se potem ni več ponovil vse jo, četudi z nekoliko nekdanje ex-jugo-nih elementov. Nov izziv je pozneje od­do konca eno in pol urnega neprekinje-slovanske nostalgije, ampak zdaj raz-kril v kaligrafiji, s kateri, poleg pisanja nega nastopa. V povsem belih oblačilih širjeno daleč čez njene nekdanje meje, ikon, ostaja zvest. so pevke po štiri in štiri prihajale skozi na celoten južnoslovanski glasbeni in S ‚pisanjem‘ ikon – gre za tabelno dvorano in različne vhode na oder, kjer družbeni prostor. Različne tehnike pe-sliko, podobo, izdelano na leseni plo­so potem uvedle svoj etno koreografski tja in slogovne raznolikosti celotnega šči, se je začel ukvarjati leta 1989 v kolo­uvod in nadaljevanje. Njihovo odprto odpetega repertoarja (tudi z dodatki) niji v Tinjah v Avstriji, ko se je udeležil petje je ozvočilo tako rekoč vso dvora-pa so nas skoraj obsedeli v dvorani, kaj-več tečajev in kolonij ter ikone ustvar­no; če bi odprli okna in zunanja vrata, ti navkljub še vedno nedokončani sezo-jal tudi sam. Po krajšem premoru se je bi jih bile polne cele Domžale. Potem pa ni se prav v Domžalah in KDFB rojeva-v zadnjih letih ponovno udeleževal ko­so se pevke a cappella in z inštrumen-jo zdaj že na kar več segmentih njihove lonij, svoje znanje nadgradil in osvežil. talno spremljavo sprehajale, kot pove ponudbe odličnih dosežkov. Kam to pe-Naslikal je blizu 200 ikon, nekatere naj­že naslov tega projekta, po vsem Balka-lje, kam to gre? Ne le v domžalsko, am-demo tudi v Ameriki, Avstriji, Italiji, Sr­nu: v posvetnem in tudi cerkvenem vse-pak zdaj že dolgo tudi v (vse)slovensko biji, Franciji, na Češkem in Hrvaškem. binskem pogledu; spet od sola prek soli in celo mednarodno afirmacijo! Razstava bo odprta do 8. maja 2016. do zbora (z ali brez inštrumentov). V iz-Dr. Franc Križnar Vera Vojska Z verzi in prozo v pomlad knjižnica domžale Članice lite­rarnega krožka Lipe, univerze za tre­tje življenjsko obdobje Domžale, ki se družijo že osemnajsto leto, so se zadnji dan marca 2016 predstavile na literar­nem večeru: S stihi in prozo v pomlad v Knjižnici Domžale. Mici Jenc, Janka Jerman, Anica Kvas, Marija Dodič, Mira Smrkolj, Mija Stupica, Elena Skok in Zlatka Levstek, ki je vse skupaj pove­zala v dišeč pomladanski šopek, so nas povabile, da prisluhnemo njihovim pe­smim in zgodbam, prijeten večer pa je z igranjem na citre polepšala profesorica Damjana Praprotnik. Čeprav se je literarni večer začel z eno najbolj znanih slovenskih citrar­jo, izmenjujejo izkušnje, se pogovar­jajo, izobražujejo in ustvarjajo – ve­dno znova za svojo dušo in za vse, ki jim radi prisluhnemo. Ob pesmih in zgodbah so nas spomnile tudi na ča­stno članico Silvo Mizerit, ki pravi, da se ji zdaj vrača, kar je nekoč dala. Za­ploskali smo Janki Jerman in njenim verzom o tem, kako še ni padla sla­na na njene dneve; Mici Jenc, najsta­rejši članici, pogumni in kritični pe­snici, ki zna svoje pesmi na pamet in o današnjih Domžalah pravi … a zdaj vas zbrisal bo nekdo, ki sploh ne ve, kaj je lepo, pa Anici Kvas, ki za svojo odlično sodobno poezijo najde nav­dih v vseh letnih časih, Miri Smrkolj skih melodij iz filma Cvetje v jeseni, je bilo pomlad čutiti prav v vseh kotič­kih prostora, ki so ga zasedli ljubitelji poezije in proze, ki se že osemnajsto leto rojeva v literarnem krožku Lipe, univerze za tretje življenjsko obdo­bje Domžale. Ustvarjalke se lahko po­hvalijo, da so s svojimi deli sodelova­le že pri 14 literarnih zbornikih, z veli­kim veseljem pa pričakujejo tudi pet­najstega, jubilejnega, ki so ga naslovi­le Ko zorijo sanje. Večina nastopajočih se lahko pohvali tudi z eno ali več sa­mostojnimi pesniškimi zbirkami. Povezovalka Zlatka Levstek je na kratko predstavila posamezno ustvar­jalko in njeno delo, nato pa smo pri­sluhnili pesmim in zgodbam. Pod vodstvom Zlatke Levstek se dobiva­jo enkrat na teden, berejo, razmišlja­ Z adnje potepanje Galerije Domžale se bo zgodilo na Dunaju – o.itno naši najbližji likovno kulturni prestolnici, ki nam nudi pester izbor razstav skozi vse leto. Pomlad pomeni za.etek novega in takšna je tudi ruska avantgarda. V Alber tini si bomo pogledali dela ruskih umetnikov z za.etka 20. stoletja, ki so še danes vir .udenja publike in navdiha mnogim umetnikom. In kot se za naše obiske tega mesta spodobi, si bomo v drugem delu dneva v Leopoldo­vem Muzeju v Muzejskem kvartirju ogledali še veliko retrospektivno razstavo kiparja Wilhelma Lehmbrucka, ki je s svojimi deli mo.no vplival na mnoge kiparje od za.etka 20. stoletja dalje. Poleg njegove razstave so v Leopoldovem muzeju še druge zelo zanimive razstave, ki jih ne kaže zamuditi. Strokovno vodstvo po razstavah: Jurij Smole in njenim doživetim, iskrivim, tudi za­bavnim zgodbam, ko so kronce iz nje­ne zgodbe kar zadišale med obisko­valci, pa Mariji Dodič in njenim glo­boko občutenim pesmim, polnim me­tafor ter zanimanja za duhovnost. Pri­sluhnili smo Miji Stupica in pesmim ter zgodbi, v katerih izpričuje svojo ljubezen do življenja, barv, lepih stva­ri in dobrih ljudi. Z dovršenimi krat­kimi zgodbami, v katere vpleta lastne življenjske izkušnje, se je predstavila Elena Skok, Zlatka Levstek pa se nam je predstavila z nekaterimi pesmimi iz svojih 14 pesniških zbirk. Vsaka zase in vse skupaj so popestrile pomladni večer in ga, kot so obljubile, naredile še lepšega. Vera Vojska Foto: Dragica Sušnik Odhod av tobusa izpred KDFB Domž ale ob 5.30 uri, vrnitev v ve.ernih urah. Cena strokovne ekskurzije, ki vklju.uje prevoz, vodenje, organizacijo in nezgodno zavarovanje, bo odvisna od števila udeleženc ev in sicer: do 24 oseb: 58,00 eur / 25 do 29 oseb: 47,00 eur / 30 do 3 4 oseb: 42,00 eur / 35 do 39 oseb: 38,0 0 eur / 40 oseb in ve.: 34,0 0 eur Prijave osebno ali po telefonu 01/ 722 50 50 v Kulturnem domu Franca Bernika Domž ale. Obvezno vpla.ilo akontacije 45,00 evrov na AGENCIJO L ACOSA FK, TRR: SI56 610 0 00 0 0 3521 4 47 (referenca SI00 1405, namen: KDFBD DUN A J + PRIIMEK ) sprejemamo do vklju.no torka, 10. maja 2016. Na av tobusu bomo zbrali še dopla.ila za vstopnini v znesku 19,90 evra (skupina), 17,50 evra (študenti z doka zilom), 19,40 evra (upokojenci z doka zilom). Prijazno vabljeni! Informacije: www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50 le t n i k lv i | a pr il 2016 | štev i lk a 4 slamnik | 27 kultura Srečanje z ustvarjalci – pater Karel Gržan Recenzija filma: Planet samskih O papežu Frančišku in usmiljenju V naše kinematografe je prisopihal nov celovečerni film slovenskega re­knjižnica domžale V Knjižnici žiserja Mitje Okorna, Planet samskih, Domžale je v četrtek, 7. aprila 2016, ki je imel do sedaj na Poljskem že več potekalo Srečanje z ustvarjalci, kjer obiskov kot ima Slovenija vseh pre­je bil ponovno gost pater Karel Gr­ bivalcev, kar je nedvomno neverjeten žan. Tema tokratnega pogovora, ki ga komercialni uspeh. Sploh če upošte­je vodila Cveta Zalokar, je bil papež vamo, da je bil tudi njegov prejšnji Frančišek. Januarja letos je istočasno film Pisma Sv. Nikolaju s skupno 2,5 v 86 državah izšla knjiga avtorja An­ milijona gledalcev prav tako izredno drea Torniellija Božje ime je Usmilje­ uspešen. S tem se je Okorn tudi for­nje, ki je prevedena v 21 jezikov. malno ustoličil kot mojstrski režiser Pater Karel Gržan je v pogovoru s žanra romantične komedije. Pa je res Cveto Zalokar ob knjigi Božje ime je tako? Usmiljenje osvetlil papeža Jorgea Ma­ Največji problem Planeta samskih ria Bergoglia, ki je svoje papeževanje je, - poleg tega, da je občutno predolg zaznamoval z razglasitvijo svetega (kar 136 minut!) -da želi biti všečen leta usmiljenja, ki traja do 20. novem­ za vsako ceno. Največkrat seveda na bra. Papež Frančišek v zaupnem po­ silo. Za razliko od Pisem, pa humor­govoru z vatikanistom Andreo Torni­ ni vložki v njem delujejo veliko bolj ellijem preprosto in neposredno na­ prisiljeno in skečevsko, dostikrat govarja današnjega človeka. Glavna tema pogovora je usmiljenje, ki mu jo smisel življenja, pot miru in spra-nje oddaljili, kot so homoseksualci in je že od nekdaj najbolj pri srcu in je ve ter ozdravljenje za svoje telesne in razvezani. Vse te smo dolžni spreje­osrednje sporočilo njegovega pape-duhovne rane. To so najprej ubogi in mati, ne pa jih obsojati in zavračati. ževanja. Vsako stran papeževe knji-družbeno odrinjeni, kot so brezdom­ ge preveva želja, da bi dosegel vse ci, zaporniki in prostitutke, nato pa Miha Ulčar duše (v Cerkvi in zunaj nje), ki išče-tisti, ki so negotovi v veri ali so se od Foto: Filip Špendl V petju uživamo in se zabavamo Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Kar na treh koncertih so ljubitelji pev­ske kulture lahko prisluhnili otroškim in mladinskim pevskih zborom, ki so nas s svojim lepim petjem razveselje­vali v Moravčah in Lukovici ter do­kazali, da pesem živi v vrsti pevskih skupin na posameznih osnovnih in podružničnih šolah ter da se za priho­dnost petja na območju naše nekdanje Smrekarja. Prvi koncertni večer so za­ključili Domžalčki, pevski zbor Glas­bene šole Domžale, ki ga vodi Jožica Gabrijel Vidic, na klavirju jih je spre­mljal Miran Juvan. Niso le pevci, tem­več se vsak od njih uči igrati tudi in­strumenta. Drugi koncertni večer se je v kul­turnem domu v Lukovici začel z nasto­domala nepotrebno. Nekateri med njimi so sicer dovolj inteligentni in hudomušni, da film ni pretirano dol­gočasen, to je potrebno priznati. V tem duhu pa je prav komično, da je Okorn v nekem intervjuju dejal, da je letošnji dobitnik oskarja za režijo, film Povratnik z Leonardom DiCapri­om, po njegovem mnenju dolgočasen in razvlečen ter da je praktično vse v njem narejeno tako, da kar »kliče« po oskarju. Hecno, vendar človek nehote dobi občutek, da pravzaprav govori o svojem filmu. Nadalje, film-ski liki niso niti približno razdela­ni, zato pogosto delujejo statično in pretirano klišejsko celo za romantič­no komedijo. Emocije, ki naj bi jih kreirali igralci, so praktično v celoti izsiljene, vendar ob spremljavi pom­pozne glasbe in z nastavkom dobro premišljene obrtniške dramaturgije, lahko slednje seveda z lahkoto spre­gledamo. Film ima na koncu kakšne tri klimakse, kar je seveda občutno preveč, kot da ga režiser sploh ne bi znal ali celo hotel končati. Čeprav Okorn vztrajno ponavlja, da je ro­mantična komedija režijsko najzah­tevnejši filmski žanr, se z njim tudi v tem pogledu ne bi mogli strinjati, saj je recept zanjo otročje preprost. Torej fant in dekle se srečata in vsi vemo, da bosta na koncu nekako pristala skupaj. Seveda je v zgodbi, kjer je ko­nec znan že po prvih nekaj minutah filma, izrednega pomena izpeljava, ki se zgodi vmes (film je vendarle izvedbena umetnost), nikakor pa ne gre z njo pretiravati v vseh ozirih. In če so Pisma še uspešno (za)igrala na čustva gledalcev, to Planetu samskih komajda uspe. Slednji učinek je tako lahko zgolj posledica projiciranja la­stnih neuresničenih fantazij in želja s strani publike, ki vselej praviloma pade na isti štos, saj prava ljubezen premaga vse ovire, mar ne? V filmu je poleg tega vse preveč histerije in na­dležnega vpitja, – tudi s strani glav­nih likov – kar deluje skrajno moteče in v kreativnem smislu splošnega vzdušja zgodbe nikakor ne stimulira. Če sklenemo, je Planet samskih dovolj obče všečen film, da bo zado­voljil vse tiste gledalce, ki v kinu radi zgolj »spustijo možgane na pašo« in tudi vse tiste »romantične duše,« ki se lahko zadovoljijo z dejstvom, da je pravica v imenu ljubezni vno­vič zmagala. Nikakor pa tega ne bi mogel trditi za tiste bolj pronicljive poznavalce žanra, katerih ovira pri uživanju ob ogledu filma niso zgolj njihovi lastni kompleksi. Nemara paradoksalni sklep pa je, da bi se navkljub vsemu večina slovenskih filmarjev od Okorna lahko naučila vsaj nekaterih osnov režijske obrtni­ške spretnosti. Film si lahko ogledate tudi v Me­stnem kinu Domžale. Ž iga Č amernik nega srečanja otroških in mladinskih pevskih zborov je Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejav­nosti Domžale sodelovala z zvezama kulturnih društev Domžale in Men­geš ter občinami Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Vera Vojska Foto : Miro P ivar Kulturni poletni festival 16. Studenec 2016 občine Domžale ni bati. Slišali smo vrsto ljudskih in umetnih pesmi, tudi domačih avtorjev, celo prve izvedbe nekaterih pesmi, s katerimi so mladi pevci in pevke razveselili obiskovalce, pa tudi prof. Tomaža Habeta, ki je bil strokovni spremljevalec. Pevce in pevke ter njihove pevo­vodje in spremljevalce je na vseh kon­certih v imenu organizatorja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ob­močne izpostave Domžale, pozdra­vil Pavel Pevec, vodila Marta Starbek Potočan, spremljaj pa tudi novi tajnik domžalske izpostave Matej Primožič. Prvi koncert v moravškem kultur­nem domu je začel Otroški pevski zbor Pojoče čebelice s PŠ Vrhpolje – OŠ Ju­rija Vege Moravče pod vodstvom Bar-bare Fale. Koncert je pokazal, da se na tej osnovni šoli veliko poje, saj smo lahko prisluhnili še Otroškemu pev­skemu zboru Mali kos pod vodstvom Mojce Malovrh, ki vodi tudi Mladinski pevski zbor Muc art. Kot smo slišali, da v vseh zborih glas pridruži glasu v prepletu, vse pesmi so pravi biseri sre­če. Na klavirju je zbore spremljal Do­minik Štefan. Mladinski pevski zbor OŠ Rodica pod vodstvom Marije Pe­pelnak Arnerič rad prepeva tudi so­dobne popularne pesmi, v njihovi iz­vedbi pa enako lepo zvenijo tudi ljud­ske pesmi, ki jih prepevajo tudi pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Ven­clja Perka pod vodstvom Gorazda Kle­pa in ob spremljavi pianista Jožeta pom Cici zbora OŠ Venclja Perka Dom­žale pod vodstvom Katje Erban in ob klavirski spremljavi Jožeta Smrekar­ja. Ta je na koncertu spremljal še otro­ški pevski zbor s te OŠ pod vodstvom Gorazda Klepa. Z OŠ Dob, PŠ Krtina, se je pod vodstvom Elizabete Pirnat in ob klavirski spremljavi Tomaža Pirna­ta predstavil otroški zbor, na tretjem koncertu pa smo ob njegovi spremlja­vi in pod vodstvom Karmen Banko lahko zaploskali še otroškemu in mla­dinskemu pevskemu zboru OŠ Dob. Tudi z OŠ Dragomelj sta se predstavi­la dva pevska zbora, ki ju vodita Moj­ca Grad (1. in 2. razred) in Martina Po­gačar (3. do 5. razred). Na klavirju ju je spremljal Peter Pogačar, starejše pev­ce tudi harmonikar Mark Marinšek. Z OŠ Preserje pri Radomljah so zape­li pevci in pevke otroškega pevskega zbora pod vodstvom Denisa Robnika, Na tretjem koncertu smo zaploska­li pevskim zborom z OŠ Mengeš, in si­cer: otroškemu pevskemu zboru pod vodstvom Nataše Banko in ob spre­mljavi mladih glasbenikov, mladin­skemu pevskemu zboru ob spremlja­vi Teje Komar, ter mladinskemu pev­skemu zboru Mengeški črički z zboro­vodjo Andrejo Polanec ter violinistko Polono Rakar in pianistko Ano Klop­čič. Predstavil se je tudi otroški pevski zbor OŠ Rodica, ki ga vodi Ema Cerar, spremlja pa pianist Uroš Pele. Pri organizaciji in izvedbi vseh treh koncertov tradicionalnega Območ­ KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE VABI na 12. druženje pod lipami 2016 v soboto, 14. maja 2016, od 9. do 18. ure Na prireditvi bodo nastopali: 10.00 Domžalski rogisti 11.00 Folklorna skupina Pestr­na Vrtca Antona Medveda Kamnik 12.00 Violinska citrarka Veroni­ka Zajec 13.00 Folklorna skupina Trzinka Turističnega društva Ka­nja Trzin 14.00 Poljanski orgličarji 15.00 Otroška folklorna skupina KD Domžale 16.00 Moški pevski zbor Tine Kos, Moravče 17.00 Glasbeni trio Prireditev bo v lipovem drevo­redu v Grobljah pri Domžalah. Poleg nastopajočih na prireditvi sodelujejo rezbarji in rokodelci domače obrti. Lepo vabljeni! sobota 28. maj ob 21. uri Cerkev sv. Lenarta na Krtini Koncert Komorni zbor DEKOR sobota 4. junij ob 21. uri Cerkev sv. Lenarta na Krtini Komorni koncert v ljudskem tonu DUO CLARIPIANO Dušan Sodja in Tatjana Kaučič sobota 11. junij ob 21. uri Cena: 12 € Poletno gledališčeStudenec Glasbena komedija OD TIŠINE DO GLASBE Avtorja: Jure Ivanušič in Marko VezovišekIgra: Jure Ivanušič sobota 18. junij ob 21. uri Cena: 18 € Poletno gledališčeStudenec Koncert ALPSKI KVINTET 50 let in SLOVENSKI OKTET 65 let petek Opera v štirih dejanjih - 24. junij Georges Bizet ob 21. uri Poletno gledališčeStudenec CARMEN Režiserka, scenografka in kostumografka Pamela Howard. V operi sodeluje preko 150 nastopajočih. Znamenita zgodba o zapeljivi ciganki je pravzaprav ljudska drama nebrzdane strasti, ki odpira vprašanja o ljubezni kot hipni strasti, ter o ljubosumju in maščevanju, ki neizogibno vodita v smrt in propad. Opera Carmen bo izvedena v počastitev državnega praznika Cena: 23 € s pozdravnim nagovorom g. župana Tonija Dragarja. PREMIERA: Domača gledališka predstava petek15. julij ob 21. uri Komedija v dveh dejanjih CHARLEYEVA TETA Avtor: Thomas Brandon Poletno Priredba in režija: Lojze Stražar gledališče Studenec Dve uri smeha in zabave. Cena vstopnice: PREMIERA: petek, 15. julij sobota, 16. julij odrasli 17 €, otroci 12 € četrtek in nedelja:popust 2 € Vse predstave ob 21. uri petek, 22. julij sobota, 23. julij nedelja, 24. julij četrtek, 28. julij petek, 29. julij sobota, 30. julij nedelja, 31. julij petek, 12. avgust sobota, 13. avgust nedelja, 14. avgust Informacije in rezervacije vstopnic po telefonu: 051 / 61 61 51 (Marjana) 051 / 61 41 41 (Urša) vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure Informacije in rezervacije vstopnic preko spleta: www.studenec.net politične stranke nsi / peregrin stegnar Semaforizirana križišča raje preuredimo v krožišča! Velikokrat se naši pogovori vrtijo okoli prometne urejenosti v naš občini. Občani so nezadovoljni, ker veliko časa zamudijo na naših zapletenih križiščih. Povrhu vsega pa so naša križišča ne­varna in kar nekaj sreče in sposobnosti je po­trebno imeti, da jih srečno prevozimo. Vsem je že znano, da se takim problemom da izogniti s kro­žišči, ki večajo prepustnost in povečajo varnost, hkrati pa s premišljeno umestitvijo dosežemo še umiritev prometa. Včasih smo v centru Domžal že imeli krožišče, ki je bilo eno redkih v naši šir­ši okolici in tega so spremenili v semaforizirano križišče, ker je to takrat veljalo za varnejše. V naši občini imamo le eno krožišče in to v Radomljah, na katerem se praktično vidijo vse prednosti tako urejenih križišč. Spominjam se, kako je bilo v Radomljah pred tem, ko je bilo to križišče nevarno in neprepustno. Zato me čudi, da se ob urejanju naših cest in križišč nismo od­ločili, da bi jih preuredili v krožišča. Saj kroži­šče ni tako velika investicija, da je ne bi zmogli izpeljati. Posebej, če primerjamo stroške nesreč in žrtev, ki nastanejo ob tem. Največ pa od tega V marcu je potekala volilna skupščina Občinske­ga odbora DeSUS Domžale, kjer so predstavili program dela za leto 2016 in izvedli volitve v or­gane občinskega odbora. Predsednica Mija Pukl je podala poročilo o delu v obdobju od 2012 do 2016. V tem času je bilo izpeljanih več aktivnosti, med pomembnej­šimi organizacija okrogle mize Razvoj socialnega podjetništva v občini, izpostavila je aktivno delo pri razvoju turizma in ohranitev javnega zdra­vstva. Zadovoljni so tudi z doseženimi rezultati na volitvah. Tvorno delujejo v Občinskem svetu Občine Domžale, v njegovih odborih, v svetih krajevnih skupnosti in v svetih javnih zavodov. V programu za leto 2016 je dan poseben po­udarek akcijam za izvedbo nalog iz Razvojne strategije Občine Domžale in letnega plana dela, s katerimi bomo zagotavljali boljše življenje ob­čanov. Zavzemajo se za ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta za mlade in starejše. Na področju razvoja turizma bodo še naprej aktivno delovali, kjer je pomemben cilj ustanovitev turi­stično informacijskega centra – TIC, vzpodbuja­nje projekta Občina po meri invalidov in samo­oskrba s hrano. V razpravi so izpostavili pomen sd / uroš breznik Resnično ozadje otrok in velenjskega CSD? Slovensko javnost je v zadnjih tednih pretresal primer, ko je velenjski Center za socialno delo odpeljal mladoletna otroka. Namesto da bi ju pustil pri babici in dedku, se je stroka odločila za rejniško družino. Otroka sta bila hudo zaznamo­vana že pred nekaj meseci, ko je oče ubil njuno mamo. V medijih sta se pojavila skrušena babi­ca in dedek, ki sta ostro napadla odločitev CSD, mediji in javnost pa so se na to odzvali v smislu razglabljanj o delu CSD po družabnih omrežjih, pojavili so se protesti, celotna zadeva pa je zašla tudi v politične vode. Čiste resnice ne bomo nikoli izvedeli. Zakon o varovanju osebnih podatkov ščiti koristi mla­doletnih otrok tudi na način, da njihove zgodbe ne pridejo v javnost. To, kar sta povedala stara starša, je njun del zgodbe, in lahko jo spremlja­mo z razumevanjem, celo začutimo njuno sti­sko, ko objokana stojita pred kamero. Drugi del zgodbe – zgodbo CSD sta preverila ministrstvo in socialna inšpekcija, kjer so strokovno podprli odločitev centra. Ampak javni pritisk ne pone-ha. Direktorica in strokovne delavke centra so strokovno in osebno razvrednotene – ulica pa še nima dovolj. Ob spremljanju dogodkov mi v gla­vi odzvanja verz Franceta Prešerna »le čevlje sodi naj kopitar«, ki nazorno pove, da naj nad stroko bedijo tisti, ki so za to v tej državi odgovorni. No­ben odvzem ali premestitev ni enostavna, zah­teva ogromno strokovnega znanja, previdnosti V urejanje prometne strukture moramo usmeriti več pozornosti in tudi nekaj več sredstev. odnesemo udeleženci, ki kljub umiritvi prometa hitreje in varneje pridemo do cilja. Zato bi že bil čas, da preuredimo naša semaforizirana križišča v krožišča in v centru Domžal spet uredimo kro­žišče. Pobude zanj smo že večkrat slišali tudi na sejah občinskega sveta. Sam sem to predlagal in prejel odgovor, da je v planih. Krožišča so tudi pokazatelj stanja naše obči­ne in razvoja cestnega omrežja. Pri nas se ure­janje cestne infrastrukture premika prepočasi – še posebej, če se primerjamo s sosednjimi ob­činami. V urejanje prometne strukture moramo usmeriti več pozornosti in tudi nekaj več sred­stev, saj nam poleg večje varnosti prometni to­kovi prinašajo tudi ekonomske in druge koristi. Zato ponovno apeliram, da ureditev naših cest in križišč postavimo med prioritete naše občine. ltd / janez avsec Kaj če je garažna hiša 'grdi raček', ki … (1. del) V preteklih mesecih se je garažna hiša izrabljala za različne namene, mnogokrat pa je bila predstavlje­na kot nepotrebna investicija. Moj namen ni prepri­čevanje, da temu ni tako, ampak samo predstaviti podatke zaradi katerih menim, da je bila odločitev za investicijo pravilna. V centru Domžal imamo vozniki na razpolago 246 parkirnih mest s časovno omejitvijo, 865 parkirnih mest brez časovne omeji­tve in 729 parkirnih mest, kjer lastnik ali upravlja­vec ni občina. Iz podanega števila parkirnih mest je razvidno, da občina ne more vplivati na 40% parkirnih mest, ker so le-ta v zasebni lasti in naj bi bila namenjena predvsem za uporabnike poslov­nih storitev. Tri večja parkirišča v samem središču mesta so v lasti Trgovskega podjetja Tuš, Sloven­skih železnic – Potniški promet in novega lastnika nekdanjega Kovinarja poleg občine. Občina Dom­žale se z lastniki parkirišč periodično dogovarja o brezplačnem parkiranju. A lastniki se lahko odlo­čijo, kot so se v trgovskem centru Breza, kjer so do brezplačnega parkiranja upravičeni samo uporab­niki poslovnih storitev. S tem bi prekinili obdobje brezplačnega parkiranja v Domžalah. To se je pred Z malo osnovne matematike pridemo do cene parkiranja, ki znese slabih 9 centov na uro. leti zgodilo tudi v Ljubljani, kjer zdaj uporabniki parkirišč plačajo za parkiranje od 40 do 70 centov na uro, občani pa morajo kupiti letne parkirne kar­te. Upam, da do tega ne bo prišlo. Občinska uprava je v skladu s porastom števila osebnih avtomobilov in z možnostjo črnega parkirnega scenarija iskala optimalno rešitev ter se odločila za projekt P+R. Iz tega naslova je bila občina upravičena do 1,5 milijona evrov evropskih sredstev od vrednosti ce­lotne investicije v višini 2,2 milijona evrov. Občani Domžal smo z garažno hišo pridobili 228 parkirnih mest, a so le-ta plačljiva. Prva ura je brezplačna. Za celodnevno parkiranje bomo odšteli 5,50 evra. V ceni je zajeta povratna karta za javni avtobusni prevoz do Ljubljane. Z malo osnovne matemati­ke pridemo do cene parkiranja, ki znese slabih 9 centov na uro. Se nadaljuje … Ali mora biti resnično vsaka prireditev tretirana kot pasja procesija in priložnost za samopromocijo? desus / občinski odbor domžale Volilna skupščina Občinskega odbora DeSUS Marca je potekala volilna skupščina Občinskega odbora DeSUS Domžale, kjer so predstavili program dela za leto 2016 in izvedli volitve v organe občinskega odbora. pitne vode in poziv občanom, da moramo ravnati varčno s to dobrino. Kritični so bili do visokih cen komunalnih storitev in izpostavili čedalje večjo socialno ogroženost upokojencev in invalidov. Starejši in invalidi veliko pričakujejo od zakona o dolgotrajni oskrbi, kjer bo izjemno pomembna vloga občin. Poudarili so nujo po pripravi pogo­jev za organiziranje novih oblik oskrbe starejših. Za predsednico so ponovno izvolili Mijo Pukl, za podpredsednika pa Bogdana Zupana. Predsednica se je zahvalila vsem članom za njihovo delo. Sledila je podelitev plaket stranke. Srebrno plaketo stranke je prejel Franc Poznič, prvi predsednik in ustanovitveni član OO DeSUS Domžale, bronasto plaketo stranke pa Vida Per-ne, predsednica MDI Domžale, za požrtvovalno delo v stranki in društvu. Ob poslušanju odmevov in odzivov javnosti ter medijev si iskreno želim samo to, da prevladata razum in zdrava pamet. Tudi pri teh konkretnih starih starših. Ko bosta prisluhnila strokovnim delavcem in začela sodelovati z njimi, bosta našla tudi pot do svojih vnukov. in človečnosti. Strokovni delavci se zavedajo, da je ta naloga najtežja izmed nalog, ki jih imajo. V konkretnem primeru, ko imamo pred seboj dva zelo oškodovana otroka, lahko verjamemo stro­ki, da se je odločila najbolje zanju. Najbolje, kot se je v konkretnem primeru lahko odločila. Vsi se zavedamo, da mamice tema dvema otrokoma ne moremo vrniti. Ob poslušanju odmevov in odzivov javnosti ter medijev si iskreno želim samo to, da prevla­data razum in zdrava pamet. Tudi pri teh kon­kretnih starih starših. Ko bosta prisluhnila stro­kovnim delavcem in začela sodelovati z njimi, bosta našla tudi pot do svojih vnukov. sinčkom na prireditev odpravil poln upanja. Sine se je veselil srečanja z nekdanjim svetov­nim prvakom v skokih, tekanja med ovirami, jahanja, srečanja s taborniki, veterani, gasilci … sam pa prijetne spremembe. Poln pričakova­nja, da bo podžupanja končno lahko dobila svoj prostor pod soncem, sem čakal na njen govor. Vendar ga nisem dočakal! Ključne govore je imel sončni kralj, v drugem delu, ko naj bi se otroci posladkali s torto, pa smo ga morali vsi, vključ­no s podžupanjo, celo čakati. Razlog, ki ga je navedel uradni voditelj, je bil banalen, dejstvo pa je, da smo ga vsi čakali, da je lahko zaključil slavnostno okrepčilo v lokalni ‚oštariji‘. V naših krajih je pač taka klima, da je grlo velikokrat zelo suho in žeja velika, volivci pa nebodigatre­ba zlo. Ustvarja se občutek, da so te prireditve namenjene govorniku in ne občanom. Ali mora sočutnemu človeku se postavi vprašanje, kako pomagati tem ljudem. Osebno se mi je ob soli­darnosti vedno zastavljalo tudi vprašanje, ko­liko ljudi lahko sprejmemo, kje jih nastaniti in kaj njihov prihod pomeni za varnost Slovenije. V NSi smo že večkrat zahtevali odgovore vlade o tem, kje in koliko migrantov bo nastanjenih, a jasnega odgovora žal še nismo dobili. Kljub naši solidarnosti moramo paziti na to, da zaradi pomoči drugim ne postavimo pod vprašaj naše ekonomske, zdravstvene in social-ne varnosti. Prav tako nas izkušnje iz Nemčije in drugih evropskih držav, kjer so ‚multi-kulti‘ pro­jekti spodleteli, opozarjajo, da je treba biti pri integraciji tujcev zelo previden. Trenutno je bal­kanska migrantska pot prekinjena. Vsi upamo, da bo makedonsko-grška meja zdaj ob začetku pomladi vzdržala pritisk. A problema s tem še ni­smo rešili. Vojna v Siriji in okoliških državah še traja, razmere so negotove. Krščanski demokrati vidimo rešitev v tem, da ljudem pomagamo čim bližje njihovi domovini. Tam je treba vzpostaviti mir in jim pomagati pri obnovi porušenih do­biti resnično vsaka prireditev tretirana kot pas­ja procesija in priložnost za samopromocijo? Mar ni že čas, da se po vseh teh letih dodeli vsaj malo zaupanja svojim najbližjim sodelavcem, in da se jim podeli vsaj malo kredibilnosti. Vendar ne, to pač ni v mestecu zado(voljnih) ljudi. Ne spomnim se niti enega sestanka, ki smo ga imeli na občini, da ne bi slišal, da je to njegov zadnji (tretji???) mandat, ko pa je treba prepustiti vsaj malo svetlobe na sodelavce, pa se spusti trda megla. Frustracije in nezaupanje do lastnih so­delavcev se odražajo tudi na odnosih do obča­nov. Tako ravnanje bi lahko opredelili z rekom iz nekega drugega časa: ‚Po Toniju Toni‘. Priznati pa mu moram, da je njegova želja po sodelova­nju z g. Repanškom ena redkih dobrih idej, saj je oseba, ki je dobrovoljna na vseh prireditvah. mov. Nobenega dvoma ni, da Evropska ideja še živi, a potrebnega bo veliko truda in iskrenega pogovora, da bomo Evropsko unijo odprtih meja in svobode ohranili našim otrokom in vnukom. Tudi Slovenija je pred pomembnimi odloči­tvami. Razmajano gospodarstvo, nepravičnost in vedno večje razlike med revnimi in bogatimi so načeli naše medsebojne odnose. Ogromno ljudi mi pravi, da si želijo predvsem to, da bi živeli v normalni evropski državi, kjer sta pri­dnost in pošteno delo primerno nagrajena. Vlada Mira Cerarja je mnogim veliko obljublja­la, a resničnih problemov ne uspe ali pa ne želi rešiti. Čistega vina pa si moramo naliti tudi na strani slovenske politične pomladi. Dejstvo je, da potrebujemo bolj korektne medsebojne odnose, več demokratičnosti, pa tudi verodostojne ljudi z vizijo, ki bodo znali in zmogli v javnosti zastopa­ti naše vrednote. Le na ta način bomo pri ljudeh znova pridobili potrebno zaupanje za pomembne družbene reforme, ki bodo normalizirale našo lju­bo Slovenijo. Nobenega dvoma ni, da Evropska ideja še živi, a potrebnega bo veliko truda in iskrenega pogovora, da bomo Evropsko unijo odprtih meja in svobode ohranili našim otrokom in vnukom. pogled na domžalsko preteklost | aktualno VEČINA JE BILA NA PARTIZANSKI STRANI STANKA ANŽIN Stanke Anžin se dobro spomnim še iz mojih šolskih let v začetku petdesetih let kot bližnje sosede 'tam čez štreko' v Grobljah blizu Mežnarjevih (Mavovih) kot vedno nasmejane, prijazne svetlolase gospe ali tovarišice. Naši izgnanci Že maja 1942 so na Rodici gestapov-Z možem Janezom sta se na željo Franci Gerbec Tiho in le stežka pripoveduje, kako so ci z Bleda ubili Jožeta Skoka, mamo in vztrajanje njegove mame Francke, Foto: arhiv Stanke Anžin Nemci izselili priljubljenega duhovni-Natalijo pa odgnali v koncentracijsko ki je bila zelo verna, cerkveno poro­ ka Antona Trontlja iz Grobelj, pa pred taborišče Ravensbrück. Skokovi mlaj-čila, čeprav sta bila oba v partiji na P tem družino Rožičevih, Bunkeževe ši otroci so bili prepuščeni usmiljenju terenu. Tudi sina Francija sta dala ozneje sva se srečevala na (Borštnarjeve) iz Srednjih Jarš, iz Gro-in dobri volji Rodičanov in Jaršanov, krstiti. To je bil takrat hud 'partijski krajevnih sestankih v Jaršah belj pa vso družino Anžin, kamor se je ki so skrbeli za njihovo preživljanje prekršek'. Klicali so ju na odgovor­in na Rodici, saj je Stanka Stanka 1949. leta poročila z Janezom enkrat ena družina, drugič druga. nost v partijski organizaciji v Jaršah, dolga leta aktivno delovala Anžinom. vendar, kot pravi Stanka, »so bili že v družbenih organizacijah 'na tere- K izgnanstvu najprej v predhodno Težka povojna in udarniška takrat nekateri v Jaršah in Domžalah nu', še posebej v krajevni organiza­ taborišče Šentvid pri Ljubljani, po-leta dovolj preudarni in tovariški, da sva ciji Rdečega križa skupaj z Juhantovo tem pa v Avstrijo, so Nemci odpeljali Čeprav so bila prva povojna leta za dobila samo opomin.« Pepco, Škoficevo Betko, Francko Kra­ mamo Jožefo in očeta Franca Anžina vse prebivalce težka zaradi velikega Sin Franci je pozneje doštudiral ljevo (M'ganovo) ter z drugimi žen­ skupaj z otroki – hčerami Francko, pomanjkanja hrane in drugih osnov-pravo in do upokojitve delal v Tosami skami z Rodice in iz Jarš. Marijo, Cilko, Ivanko, Pepco in Mile-nih življenjskih potrebščin, saj je bilo kot direktor splošnega sektorja, vse-Po 1965. letu sva bila nekaj časa no. Francka je po vojni odšla najprej v osnovna živila možno dobiti samo na skozi in še zdaj pa je zelo aktiven v ci­sodelavca v tovarni Toko, kjer sem Italijo 'na izlet v Trst', kjer je bila naj-karte, se Stanka tega obdobja vendar-vilni zaščiti na Občini Domžale. Mož kot štipendist začel opravljati prakso, prej nekaj časa zaprta, potem pa ji je le spominja tudi z lepimi dogodki. »V Janez je žal umrl že pred 26 leti, star potem pa se zaposlil kot pravnik do Jaršah in na Rodici smo sami zaviha­komaj 66 let. odhoda v vojsko. Sama je skoraj celo li rokave, takoj po vojni smo obnovili Stanka je desetletja skrbno vodila delovno dobo delala v računovodstvu požgano šolo v Jaršah in malo pozne­blagajniško poslovanje Krajevne or-Toka (od 1952 do 1984), kjer je delal je nekdanji kulturni dom v Grobljah, ganizacije Zveze borcev Jarše–Rodica tudi njen mož Janez kot mojster – mi­ vsako nedeljo smo delali 'udarniško', in zato pred dvema letoma prejela zar. Po vojni in končanem šolanju, ki kot se je reklo takrat. Postopno se je tudi srebrno priznanje Zveze zdru­je bilo prekinjeno zaradi vojne, je ne- začelo naše življenje le izboljševati, še ženj borcev za vrednote NOB Slove­kaj let delala na Krajevnem ljudskem zlasti, ker smo bili večinoma zaposleni nije. odboru Jarše–Rodica in na Okraju Ka­ v tovarnah v bližnji in širši okolici. Ve­Zdaj Stanka najbolj uživa v krogu mnik vse do odhoda v Toko. seli smo bili, da smo ponovno svobodni družine s sinom Francijem in snaho Stanka je sicer doma iz Srednjih državljani na svoji zemlji.« Joži ter z vnukoma Janezom in Juretom. Jarš iz družine Ručigajevih, po do- Stanka se seveda z največjim vese-Še vedno rada bere Dnevnik in mače 'pri Moškrnih', saj je bila mama ljem spomni, ko se je 1950. rodil sin redno spremlja dogajanje doma in Francka šivilja. Poleg nje (rojena 1929) Franci, s katerim zdaj skupaj z nje-po svetu po televiziji. Hudo ji je, ko sta se v družini rodili še sestri Pepca govo družino kot soseda živi v svoji opazuje stiske mnogih zaposlenih (1935) in Francka (1944). Osnovno hiši, ki sta jo z možem zgradila 1957. delavcev, česar – kot pravi – v soci­šolo je obiskovala pred vojno do 1943. leta. Kako pa sta jo gradila? »Ja tako alizmu ni bilo, saj je bil delavec tudi v Jaršah, dokler partizani niso požgali kot večina takrat, predvsem z lastnim upravljavec, danes pa je spet samo jarške šole. delom in s pomočjo sosedov ter so­delovna sila. Pravi, da želi predvsem, Začetka druge svetovne vojne se še delavcev. Z možem Janezom in sinom da bi vsi skupaj vendar živeli v miru in danes spomni, kot bi bilo to včeraj. Še Francijem smo stanovali v naši sicer da se ne bi nikoli več ponovilo takšno zelo mlada se je vključila v delo aktiva majhni družinski hiši Ručigajevih v gorje, kakršnega sta prinesla nemška Zveze mladine Jarše–Rodica, katerega Srednjih Jaršah, vendar sva z možem okupacija in domača izdaja v drugi sekretarka je bila Steletova Eli z Rodi-potem ugotovila, da najina 'špaga' svetovni vojni. ce. Ta se je skupaj z mamo Angelo in Rodici in v Jaršah na strani Osvobo-le uspelo z ladjo oditi v Avstralijo, kjer za novo hišo v Grobljah nikakor ne bo »Oči mi kar dobro služijo, samo za sestro Pavlo leta 1943 preselila na Pir-dilne fronte in partizanskega gibanja. živi še zdaj. dovolj dolga in sva v Toku potem do­branje moram natakniti očala,« pravi natovo domačijo v Srednje Jarše, potem Za vsako hišo posebej zna povedati, Iz Anžinove družine sta bila dva bila 300.000 dinarjev stanovanjskega Stanka. »Sicer se kar dobro počutim,« ko so Nemci izselili celo Pirnatovo dru-kako in koliko so pomagali, razen ne-v partizanih, Janez in Lojze, ki so ju posojila (približno 80 mojih mesečnih je dodala, ko sva se pozdravila ob od­žino, saj so jeseni 1942. na Gorenjskem kaj posameznikov oziroma hiš, ki so se Nemci januarja 1943. leta zaradi izda-plač) na 20 let, ki sva ga potem sredi hodu. Obljubi mi, da bo prišla na sre­okupatorji zajeli kot partizana Miho in znašli na drugi protipartizanski strani. je ujeli v spopadu na Kališah na Go-sedemdesetih let še predčasno popla­čanje še živečih borcev in aktivistov Jerneja Pirnata in ju odgnali v koncen-Še danes jo najbolj bolijo in ji vedno renjskem. »K sreči sta se potem iz Da­čala, saj je inflacija naredila svoje.« NOB sredi maja v spomin na 75-letnico tracijsko taborišče Dachau. Stanka pri-znova prikličejo težke spomine doma-chaua maja 1945 živa vrnila domov«, Toda v to veselje je kmalu kanila ka-ustanovitve OF in začetka upora proti poveduje, da se je na terenu na Rodici če izdaje, zaradi katerih sta Rodica in pripoveduje Stanka. plja pelina. okupatorju. . in v Jaršah večina mladih deklet in fan-Jarše plačala med vojno najhujši krvni tov tako ali drugače aktivno vključila v davek, saj je bilo s strani okupatorja pomoč OF in partizanskem gibanju. Pri ubitih skoraj deset odstotkov prebival­tem so bili poleg Steletove Eli najbolj cev teh dveh krajev, kar je največ daleč prizadevne Stanka Osolnikova iz Sre-naokoli. Triinosemdeset imen vseh pa­dnjih Jarš, Lovro in Pepca Giovanelli, dlih okupatorjevih žrtev na spominski Silva Osolinova, Boža, Erazma in Albin plošči pri tovarni Induplati v Zgornjih iz Skokove družine, Tone Zalokarjev Jaršah ohranja spomin na vse te žrtve. (Kobalčev) iz Jarš in številni drugi. Ko pripoveduje o tem, ji gre še danes »Prenašali smo pošto, ilegalne časo­beseda težko iz njenih ust. pise, zbirali sanitetni material in zdra­ Zločin na Giovanellijevem vila ter hrano in oblačila za partizanske dvorišču enote in bolnice. Delo je bilo nevarno, saj bi Nemci in pozneje po ustanovitvi »Tako kot bi bilo danes, se spomnim domobranske postojanke avgusta 1944. tragičnega dogodka, ko so nas gesta­v Domžalah tudi njihovi domači poma­povci nagnali iz naših hiš vse sosede, gači takoj zaprli vso družino, če bi te ko so skupaj z raztrganci odpeljali v dobili pri takem ilegalnem delu. Toda izgnanstvo naše sosede Giovanellijeve mi pogosto o tem nismo kaj dosti razmi­jeseni 1944. leta. Takrat je raztrganec z šljali.« Dobro se spomni, da so starejši brzostrelko vpričo nas vseh prerešetal aktivisti pošiljali »nas mlade v nabavo mlinarja iz Osolnikovega mlina Marti­zdravil v Lekarno Domžale k lekarnarju na Osolnika samo zato, ker ga je vpra­Miliću in njegovi ženi (oba sta bila si­šal, kaj so Giovanellijevi storili, da jih cer po rodu Črnogorca). Njemu smo bili bodo odgnali. Bilo nam je zelo hudo, včasih prav sumljivi in je morala več­saj je bil Martin Osolnik zelo dober člo­krat intervenirati njegova žena Branka, vek, ki je naši družini pogosto naskrivaj ki je dobro vedela, kam gredo zdravila, pomagal z moko, saj je bila vsa hrana po katera smo prihajali«. sicer na karte.« Giovanellijev sin Iko je že zgodaj padel v partizanih, že Večina Jaršanov in Rodičanov 26. oktobra 1941 pa so na Golčaju pri na strani partizanov Blagovici padli kot borci Radomeljske Ko se pogovarjava o vojnih časih, s po-čete domačini Vilko Rožič, sin jarške­nosom in tihim zadovoljstvom pove, ga učitelja, Franc Kobilica in Franc da je bila velika večina prebivalcev na Kokalj, oba iz Srednjih Jarš. Deseti tek prijateljstva in sodelovanja ter prvi pohod za zeleno os Kamniške Bistrice Športna prireditev z bogato tradicijo letos obeležuje že deseto združevanje tekačev in tekačic iz Domžal in širše okolice. Vsako leto se teka udeležijo športniki starejšo udeleženko in najstarejšega Z aktivnostjo do boljšega zdrav­rekreativci iz drugih delov Slovenije udeleženca. Najmlajši se bodo po-ja ter skupaj v prijateljstvu in sode­in s tem obogatijo naš prostor z no-merili v Sparky teku, za katerega pa lovanju za zeleno os Kamniške Bi­vimi rekreativnimi dosežki. Letošnji prijave niso potrebne. Otroci bodo strice. jubilejni tek prijateljstva in sode-sami ali s starši po stadionu odtekli Ni pa to edina prireditev, ki bo lovanja za zeleno os Kamniške Bi-en krog, prav vse pa čakajo prijetne še to pomlad ob Kamniški Bistrici. strice bo v domžalski športni park,Sparky nagrade. Tudi letos se boste Letos prvič pripravljamo tudi po­v soboto, 28. maja 2016, od 9. ure lahko preizkusili v nordijski hoji, hod ob Kamniški Bistrici (od izli­dalje poleg tekače privabil tudi po-kjer boste dobili vse potrebne infor-va do izvira), ki bo v soboto, 11. ju­hodnike in tradicionalno najmlajše macije strokovnjaka za pravilno iz-nija 2016, in se bo uradno začel na športnike, ki se bodo borili za veselje vajanje tega športa. Letos prvič bodo stadionu v Domžalah. Skupaj bomo svojih staršev na otroškem Sparky zdravstveni delavci Zdravstvenega prehodili več kot 25 kilometrsko pot teku. Tek prijateljstva in sodelovanja doma Domžale opravili tudi test in pohod zaključili na druženju ob poteka po trasi zelene osi Kamniške hoje. Na začetku in po končani hoji izviru reke Kamniške Bistrice. Več Bistrice s stadiona v Domžalah pa do na dva kilometra vam bodo izmerili o prvem organiziranem pohodu iz Radomelj in nazaj. Prijavite se lahko srčni utrip in vam na podlagi vašega Domžal do Kamniške Bistrice si lah­prek spletne strani www.ak-domza-rezultata svetovali o intenzivnosti ko preberete na spletni strani Zavo­le.si, prijava pa vključuje spominsko obremenitve (visoka, normalna, niz-da za šport in rekreacijo Domža­startno številko, topli obrok na cilju ka) na vaše telo. Vabljeni torej, da se le (www.zavod-sport-domzale.si), in brezalkoholno pijačo. Prav tako nam pridružite na teku, pogovornem prav tako pa bomo več o tem napi­bodo podeljene nagrade za prvou-teku ali fartleku (izmenjava hoje in sali v prihodnji številki Slamnika. vrščeno in prvouvrščenega ter naj-teka) ali hoji. Mateja Kegel Kozlevčar 30 | slamnik štev ilk a 4 | a pr il 2016 | l e t n ik lv i okolje Prvo socialno podjetjev Domžalah ohranjašiviljsko obrt Z modernimi smernicami, prilagojeno današnjemu času, načinu življenja in modnim smernicam, prvo socialno podjetje v Domžalah ponosno praznuje kolumna • kam greš, človek? SEDEM KORAKOVV DALJŠE ŽIVLJENJE Že v sumerskem mitu o Gilgamešu, starem več kot štiri tisoč let, je na glinastih ploščah zapisano: »Neizbežna je bridka smrt. Mar sploh kdaj gradimo hišo za vekomaj? Mar na veke sklepamo pogodbe? Kaj naj počnemo s premoženjem, če nam ni darovano večno življenje?« prvi rojstni dan. V njihov vedno prijazen, topel prostor, kjer vas sprejmejo z nasmeškom in dobro voljo ter s pozi­tivno energijo, prihajajo novi ljudje, a se vseskozi vračajo tudi stalne stran­ke. Ravno ob našem obisku jih je obi­skala zadovoljna stranka, ki se k njim vrača ne le po nova modna oblačila, ampak tudi po ideje, modne smerni­ce. Pa na klepet in druženje. Društvo Verjamem vate, o kate­rem smo v Slamniku že pisali, se je v zadnjem letu konkretno razvijalo. Ne le, da so postali prvo domžalsko socialno podjetje, svojo dejavnost so nadgradili, prav tako pa smo v našem mestu zaposlili prvo osebo iz ranljive skupine v tovrstni obliki delovanja. »Pri nas ponujamo stvari (oblačila, obutev … op. p.) iz druge roke, a ker nam veliko ljudi prinese stvari, ki niso vedno uporabne in jih ne moremo pro­dati naprej, so morda strgane, stari modeli, imamo tega materiala veliko, zato smo razmišljali, kako ga upora­biti. Ker imamo svojo šiviljsko popra­vljalnico in šiviljo, ki prihaja k nam ši­vat, smo prišli na idejo, da bi oblačila reciklirali in obnavljali,« pravi AlenkaŽnidarič. Sicer pri njih najdete tako ženske in otroške kot tudi moške modele, od športnih do elegantnih unikatnih oblačil. V domžalskem socialnem podjetju so ne le modno ozaveščeni, ampak tudi usmerjeni v varovanje okolja. »Šivilja in podjetja, ki jim ostajajo konci blaga, jih prine­sejo k nam in mi jih recikliramo, pre­delamo,« pravijo v organizaciji, kjer si želijo, da bi kmalu lahko zaposlili še eno osebo iz ranljivih družbenih skupin. »Ves čas je treba biti na preži, tako za novimi idejami, modeli in kro­ od 10. do 12. junija, bo tudi letos potekal v občini Domžale. Junija bodo Domžale gostile kar dva velika kolesarska dogodka v okviru Maratona Franje BTC CITY, Krono­meter Ljubljana–Domžale–Ljubljana v petek, 10. junija 2016, dan pozneje pa še Hoferjev družinsko-šolski ma­raton. Konec junija sledi še državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, na katerem se bodo pomerili najbolj­ši slovenski profesionalni kolesarji in domače ekipe. V tem času bodo zaradi kolesarskih prireditev na območju občine Domžale potekale kratkotrajne prometne zapore na trasah kolesarskih prireditev. Kronometer Ljubljana–Domžale–Ljubljana, petek, 10. junij 2016 Kronometer Ljubljana–Domžale–Lju­bljana, ki je bil lani v Domžalah iz­veden prvič in je po besedah organi­zatorjev poleg državnega prvenstva v kronometru za vse kategorije tudi edi­na ženska dirka za profesionalne kole­sarke pri nas. Start in cilj dirke bo na Ameriški ulici v ljubljanskem BTC Cityju pred ji,« opisujejo svojo kreativnost, ki jim omogoča, da so finančno neodvisni, saj za vsa finančna sredstva poskrbi­jo z ustvarjanjem in prodajo izdelkov.Želijo si, da bo tudi naprej rastoče, kot so začeli v prvem letu, s katerim so zelo zadovoljni. »Naš prvi cilj je še vedno, da pri nas delajo osebe s po­sebnimi potrebami, zdaj jih je že šest, in zelo radi prihajajo na delo,« dodaja Vesna Vehovec, in poudarja, da že­lijo, da ljudje vedo, kakšen je njihov osnovni namen, da spoznavajo osebe s posebnimi potrebami in jih prepo­znavajo kot del družbe. Sicer pa bi težko rekli, da je na­ključje, da je prvo uradno socialno podjetje v Domžalah s področja ši­viljstva, če se samo spomnimo na našo nekdanjo industrijo, Univerzale in Toko, podjetji, ki sta kreacije spre­tnih šivilj iz Domžal in okolice pone­sli v svet. poslovno stavbo. Tekmovalci bodo s starta zavili desno na Šmartinsko ce­sto, dirko pa nadaljevali čez obvozni­co in po regionalni cesti mimo avto­cestnega priključka Ljubljana–Sne­berje do Šentjakoba. Od tam bodo pot nadaljevali po regionalni cesti mimo Dragomlja do Domžal. V strogem cen­tru se bodo kolesarji nato podali na­zaj proti Šentjakobu, nato pa po isti poti odpeljali nazaj proti startu/cilju. Potrebna bo zapora celotne trase kronometra za ves promet med 15.00 in 21.00. Obvoz za vsa vozila bo pote­kal na relaciji Ljubljana–Črnuče–Tr­zin–Domžale in obratno. Prav tako bo obvoz v obe smeri urejen tudi po avtocesti med priključkoma Ljublja­na–Vzhod in Domžale. Hofer družinsko-šolski maraton, sobota, 11. junij 2016 Organizatorji so spremenili traso Ho­fer družinsko-šolskega maratona. Do­brih dvajset kilometrov dolg maraton bo potekal iz središča BTC City mimoŠentjakoba, Pšate, Bišč in Ihana do Domžal, kjer je predviden edini posta­nek ter prek Dragomlja nazaj do cilja v BTC Cityju. Trasa: Ljubljana (BTC City)–Šen­tjako b –P šata–Bišč e–Domžale– Dragomelj–Ljubljana (BTC City) – Kratkotrajne prometne zapore bodo od 16.00 do 19.00. Državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, nedelja, 26. junij 2016 Občina Domžale bo na zadnjo nedeljo v juniju letos gostila tudi državno pr­venstvo v cestnem kolesarstvu. Kolesarji bodo vozili na 13,8 kilo­metra dolgem krogu s startom in ci­ljem v Ihanu. Posebnost trase in dr­žavnega prvenstva nasploh bo ki­lometrski makadamski odsek v Do­bovljah, kar bo zagotovo prispevalo k popestritvi dirke tako za kolesarje kot gledalce. Trasa: Ihan–Goričica pri Iha­nu–Brdo–Dobovlje–Žeje–Brezovi­ca pri Dobu–Dob–Podrečje–Prelog – Kratkotrajne popolne prometne za­ pore bodo od 9.00 do 18.00. Občina D omžale, U rad župana Razmišljajo tudi naprej, da bi obla­čila, ki jih ne prodajo v trgovinici in jih običajno oddajo v zabojnike Humane, namenili begunskim centrom. Ena od njihovih strokovnih sodelavk je na­mreč tudi prostovoljka v begunskem centru, tako da razumejo potrebe in znajo ustvariti tudi odgovore nanje. Socialno podjetje, društvo Verja­mem vate ob prvem rojstnem dnevu vabi na dan odprtih vrat, ki bo v pe­tek, 13. maja 2016, v Domžalah. Obi-ščete jih lahko v Naši trgovinici, kjer boste tudi vi lahko postali del družbe­no odgovorne zgodbe, ki bogati naše mesto. Prav tako vas vabijo, da se jim pridružite na pozdravu poletje, saj 26. maja 2016 organizirajo modno revijo na prostem, kjer bodo predstavili svo­je izvirne izdelke in seveda ekipo, ki stoji za tem srčnim projektom.  Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Društ vo Verjamem vate Bližajo se tri velike kolesarske prireditve Tradicionalni kolesarski festival Maraton Franja BTC CITY, ki bo potekal V prašanja, stara kot človeštvo samo, so danes, ko prevla­dujeta vulgarni materiali­zem in kult telesnosti, le še bolj boleča. Sumerci so našli odgovor in tolažbo v besedah: »Poln naj bo t voj trebuh, zabavaj se noč in dan!«, mi pa s svojimi življenjskimi navadami doka­zujemo, da se človeštvo v zadnjih petih tisočletjih ni prav nič spremenilo.Še vedno sta pohlep in požrešnost hranitelja vsega zla in še vedno so lju­dje, ki jim je edini smisel življenja poln trebuh in parjenje. Biolog bi rekel, da se njihovi refleksi ne razlikujejo od tistih pri amebi. Alanus ab Insulis piše: »Gla­va vlada trebuhu iz prsi, iz srca, sedeža čustev.« Clive S. Lewis dodaja, da je prav zaradi tega srednjega elementa, občutja srca, človek Človek. Na srečo se vse več ljudi obrača od kvantitete h kvaliteti ži­vljenja in ti, ki se jim zdi pomembneje biti kakor imeti, bodo v naslednjih vr­sticah morda našli dobrodošel nasvet. Raziskovalci so namreč pripravili se­dem nasvetov, ki nam tlakujejo pot k daljšemu in bolj kakovostnem življenju.1. Nizke doze stresorjev: Številni dejavniki, ki nam v velikih dozah ogro­žajo zdravje, so v nizkih koristni. Skrat­ka: občasna izpostavljenost mrazu, vro­čini, vetru, dežju in sončnemu sevanju, zmerno pitje alkohola, izpostavljenost bakterijam in virusom (ne steriliziraj­te bivalnega okolja), 'delovni' stres, ki nas spodbuja k delovanju, ne pretirani fizični napori (rekreacija), predvsem pa občasno namerno stradanje (post). Homeostatski mehanizmi so zaradi ne­nehne akcije v dobri kondiciji in njihov zdravilni učinek na organizem je neso­razmerno velik. Pomembno je, da sami sebi odmerimo pravo mero stresorjev, kajti splošnega odmerka za vse ljudi ni. Torej zmerne, za lastno telo umerjene obremenitve! 2. Dobri odnosi z ljudmi: Gojite prijateljske in dobre odnose z ljudmi po načelu: raje malo prijateljev kot ve­liko znancev. Trdne družabne vezi so pomembnejše kakor rahla preja šte­vilnih znanstev. Ždenje v zavoženem zakonu ali ponesrečeni zvezi je lahko enako usodno za zdravje kakor boleča osamljenost. Sicer pa osamljenost ni sa­mota, kaj šele samost. Samoto občasno potrebujemo vsi, samost pa je življenj­ska drža svojevoljnih posameznikov, samohodcev, ki zmorejo dovolj moči, da izstopijo iz ponorelega sveta. 3. Dobro bivalno okolje: Še do ne­davnega je veljala hipoteza o genskem determinizmu, torej da geni določajo usodo človeka. Ta hipoteza je ovržena in danes velja, da je izjemno pomemb­na kakovost našega okolja. Pod pojem 'okolje' pa ne spada zgolj širše naravno okolje, temveč tudi osebno okolje vsa­kega posameznika, skozi katero realizi­ramo svoje življenjsko poslanstvo: služ­ba, socialna mreža, sosedje, kulturno in duhovno okolje, življenjske in prehra­njevalne navade, itn. Najpomembnej­še pri tem je naše osebno počutje. Če živite po zgledu drugih, živite življenje svojega vzgleda, toda, kdo bo živel vaše življenje? Zatorej živite sami sebe in na pot življenja naj vas vodi hrepenenje. 4. Mirno, harmonično in duhovno bogato življenje: Ljudje nismo zgolj racionalni um, temveč duhovna bitja. Privoščite si obrede, drobna veselja, nore igre, pripovedovanje in poslušanje zgodb, romantično sanjarjenje, spreho­de ob neobičajnem času, izbrane pija­ če, kavo, čokolado, karkoli, tudi drobne pregrehe. Naužijte se radosti, ki vam jih ponuja življenje na vsakem koraku. Raziskovalci so v celicah našli snov en­kelitin, ki izjemno spodbuja imunski sistem in se sprošča prav ob radostnih občutkih. 5. Bodite nenehno duhovno de­javni: Vrsto let je veljalo prepričanje, da človek ob rojstvu dobi končno šte- Torej, smejte se življenju, s tem boste pridobili moč nad njim, smejte se sebi in svojim neumnostim, kajti s tem si boste odpustili vse. vilo nevronov, katerih število v življe­nju počasi pada. To ni res! Nevroni se lahko vedno znova rojevajo in bogatijo naše duhovne sposobnosti. Ampak za to je potrebna nenehna možganska de­javnost, tako kot je za mišice potrebna telesna. Torej učite se novih reči, tujih jezikov, igranja glasbil, slikajte, pišite, berite, prakticirajte jogo ali tai chi, me­ditirajte, duhovne gimnastike je dovolj na voljo. Nikar in nikdar ne obležite na kavču ob televizorju in ne zapravljajte časa s puhlim čvekom z znanci. Zdravju usoden je Bermudski trikotnik televi­zor, kavč, hladilnik. 6. Smeh je pol zdravja: Vsi stoletni­ki imajo nekaj skupnega, vedno so bili in so še vedno nasmejani. Ne sekirajte se zaradi problemov: če je problem maj­hen, ga boste rešili, če je velik, ga bo­ste obšli, kajti vedno obstoji pot. Torej, smejte se življenju, s tem boste pridobili moč nad njim, smejte se sebi in svojim neumnostim, kajti s tem si boste odpu­stili vse. Pozitivno mišljenje je bistvene­ga pomena. Raziskovalci so dokazali, da slednje zniža količino hormona kortizo­la, ki uničujoče učinkuje na imunski in kardiovaskularni sistem ter možgane. 7. Zdrava prehrana: Jesti zdravo ne pomeni udejanjanje preživele dogme o pravilno sestavljenih jedilnikih in uravnoteženi prehrani. Tisto, kar jeste, naj bo biotsko pridelano, predvsem pa jejte manj in se občasno postite. Učinek občasnega posta so dokazale laborato­rijske miši, ki so jim raziskovalci s po­stenjem povprečno za 30 odstotkov po­daljšali življenjsko dobo. V aprilu 2006 je raziskava (revija New Scientist) poka­zala, da so ljudje, ki so za 25 pdstotkov znižali količino zaužite hrane, že v treh mesecih pomembno znižali količino insulina v krvi, padla jim je povprečna telesna temperatura in imeli so manj poškodb DNK. S temi sedmimi napotki vam ne morem zagotoviti, da boste dočakali stoletnico, vendar sem prepričan, da bo vaše življenje srečnejše in bolj zdravi boste. Ne govorim vam o blagostanju, saj vemo, da je strah pred boleznijo in smrtjo premo sorazmeren s količino bo­gastva. Tu zemeljsko večno življenje bi z biotehnologijo najraje pridobili tisti, ki še s sedanjim nimajo kaj početi. Po dru­gi strani pa se celo najbolj verni, ki hre­pene po nebesih, s pomočjo zdravnikov na vse kriplje trudijo, da bi za čim daljši čas odložili preselitev vanje. Taki smo pač ljudje, nič drugačni kot starodavni Sumerci. Vedno pa obstoji pot, živite tu­kaj in zdaj, ne pa razpeti med tistim, kar je bilo, in tistim, kar naj bi bilo. Skratka, živite polno življenje vsako minuto. Si­cer pa, življenje je kot zgodba, ni važno, kako dolga je, ampak kako dobra je. . šport PROSTORA ZA NAIVNOST,NEPOSREDNOST JE ZELO MALO ANŽE LANIŠEK, SMUČARSKI SKAKALEC, LETOŠNJI PREJEMNIK NAGRADE OBČINE DOMŽALE Skakalec, ki z vsako sezono sega višje in dlje. tvoj drugi oče. Spomnim se, da sem kar Kristina Božič nekaj let z njim preživel več časa kot s Foto: Iztok DImc svojimi starši. Preprosto smo bili toliko S na treningih, pripravah ... Trener te pe­pomladi je tistih trideset dni lje z enega treninga na drugega, pride v letu, ki jih 20-letni Anže te iskat domov, ogromno je reči, za ka-Lanišek preživi brez smu­ tere poskrbi – tudi za hrano, prenočišče, čarskih skokov. Drugače so za mlajše selekcije priskrbi smuči ... Na ti prva prioriteta. V aprilsko-majskih treningih, tudi pozneje, le izpopolnjuješ dneh pa je sklonjen nad šolske knjige, tehniko skakanja, ki si jo razvil na za­včasih jo mahne na nogometno igrišče, četku. A od Aleša sem dobil tudi marsi­razlaga v toplem popoldnevu Domžal­ kateri življenjski nasvet; morda vedno čan. Še vedno se rad vrača v 'domači' narediš stvari malo po svoje, a ogromno Smučarsko skakalni klub Mengeš. sem dobil iz najinega skupnega dela. »Vem, koliko mi je kot desetletniku po­menilo, če je kdaj prišel Rok Benkovič Prinese profesionalizem tudi manj osebne odnose? na treninge. Tedaj sem se odločil, da lahko in da bom dal še več od sebe. In Da in ne. Osebno rad delam tako v to bi rad prenesel tudi naprej, mlajšim ekipi kot sam, ko s trenerjem izboljšu­generacijam,« pravi skakalec, ki z vsa­ jem določene stvari. Trenutno trenira­ko sezono sega višje in dlje. mo ekipno, kar pomeni, da smo sku­paj vse leto, približno tristo dni, in Trenirate dobro desetletje, začeli tudi zato je nekako dobrodošlo, da se ste pri devetih letih. So skoki danes sezona zaključi in imamo nekaj časa še vedno isti šport? vsak zase. Mislim, da so. Pri skokih, verjetno predvsem s Pri­Začetki so bili na videz preprosti: možem Peterko, se je odprlo vpraša-Rok Benkovič je bil vaš junak, nje, ali lahko pride uspeh prehitro. postal je svetovni prvak in vi ste Za vas je vzornik. Kaj je tisto, kar rekli, jaz bi tudi. ste iz njegove izkušnje skakalci po-Da, to je bil povod. In moji cilji ostaja-tegnili, se o tem pogovarjate? jo enaki. Že pred leti sem dejal, da že-Neuspehe je treba premagati, iti naprej V resnici se ne. A Primoža poznam lim osvojiti vse, kar se v skokih da osvo-še bolj zbrano, delati še bolj trdno. osebno in lahko rečem, da je izjemno jiti, in da bom delal ter naredil vse, kar Zame je to najboljši ključ do uspeha. dober človek, ostal je preprost, prija­je v moji moči, da mi to uspe. A moj za-zen. Za vsakega bi bil pripravljen na­četek ni bil idealen. Vem, da tega niti Ste to vztrajnost, odsotnost strahurediti vse, kar lahko. Njegovo zgodbo ne moreš pričakovati, a na prvi tekmi, pred neuspehi imeli že prej v sebi? in uspeh si vsak razlaga po svoje. Zgo­po tednu dni treningov, sem bil zadnji. Spomnim se, ko sem si kot otrok pri dilo se je, kar se je, in kaj je šlo narobe, To ni bilo ne prvič ne zadnjič. Dostikrat nogometu zlomil roko, dobil mavec, a bodo najbolje vedeli on in njegova eki­sem gledal fante, kako me preskakujejo. ni nič. To je predpogoj za optimal-nato vseeno normalno igral naprej. pa. Bil je prvi slovenski skakalec, ki je A ko si odločen in se nato še prepustiš, ni skok. Če to umanjka in si negotov dvakrat dvignil veliki kristalni globus. lahko začneš vse bolj izkoriščati svoj ta-vase, se hitro pojavi strah. To je normalno? To je velika reč. Njegovi uspehi niso za­lent in nabrano znanje. Do te točke sem Meni se je zdelo. Je pa res, da je nemarljivi. Skoki izgledajo preprosto, a prišel šele po treh letih, ko sem zma-Pred leti ste dejali, da komaj čakate, zdravnik rekel, da nisem normalen. to, koliko moraš vanje vložit i... Vso se-gal na otvoritveni reviji skokov v Moste-da boste leteli – a leti pomenijo še In posledično sem moral imeti mavec zono moraš biti zbran, prisoten 24/7, cu, ki vedno oznanja začetek nove sezo-večjo negotovost, nevarnost ... en ali dva tedna dlje. ne smeš se preveč sprostiti, če ti gre do­ne. Ima simbolni pomen. Meni je uspe-Da. Čar poletov je, da jih na nek na-bro, ne smeš se preveč zagraditi in za­lo razbiti pokal, ki sem ga dobil, a sem čin ne moreš trenirati. Zato so za veči-Kako je skoke sprejela vaša preti vase. Najti ta prava ravnotežja je nato dobil novega. Takrat sem dokonč-no skakalcev največji izziv. Leteti dvesto družina? zapleteno in da ti to uspe, terja veliko. no začutil, da se da in začel sem garati metrov in dlje je nekaj najbolj posebne-Starša sta me vedno podpirala, v sko-Primožu je to uspelo. Kdaj, koliko je bil do zadnje točke zmožnosti. Se predajati ga. Je tisto več, kar ti da dodatni adre-kih tudi nista videla nič groznega, če-tedaj star, zame v resnici ni pomembno. skokom. Tako, kot se je treba. nalin, ekstra elan, ki ga tvoje telo potre-tudi sem prvi v družini, ki se je odločil buje na treningih, med skoki in poleti. za ta šport. Vedno sem si želel izstopa-Cena, ki jo zahteva športna Pred skoki ste trenirali? A v vseh trenutkih moraš ostati zbran ti s tem, kar delam. Mislim, da me je to industrija, način, kako deluje, kako Nogomet, tu v Domžalah. Bilo nas je in osredotočen na svoje naloge. Na ve-tudi pritegnilo k treningom skokov. In vrednoti uspeh, je očitno visoka. veliko in igral sem na obrambnih pozi-likanki je več hitrosti in več tveganja. ta njihova moč me še vedno drži. Ljudje se na to različno odzovejo. cijah. Nisem bil dovolj hiter za napad, Podobno je kot v avtu: hitreje ko voziš, Kje so vaše varovalke pred tem? nisem imel dovolj občutka za sredi-manjše je tvoje vidno polje in hitreje Smučanje in tenis veljata za športa,Vem, da moraš vedno paziti, kaj delaš, no, za obrambo pa sem bil dovolj bor-spregledaš kakšno oviro. Lahko gre za ki si jih ni preprosto privoščiti, tudi skaj govoriš. Na vsakem koraku je lah­ben. Vedno sem si želel se dokazova-minimalno napako, ki te stane skoka in čisto finančne plati. Kako je s skoki? ko kdo, ki te prepozna in ti ne želi do­ti, a tedaj sem si rekel, da bom lahko na koncu greš na glavo dol, padeš ... A Vsak šport je po svoje drag. Tenis in bro. Vsaka neumnost, ki jo narediš, te nogomet igral vse življenje. Skakati pa tudi to so sestavni deli tega športa. smučanje sta verjetno ekstrema. Pri lahko zelo drago stane. Če je stvar do­se mi je zdelo, da ne moreš neomejeno. skokih ponavadi klubi priskrbijo vso bra, jo ljudje vzamejo za samoumev- Zdaj gledam, kaj počne Noriaki Kasai Kako se sami soočate s padci? opremo in vse, kar potrebuješ na za-no; če gre kaj narobe, pa je okoli tega pri 43 letih, in ne morem verjeti. Še ve-Velikokrat sem padel. Tudi na glavo, četku, so rokavice, čelada in očala. takoj cela afera. Ves čas je treba paziti, dno ima dovolj poguma, kot ostali ve-naredil salto. A vedno sem se pobral Starejši, ko si, in na večjih skakalni-ravnati premišljeno. Prostora za naiv­terani, da se spusti po 120-metrski ska-in šel naprej. Začel skakati še bolje, cah, ko skačeš, vse več dresov potre-nost, neposrednost je zelo malo. kalnici in še naprej uživa v skokih. Zato še več. Spomnim se, da smo dva te-buješ. Pred leti, mi je en dres zado­nočem več trditi, da ni mogoče skaka-dna pred državnim prvenstvom treni-stoval za vso sezono. Sedaj jih potre-Pa je vendarle kje prostor, kjer so ti vse življenje. rali na skakalnici. Naredil sem dober bujem vsaj devet ali deset. Tako tudi ljudje vaši zavezniki? skok, bilo je veliko vzgornika, a nato skoki niso zelo poceni, a klub in zve-Vsak zaveznik ti lahko enkrat obrne Kaj je bilo tisto, kar vas je prepriča-se je veter obrnil in me zavrtinčil. Eno za omogočata skakalcem v reprezen-hrbet. Tega ne trdim, ker bi imel take lo pri skokih? smučko mi je privzdignilo, drugo po-tancah dobre pogoje. Moj klub mi je izkušnje, a tako je. Tudi najboljši pri-Poseben šport so. Običajni posame-tegnilo vstran, tako da sem padel že v tem pogledu vedno stal ob strani in jatelji kdaj izdajo in potunkajo. Sam si znik, ki ni v super formi, si preprosto v zraku. Pri padcu sem si zlomil malo tudi zato poskušam vrniti vsaj na nek poskušam izbrati družbo, ki mi ustre­ne more privoščiti, da bi šel in skočil kost v rami, zaradi česar roke nisem način vse, kar mi je bilo dano. za in v kateri mislijo podobno kot jaz, na skakalnici. Potrebna je tako fizič-mogel dvigniti, a so mi jo fiksirali ob kjer si zaupamo. Tudi nikoli ne govo­na pripravljenost kot to, da si pripra-telo z opornico, s čimer se je zmanjša-Kot nekoga, ki je pomembno pri-rim o rečeh, če jih ljudje sami ne pove­vljen v glavi. Skoki zahtevajo, da na lo možnost nepravilnih gibov in ne-speval k vaši karieri, ste izpostavili do. Prijateljstvo mora biti prijateljstvo, sebi delaš tako fizično kot psihično. koliko omililo bolečino. Na državnem svojega prvega trenerja v SSK Men-treba je ohranjati lepe odnose, morda prvenstvu na isti skakalnici sem nato geš Aleša Selaka. kdaj narediti tudi kak korak nazaj. To ste vedeli, ko ste imeli devet let? naredil dober skok in bil zadovoljen. Aleš je z mano od začetka. Zelo dobro Ne. A danes vem, da je vzrok vsake Padci me ne strašijo. Ko sem si po-me pozna. Odkar sem v reprezentan-Še vedno drži, da najraje skačete v napake v glavi. Če najprej ne razči-škodoval prst, sem skoraj vso sezono ci, nisva več toliko skupaj, a še vedno megli? stiš stvari pri sebi, če si ne uspeš za-skakal z opornico in na nekaterih tek-mi da včasih zelo koristne in dragoce-V resnici mi je vseeno. Najpomemb­misliti, kako naj bi tvoj skok potekal, mah uspel izvesti tudi vrhunske skoke. ne nasvete. Trener je v mnogih pogledih neje mi je, da so pogoji čim bolj enaki za vse, saj ne maram, če en skakalec dobi veliko vzgornika, drugi pa ve­ter v hrbet. A glede tega ne moreš nič, greš dalje in daš vse od sebe na nasle­dnji tekmi. Obstaja trenutek, ki je pri skoku najlepši? Še na skakalnici, tik pred odrivom ...? Zame najboljši trenutek je, ko dobro skočiš in si vesel, ko si lahko daš du­ška ... V Nižnem Tagilu mi je decem­bra uspel zelo dober skok, s katerim sem prišel do četrtega mesta in tedaj sem bil izjemno vesel. Po skoku, ko veš, da si dobro opravil. Tedaj doži­vljaš marsikaj in to je najlepše. Je pomembno, iz katere države pri­hajaš kot skakalec? Ne, mislim, da ne. Za to, kar dobiš in kar imaš, moraš biti hvaležen in to spoštovati. Od kje ta načela? To so vodila, ki sem jih dobil od vseh, od staršev, trenerja ... Spomnim se, da sem imel nekoč na pripravah nov dres. Skočil sem daleč, a padel. Bilo mi je grozno hudo, saj sem vedel, da je dres uničen, ker se pene v materialih po­škodujejo. Rekli so mi, naj se ne seki­ram, a tisti dres mi je kupil oče, in ve­del sem, da mi ga ni zlahka privoščil. Prej ste omenjali denar. Doma nas je rešilo, da je mami odprla svojo cvetli­čarno, in vem, da je to rešilo tudi kva­liteto mojih treningov – na nek način je bilo to pomembneje kot samo tre­niranje. Ste že na točki, ko lahko da šport tudi kaj nazaj? Poskušam dati čim več nazaj. Vendar ne verjamem, da je tu zelo jasna rela­cija med tem, kaj dobiš in kaj daš na­zaj. Sploh ne denarno. Starši skrbijo zate in vem, da jim bom nekega dne tudi jaz pomagal. Vmes pa so malen­kosti. Najbolj in največ vrneš, če pri­spevaš svoj del, da so v družini do­bri odnosi, da se imajo vsi med seboj radi, da ni kreganja in da narediš čim več za čim boljše odnose. Vsem, ki so pomagali in prispevali k moji športni poti, ne bom mogel nikoli poplača­ti, a lahko vsaj nekaj vrnem z dobrimi dejanji in hvaležnostjo. Uporabljate twitter? Da. Najraje ga uporabljam, da izvem kakšne novice. Denimo, ko je sloven­skega predsednika vlade poklical Ti­homir Orešković. Včasih pa tudi sam kaj objavim. Objavili ste tudi citat, da danes nisi več človek, če nimaš denarja. To sem napisal, ko sem prebral članek, kjer je to pisalo. Dotaknil se me je. Re­snična zgodba, neprijetna, a napisana prav. Govoril je o dogodku v trgovini, ko se je starejša gospa znašla na bla­gajni in ji je zmanjkalo nekaj centov, saj je narobe izračunala popuste. Nek­do v vrsti za njo ji je rekel nekaj zelo grdega. Pa vemo, kakšne so pokojnine v Sloveniji, vemo, da stvari niso ideal-ne, da ljudje poskušajo prihraniti na vsakem koraku. Vemo, da stvari niso tako preproste, kot se morda zdijo. V tem svetu biti športnik, pomeni biti kdo? Vsak športnik je ambasador. Ponava­di nekomu idol. In temu primerno se moraš obnašati. . 32 | slamnik šport kk pirueta Tekmovanja so se uspešno začela V začetku marca so se že začela tekmovanja v umetnostnem kotal­kanju. Prvo tako mednarodno tek­movanje v obveznih likih je bilo v Renčah. Večino prvih in drugih mest so osvojile prav tekmovalke iz Kotal­karskega kluba Pirueta iz Domžal. Tekmovanje je štelo tudi za točkov­anje za Pokal Slovenije, ki po štirih tekmovanjih da skupnega zmago­valca. Naslednji dan je bilo prav tako tekmovanje v prostem programu, kjer so sodelovali tudi tekmovalci domžalskega kotalkarskega kluba. V aprilu je bilo mednarodno tek­movanje v umetnostnem kotalkanju prav tako v Renčah in tudi na tem tekmovanju je bila številčna priso­tnost kotalkarskega kluba Pirueta. V klubu jih zdaj čaka tudi orga­nizacijsko delo, saj se že vneto pri­pravljajo na organizacijo državnega prvenstva v hitrostnem rolanju. Naj­več truda bo treba vložiti v delo or­ganizacije že 24. mednarodnega tek­movanja v umetnostnem kotalkanju Pirueta 2016, ki bo v 5. junija 2016 napokritem drsališču v Športnem par­ku Domžale.  Anton Grilj Foto: Raniero Corbbeletti klub borilnih veščin dom žale Skrbimo tudi za okolje Klub borilnih veščin Domžale je v marcu tekmoval v Luciji, kjer so potekali boji 6. kola slovenske bo­ksarske lige 2015/2016. Boksarski klub Portorož in Bo­ksarska zveza Slovenije sta pripra­vila borbeno srečanje, v katerem je prvič sodeloval tudi Nik Jesenovec, mladinec – 69 kg iz Kluba borilnih veščin Domžale. Čeprav ni zmagal, je bil njegov ognjeni krst zelo po­memben, saj je pokazal veliko po­guma, hrabrosti, požrtvovalnosti in borbenosti. Meseca maja čaka na Ravnah boksarke in boksarje štiridnevno državno prvenstvo za posamezni­ke v boksu v kategorijah: kadetinj/ mladink/članic, kadetov/mladin­cev/članov. Držimo pesti za čim boljše rezultate! Prišlo pa je že tudi povabilo iz Amerike, kjer je Marjan Bolhar doslej dosegal najboljše svoje uspehe. Upamo, da tudi v le­tošnjem letu. Klub borilnih veščin Domžale ne skrbi le za redno vadbo in tek­movanja svojih članov in članic, temveč so se v aprilu udeležili tudi čistilne akcije, ki jo je organizirala Krajevna skupnost Dob. Kot že ne­kaj let doslej so poskrbeli za okoli­co bajerja na Želodniku in nabrali kar nekaj odpadkov. Čistilna akcija je v celoti uspela, ostaja pa njihovo povabilo: odpadke nosite s seboj, ne puščajte jih v naravi!  Vera Vojska štev ilk a 4 | a pr il 2016 | l e t n ik lv i Darko Zec: Še vedno je vse odvisno samo od nas samih Evropske sanje za člane Nogometnega kluba Domžale še živijo, a nobene skrivnosti ni, da pot proti velikemu cilju postaja vse težja in bolj trnova. nk domžale Četa Luke Elsnerja po reprezentančnem premoru konec marca ni več tako nevarna in samozavestna, kot je bila pred tem. Rezultat je le ena osvojena točka na štirih prvenstvenih tekmah in polfinalni izpad iz Pokala Slovenije proti Celju, ki so ga Domžalčani v prvenstvu še marca na Areni Petrol premagali z 2:1. »Jasno je, da se nam tekma s Celjem ni izšla tako, kot smo si želeli. Kaj je šlo narobe, je v tem trenutku težko povedati, treba bo stvar prespati in analizirati,« je že nekaj minut po dru­gem porazu na povratni polfinal­ni tekmi proti Celju razočarano po­vedal kapetan rumenih Darko Zec, ki pa se zaveda, da časa za objokova­nje in (pre)dolge analize ne bo veliko: »Še vedno imamo vse v svojih rokah, smo na mestu, ki pelje v evropska tekmovanja, točko pred Gorico. Tega zdaj ne smemo zapraviti, po težji poti se moramo prebiti do konca, iti vsako tekmo na nož in zadržati ta položaj.« Ekipa iz knežjega mesta je sicer na obeh tekmah slavila z 1:0, obakrat pa je bil za Domžalčane usoden Nigerijec Sunny Ogbemudia Omoregie. Dom­žalčani so si s tem izpadom iz Pokala zapravili možnost, da bi zagotovo za­igrali v Evropi prihodnjo sezono, po­membno vstopnico za predstavitev na evropskem prizorišču pa bodo zdaj is­kali v prvenstvu. A težave in skrbi vodstva kluba, na­vijačev in igralcev so se začele že ne­kaj manj kot mesec dni pred tem. Dva­kratni državni prvaki so v zadnjih de-set kol prvenstva krenili z nepričako­vanim porazom proti Krškem, ki je bil 2. april na stadionu ob Kamniški Bi­strici boljši s 3:2. Ekipa, ki se še ve­dno bori za obstanek med elitno slo­vensko nogometno druščino, je že vo­dila s 3:0, nato pa sta domači poraz v zaključku zgolj ublažila Marko Alvir in Osvajali medalje, podirali rekorde in doma organizirali še dva mitinga Za člani Atletskega kluba Domžale je naporen, a uspešen mesec. atletski klub domžale Za nov naslov državne prvakinje je poskrbe­la Maja Per, ki je slavila na Prvenstvu Slovenije (PS) v dolgih tekih, z bro­nom okoli vratu so se domov vrnili Nejc Povše, Martin Močnik in Drejc Trojer s Prvenstva Slovenije v gorskih tekih za štafete, bronasto medaljo pa si je na dvoranskem evropskem pr­venstvu za veterane priboril tudi Jože Pirnat. Atletska sezona na stezi se je 3. aprila začela prav na domžalskem stadionu s tradicionalnim mitingom Domžale open in mladi upi. Prek 200 atletov in atletinj vseh starostnih ka­tegorij, od tega prek 50 iz domačega AK Domžale, je lovilo medalje in oseb­ne rekorde v devetih različnih disci­plinah, pod dosežka dneva pa sta se podpisala atlet ljubljanskega Massa Jan Petrač in članica domačega kluba Nina Pavlič Hren, oba v teku na 600 metrov. Jan je slavil s časom 1:18,82, Nina pa z novim osebnim in tudi abso­lutnim klubskim rekordom Atletskega kluba Domžale 1:36,08. Pred njenim dosežkom je rekord v svojih rokah dr­žala Manca Velkavrh, ki je leta 2004 tekla 1:36,80. V istem vikendu je v italijanski Anconi na dvoranskem evropskem prvenstvu za veterane po pravi drami v metu kladiva med veterani do 45 let do brona prišel Jože Pirnat. Vsestran­ski domžalski metalec je bil po štirih od šestih serij še na šestem mestu, nato pa z dosežkom 44,51 metra naj­prej skočil na peto in za konec v za­dnjem, odločilnem metu pokazal naj­boljše – 7,26 kilograma težko kladivo je poletelo 47,42 metra in prva meda­lja na največjih veteranskih tekmah je bila tu. Evropski prvak je postal Avstrijec Michael Hofer z metom, dol­gim 53,76 metra. Jože je v Anconi na­stopil tudi v metu gire in končal na še vedno odličnem petem mestu (14,53 metra). Teden dni pozneje je v Postojni na Prvenstvu Slovenije v dolgih tekih do svoje prve zmage v kategoriji pionirk U16 pritekla Maja Per, ki je bila letos že srebrna na PS v krosu. Tokrat Maja ni imela konkurence, saj je vodila vse od samega začetka in po 3000 metrih teka cilj prečkala v času 11:37,18. Naj­bližjo konkurentko je prehitela za sla­be štiri sekunde. Maja je bila najvidnejša posame­znica AK Domžale tudi 16. aprila na ekipnem Prvenstvu Slovenije za pio­nirje in pionirke U16. Prepričljivo je z novim osebnim rekordom 7:10,78 sla­vila v teku na 2000 metrov in ekipi pri­nesla največ, 639 točk. Prek 600 točk, točneje 604, je AK Domžale v teku na 100 metrov s časom 13,91 priborila še Ajda Berlic. Pionirke so na koncu z osvojenimi 6680 točkami osvojile sku­pno deveto mesto, potem ko so osmo izgubile v zadnji disciplini dneva, šta­feti 4 x 300 metrov, kjer je bila domžal­ska štafeta diskvalificirana. Med dom­žalskimi pionirje je za najboljši rezul­tat dneva poskrbel Jan Emberšič, ki je bil drugi v metu kladiva z rezultatom 34,88 metra. AK Domžale je 18. aprila organi­ziral še metalski miting, kjer sta bili osrednji figuri brazilska metalca kla­diva Wagner Domingos in Alan Wolski da Silva, ki se borita za vstopnico na domačih olimpijskih igral letos pole­ti v Riu. Tokrat je bil uspešnejši prvi z dosežkom 71,44 metra. Domen Jarc Antonio Mance. Sledila je še ena do­mača tekma z ekipo iz začelja, s Ko­prom, ki se prav tako ni končala po že­ljah Domžalčanov. Ekipo Elsnerja je v vodstvo sicer v 60. minuti popeljal Ga­ber Dobrovoljc, a že sedem minut po­zneje je rezultat izenačil Belim Rodri­guez. Domžalčani so bili nato hitro po­stavljeni pred nova velika izziva, saj so se sredi aprila srečali z vodilnima klu­boma Mariborom in Olimpijo, ki bijeta bitko za naslov prvaka. V štajerski pre­stolnici so najprej izgubili z 1:2, potem ko je v 88. minuti poraz z zadetkom zgolj ublažil Mance, nato pa so bili ne­uspešni še doma proti Olimpiji; krvnik Domžalčanov je bil z edinim zadetkom na tekmi Rok Kronaveter. »Če bi rekel, da ni psihološkega padca, bi lagal, vsak pri sebi je psihološko načet, saj nam nič ne gre po načrtih, zadetek prejmemo že iz naših ‹polnapak›. Vsak dan iščemo rešitve, saj smo v krizi že nekaj časa. Pot iz nje ne bo lahka, a mi moramo biti tista ekipa, ki se iz krize izvleče močnejša in to hitro, saj slednja traja že predolgo, nove tekme pa so pred vrati,« z opti­mizmom na zaključek prvenstva (po­govor je bil opravljen po izpadu iz Po­kala Slovenije proti Celju 20. aprila) gleda Zec, ki v domžalskem dresu na­stopa že enajsto sezono. Domžalčani imajo šest kol pred koncem prvenstva na tretjem mestu točko prednosti pred Gorico. A Go­ričani v aprilu prav tako ne blesti­jo, saj so na štirih tekmah zabeleži­li zmago, remi in dva poraza, vendar to Domžalčanov ne bi smelo zanima­ti kaj preveč. »Še vedno smo odvisni le od sebe,« pogumno v boju za tretjo pr­venstveno stopničko, ki vodi v kvalifi­kacije za Evropsko ligo, končuje pogo­vor domžalski kapetan, ki je član ru­mene družine od leta 2005. Domen Jarc Foto: Lado Vavpetič/nkdomzale.si Članice ŽKK Domžale sezono v 1. SKL zaključile na 5. mestu Članice ŽKK Domžale, ki nastopajo v 1. SKL za ženske, so v aprilu s tekmo v Mariboru zaključile letošnjo sezono. žkk domžale Naše igralke so pred obračunom še imele možnost uvrsti­tve v polfinale prvenstva, ki bi ga do­segle z zmago za 16 točk. Zaradi zelo oslabljene zasedbe, ki je posledica velikih težav s poškodbami v zadnjih mesecih, je bila to težka naloga. Va­rovanke trenerja Vlada Velikonje pred srečanjem niso izobešale bele zastave. S hrabro igro so se dobro upirale favoriziranim Mariborčankam in se, četudi so zaostajale že z dvomestnim številom točk, večkrat vrnile v igro. Mariborske košarkarice so povedle z brezhibnim izvajanjem prostih metov. Tekma Maribor:Domžale se je zaklju­čila s 65:61. Članska ekipa in trener Vlado Velikonja (Foto: ŽKK Domžale) Izjava trenerja Vlada Velikonja po tekmi: »Ob vseh težavah so tudi na za­dnji tekmi nekatere naše košarkarice stisnile zobe in poškodovane ali bol­ne odigrale srečanje. Za nami je dobra tekma, na kateri je Maribor pošteno zmagal. Nam je morda zmanjkalo ne­kaj sreče, a sem s pristopom vseh de­klet zelo zadovoljen. Vesel sem, da so v tej sezoni naše košarkarice po veči­ni zelo napredovale, le poškodbe so močno vplivale na našo kvaliteto in klimo. Zdaj sledi predah in analiza, kako in kam naprej.« V Maribor je naše igralke odpeljal udoben, najnovejši VW, ki so nam ga posodili pri AC Lovše iz Domžal. Po tekmi in po naporni sezoni se je ekipa v prešernem vzdušju okrepčala in dru­žila v piceriji Pipca v Domžalah, kjer so kapetanka Karin, predsednik in tre­ner strnili misli po zaključku sezone. V članski ekipi ŽKK Domžale je v letošnji sezoni nastopalo enajst Dom­žalčank oziroma v klubu vzgojenih igralk. V zaključeni sezoni so nase opozorile mnoge mlade košarkarice, ki bodo poleti kandidirale za mesta na pripravah slovenske ženske repre­zentance do 20 let, ki se letos po dol­ gih letih vrača v tekmovalni pogon. Med Domžalčankami sta bili to Petja Krupenko in Eva Stefanoski. V klubu delamo na tem, da zadržimo kakovost našega dela, ki je usmerjena v razvoj mladih igralk, za kar pa bomo potre­bovali tudi dobro podporo Domžal in okolice. EnaEkipaEnoSrce! Dekleta, vablje­na v ŽKK Domžale – http://zkkdomza­le.si/ ŽKK Domžale le t n i k lv i | a pr il 2016 | štev i lk a 4 slamnik | 33 šport Košarkarji Helios Suns zmagovalci mednarodnega pokala V aktualni sezoni ustanovljen pokal Alpe Adria je prinesel prvega zmagovalca. Pokal je pristal v rokah ekipe, ki je bila povod za ustanovitev tekmovanja. Ko­šarkarji Helios Suns so se po polfinal­ni zmagi nad Zagrebom s 84:65 uvrsti­li v finale Alpe Adria Cup, kjer so jih čakali košarkarji Zlatoroga, ki so bili v polfinalu boljši od Prievidze. Sreča­nje, ki so ga bolje začeli gostje iz La­škega, je pospremila polna domžalska dvorana, ki se je na koncu veselila z domačimi košarkarji Heliosa, ki so bili boljši od Zlatoroga za tri točke (66:63). V Domžalah pa nismo obdržali le zmage in pokala, ampak tudi naslov najkoristnejšega košarkarja zaključ­nega turnirja, ki je postal Đorđe Lelić. Tretje mesto je na zaključnem turnirju osvojila ekipa Zagreba. Košarkarje He­liosa letos čaka še en boj za najvišja mesta, saj so se tik pred zdajci uvrstili v ligo za prvaka, kjer bodo soustvarja­li košarkarske zgodbe zaključka leto­šnje sezone skupaj s Tajfunom, Krko in z Olimpijo. Ob zaključku sezone se tako tudi pod domžalske koše ponov­no vrača vrhunska slovenska košarka. Sicer pa so domžalski košarkarji Heliosa v domačem prvenstvu še ve­dno v boju za naslov državnega prva­ka. V ligi za prvaka so v dosedanjih sedmih krogih zabeležili štiri zma­ge in tri poraze. Najprej so morali pri­znati premoč ekipi iz Rogaške Slati­ne (59:75), sledili sta zmagi proti Krki (74:70) in Tajfunu (77:75), visok poraz proti Union Olimpiji (54:105), zmaga proti Zlatorogu Laško (76:66) in na po­vratni tekmi proti Rogaški (95:63) ter zadnji poraz v Novem mestu proti Krki (63:92). Trenutno so košarkarji Helios Suns na tretjem mestu, kjer za točko zaostajajo za prvo in drugo uvrščeni­ma Unionom Olimpijo in Krko. Uspešno se v ligi za obstanek bori­jo tudi košarkarji Lastovke, ki so tre­nutno na tretjem mestu in so si prak­tično že zagotovili mesto med eli­to tudi v prihodnji sezoni, ko bomo v Domžalah ponovno gledali dva košar­karska prvoligaša. Ne smemo pa pozabiti niti na naše mlajše košarkarje, saj so domžalski kadeti A, rojeni od leta 1999 in mlaj­ši, na zaključnem turnirju osmih ekip v državnem prvenstvu U17 osvojili odlično tretje mesto. Kapetan ekipe Nejc Klavžar je bil izbran v najboljšo peterko turnirja. Mlajši pionirji U13 A so po zmagi v Mini pokalu Spar osvo­jili še odlično 2. mesto v državnem pr­venstvu. Odlično drugo mesto v dr­žavnem prvenstvu so zadnji vikend v aprilu osvojili tudi košarkarji Heliosa U15. Vsem košarkarjem čestitamo za dosežke! Mateja K. Kozlevčar Navdušujoča mlada generacija smučarjev Zimske sezone 2015/2016 je konec. smučarski klub ihan Generacija mladih tekmovalcev je navduševala skozi celotno sezone tako v smučini kot na strelišču. Bili so glavni v mestu in to iz vasi, ki že vrsto let biatlonsko prevladuje. Prava prevlada mladih bia­tloncev, ki so osvojili naslove državnih prvakov v kategorijah mlajši dečki, Ma­tej Starbek, starejši dečki, Matic Repnik in starejše deklice, Eva Goropečnik. Ob tem sta Pavel Trojer in Tadej Repnik osvojila še srebrno in bronasto meda­ljo državnega prvenstva med mlajšimi dečki. Seveda so junaki zime prav vsi tekmovalci, ki so prispevali več kot 1000 pokalnih točk in osvojili skupno 2. mesto med 13 slovenskimi klubi. Stopničke skupnega seštevka sezo­ne so bile dobljene tudi s skupno zmago Lovra Planka, med starejšimi in Mate­ja Starbka med mlajšimi dečki, z 2. me­stom Anžeta Povirka, člani, z 2. mestom Luke Nagliča, starejši mladinci, z 2. me­stom Matica Repnika, starejši dečki in s 3. mestom Tadeja Repnika, mlajši deč­ki. Na stopničkah skupnega seštevka, v tekaški pokalni razvrstitvi, pa je za­blestela Maša Ručigaj, ki je postala tre­tja najboljša tekačica med mlajšimi de­klicami. Zagotovo pa mlada generacija, s katero odlično delajo trenerji Aleš Gregorič, Ivo Gudlin in Miran Majer, svoje idole ne iščejo v mestu, ampak na vasi, v domačem okolju, kjer nas že vrsto let navdušuje Klemen Bau­er. Klemen, ki je zgled mnogim mla­dim športnikom, je v tej sezoni za­blestel na domači Pokljuki, kjer je bil najboljši slovenski biatlonec na tek­mah svetovnega pokala. Vse bolj ble­sti tudi Manca Slabanja, ki na medna­rodnih tekmah dosega odlične rezul­tate, v januarju pa je okusila tudi prvi nastop v svetovnem pokalu v tekih na smučeh v Planici. Da, Ihanci v zadnjih sezonah zelo dobro pokrivamo obe di­sciplini, tek na smučeh in biatlon, kar nam priznavajo tudi mestni klubi. Za pokrivanje naših aktivnosti hva­la vsem, ki ste nam pomagali, in nam omogočili, da smo bili glavni vaščani v mestu, in to na skupnem 2. mestu. O navdušujoči mladi generaciji si lahko pričarate svoj pogled na spletni strani kluba www.tsklub-ihan.si in na www.facebook.com/SK-IHAN-teki-in­-biatlon. Z navdušujočimi pozdravi! Matjaž Pavovec Fantastični rezultati domžalskih karateistov Naši mladi karateisti, ki so si v marcu priborili vstopnico na državni turnir, so se v nedeljo, 10. aprila 2016, pomerili za najvišja mesta. sankukai karate klub domžale Tekmovanje je potekalo v športni dvorani osnovne šole Davorina Jen­ka, kjer se je zbralo tudi kar nekaj gledalcev. Trenerji so svoje tekmoval­ce dobro pripravili in rezultati so bili odlični. Domžalski karateisti so pose­gli po najvišjih mestih tako v borbah kot tudi v ippon kumiteju in katah. Dekleta so pometla z vso konkurenco in osvojila prav vsa prva mesta. Med mlajšimi deklicami je zlato osvojila Ajda Bolčina, v isti kategoriji pa je na tretjo stopničko stopila Mia Ma­rinšek. Pri starejših deklicah je prvo mesto tako v katah kot tudi v ippon kumiteju osvojila Nina Cuderman. Med najstarejšimi dekleti, v katego­riji kadetinj, je dve prvi mesti osvoji­la Ariana Cuderman, ki se je odlično odrezala tako v borbah kot v katah. Od domžalskih karateistk sta svo­jo nalogo dobro opravili tudi Nina Rekanovič, ki je bron osvojila v ka­tegoriji kat, in Iza Kotnik, ki se je na tretjo stopničko povzpela v borbah. Uspešno so s konkurenco opravili tudi fantje. Med mlajšimi dečki sta bila v kategoriji ippon kumiteja najboljša Maksimiljan Bojko, ki se je okitil z zla­tom, in Nil Gorjanc, ki je osvojil drugo mesto. Tudi v borbah, kjer so tekmo­vali ločeno glede na starost, višino pasu in težo, so se domžalski karatei­sti dobro odrezali. Matej Zorc je osvojil odlično drugo mesto, s srebrom se je okitil tudi Jaša Rebula. Zmagovalec je v svoji kategoriji postal Patrick Blagus Basarič, v isti kategoriji se je na tretjo stopničko povzpel Maj Vidmar. Med najstarejšimi karateisti je Aljaž Kuhar osvojil drugo mesto, Matevž Nikolo­vski pa je bil tretji. Še eno prvo mesto je za Karate klub Domžale osvojil Jan Keržič. V kategoriji višje je bil Nik Če­lan srebren, Matej Kogovšek pa si je v isti kategoriji priboril tretje mesto. Vsem karateistom iskreno čestitamo in jim želimo veliko športnih uspehov še naprej! Tjaša Šinkovec Foto: Betka Tomšič športno društ vo sovice Frogs Cheer Cup 2016 Športna dvorana OŠ Antona Marti­na Slomška na Vrhniki je 9. aprila gostila tekmovanje v cheerleadin­gu in cheer plesu. Tekmovanja se je udeležilo nekaj več kot 800 tekmo­valcev iz petih držav. Sovice smo se tekmovanja udeležile z otroško in mladinsko plesno skupino, otro­ško navijaško skupino ter mladin­skimi in članskimi plesnimi pari. Frogs Cheer Cup je pomembna tek­ma pred državnim prvenstvom ter dober pokazatelj pripravljenosti in kakovosti posameznih ekip. Sovice smo z doseženimi rezultati zado­voljne, kljub temu pa se zavedamo, da bo treba odpraviti drobne napa­ke, če želimo na državnem prven­stvu poseči po najvišjih mestih. Sovice smo na Frogs Cheer Cup 2016 dosegle naslednje rezultate: 1. mesto SOVICE (mladinske free­style cheer plesne skupine) 1. mesto SOVICE (mladinske jazz cheer plesne skupine) 2. mesto MINI SOVICE (otroške jazz cheer plesne skupine) 3. mesto MINI SOVICE (otroške hip hop cheer plesne skupine) 5. mesto MINI SOVICE (otroške fre­estyle cheer plesne skupine) 4. mesto NAVIJAŠKE SOVICE (otro­ške cheerleading skupine) 2. mesto Manca Učakar & Lea Lilik (mladinski jazz cheer plesni pari) 5. mesto Tjaša Janežič & Nina Bolj­ ka (mladinski freestyle cheer ple­sni pari) 2. mesto Karmen Gerič & Neža Pir­nat (članski hip hop cheer plesni pari) 3. mesto Karmen Gerič & Laura Slana (članski freestyle cheer ple­sni pari) 4. mesto Karmen Gerič & Neža Pir­nat (članski jazz cheer plesni pari) Čestitke vsem tekmovalkam in trenerkam Tjaši, Lani, Simoni, Sandri in Klari!  Besedilo in foto: Vesna Gerič 34 | slamnik šport težkoatletski klub dom žale Premoč jeklenih V nedeljo, 3. aprila, je Težkoatletski klub Domžale gostil tekmovalce iz kluba Jeklo. Tekmovanje je poteka­lo v odličnem vzdušju, ki je pripo­moglo k zelo dobrim rezultatom. Domači tekmovalci so sicer morali priznati premoč jeklenim fantom, a so skupaj s 1310 točkami vseeno bili zelo zadovoljni, saj je to pomenilo najboljši rezultat v zadnjem času. Tekmovalci kluba Jeklo so ponovno dokazali, da si niso zaman nadeli takšnega imena, saj so dosegli izre­den rezultat prek 1430 točk. Daleč najbolj se je izkazal njihov tekmo­valec Matej Šolinc, ki je postavil vse državne rekorde v supertežki kate­goriji. V potegu je dvignil 138 kg, v sunku 171 kg in v biatlonu 309 kg! Rezultati domačih tekmovalcev so bili naslednji: Anže Kosmač (115 + 142 – osebni rekord!), Jernej Orešek (115 + 130), Valentin Orešek (97 + 122), David Forster (80 + 110) in Ur­ban Jeraj(85 + 105). Že čez dva tedna bodo tekmovalci TAK Domžale na­stopili v pokalnem tekmovanju, ki bo hkrati tudi prva tovrstna tekma v spomladanskem delu sezone.  V. O. ples Sedmo mesto Mihe Žerjava in Valeriye Musina z Vira Plesni klub Urška je v soboto in nedeljo, 2. in 3. aprila, organiziral tradicionalno mednarodno plesno tekmovanje Ljubljana Open. Letosje potekalo v Športni dvorani Med­vode. Gre za eno od tekmovanj med­narodne plesne zveze WDSF, ki šteje za mednarodno točkovno lestvico. Tekmovanja se je udeležilo več kot tristo plesnih parov iz Evrope. PPomerili so se v latinsko-ameri­ških in standardnih plesih v raz­ličnih starostnih kategorijah, od pionirjev do seniorjev. Tekmovanja so se udeležili tudi vsi najboljši slo­venski plesalci, od katerih sta MihaŽerjav in Valeriya Musina z Vira do­segla svoj najboljši rezultat, odkar plešeta in tekmujeta v najštevilčnej­ši kategoriji – v kategoriji članov, ki so stari od 19 pa tja do 35 let. Zlato med člani sta si v Medvodah priple­sala Islandca Nikita Bazev in Hanna Run Oladottir. Tudi tokrat je bilo tekmovanje posvečeno spominu na plesnega mojstra Tomaža Ambroža. Sodniško ekipo je sestavlja dvaj­set sodnikov iz trinajstih držav. Zma­govalcema pri članih so podelili po­kal Tomaža Ambroža. Generalka pred oktobrskim karate turnirjem Karate klub Ig Shotokan, Karate društvo ATOM in kamniški Kobushi so bile ekipe, katerih člani so pokazali največ na 6.Kyu Karate­Do turnirju 9. aprila v Ihanu. karate društvo atom shoto­kan-do domžale Organizator ATOM Domžale je v telovadnici v Ihanu gostil več kot 150 karateistov iz vse Slovenije, ki dosegajo stopnjo šolskih barvnih pa­sov. Najštevilnejša konkurenca je bila med učenci nižjih razredov osnovne šole, gledalci pa so na zanimivem tur­nirju navijali tudi za člane in veterane. Naja Svetlin je bila ATOMovka z največ osvojenimi zlatimi odličji – najboljša je bila štirikrat! Kiara Dor­miš je bila zlata dvakrat, Eva Dormiš enkrat zlata in dvakrat srebrna, na najvišjo stopničko in dvakrat na tretjo je stopil tudi Aleksander Eržen. Izmed ATOMovcev so z odličji s turnirja od­šli še: Almedin Mizić, Samo Majhenič, Zorana Vidić, Jakob Cajhen, Tara Ba­umgarten, Blaž Štiftar, Luka Planinc, Tesa Štihec, Matej Maumcircher, Ma­tjaž Kljun, Milan Hrovatin, Boštjan Guček, Anže Vovk in Peter Kostanjšek. ATOM Domžale že zdaj vabi na dan vrhunskega karateja v Domžalah – na Žan Podboršek šestkrat najboljši na S.K.I.F. karate prvenstvu Slovenije Ko se štetje zlatih medalj ustavi pri številki 6, preveriš še enkrat in nato pogledaš ime junaka, ki mu je uspel tak podvig. ATOMovec Žan Podboršek je bil 2. aprila 2016 na 24. državnem S.K.I.F. karate prvenstvu Slovenije v Rušah najboljši v katah med mladin-ci-3.KYU-1.DAN in moškimi 3.KYU-1. DAN, še štirikrat je stopil na najvišjo stopničko po preizkušnji v kumite borbah: absolutno mladinci in moški ter kategorijsko mladinci +60kg in moški –75kg. Kot najuspešnejši kara­teist na turnirju je iz rok organizatorja zasluženo prejel še poseben pokal. Ob Žanu so naslov prvaka Slove­nije osvojili še ATOMovci Naja Svetlin (kate, starejše malčice-10.KYU-6.KYU), Blaž Štiftar (kate, mladinci-10.KYU-4. KYU), Janja Prvinšek (kate, ženske-10. KYU-4.KYU), v katah je bila najboljša ekipa mlajših deklic, v kumite borbah pa ekipa mlajši/starejši dečki. Za piko na i je zmanjkala le še zmaga ATOMA med enajstimi klubi, a je ATOMovcem račune prekrižala ekipa z Iga. Čestitke! veliki tradicionalni mednarodni 10. Karate-Do turnir za pokal Domžale 2016, ki bo 16. oktobra 2016. Za zani­miv seminar pred turnirjem bo poskr­bel gost Japonec Shihan Manabu Mu­rakami 7.Dan Syuseki, večkratni sve­tovni prvak in glavni svetovni SKIF in­štruktor. Za domžalske ATOMovce in Slovence boste lahko navijali v Hali komunalnega centra. Vabljeni! B ojana Dirka na velikonočni ponedeljek Za kolesarji ekipe Energijateam.com so že štiri dirke, ki jih je zaznamovalo bodisi vreme, prazniki, 1200 višinske razlike ali zahteven teren – na vseh so bili v ospredju tudi domžalski kolesarji. športno društvo energija Prva tekma za sloXcup 2016 je bila v Vrtojbi na tekmi XC Griči, kjer je bilo na mu­hasti ponedeljek, 28. marca, na startu kar 38 kolesarjev v dresu Energije. Za tri druga mesta so poskrbeli najmlajši: Ela Križan med deklicami do 7 let ter Meta Tancik in Lenart Dejak v kategoriji do 9 let. Meta Janežič je bila najboljša do 11 let, njen uspeh sta med fanti do 13 let nadgradila zmagovalec Luka Janežič in drugouvrščeni Žan Pahor. Za dvojno zmago sta v kategoriji U15 poskrbeli še Ana Janežič in Tamara Homar, najvišje stopničke pa se je veselila še Vita Mo­vrin med mladinkami. Med tekmovalci do 19 let je bil drugi David Ivartnik, v ka­tegoriji U23 je progo najhitreje prevozil Gregor Dimic (1:12,34 ure), ki je zmagal tudi v absolutni konkurenci. Drugi april je bil dan za preizkušnjo 20. XCO Pre­mantura Rocky Trail UCI C1. Zmagoval­ki sta bili Ela Križan med najmlajšimi in Vita Movrin. Na tretjem mestu sta dirko zaključila Meta Tancik in Lenart Dejak v kategoriji do 9 let. Le dan za Premantu­ro je bil čas za zahtevno in hitro traso 3. maratona Kamenjak Rocky Trail CROSS RUN – in za še eno zmago Vite Movrin. Devetega aprila 2016 je bil na tekmi Slo-Enduro v Trstu med 83 kolesarkami in kolesarji iz devetih držav tudi Matjaž Is­tenič iz Energije, ki je po preizkušnji še­stih etap s 1200 višinskimi metri vzpona zmagal med mladinci. V absolutni kon­kurenci je bil 12., od klubskih kolesarjev pa je zaostal le za Nejcem Huthom. Če je bila proga čez mejo suha, so istočasno drugo tekmo sloXcup XC dirke v Idriji zaznamovale težke vremenske razmere. V Idriji so v kratkem krosu zmage zabe­ležili Vita Movrin, Ana in Meta Janežičter Žan Pahor, kot drugi so čez ciljno črto pripeljali David Ivartnik, Tamara Homar, Aleksander Podpečan, Meta Tancik in Ela Kržan, na tretjo stopničkoso stopili še Evgen Pevec, Marko Škarja, Job Brecelj in v najmočnejši kategoriji Elite tudi Mitja Tancik, ki je bil z mislimi že na dirki 4islands, ki je bila sredi apri­la na otokih Krk, Rab, Cres in Lošinj. O rezultatih v naslednjem Slamniku, vabljeni pa tudi na spletno stran www. energijateam.com! B ojana š tev ilk a 4 | a pr il 2016 | l e t n ik lv i Odlični uspehi na četrtfinalu DP Potekali so četrtfinalni turnirji v šolskem namiznem tenisu, na katerih so imeli pravico nastopa najboljši iz posameznih področnih tekmovanj. namizni tenis Tako sva trenerja Da­vid Orešnik in Janez Stibrič na tekmova­nje peljala 16 tekmovalcev in tekmovalk iz naše regije. Po regionalni zastopano­sti smo bili uvrščeni na četrtfinalno tek­movanje, ki je potekalo na Otočcu. Prav v vseh disciplinah smo dosegli odlične rezultate in uvrstitve v polfinale. V najmlajši kategoriji, od 1. do 5. razreda, je bila pri deklicah Neža Po­gačar Žun na prvem mestu, Ula Guček na petem, pri dečkih v isti starostni kategoriji je Maj Guček osvojil drugo in David Grad tretje mesto. Pri deč­ V nadaljevanju je potekalo še eki­pno tekmovanje, v katerem je ekipaOŠ Rodica v postavi Nika Kobetič, GajaKobetič, Živa Markič, Gašper Markič, Anže Oršič in Luka Koželj lovila uvrsti­tev v polfinale – tja se uvrstita samo po dve najboljši šolski ekipi s posamezne­ga četrtfinalnega tekmovanja. Po uvo­dnih tekmah se je pokazalo, da bo cilj, biti vsaj drugi, dosegljiv. V zelo nape-tem in izenačenem boju za prvo mestoproti ekipi OŠ Jože Moškrič iz Ljublja­ne, v katerem je odločala peta igra, igra mešanih dvojic, se je pokazala tudi ve- kih od 6. do 9. razreda je Luka Uranič dosegel prvo mesto, Mark Šporar tre­tje, pri deklicah v isti kategoriji pa Eva Šobar prvo ter Živa Markič drugo me­sto. V absolutni konkurenci (s točka­mi Namiznoteniške zveze Slovenije) je bila pri deklicah Katarina Stražar prva, Nika Kobetič pa četrta. Pri deč­kih je bil Tilen Šalja četrti, Mitja Zavec pa sedmi. lika možnost za zmago, a je zmanjkalo malo športne sreče, tako da je bila eki­pa OŠ Rodica na koncu druga, s tem pa je dosegla cilj – uvrstitev v polfinale, ki bo predvidoma potekalo v Novi Gorici. Vsem čestitke za dosežene uspehe in veliko sreče v polfinalu ter seveda želje za uvrstitev v finale državnega šolskega namiznoteniškega tekmovanja. B esedilo in foto: Janez Stibrič Šahovsko tekmovanje na najvišjem državnem nivoju Po mnogih letih so Domžale gostile šahovsko tekmovanje na najvišjem nivoju. šah V hotelu Krona je 2. in 3. aprila potekala državna ženska liga, kjer se je osem najboljših ženskih ekip meri­lo za naziv državnih prvakinj za leto 2016. Ker na Domžalskem v letošnjem letu obeležujemo 70 let organiziranega šaha, je tekmovanje na tako visokem nivoju, prav v Domžalah, vsekakor na mestu. Ob tej priložnosti je na odprtjutekmovanja Šahovsko društvo Domžale predstavilo tudi nov logotip. Organiza­torja državne ženske lige 2016 sta bilaŠahovsko društvo Domžale in Šahovsko društvo Radenska – Pomgrad in je pote­kalo pod okriljem Šahovske zveze Slo­venije. Drugi del tekmovanja je potekal od 14. do 17. aprila 2016 v Murski Soboti. Na odprtju tekmovanja je vse priso­tne najprej pozdravil predsednik Šaho­vskega društva Domžale Boštjan Gro­šelj, ki je dejal, da ga veseli, da takšno tekmovanje lahko gostimo v Domžalah, ki so znano športno mesto, in to v letu, ko praznujemo 70 let organiziranega šaha na Domžalskem: »Ob tej priložno­sti z veseljem predstavljam nov znak, toje logotip Šahovskega društva Domžale, in napovedujem, da bomo v znak obe­ ležitve 70­letnice organiziranega šaha na Domžalskem letos pripravili še ne­kaj dogodkov. Prepričan sem, da bi go­tovo danes med nami bil vsestranski ša­hist, športnik, mentor, kapetan, športni delavec, pesnik in glasbenik, predvsem pa veliki človek Vid Vavpetič, dolgoletničlan ŠD Domžale, od katerega smo se v 83. letu starosti poslovili pred dvema me­secema,« je še dejal Grošelj. Prisotne je pozdravil tudi župan Toni Dragar in jim zaupal, da je tudi sam ša­hist. Tekmovalkam je zaželeli veliko uspeha in dodal, naj zmaga najboljša. Za glasbeno točko na odprtju tek­movanje je poskrbel mladi perspektiv­ni domžalski violinist Gal Juvan, dobi­tnik več regijskih, državnih in mednaro­dnih nagrad, ki je tudi član Šahovske­ga društva Domžale. Nastopil je s svo­jim očetom, pianistom Miranom Juva­nom. Tekmovalke je nagovoril tudi Mar­tin Babič, lastnik in glavni kuhar hote­la Krona, nato pa je župan Toni Dragarnamesto domžalske mojstrice šaha Špe­le Orehek, potegnil prvo potezo na ša­hovski tabli in prvenstvo je bilo odprto. B esedilo in foto : Miro P ivar le t n i k lv i | a pr il 2016 | štev i lk a 4 slamnik | 35 šport Pokal MNZ Ljubljana v 'modrih rokah' Člani A ekipe 'Modrih' iz Doba so v finalu pokala Medobčinske nogometne zveze Ljubljana(MNZ Ljubljana) z 1:3 ugnali Radomljane in postali pokalni prvaki lige MNZ Ljubljana 2015/2016. nk roltek dob 'VasClassico', derbi vseh derbijev, je bil tokrat (spet) obar­van 'Modro'. Spektakel, ki mu ni para, je spet postregel z vedno zanimivim in nape­tim dvobojem med večnimi rivali, Ra­domljani in Dobljani, v katerem so no­gometaši NK Roltek Dob spet prikaza­li in dokazali svoj šampionski obraz. Radomljani so sicer že v 2. minu­ti prek Stojilkoviča povedli, vendar je bilo to praktično vse, kar so uspeli pri­kazati na igrišču. Dobljani so namreč rezultatsko prednost zelo hitro izniči­li s super zadetkom Uroša Klopčiča v 24. minuti in do konca prvega polča­sa prek Jerneja Leskovarja v 36. minu­ ti obrnili rezultat v svoj prid še z enim lepim zadetkom. Piko na i je za konč-Dobljani so s to zmago v medseboj­no zmago in naslov pokalnih prvakov nih dvobojih še dodatno izboljšali sta-MNZ ljubljana 2015/2016 v izdihljajih tistiko v medsebojnih dvobojih z Ra­tekme postavil za 1:3 Gregor Čretnik. domljani, na 'računu' imajo tako de- Sodniška trojka na čelu z glavnim vet zmag, dva remija in le dva poraza. sodnikom Radom Obrenovičem je bila Na poti do pokala MNZ Ljublja­pri kaznovanju kar precej odločna, no-na je ekipa NK Roltek Dob v 1. krogu gometaši obeh ekip so prejeli kar se-na gostovanju v Ljubljani z 2:3 ugnala dem rumenih kartonov, ni manjkala ekipo Svobode. V 2. krogu so bili Do­niti (malce sporna) izključitev, zaradi bljani boljši od Kočevja s 4:1. Sledila drugega rumenega in posledično rdeče-je tekma 3. kroga proti ekipi ljubljan­ga kartona je bil v 57. minuti izključen ske Ilirije, ki so jo s 4:3 dobili Dobljani nogometaš Dobljanov Marko Lunder. na igrišču z umetno travo v Domžalah. Tekmovanje najmlajših Državno mladinsko prvenstvo v Portorožu šah V Portorožu je potekalo držav­no mladinsko prvenstvo v počasnem šahu. V različnih konkurencah je na­stopalo enajst nadobudnih šahistk in šahistov iz Šahovskega društva Dom­žale. Najboljši je bil Jure Uštar v skupi­ni do 8 let, ki je dosegel 3. mesto, če- Jure Uštar kljub bolezni tretji prav je moral turnir dve koli pred kon­cem zaradi bolezni zaključiti; zbral je šest točk iz devetih kol. Med mladimi do 10 let je Rudi Olenik zbral pet točk in se uvrstil na 10. mesto. V skupini do 12 let je Erik Hiti osvojil šest točk in pristal na petem mestu, v vseh treh skupinah je sodelovalo 32 mladih. Med šahisti do 14 let je Matija Straže zbral pet točk in zasedel 8. mesto, brat Jure pa tri točke in pol in pristal na 23. mestu; sodelovalo je 26 mladih. V konkurenci fantov do 16 let je Klemen Košak s petimi točkami zasedel 9. me­sto med 17 igralci. Med dekleti do 14 let je Kaja Grošelj zbrala pet točk in se uvrstila na 5. mesto, Kaja Faganel pa je s točko manj pristala na 14. mestu med 18 igralkami. Ob tem velja pou­dariti, da je bila nasploh konkurenca močna, zato je sleherna uvrstitev do 10. mesta lep uspeh. Jože Skok Zmaga sicer prinaša še eno presti­žno 'nagrado'. V prihodnji sezoni sle­di za 'Modre' iz Doba nastopanje v najvišjem rangu pokalnega tekmova­nja v državi, to pa je nastop v Pokalu Slovenije! Informacije o tekmah, igralcih in ostalih dogodkih lahko spremljate tudi na klubski uradni spletni strani www.nkdob.si in na naši Facebook ter Twitter (@NkRoltekDob) strani. Gregor Horvatič P ress NK Roltek D ob Odlični namiznoteniški uspehi doma in v tujini V Linzu je potekalo 16. mednarodno namiznoteniško prvenstvo za mlade, udeležilo se ga je 456 tekmovalcev in tekmovalk. nts mengeš NTS Mengeš in hkrati slovenske reprezentančne barve sta zastopali Ana Tofant in Aleksandra Vovk. V ekipnem tekmovanju sta uvo­doma osvojili tri zmage in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer sta po­novno dvakrat zmagali ter se uvrstili med osem najboljših mladinskih ekip. V polfinalu sta premagali ekipo Nor­veške ter v finalu še nemško ekipo in osvojili prvo mesto – po lanski zmagi sta že drugo leto zapored osvojili eki­pni mladinski naslov v Linzu! V po­sameznem delu sta gladko zmagovali 16. mesto. Odlično so se odrezale Ka­tarina Stražar, Aleksandra Vovk in Ana Tofant. Za uvrstitev med štiri naj­boljše sta se med seboj pomerili Ana in Katarina, zmagala je Ana, Katari­na pa je osvojila 5.-8. mesto. Ana To­fant in Aleksandra Vovk sta osvojili 3.­ 4. mesto, Aleksandra in Ana pa sta v igri dvojic osvojili 3.-4. mesto. Na Ptuju je potekalo državno prven­stvo za kadete in kadetinje. Nastopilo je 14 naših igralcev in igralk, bili smo najštevilčnejši in najuspešnejši klub. Katarina Stražar je bila druga, Nika Ko- Vrhunci v marcu Zadnje tekme in finale v Planici, nato pa zaslužen počitek Razglasitev rezultatov na FIS tekmi v Planici ssk sam ihan Marec je prinesel še zadnja tekmovanja v smučarskih sko­kih, sezona pa se je zaključila z vrhun­skim finalom v Planici, kjer smo videli odlične tekme in zmago Petra Prevca v skupnem seštevku svetovnega pokala. Še pred planiškimi tekmami so se naši tekmovalci udeležili tudi drugih tekem. Na dveh tekmah za celinski po­kal v Vikersundu na Norveškem je Ti­len Bartol dosegel 18. in 29. mesto. Na FIS tekmah, ki sta v Planci potekali 5. in 6. marca, so naši skakalci dosegli vrhunske rezultate. V soboto je v mu­hastem vremenu zmagal Miha Kveder, Gašper Bartol je bil 12., Žak Šilih 21., David Krapež pa 25. Na nedeljski tekmi sta Gašper Bartol in David Krapež deli-la 24. mesto, Miha Kveder pa je bil 32. Na državnem prvenstvu mladincev do 20 let, ki je potekalo v Kranju, je Ti­len Bartol dosegel 6. mesto, Žan Štu­par pa 38. Na tekmi za FIS pokal v Har­rachovu je bil na petkovi tekmi Gašper Bartol 5., David Krapež je s 7. mestom dosegel uvrstitev kariere, Miha Kve­der pa je bil 51. Na sobotni tekmi je bil Miha Kveder 11., Gašper Bartol 20. in David Krapež 25. Na tekmah za celin­ski pokal v ruskem Chaykovskem je Tilen Bartol dosegel 24. in 39. mesto. Vrhunsko so se naši člani odreza­li na finalu svetovnega pokala v Plani­ci. Skok, o katerem se je govorilo vse dni finala, je uspel Tilnu Bartolu, ki je poletel kar 252 metrov. Žal je skok za­ključil s padcem, je pa taka daljava za­gotovo najboljša motivacija za delo v prihodnje. Miha Kveder je dosegel iz­jemnih 217,5 metra Rožle Žagar je od­prl velikanko s številko 1 in pristal pri 189 metrih, kar za je otvoritveni skok izjemna daljava. Matej Lebar je prvi skok v življenju na letalnici opravil z odliko in poletel 185 metrov. David Krapež je po hudem padcu na velikan­ki leta 2012 pokazal pogum in poletel 165 metrov, tudi Žak Šilih si za svoj kr­stni uspeh zasluži vse pohvale, skočil je 141 metrov. V marcu se je končala tudi akcija najboljšega soseda, kjer smo se klu­bi trudili zbrati čimveč glasov za pre­jem donacije. Našemu klubu žal to ni uspelo, se pa zahvaljujemo vsem, ki ste v akciji sodelovali in podprli naš klub. S finalno tekmo v Planici se je za­ključila zimska sezona 2015/2016. Sle­di mesec počitka, nato pa se začnejo treningi za poletno sezono. Vse nadobudneže, ki jih smučarski skoki zanimajo, vabimo, da se nam pridružijo na treningih. Več informa­cij dobite na www.ssk-ihan.si/. B esedilo in foto: SSK S am Ihan vse do polfinala, kjer je bila 1. nosilka in najboljša avstrijska mladinka Mi­schek boljša od Aleksandre. Ana je v drugem polfinalu v napeti igri uspela premagati Nemko Horlebein in se uvr­stiti v finale, kjer pa jo je premagala avstrijska reprezentantka Mischek. Ekipni naslov, Anino 2. in Aleksandri­no 3. mesto v konkurenci posamezni­kov, je več kot odličen rezultat. Nastopili smo na tekmi Evropske super lige na Češkem (Ostrava in Ha­vivor), v kateri so za reprezentanco Slovenije igrale Ana Tofant, Aleksan­dra Vovk in Katarina Stražar. Kljub porazu proti češki ekipi so se nabira­le pomembne mednarodne tekmoval­ne izkušnje. V Radljah ob Dravi je potekalo člansko državno prvenstvo v nami­znem tenisu. Aljaž Frelih in Andraž Avbelj sta se uvrstila v finalni del tek­movanja, Klemen Jazbič je osvojil 9.­ betič tretja, Tilen Šalja tretji, v dvojicah Katarina Stražar in Nika Kobetič prvi, Tara in Vita Kobetič tretji ter Tilen Šalja in Matija Novel (NTK Arrigoni) prva, v mešanih dvojicah Nika Kobetič in Rok Trtnik (NTK Vesna) druga. Končalo se je letošnje tekmovanje v 1. Slovenski namiznoteniški ligi. Naša ekipa je sezono končala na odličnem 6. mestu, kar je dosedanji najboljši re­zultat. Za ekipo so igrali David Ore­šnik, Klemen Jazbič, Andraž Avbelj in Nejc Erjavec, ekipo je vodil Gregor Go­stiša. Cilj za naslednjo sezono je pono­viti letošnji rezultat in priključiti pod­mladek v 3. SNTL. V Preserjah pod Krimom je pote­kal 5. turnir MRNTZ. Iz NTS Mengeš je sodelovalo 27 tekmovalcev in tekmo­valk, osvojili smo 12 priznanj v vseh kategorijah – od prvošolčkov do 9. ra­zreda. B esedilo in foto: Janez Stibrič šport Superšolar s košarkašicami ŽKD Ledita iz OŠ Dragomelj Pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije smo tokrat v Dragomlju organizirali četrtfinale državnega prvenstva Superšolar v košarki za mlajše deklice. 70 let šaha na Domžalskem (2) Marjan Karnar več kot 50 let steber ekipe Jože Skok V Šahovsko društvo Domžale se je vključil leta 1963, po 2. spominskem turnirju Hering-Zupančič, ki je tedaj potekal v Kamniku, kjer so igrali najboljši šahisti iz bližnje okolice. Na turnirju je leto prej igral tudi Bruno Parma, ki takrat še ni bil velemojster. Karnar je imel šestnajst let in je pre­magal močnega Vida Vavpetiča, kar je bila zanj nekakšna odskočna deska. Kakšen je bil tedaj Šahovski klub Domžale po moči? V njem so igrali Vavpetič, Vlado Iva-Dvoboj dveh mladinskih državnih prvakov Marjana Slaka in Marjana Karnarja. Marjanov abraham ob šahovski torti. čič, Cveto Trampuž, Vlado Plavčak ter brata Natalin in Jordan Tomšič, večina narodnim mojstrom Iztokom Jelenom, je bila iz Ljubljane. Leta 1964 sem igral Ivačičem, menoj in Vavpetičem dosegli na mladinskem republiškem prven­ izvrstno četrto mesto. Za nas sta igra­stvu v Žalcu, ko so mladinci igrali še la tudi Tomo Halik, pa pokojni Edo Ma-do 20. leta starosti. Na njem je nasto­ uhler. Bili smo nekakšna družina, Vide pala vrsta šahistov, ki so pozneje kro­ je bil vodilna sila, dobro smo igrali in jili vrh slovenskega šaha: Vojko Musil, se tudi zabavali. Dvakrat smo se uvrsti-Iztok Jelen, Ivan Bratko, Ivo Mihevc, li v prvo zvezno ligo. Prvič smo izpadli Ivan Žagar, Gorazd Klemenčič, kar ne­ dokaj gladko, drugič nam je za obsta­kaj pa jih je ali še nastopa za ŠD Dom­ nek manjkal remi. To je bilo v Njivicah žale. Žagar je bil eden največjih talen­ na Krku, ko sta igrali Pavla Košir in po­tov in ravno njega sem s črnimi figu­ kojna Kati Dedič, slednja borbeno in iz­rami premagal v miniaturi. Naslednjo vrstno. Mednarodni mojster Janez Bar­leto je bil turnir v Ljubljani, kjer sem le je imel na naši prvi deski celo boljši zmagal pred Rokom Kržišnikom, štir­ rezultat kot slavna velemojstra Ljubo­je najboljši smo se uvrstili na državno mir Ljubojevič in Svetozar Gligorić. mladinsko prvenstvo Jugoslavije. Prenehati igrati šah ali ne? Kdaj pa si ig ral za člansko Z Vidom sva bila tudi zunaj šaha kar domžalsko zasedbo? dobra prijatelja in me je spodbujal, da V tistih letih je bilo zelo malo turnir-nastopil na republiškem članskem pr-mladinski. V kvalifikacijah za drugo ostanem 'v šahu'. V zrelih letih se ni­jev, tako da si težko napredoval. Nasto-venstvu, kjer sem bil tretji, v Šmarje-zvezno ligo leta 1972 sva v Krapinskih sem mogel v polni meri ukvarjati s ša­pal sem na turnirju prvokategornikov, ških Toplicah pa drugi. Uvrstil sem se Toplicah igrala s pokojnim Borisom hom zaradi gradnje hiše, otrok in zah­kjer bi lahko osvojil naslov mojstrske-na Vidmarjev memorial, ki je bil tedajBavčarjem, pozneje sem nastopal v tevne službe. Imel pa sem stik z njim ga kandidata, vendar nisem uspel, pa najmočnejši turnir v Sloveniji. V Šmar-članskih zasedbah. Na mladinskih de-vsaj toliko, da sem bil naročen na Ša­sem skoraj prenehal igrati šah. In tu je jeti bi lahko bil prvi, ker pa sem v zadnji skah se spomnim tebe, pa šahistov kot hovski informator iz Beograda, Šaho­bil Vide, ki me je tedaj, pa tudi večkrat partiji remiziral, me je za pol točke pre-so bili Oskar Orel in Marjan Slak, Leon vski vjesnik iz Zagreba, celo na neko pozneje, spodbujal, da nisem povsem hitel Janez Barle. Tedaj je bilo malo tur-Mazi, Idrijčan Samo Bevk, poznejši po-rusko revijo, v zadnjih desetletjih pa opustil šaha. Kmalu sem odšel na slu-nirjev, in če se nisi uvrstil na Vidmarjev slanec v državnem zboru, pa Dolenjca na Šahovsko misel. Pred leti ni bilo ženje vojaškega roka v Banjaluko, kjer memorial, je ostal le še polfinalni tur-Marjan Kastelic in Emil Luzar. računalnikov, temveč le revije in ša­sem imel srečo, saj je bil komandant ka-nir državnega prvenstva, kjer pa je bila hovske knjige, pa moje analize. Do­sarne dober šahist in drugokategornik. zelo močna konkurenca. Nastopal sem Kako se spominjaš nastopov v bro leto sem igral celo za mariborski V mestu je bil močan šahovski klub, tudi za Slovenijo v dvobojih s Češkoslo-z veznih ligah? Kovinar, zmagali smo na republiškem igrali so v prvi državni ligi, člani so bili vaško, z Moravsko, Avstrijo, Italijo in Takrat smo imeli precej standardne po-prvenstvu in igrali v drugi zvezni ligi Enver Bukič, Mihajlo Mihaljčišin in Mi-drugimi, na državnih prvenstvih pa ne. stave: Ivo Bajec, Zvone Kržišnik in Vla-ter se kmalu vrnili v matični klub. lan Vukič. Lahko sem veliko igral zunaj do Ivačič, vsi mojstri, jaz, Vavpetič kasarne, bil sem celo peti do šesti na hi-Kot mladinec si ig ral bolj malo za in na šesti deski večinoma Slak. Zelo Kako ocenjuješ razmere v tropoteznem prvenstvu Bosne in Her-Domžale. uspešni smo bili na tekmovanjih za po-domžalskem klubu? cegovine. Po vrnitvi iz 'vojske', ko še ni-V prvi zvezni ligi so moštva sestavljali kal Tita v Pulju. Leta 1978 smo z vele-Dokler sta bila predsednika kluba Ivo sem dopolnil 20 let, sem po dveh letih šest moških desk, dve članici in dve mojstrom Albinom Planincem, med-Sonc in Ljubo Milič, je bilo precej več sredstev kot zdaj, dobra je bila tudi njuna povezava z Vavpetičem, ker so bili vsi zaposleni v Papirnici Ko­ličevo. Počasi pa je zmanjkovalo de­narja, v klubu je prihajalo do menja­ve generacij in ni bilo več takega dru­ženja kot pred leti. Med nami starej­šimi in mlajšimi je že več kot petde­set let razlike. Pred leti ni bil skoraj nikoli problem ali boš igral za ekipo ali ne, četudi si se morda slabše po­čutil. Zdaj je zaradi drugačnega ži­vljenjskega sloga in obremenitev to povsem drugače, ko tudi mlajši nima­jo vedno časa za igranje. Ko bi moral pred leti igrati v drugi zvezni ligi, je bilo z direktorjem Stola dogovorjeno, da bom dobil dopust, ker pa o tem ni bil seznanjen moj neposredno nad­rejeni, so nastale težave. Šele ko smo se obrnili nanj, sem lahko igral. Vča­sih smo morali uporabiti diplomat­ske prijeme, saj sem kar veliko nasto­pal za domžalsko moštvo, pa tudi za ekipo Stola. Kako pa gledaš na mlajšo generacijo v domžalskem društvu? Pričakoval sem, da se bo razvila ge­neracija na približno takšni ravni, kot je bila naša. Mladi šahisti so bili Luka Lenič, Jure Plaskan, pa Matej Fi­lip. Pričakoval sem, da bo potegnili voz naprej Lenič, pa Petra Grošelj, ki je veliko obetala, pa ni šlo tako, kot bi želeli. Posredi je bilo tudi pomanjka­nje denarja, saj je Lenič postal poklic­ni šahist. Tudi pri poravnavi stroškov za tekmovanja ni več tako kot pred leti, ko je bilo denarja bistveno več, zdaj vse skupaj postaja predvsem lju­biteljska dejavnost. Ves čas si na ravni mojstra, naslova pa nisi osvojil? V najaktivnejših letih mojega šaha je bilo zelo težko dobiti naziv mojstra, moral si postati kar državni prvak. Vrsto let sem kot močan mladinec imel naziv drugokategornika. Na Por­torožu Open leta 1993 sem osvojil bal za mednarodnega mojstra, s tem bi postal nacionalni mojster. Ko so ugo­tovili, da Enver Bukič ni spadal med tujce, temveč med Slovence, mi zaradi premajhnega števila tujcev, s katerimi sem igral, niso priznali bala. Vendar se z nazivom mojstra nikoli nisem pre­tirano obremenjeval. . objave SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. 38 | slamnik objave v spo min Slavka Popovič (1926–2016) Na lep sončen marčni dan smo se številni prijatelji, družinski člani in sosedje na domžalskem pokopališču poslovili od naše Slavke Popović s Prešernove 34 v Domžalah. Očetova in mamina družina izvirata z moravškega konca, z Mošenika, vendar sta se oče Ivan Kobilšek in mama Ana že zelo zgodaj preselila v rudarske revirje v Zasavje, saj je bil oče rudar – miner. Tam se je rodila tudi Slavka. Družina se je stalno selila. Oče je kot rudar potem delal na Hrvaškem, začetek druge svetov­ne vojne pa so dočakali v Srbiji, kjer je oče delal v rudniku Kolu­bara. Po nemškem bombardiranju Beograda 6. aprila 1941. se je družina Kobilšek želela umakniti domov na varno na Moravško, vendar so jih nemški okupatorji kar z vlaka na poti domov proti Sloveniji odpeljali v izgnanstvo na prisilno delo v severno Nemči­jo v Demerhorz. V bivši tovarni igrač, ki so jo spremenili v tovarno orožja, so morali delati vsi družinski člani, tudi mladoletni otroci. V začetku leta 1942 je oče Ivan dobil nujen poziv od doma za pomoč, in dobil dovoljenje, da se začasno vrne na kmetijo, nekaj zatem pa tudi vsa družina. Oče se je zaposlil v Rudniku Zagorje, vendar ga to ni rešilo, bil je izdan in ko so ga esesovci prišli areti­rat v rudnik, je kar po rudniškem rovu ušel naravnost v partizane v Zasavsko četo. Ta partizanska enota je potem skoraj štiri leta delovala na tem območju ter nenehno minirala vojaške in druge okupatorske objekte ter predvsem zasavsko progo, ki je bila zelo pomembna komunikacija za transporte vojaštva, opreme in su­rovin. Oče Ivan (partizansko Jože) je postal komandir minerske čete, kmalu pa se mu je pridružila komaj 16-letna hči Slavka kot bolničarka. V zelo težkih in nevarnih razmerah je skrbela skupaj z drugimi tudi za ranjence, ki so se zdravili v skrivnih partizan­skih bolnišnicah na kamniško-zasavskem območju. Z očetom stase 6. avgusta 1943 na ustanovnem zboru na Šipku nad Blagovicovključila v Šlandrovo brigado, ki je takoj po ustanovitvi odšla na Dolenjsko razoroževat kapitulirano italijansko vojsko, vendar sta oče in Slavka ostala na tem območju ponovno v Zasavski četi. Slavka je kot bolničarka zdravila tudi svoje starše v njihovem začasnem bivališču na Drtiji in druge domačine. Oče Ivan je sŠlandrovo brigado sodeloval v zaključnih bojih maja 1945 na Koroškem in za kratek čas opravljal dolžnost komandanta mesta Dravograd, potem pa se je demobiliziral in nekaj mesecev vodilpostajo milice na Vačah. Že koncem leta 1945 so očetu in družini ponudili možnost preselitve v Vojvodino na zapuščene kmetije Nemcev, ki so pred koncem vojne zapustili te kraje. Tako je Slavka odšla v Veliko Gredo blizu Vršca na manjšo kmetijo. V bližnjo in širšo okolico so se takrat preselile številne družine ne samo iz Like, Bosne in Hercegovine in Črne gore, temveč tudi iz Slovenije. Slavka se je leta 1948 poročila z Đurom Popovićem, katerega družina se je že po prvi svetovni vojni preselila iz Like (Hrvatska), saj je bil njegov oče solunski borec v srbski vojski. Leta 1950 je Slavka rodila sina Milorada. Vso družino Kobilšek pa je vleklo domotožje nazaj v Slovenijo, kamor se je vrnila tudi Slavka sama s sinom 1955. leta. Prvo zaposlitev je našla v LIP Radomlje v Preserjah, pozneje pa v tovarni Toko v Domžalah, kjer je delala do upokojitve kot ši­valka rokavic. Najbolj je bila zadovoljna in vesela, ko se je končno sredi šestdesetih let vselila v stanovanje na Prešernovi 34, kjer je živela vse do zadnjih dni. Vsa leta je bila aktivna članica kra­jevne organizacije ZB za vrednote NOB. Ponosna je bila na svojo partizansko družino, še posebej na očeta Ivana, potem pa na sina Milorada, ki je vrsto let vodil občinski štab Teritorialne obrambe v Domžalah, v bojih za osamosvojitev Slovenije pa je opravljal pomembno delo pomočnika komandanta Pokrajinskega štaba TOza Štajersko v Mariboru. Ostala je skromna do konca svojega v mladosti zelo težkega življenja. Nikoli ni želela veliko pripovedovati o vojnih letih in težkih preizkušnjah tistega časa. Zato pa se je tembolj veselila obeh vnukinj Barbare in Tine, pravnukov Oskarja in Lovra ter pravnukinj Ive in Evite ter srečanj z njimi. Vsem nam bo ostala v spominu kot vzor skromnega in dobre­ga človeka in zavedne Slovenke. Spomin nanjo nas obvezuje, da ne dovolimo, da se poskuša zgodovina druge svetovne vojne pisa­ti na novo ter da bi bile pozabljene in omadeževane njihove žrtve. Sedanji čas znova terja, da se aktivno postavimo za tiste vrednote in ideale, za katere so se borili Slavka in njeni tovariši. Franci Gerbec Tečaji, natečaji COBISS – VIRTUALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE Brezplačno izobraževanje za otroke in mlade v Knjižnici Domžale (kako iskati gradivo, servis Moja knjižnica, Cobiss, mCobiss) vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave na 01 724 12 04 (Janez Dolinšek in Lidija Smerkolj Turšič). PREDSTAVITEV APLIKACIJ V Knjižnici Domžale vam lahko na pametnem telefonu ali tablici po predhodni najavi pokažemo delovanje aplikacij mCobiss, DomLib, Bi­blos ipd. Prijave in rezervacije terminov na vojka.susnik@dom.sik.si ali petra.strajnar@dom.sik.si. PRVA RAČUNALNIŠKA POMOČ V Knjižnici Domžale nudimo brezplačno prvo računalniško pomoč vsak drugi petek v mesecu med 12. in 14. uro. Naučite se lahko tudi uporabe kataloga Cobiss in servisa Moja knjižnica. Prijave na 01 724 12 04 (Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek). Podlaga za razpis: 20., 21., 22., 23. in 24. člena Zakona o glasbenih šolah (Ur.l. RS 81/2006) in na podlagi 2. člena Pravilnika o šolskem koledarju za glasbene šole (Ur. l. RS 44/2001). Klavir 7–9 let petek, 20. maj 2016, ob 16. uri Orgle 11–18 let (zahtevano je predznanje in sobota, 21. maj 2016, 4. razreda klavirja in NGL) Harmonika 7–9 let ob 9. uri Violina 7–9 let v Glasbeni šoli Domžale, Violončelo 7–9 let Ljubljanska c. 61, Kontrabas 11–18 let 1230 Domžale Kitara 8–10 let Flavta 9–11 let Klarinet 9–11 let Saksofon 9–11 let Trobenta 9–12 let Rog 9–11 let Pozavna 10–18 let Evfonij 10–18 let Tuba 11–18 let Tolkala 9–18 let Petje dekleta 17–24 let fantje 18–24 let Klavir 7–9 let sobota, 21. maj 2016, Orgle 11–18 let (zahtevano je predznanje ob 9. uri v stavbi glasbene šole oddelka v Mengšu, Trdinov trg 8, 4. razreda klavirja in NGL) Harmonika 7–9 let 1234 Mengeš Violina 7–9 let Flavta 9–11 let Klarinet 9–11 let Trobenta 9–12 let Rog 9–11 let Pozavna 10–18 let Evfonij 10–18 let Tuba 11–18 let Tolkala 9–18 let Petje dekleta 17–24 let fantje 18–24 let Klavir 7–9 let sobota, 21. maj 2015, Flavta 9–11 let ob 9. uri v Osnovni šoli Jurija Klarinet 9–11 let Vege Moravče Trobenta 9–12 let Rog 9–11 let Pozavna 10–18 let Evfonij 10–18 let Tuba 11–18 let O rezultatih sprejemnih preizkusov in vpisu boste obveščeni po pošti najpozneje do srede, 10. junija 2016. Za sprejemne preizkuse se ni potrebno predhodno prijaviti. Na oddelku Brdo za naslednje šolsko leto vpisa ni. Predšolska glasbena 2011 Predšolski otroci ne opravljajo vzgoja (PGV) sprejemnega preizkusa, Glasbena pripravnica (GLP) 2010 vpisujemo do zapolnitve mest. Vpis bo 1. in 2. junija 2016, od 8.–15. ure v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska c. 61, Domžale. Glasbena pripravnica 2010 Predšolski otroci ne opravljajo (GLP) Pouk na oddelku sprejemnega preizkusa, Mengeš bo organiziran, vpisujemo do zapolnitve mest. če bo vsaj 12 prijav, Vpis bo 1. in 2. junija 2016, od sicer bo pouk samo v 8.–15. ure v Glasbeni šoli Domžale, Domžalah. Glasbena pripravnica 2010 Ljubljanska c. 61, Domžale. Predšolski otroci ne opravljajo (GLP) Pouk na sprejemnega preizkusa, oddelku Moravče bo vpisujemo do zapolnitve mest. organiziran, če bo vsaj Vpis bo 1. in 2. junija 2016, od 12 prijav, sicer bo pouk 8.–15. ure v Glasbeni šoli Domžale, samo v Domžalah. Ljubljanska c. 61, Domžale. Lepo vabljeni! š tev ilk a 4 | a pr il 2016 | l e t n ik lv i OBČINA DOMŽALE Ljubljanska 69, Domžale, objavlja INFORMATIVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Predmet zbiranja informativnih ponudb so poslovni pro­stori na Ljubljanski 73, Domžale, (pritličje), v skupni izmeri 43,24 m2. Poslovni prostori so namenjeni trgovini s progra­mom, ki bo dopolnil obstoječo ponudbo tržnega prostora. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje doku­mente: 1. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih. 2. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah). Informativne ponudbe naj interesenti pošljejo priporoče­no na naslov: Občina Domžale, Oddelek za premoženjske zadeve, Lju­bljanska 69, Domžale s pripisom: »ZA JAVNO INFORMA­TIVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNIH PRO­STOROV V NAJEM«, ali oddajo na občinskem vložišču v času uradnih ur. Rok za oddajo ponudb je 16.05.2016 do 12. ure Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po tele­fonu št. 01 724 11 10 (Gregor Grmek).  Občin a D omžale Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE, s sedežem: Republika Slovenija, Domžale, Ljubljanska cesta 69, OIB: 37000490213, zastopana po županu Toniju Dragarju; OBČINA TRZIN, s sedežem: Republika Slovenija, Trzin, Mengeška cesta 22, OIB: 38497040985 zastopana po županu Petru Ložarju; OBČINA MENGEŠ, s sedežem: Republika Slovenija, Mengeš, Slovenska cesta 30, OIB: 74372217407 zastopana po županu Francu Jeriču; OBČINA LUKOVICA, s sedežem: Republika Slovenija, Stari trg 1, Lukovica, OIB: 75083282052 zastopana po županu Mateju Kotniku; OBČINA MORAVČE, s sedežem: Republika Slovenija, Moravče, Trg svobode 4, OIB: 87585944961 zastopana po županu Martinu Rebolju, objavljajo JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO MLADINSKEGA POČITNIŠKEGA DOMA NA KRKU Z dnem 25. aprila 2016 objavljamo javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine, ki je na otoku Krk, k.o. Sveti An­ton, Vantačići, Republika Hrvaška. Razpisna dokumentacija na spletni strani: www.domzale.si. le t n i k lv i | a pr il 2016 | štev i lk a 4 slamnik | 39 objave | pisma bralcev | križanka JAVNI RAZPISGARANCIJ ZA BANČNE KREDITE MIKRO, MALIM IN SREDNJE VELIKIM PODJETJEM V OKVIRU REGIJSKE GARANCIJSKE SHEME V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je v sodelovanju s Slovenskim regionalno razvoj­nim skladom objavila Javni razpis za bančne kredite oziroma dodeljevanje garancij, namenjenih gospodarskim subjek­tom, ki delujejo in vlagajo na območju občin statistične re­gije Osrednja Slovenija. Statistična regija obsega naslednje občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, MO Ljub­ljana, Logatec, Log – Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika. Na razpis se lahko prijavijo mikro, male in srednje ve­ like gospodarske družbe, samostojni podjetniki in za­ druge, ki imajo sedež podjetja ali njegov registriran del (po­ slovno enoto) na upravičenem območju in so na dan oddaje vloge registrirani po Zakonu o gospodarskih družbah ali po Zakonu o zadrugah, oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, vpisano v drug ustrezen register. Upravičeni pri­ javitelji so tudi socialna podjetja, ki so status socialnega podjetja pridobila po Zakonu o socialnem podjetništvu in ustrezajo predhodnim določbam tega odstavka. Iz garancijskega sklada se bodo izdajale garancije v vi­ šini 50% vrednosti kredita, preostalo polovico kredita pa zavaruje banka po svojih pogojih. Najvišji znesek kredita je lahko do 150.000 EUR, najvišji znesek odprtih garan­ ciji na upravičenca pa do 120.000 EUR. Predmet prijavlje­ nega projekta so naložbe v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva in obratni stroški v povezavi s prijavljenim projektom, vendar največ 20% vrednosti kredita. Rok za prijavo je odprt od dneva objave v Uradnem li­ stu RS (8. 4. 2016) do porabe sredstev oziroma najpozne­ je do 15. 5. 2018. Vloge (obrazci in priloge) je treba poslati s priporočeno pošiljko po pošti ali osebno oddati na naslov: RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana. Javni razpis je objavljen na: http://www.rralur.si/sl/pro­jekti/regijska-garancijska-shema-v-osrednjeslovenski-regiji V času odprtja razpisa se lahko za dodatne infor­ macije obrnete na RRA LUR, tel: 01 306 19 02 oziroma na e-naslov: roman.medved@ljubljana.si. nagradna križanka 3 pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispev­kov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Odgovor avtorja knjige Domžalci – zgodbe ljudi in družin nekdanjih Domžal V zadnji številki Slamnika ste objavili članek gospe Katarine Čebo­kli, ki zadeva mojo knjigo Domžalci, zgodbe ljudi iz družin nekda­njih Domžal. Uredništvo prosim za objavo naslednjega odgovora: Moje dolgoletno novinarsko in v zadnjih letih pisateljsko-do­kumentarno delo me je izučilo, da z veliko mero dvoma spreje­mam ustna pričevanja. Kar nekajkrat sem se v svojih projektih opekel, ker sem verjel ustnim spominom pričevalcev. Izkazalo se mi je večkrat, da so ustna pričevanja obremenjena z zamerami, s subjektivnostjo, povračilnimi ravnanji, z nezadovoljstvom ob dednih zadevah in s podobnim. V svoji zadnji knjigi Domžalci – zgodbe ljudi in družin nekdanjih Domžal sem zato praviloma uporabljal le pisna gradiva in dokumen- MALI OGLASI Odkup vozil od letnik 1998 na­prej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 031 264 290 Brezplačen odvoz bele tehnike in vseh kovinskih predmetov. t: 040 780 078 V Domžalah iščemo izkušeno ši - viljo za šivanje tekstilnih izdel­kov. t: 041 646 338 Nagrajenci, ki so pravilno rešili Marta Ružnič iz Domžal, 2 vstop nici Nagrade podarja: Šivalni stroji – servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratne­ker, s. p., Slamnikarska 3 b, t: 041 920 149 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si te. Tako je bilo tudi pri opisu znane domžalske usnjarske družine Bolharjev, katerih delež je bil v gospodarskem, kulturnem, športnem in še kakšnem oziru velik, v dobri meri pa tudi za Domžale izjemen. O tej družini in njenih članih sem si pridobil številne dokumente in napisane spomine. Za oba najuglednejša Bolharja, Franceta in Aloj­zija, pa sem pridobil celo njuna življenjepisa. Iz teh njunih zapisov sem povzel trditve in podatke, zapisane v knjigi. Težko bom verjel, bralci pa gotovo tudi, da spoštovana gospa Katarina Čebokli ve več o življenju obeh Bolharjev, kot sta sama vedela o sebi. Gospa Katarina Čebokli je imela v preteklih desetletjih velike težave z občino in občina z njo. V nekaj svojih člankih sem se za­vzemal zanjo, saj sem menil, da država ne more tako delati s posa­meznikom, kot je delala z njo. Zdaj mi spoštovana gospa to vrača. Pa še to: gospo Katarino Čebokli sem ob nastajanju knjige dva­krat prosil za njeno sodelovanje, pa me je obakrat grobo zavrnila – enkrat celo z besedami: »O Bolharjevih nočem nič slišati!« Končam s starim latinskim pregovorom: »Sapienti sat!« Po do­ mače bi se reklo: »Pametnemu zadošča!«.Matjaž B rojan , novinar in publicist nagradna križanka 4 križanko v glasilu Slamnik za ogled filma v Kulturnem domu F. Kulturni dom Franca Bernika Domžale BALKANIKA Franca Bernika Domžale št. 3-2016: Bernika za sezono 2015/2016 Ljubljanska cesta 61 Jože Leskovec iz Domžal, 2 vstop nici Marko Kmetič iz Domžal, 2 vstop nici 1230 Domžale Nagrade: za ogled filma v Kulturnem domu F. za ogled filma v Kulturnem domu F. Trikrat po dve vstopnici za Bernika za sezono 2015/2016 Bernika za sezono 2015/2016 ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2015/2016 4 Pravilne odgovore nam lahko Kulturni dom na gradna pošljete do ponedeljka, 16. 5. 2016, Franca Bernika, p. p. 2 na naslov: Uredništvo Slamnika, križanka 1230 Domžale Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale Rešitev križanke je: Nagrajuje Kulturni dom 40 | slamnik š tev ilk a 4 | a pr il 2016 | l e t n ik lv i slamnikova izvidnica | okolje Živijo med lužami in prahom Stanujoči na Krumperški ulici v Domžalah se že dobri dve desetletji spopadajo s prahom, ki se dviga za vozili na makadamski cesti, ter z luknjam in lužami, ki tam nastajajo po dežju. Na naše uredništvo so se obrnili s prošnjo, da bi opozorili na problem in pozvali pristojne k čim prejšnji sanaciji. Tjaša Banko Že leta Občino Domžale in krajevno skupnost prosimo za cestno ureditev naše ulice, ker je življenje tu (v suhem vremenu, zaradi ogromno prahu od makadamske ceste in v mokrem vremenu zaradi luž in lukenj, ki nastanejo) res neznosno,« so nam potožili krajani Zaboršta. Z izposta­vitvijo problema želijo predvsem opozoriti na zapostavljeno Krum­perško ulico v Domžalah, ki je, kot pravijo, nujno potrebna čim prej­šnje sanacije. Ali živijo med oblaki prahu, ki se dvigajo z makadamske ceste, ali pa se izogibajo mlakam in luknjam, ki uničujejo tudi njihove jeklene konjičke. Z zbiranjem podpisov in pobu­dami za ureditev Krumperške uli­ občini podpisane pogodbe (v kolikor se z njimi strinjajo), da lahko ta začne z nadaljnjimi postopki investicije. Lastnike, ki se ne strinjajo z obstoječo traso ceste in odkupom predlaganih delov zemljišč, pa pozivamo, da se čim prej povežejo z občino in najdejo rešitev, ki bo ustrezna za vse.« Kdaj lahko pričakujejo sanacijo ceste oziroma kakšno rešitev predla­gajo, smo povprašali na Občini Dom­žale, kjer naj bi si sicer prizadevali, da bi bile vse občinske javne ceste na novo asfaltirane. Ceste, ki so potrebne preplastitve, zato uvrščajo v predloge letnih planov sanacije, ostale poško­dovane odseke pa vzdržuje v okviru finančnih sredstev, namenjenih re­dnemu vzdrževanju. »Obseg del, ki ga omenjate, predstavlja investicijo, ce so začeli že pred dvajsetimi leti, povzroča preglavice, bi se kvalite-zato je treba predhodno izdelati pro­povedo, a se zadeva še vedno ne ta njihovega življenja izboljšala, sojektno dokumentacijo ter predvideti premakne nikamor. »Večkrat so že prepričani. Želijo ureditev komu-namenska sredstva v proračunu,« od­obljubili, da bodo cesto sanirali in nalne infrastrukture in asfaltiranje govarjajo, in v nadaljevanju pojasnju­asfaltirali, a smo na mrtvi točki.« Z cestišča. »Pozivamo vse lastnike jejo, da se težave zavedajo, a so zade­ureditvijo ceste, ki jim že toliko časa parcel, da kar se da hitro vrnejo ve okoli rekonstrukcije Krumperške ceste precej zapletene. »Glavna ovira pri realizaciji je OPPN na vzhodnem delu območja in neurejeno lastniško stanje. Poleg tega del ceste obvladuje podjetje Hetta Asset Resolution, d. o. o., ki skupaj s podjetjem Hofer načrtuje gradnjo trgovskega kompleksa, kar pomeni, da je del obnove ceste zno­traj OPPN, kar še dodatno zaplete situacijo.« Na uradu župana pojas­njujejo, da so kljub temu že izvedli nekaj aktivnosti, in sicer so izdelali idejno rešitev in jo predstavili tam stanujočim krajanom, planirali so tudi sredstva za gradnjo ceste, ven­dar do izvedbe (še) ni prišlo, ker so sprejeli odločitev, da se najprej uredi zemljiškoknjižno stanje. »V letošnjem letu nameravamo začeti z urejanjem zemljiškoknjižnega stanja, izdelati projekte za izgradnjo kanalizacije na omenjenem območju in jo, v primeru, da nam letos uspe pridobiti zemljišče, tudi zgraditi. Rekonstrukcijo ceste je možno urediti v enem letu po kanali­zaciji,« sklenejo. . V naše domove priteka dobra pitna voda Izsledki letnega poročila za leto 2015 kažejo, da prebivalci občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče pijemo dobro pitno vodo, ki ustreza strogim zakonodajnim predpisom in evropskim zahtevam. D a je voda ustrezna, skrbita povedo, ali so v pitni vodi prisotne ustrezni sanacijski ukrepi in ponovno je prišlo do neskladnosti zaradi sla-Ob koncu junija 2015 je močno de­kar dva nadzora, in sicer snovi naravnega (kalcijeve in magne-vzorčenje, ki je dokazalo ustreznost be interne vodovodne instalacije, za ževje povzročilo delni stik površinske notranji, ki ga izvaja Naci-zijeve soli) ali antropogenega izvora vzorčene vode. V nobenem primeru katero so odgovorni uporabniki sami. vode z vodo, ki se črpa iz enega od vo­onalni laboratorij za zdrav-(nitrati) ter v kakšnih koncentracijah. na vodooskrbnem sistemu Domžale Zato želimo uporabnike opozoriti, da dnjakov vodovodnega sistema Kolovec. je, okolje in hrano – NLZOH, Kranj in neskladnost vzorca ni pomenila tve-je za varno oskrbo s pitno vodo po-Vodnjak je bil nemudoma izločen iz državni monitoring. Rezultati analiz v okviru ganja za zdravje ljudi. membno tudi, da redno in ustrezno uporabe, voda v vodovodnem sistemu notranjega nadzora so ustrezni Pri 10 neskladnih mikrobioloških skrbijo za svoje interne vodovodne Kolovec pa je bila v skladu s priporočili Voda je strogo nadzorovana Mikrobiološke preiskave: V okviru vzorcih v sklopu notranjega nadzora napeljave. NLZOH preventivno dezinficirana s po-V sklopu notranjega nadzora se izvaja-notranjega nadzora so določena stalna lovično vrednostjo dopustne vrednosti jo redni odvzemi vzorcev pitne vode za odvzemna mesta, ki omogočajo celovit dezinfekcijskega sredstva. S 1. 7. je Jav- Mikrobiološke preiskave Fizikalno-kemijske analize laboratorijske preiskave. Število vzor-nadzor pitne vode na posameznih de-no komunalno podjetje Prodnik, d. o. cev in obseg posameznih mikrobiolo-lih vodovodnega omrežja. Za mikrobi­ skladni vzorci – omrežje o., uporabnikom posredovalo obvestilo ških preiskav in fizikalno-kemijskih ološke preiskave je bilo v letu 2015 na neskladni vzorci – omrežje vzorci iz omrežji NLZOH, da analize vzorcev pitne vode skladni vzorci – zajetje vzorci iz zajetji analiz je določen v letnem načrtu od-omrežju in zajetjih odvzetih in labora­ ne vsebujejo elementov, ki bi lahko neskladni vzorci – interna instalacija vzema vzorcev pitne vode, ki ga izva-torijsko preiskanih 420 vzorcev pitne predstavljali nevarnost za zdravje upo­ja NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode: 164 na vodooskrbnem sistemu 25 rabnikov in da se lahko ukrep omejitve 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % vode skrbno prilagajamo trenutnim Domžale, 60 na Kolovcu, 64 na Črnem razmeram na vodovodnem sistemu in grabnu, 57 na sistemu Krvavec-Mengeš, ugotovitvam državnega monitoringa 59 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, 5 na vode ter drugim informacijam, ki jih Dešenu, 5 na sistemu Selce-Poljane in 6na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. dobimo od uporabnikov ali poobla­ ščenih ustanov. Izven letnega načrta V letu 2015 je bilo od 306 vzorcev, izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo odvzetih na omrežju, 27 vzorcev ne­ uporabniki in nadzor po interventnih skladnih s Pravilnikom o pitni (Ur. l. delih na vodovodnem omrežju. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, uporabe pitne vode prekliče.Fizikalno-kemijske analize: Tudi v letu 2015 so bili na vseh sistemih vsi odvzeti vzorci za fizikalno-kemijske analize, glede na obseg opravljenih analiz za potrebe notranjega nadzora, skladni s pravilnikom. V okviru notra­ njega nadzora je bilo skupno odvzetih in laboratorijsko preiskanih 50 vzorcev pitne vode: 22 vzorcev na vodovodnem 0% 25/09). Na vodovodnem sistemu Dom­ žale je bilo neskladnih 16 vzorcev, na Nadzorovani parametri so skladni s Pravilnikom o pitni sistemu Domžale, 3 na Črnem grabnu, 12 na sistemu Krvavec-Mengeš, 5 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, po 2 na Kolovcu na Dešenu, Selce-Poljane inBršlenovica-Šentožbolt. vodooskrbnem sistemu Kolovec pa 7 vodi vzorcev. V vseh primerih so bili gle- Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode de na vzrok neskladnosti izvedeni upoštevamo določene mikrobiološke Od 306 vzorcev na omrežju je bilo 27 Vsi odvzeti vzorci za fizikalno-kemijske in kemijske parametre. Spremljamo vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni analize v letu 2015 so bili skladni s vodi. V vseh primerih neskladnih vzorcev Pravilnikom o pitni vodi. Poskrbimo, da bo oskrba s pitnoso bili sprejeti ustrezni ukrepi. vodo varna tudi v prihodnje tudi indikatorske parametre, kate­ rih mejne vrednosti niso določene Elektroprevodnost µS/cm 2500 na osnovi neposredne nevarnosti za Rezultati notranjega nadzora pitne pH . 6,5 do zdravje, saj imajo le opozorilno vlo-. 9,5 vode kažejo, da je njeno uživanje var­ go. Če so njihove vrednosti povišane, no, da je voda, ki priteče iz pip zdrava, Amonij mg NH4/L 0,5 preverimo vzroke in prisotnost drugih dobra in vedno sveža. Ključnega po- Nitrit mg NO2/L 0,5 onesnaževal. Med indikatorske para­mena za varno oskrbo s pitno vodo je Nitrat mg NO3/L 50 metre zato spadajo mikrobiološki in skrbno načrtovanje in izvajanje nadzo- Klorid mg Cl/L 250 tudi fizikalno-kemijski parametri, kot ra pitne vode, pravočasno prepoznava- Krom µg/L 50 so denimo barva, električna prevo­nje možnih nevarnosti, ki lahko ogro­ Železo µg/L 200 dnost in vrednost pH vode. zijo varnost oskrbe s pitno vodo ter Svinec µg/L 10 Z mikrobiološkimi preizkušanji pi­ redno vzdrževanje objektov in naprav tne vode se ugotavlja prisotnost zdrav-Atrazin µg/L 0,1 na javnem vodovodnem sistemu. Upo­ju nevarnih organizmov, ki bi lahko Desetilatrazin µg/L 0,1 rabniki morajo poskrbeti za ustrezno povzročili akutna obolenja, zato je le-Pesticidi – vsota µg/L 0,5 interno vodovodno omrežje. Vsi skupaj -teh več v primerjavi s fizikalno-kemij-Trihalometani µg/L 100 pa moramo z odgovornim odnosom do skimi. To pomeni, da v pitni vodi ne Escherichia Coli v 100 mL 0 okolja skrbeti za varovanje in ohranja­sme biti mikroorganizmov fekalnega Koliformne bakterije v 100 mL 0 nje virov dragocene pitne vode. izvora. Rezultati mikrobioloških pre-Celotno poročilo o kakovosti pitne Tabela prikazuje pogosto nadzorovane izkušanj so največkrat indikatorski, parametre pitne vode, enoto merjenja in vode za leto 2015 je objavljeno na sple­rezultati kemičnih preizkušanj pa nam njihove mejne vrednosti. tni strani www.jkp-prodnik.si. .