Uto LXX. št, 137 Linaljana, petek li. ]iui]a 1937 Cena Dna 1. tznaja waaM dao popoiane, izvzema) nedelje m praznika. — lnaerao do 80 petii mt a Din 2, do ioo vrst * Dtn 2X0. od 100 do 800 tt« 4 Dis 8» veCJl tnseraa petit trsta Dto 4-— Popust po dogovora, tnsaratai dave* poseoej. — »Slovenski Narod« *«!)* mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. sa Inozemstvo Din 25— Rokopisi se ne meajo. UREDNIŠTVO Dl ĐPEAVNIbTVO LJUBLJANA, Knailjevn afica Mov. Telefon: 81-22. 81-33. 31-34. 81-25 m 81-2 Podrulnice; MARIBOR. 8troesmaverjevm 3b — NOVO MESTO, LJubljana*, c« telefon at. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroesniaverjeva ulica l, telefon *& •§; podrulnica uprave: Kocenova oL 2. telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvor« 3A1 Postna Hranilnica v Ljubljani St- 10.351 Avstrijski klerikalci iščejo zaveznikov: V Avstriji snujejo protihitlerjevsko fronto Avstrijski klerikalni režim se čnti ogroženega po narodnih socialistih in snubi liberalce in marksiste za skupno protikitlerjevsko fronto — Za obrambo proti bitlerjevskim demonstrantom ustanavlja Schuschnigg posebne napadalne oddelke Dunaj, 18. junija, r. Za avstrijski, mi kulisami je opažati zadnje čase zopet živahno politično prerivanje. Odkar ae je kancelar dr. Schuschnigg vrnil s •estanka z Mussoliuijem v Benetkah, je •opažati v avstrijskih vladnih krogih, 7 \as t i v konservativnem klerikalnem krilu neko nervoznost. Čeravno tega javno ne priznavajo, v poučenih krogih ni nobena tajnost, da se boje hitlerjevccv, ki imajo kljub najhujšemu preganjanju vedno več pristašev v najširših plasteh. Če M šel notranje politični razvoj dalje v tem pravcu, ni dvoma, da bi hitlerjev-sj skušali ob prvi priliki izvršiti nov udar, ki bi se jim utegnil posrečiti, zlasti, ker morejo pač računati na vso podporo iz Nemčije in na precejšnjo popustljivost Italije. V takem položaju je razumljivo, da skuša najti kancelar dr. Schuschnigj; novih zaveznikov, da bi se mogel uspešneje upreti hitlerjevskemu prodiranju v Avstriji. Dr. Schuschunigg želi, da bi njegova patriotska fronta, ki predstavlja edino priznano politično organizacijo v Avstriji, ostala tudi v bodoče nosilec politične moči. Vendar pa je pripravljen sprejeti v to svojo fronto tu- di predstavnike drugih skupin, da bi tako imel širšo oporo. Dr. Schuschnigg je najprvo zasnubil avstrijske liberalce. Včeraj je kot voditelj patriotske fronte imenoval v vodstvo te organizacije bivšega tirolskega deželnega glavarja in župana v Inomo-stu dr. Pembauerja, ki ima nalogo pritegniti v patriotsko fronto vse one nacionalne elemente, ki bi bili pripravljeni z njo sodelovati. Obenem je bil imenovan za člana zveznega sveta dunajski nemško nacionalni odvetnik dr. Seyss-Ii quardt, ki mu je dr. Schuschnigg po* veril nalogo, naj izdela predloge za pridobitev nacionalnih liberalcev. V vladnih krogih izrecno opozarjajo na to, da to nista narodno socialistična pristaša. Razumljivo je, da so ti dogodki zbudili v avstrijski politični javnosti veliko pozornost. Se večjo senzacijo pa je povzročila vest, ki se kljub demantijem vztrajno vzdržuje, da se je namreč dr. Schuschnigg že ponovno tajno sestal z voditeljem socialnih demokratov dr. Ren ne r jem, zadnjim predsednikom avstrijskega parlamenta. Povečana aktivnost narodnih socialistov zelo vznemirja tudi socialistično delavstvo, med ka- terim je zaradi tega vedno večje raz* položenje, da se pozabi prošlost in se ustvari skupna fronta proti hitlerizniu. Vse te vesti in vsi ti dogodki s* v avstrijski politični javnosti tolmačijo kot poizkus, da se združijo v skupni fronti vse protihitlerjevske skupine v Avstriji, čeprav pogajanja dosedaj še niso rodila pozitivnega uspeha, So v vladnih krogih zelo optimistični, kar se na zunaj kaže tudi v tem, da so oblasti začele mnogo ostrejše nastopati proti hitlerjevcem, kjerkoli in kadarkoli se pojavijo. Splošno se pričakuje, da bo v avstrijski notranji politiki v kratkem času prišlo do zelo pomembnih dogodkov. Značilno za notranje politične razmere je tudi dejstvo, da kancelar dr. Schuschnigg ne zaupa več ne policiji* ne vojski, čeprav je bila vojska baš v zadnji dobi zelo povečana. Sedaj namerava v okrilju svoje patriotske fronte ustanoviti še posebne udarne oddelke, po vzorcu Hitlerjevih napadalnih oddelkov. Ti oddelki naj bi poleg policije skrbeli za varnost zborovanj in drugih manifestacij patriotske fronte, ki jih v zadnjem času vedno bolj motijo hitlerjevskl de- monstranti. Napadalni oddelki bodo imeli posebne uniforme, oboroženi pa bodo s pendreki in revolverji, po potrebi pa bodo dobili tudi puške. Kakor Hitler, hoče tudi Schuschnigg, ki ga v tem pogledu verno kopira, prepovedati v teh oddelkih sodelovanje zidov. Taki napadalni oddelki bodo ustanovljeni v vseh večjih krajih. Na Dunaju bo glavni kader, ki bo štel za začetek 4.000 mož. Ti napadalni oddelki bodo kasernirani, tako da bodo vsak čas na razpolago. Nastopali bodo predvsem proti akcijam avstrijskih hitlerjevccv. Dre Schacht na Dunaju Dunaj. 18. junija. AA. DNB: Dr. Maanft je včeraj izjavil domačim in tujini časnikarjem, da je njegovo bivanje na Dui^ju čisto vljudnostnega značaja. Med obiskom se ni jrovorilo o kakih aktualnih vprašanjih, kar pa ne izključuje, da bj se predsednika obeh Narodnih bank n^ pogovarjala o vprašanjih devizne politike. Ob koncu pa je ag-gero«. da bo krstni boter princu trnovskemu jugosknenskj Uralj Nj. Vel. kralj Peter TI. \ ee [tsUfsrskj tisk objavlja obširne Članke j 7, ?ofjje in v> sebno podcrtala, d -i bo princ no^il ime bolgarskega vladarja |i srednjega veka Simeon*. Sofija. 18. julija. A A. r>h rojstvu presto-k>nas!e-inika S-meona so ča-tniki BOfijske posadke zbrali 2 in pol milijona levov za nakup letala za 1 o'crar^ko rojsko. Letalo bo nosilo ime Simeon. Bolgarska agencija je sn<>či objavila poročilo o zdravju, ki pravi: Zdravje kraljic« ie normalno. Temperatura normalna. p1!te pravilen -n normalen. Splošno stanja zelo dobro duševno razpoloženje odlično. Prestolonaslednik ]e oiličnepa zdravja. Naši pomorščaki v Rimu Prvi uradni obisk v italijanski prestolnici Rim. 18. junija. AA. Posadka šolskega broda »Jadrana«- ki je v Neaplju od 14. t HU je včeraj zjutraj prišla v Rim. Naše oficirji, ki so jim dodeljeni za ves čas nji-naš vojni ataše v Rimu in trije italijanski oficirji, ki so jim dodeljeni za vse čas njihovega bivanja v Rimu. Ob 11. dopoldne je posadka v navzočnosti našega vojnega atašeja in višjih italijanskih oficirjev položila venec na grob Neznanega junaka. Takoj nato sta poveljnik »Jadrana« in njegov pomočnik v spremstvu našega vojnega atašeje obiskala mornariško ministrstvo. Ob 12. uri so priredili v našem poslaništvu zakusko za naše oficirje in dijake in italijanske oficirje, ki spremljajo naše pomorščake. Ob 13. uri pa je italijansko mornariško ministrstvo priredilo kosilo ne čast naših oficirjev in gojencev. Po kosilu je posadka ogledo\ala znamenitosti Rima. Zvečer ob 20. uri je jugoslovenski poslanik Dučić priredil večerjo na čast posadke v neki restavraciji. Ob 21.30 so se oficirji in posadka vrnili v Neapelj, odkoder nocoj ob 18. uri odplujejo v Aleksandrijo. Obisk naših oficirjev in gojencev v Rimu je bil uraden. Bilbao v teci bomb in granat Baski se ie vedno junaško branilo Baj'onne, IS. junija AA. Havas: Tiskovni urad baskovske vlade objavlja: V noti •o nar ona 1 i-ti«na Letala pobila, innoco ip- den- Lojalne tete Junaško branijo vsako ped zemlje. Kljub petim isporednim letalskim napadom sovražnik ni mogel zavzeti Arcanda. da.-j jP nanj izstrelil okoli 1W tiso? granat. Na levem krilu so narionali-■ t; zavzel; Las Arenas. odkoder bodo poskušali prodirali ob desni obali reke. London, IS. junija A A. Ha vas: V Hen-davu je angleški veleposlanik sprejel noto vlade v Salamancj o razvoju vojne. V tej noti, ki še ni prišla v London, zahteva general Franro. da se mu nrizna naslov vojskujoče se države, ker vlada nad dobršnim delom Španije. Vendar ?e že zdaj ffovori v Londonu, da angleška vlada nima nobenega razloca, da bi meniala kakorkoli svoje stališče o dogodkih in sprtih strankah v Španiji. Vendar bo ta nota dovolila novo izmenjavo misii v tej smeri Ženeta, 18. juniia AA. DNB: Zastopniki druge internacionale in zastopniki amater damske strokovne internacionale eo včeraj razpravljali, kako binaj t; dve organizaciji pomagali na političen in materialen način rdeči Španiji. Razgovor se bodo nadaljevali prihodnji teden v Parizu. Sainf Jean de Luz, 18. junija, g. Po zadnjih vesteh iz baskovske fronte je vedno bolj jasno, da hoče general t raaeo popolnoma obkoliti baskovsko slavno mesto, weden bo. izvedel ^aAnii.n^kftk. »^ BUfrafr. Bilbaa. Eksplozija na španski kriiarki Valencija, 18. junija. AA. Havaa: Ministrstvo za narodno obrambo je objavilo, da je na kriiarki »Jalme I« nastala eksplozija v Gertaceni, kjer je bila kritarka ▼ popravila. Kolikor je doslej znano, je bile ubitih 18 oseb, nad 100 oseb pa je ranjenih. Vzroki katastrofe so znani. Neki elan odbora za nevmeeavanje je posnel ves dogodek na fotografski aparat In Izroči] slike mornariškemu ministra Prietu. Novi mU poslanik v Berlinu Berlin, 18. junija. AA. DNB: U Moskve poročajo, da je bi'o uradno objavljeno da je bivši veleposlanik v Tokiu Jurenjev imenovan za sovjetskega veleposlanike v Berlina. Komunike o sestanku predsednikov vlad držav Male antante na Dunavu Popolna zavezniška solidarnost Beograd, 18. junija, r. Obisk češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Milana Hodže je bil včeraj zaključen s sestankom predsednikov vlad držav Male antante. Sestali fio 6e na krov« ruinun^kega parnika »Carol 11". ter so obravnavali vee probleme, ki se tičejo Male antante. Po končanih razgovorih je bil izdan naslednji službeni komunike: Sestanek predsednikov vlad držav Male antante gg. dr. Milana Hodže, dr. Tataresca in dr. Milana Stojadinovića ter rumunske-ga zunanjega ministra dr. Antonesca, ki se je vršil na krovu pa mika >Karol TJ.c med vožnjo po Dunavu, je prožil priliko za razgovore, pri katerih so razpravljali o vseh političnih in gospodarskih problemih, ki se tičejo držav Male antante. Ugotovili so popolno soglasje v vseh vprašanjih, ki so bila predmet njihovega proučevanja In soglasno željo, da se bolj okrepe vezi, ki dražijo vse tri države, z Intenzivnim sodelovanjem na vseh poljih, ksr tako odlično odgovarja duhu solidarnosti vseh treh držav. Pri tej priliki so ob enem potrdili cilje političnih akcij držav Male antante, ki ostanejo nepokolebljive in nespremenljive: ohranitev miru in obramba meja v okviru njihovega zavezništva in prijateljstva. Sporazumeli so se, da nadaljujejo svojo skupno akcijo za gospodarsko ozdravljenje podunavskih držav ob sodelovanju z vsemi zainteresiranimi državami. Trije šefi vlad so našli za potrebno, da ponovno naglasijo svojo globoko In neomajno privrženost paktu Društva narodovi čigar načela tvorijo osnovo njihovega skupnega sodelovanja in njihovih od-nosajev do drugih držav. Države Male antante ne bodo pristale, če pride do tega, da bi se pakt kakorkoli spremenil, če to ne bi pomenilo njegove okrepitve. Trije šefi vlad so ugotovili enodusnost svojih pogledov in so srečni, da lahko na-giaaljo, da se je med državami Male antante tudi pri tej priliki pokazala popolna zavezniška solidarnost, ki stremeč za svojimi miroljubnimi cilji, predstavlja važen doprinos za konsolidacijo miru. Prepričani v koristnost svoje akcije so sklenili, da se bodo odslej česče sestajali. Sestanek na Dunavu je ponovno potrdil enotnost, vpliv In stalnost Male antante. Usoda Blumove vlade odvisna Pariz, 18. junija, o. Usoda francoske vlade je sedaj odvisna od senata. Zastopniki večine v senatu doslej Se niso zavzeli svojega stališča napram vladnim finančnim predlogom.. Vendar je pričakovati, da se bo nasla kompromisna rešitev. Splošno binacijah bo Blum zmagal tudi v senatu z 10 do 12 glasovi večine. 50 do 60 senatorjev pa v takem primeru ne bo glasovalo. Finančni minister Vincent Auriol je ob početku današnje seje senata pTeaaidfl od zbornice že sprejeti pooblastilnj zakon- Zakonski načrt je bil izročen finančnemu odboru, ki se je takoj sestal. Najmočnejši frakciji v senatu demokrateka levica in republikanska unija, sta se popoldne sestati ^z 'TOnnVfrbgtr Odbora1' !amisne liste bo* kakor smo ie zabeležili, dosedanji predsednik začasne ubčinskt upra\'e Kare! Česen f. Ta sporazum bo v danih razmerah marsikoga presenetil. \i pa d\'oma> da bo ko~ likortoliko blagodejno \'pli\'aJ na r »spaljene politične strasti. Pogiovfe o trnih zastavah »Delavska politika« piše v svoji za.inu šte\ilki na 3. štreni pod zaglavjem »Maribor«: »Ker se pozivu »Slovenca« radi ir,z-obeSanja črnih zasta\' ob priliki pogreba akademika Dolinarja ni ukoro nihče odzval, je izdal podžupan prijazno \sibiJo vsem Mariborčanom, da brez razlike strank, tako kot v Celju in Ljubljani* razobesijo zastave. Ta poziv so raznašali po hiSah do-stavljalci mestne občine. L's peh poziva je bil minimalen in viden samo na Koroški cesti, kjer *»0 raztbesili /astaw predvsem nemški hišni posestniki. V krogih JRZ se trdi, da si meščani niso upali razobesiti zastav, ker so hodili po hišah nacionalisti m grozili, da bodo hišef na katerih bi se pojavile zastave, napadli. \' tem smislu je izdata opozorilo tudi policija.« Noša akademska mladina •Sax«ez jugoslavenskih nacionalnih akademskih organizacij je imel svoj občni zbor 23. maja v Zagrebu. O njem poroča obkrno »Suša Misel« v svoji zadnji številki. Iz tega poročila je razvidno, da so »neki po-edinci hoteli za ceno služb in materielnih koristi prodati savez. Pravočasno pa je bilo »razkrinkano pravo ozadje temnih načrtov trojice neinlgovornih elementov, ki so hoteli s pomočjo oblasti, denarja in presbiroja prodati savez.« Nato sta se sestala zagrebški in ljubljanski mestni odbor ter sprejela sklep, da se občni zbot save/a odgodi za teden dni in da se ta občni zbor \rši v Zagrebu. Ta občni zbor se je tudi vršil določenega dne v najlepšem soglasju. Po pravilih se je sedež izvršnega odbora SJSAO prenesel v Ljubljano. Za predsednika je bil iz\'otjen Branko Mikuletič, za podpredsednika Mirko Polak. za tajnika Vladimir Kosi, za blagajnika A\f+ust Plajh* Za odbornika pa J. Paučnik, vsi iz Ljubljane. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen B. Prekić iz Beograda. Omladinski kulturno-politični list »Naša Misel« je bil proglašen na občnem zboru za službeno glasilo Saveza jugosiovenskih nacionalnih akademskih organizacij, s čimer se ji je izreklo polno zaupanje za njeno dosedanje uspešno delo. Želimo organizaciji naše nacionalne akademske mladine polnega uspeha, priporočamo pa tudi vsej nacionalni ja\'nosti najtopleje. da bi gmotno im moralno podpirala plemenito stremljenje te mladine s tem, da bi naročila njeno glasilo »NaSo MtseU. ffšta traba da w znat* Pod tem naaksvom je izšla v Splitu \*e-lezanimiva, 111 strani obsegajoča knjiga* ki jo Je naptaal profesor Stjepan Rocca. O tej knjigi bomo Še pisali, danes hočemo posneti iz nje samo par odstavkov- ki so najinteresarttnajti »Spommfati bi se morali, kdo nae k* osvobodil avetrijska^a rob-sfvsf spominjati bi se morali Stevana S\«-btča. Akt Narodne vi ade za Slovenijo v Ljubljani Mav. 8937 Iz leta 1918. pravi: »Slovenski vojaki, ki so prihajati s fronte, so biti slabo oblečeni, neposlušni in nepokorni ... Postavljene straže so se raztepte, čim so se oddaljile izpred oči oficirjev. Edine ki djritMnf T# k Juj&lavija! Roko hš srce pa povejmo: ali Je mogoče samo zamisliti* da bi bil pravoslavni svečenik ministrski predsednik v državi, ki bi bUa po veČini Katoliška?« — Pikantna je tudi beležktl o cirilici. Kakšna gonja bi nastala* ako bi kdo prišel s predlogom, naj bi se proglasita cirilica ta službeno ali uradno pismo. Pa čujte t Leta Gospodovega 1886. je predlagat nihče drugi, kakor »S l o v e ne o*, naj bi vsi Slovani sprejeli cirilico za svoje pismo* in pozivat* »nmj Slovenci ta prvi store in dado s tem dober s g! t d . .« Kaj poreko k temu Častiti gospodje v» Kopitarjevi uliet?! l'HUf^ ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! Curili, 17. junija Beograd 10.—. Paric 19.4325, Doodon Z1.54T5, New Yoatc 406.976, Bruselj 73 68. Mttan M—. AoNPtsrđain 239.96, Berlin 174.96, Ehmai 8186—»1.80, Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 18. Junija 193T. ?fcv. 137 m?rcu stavKo mesarskih pomočnikov Mesarski mojstri odklanjajo vsako raspravo o sklenitvi kolektivne pogodbe Ljubljana. 18. junij«. Mesarski pomučnik: so že nad pol leta ▼ mezdnem gibanju. Že 19. decembra je njihova strokovna organizacija predložila Združenju mesarskih mojstrov- prekajeval-cev in k:obasičarjev osnutek kolektivne pogodbe. Vendar ni prišlo do sporazuma med pomočniki m mojstri doslej niti v vprašanju ali se kolektivna pogodba sploh sklene. Organizacija mesarskih pomočnikov je prejela sredi januarja odgovor mesarskih mojstrov, da je članstvo združenja sklenilo na svojem sestanku, da ne sklene kolektivne pogodbe. Sicer pa združenj« piše v tistem pismu, da je povabilo na sestanek, kjer bi se naj odločilo, ali naj se mojetri sploh /ačno pogajati s pomočniki, r opozorilom- da. kdor se sestanka ne udeleži, s tem že glasuje proti pogajanjem. Sestanka se je pa udeležilo izmed 145 članov samo 44. V začetku marca je pa povabila Delavska zbornica zastopnike delodajalcev na prva pogajanja, ki so bila 7. marca. Udeležili so se jih 4 člani združenja- ki so na obravnavi pokazali razumevanje za sklenitev pogodbe in so tudi izjavili, da bodo na občnem zboru združenja priporočali, naj članstvo sklene podpis kolektivne pogodbe. C:e/ teden dni. 14. marca je pa članstvo združenja na svojem občnem /boru odklonilo sklepanje kolektivne pogodbe. Aprila je stopila v veljavo nova uredba o minimalnih mezdah in sklepanju kolektivnih pogodb. Strokovna organizacija mesarski pomočnikov je po Delavski zbornici zaprosila za posredovanje oblast prve stopnje, mestno poglavarstvo, da posreduje med mesarskimi pomočniki in mojstri kakor predpisuje nova uredba za primer spora. Mestno poglavarstvo je sklicalo za 11. t. m. prvo obravnavo na magistratu. Udeležilo se je je 5 mojstrov, članov združenja. Obravnavo je vodil zastopnik mestnega poglavarstva dr. Frelih. Mesarske pomočnike je zastopalo 10 delegatov in strokovni tajnik. Navzoč je pa bil tudi zastopnik Delavske zbornice. V imenu delodajalcev je i/javil mojster Zaje. da ne obstoja noben spor med mojstri, in pomočniki in da je /aradi tega obravnava brez pomena. V imenu delojemalcev je pa izjavil strokovni tajnik Tome, da spor obstoj«, ker so mojstri odklonili sklenitev kolektivne pogodbe. Opisal je vso zgodovino mezdnega gibanja. Mojstri so zavzeli na obravnavi sta-liiec- da se ne morejo pogajati za sklenitev kolektivne pogodbe, češ da za to nimajo mandata, ker je članstvo sklenilo, da kolektivne pogodbe ne sklene. Dr. Frelih je zato napovedal, da bo sklical še eno obravnavo, kakor predpisuje uredba za primer, če ne pride do sporazuma na prvi obravnavi. Mojstri so pa izjavili- da se druge obravnave ne bodo udeležili, češ da so že zdaj povedali vse ter da svojega stališča ne morejo spremeniti. Zastopnik oblasti jih je opozoril, da se obravnave morajo udeležiti kakor je po uredbi predpisano. Na obravnavo mora priti vsaj en zastopnik delodajalcev. Končno so mojstri pristali na to da se druge obravnave udeleži en zastopnik združenja, ki »pa bo povedal samo. kar smo povedali danes mi« — po besedah delodajalskega zastopnika. Sooči je organizacija mesarskih pomočnikov (Zveza živilskih delavcev) sklicala zborovanje pomočnikov v restavraciji »Llovd«. Udeležba je bila zelo lepa. Pomočniki so izražali svoje ogorčenje, ker mojstri odklanjajo sklenitev kolektivne pogodbe in -ooblastili so organizacijo z naslednjim pooblastilom, da zastopa njihove intereee: Glede na odklonilno stališče mesarskih mojstrov. ki odklanjajo vsako razpravo o sklenitvi kolektivne pogodbe, pooblaščajo zborovalci odbor sekcije Zveze živilskih delavcev da ukrene vse potrebno za primer, če bi tudi druga obravnava bila negativna, za čim uspešnejšo zaščito pomočnikov. Kaže- da bo prišlo do stavke, če ne bo na prihodnjem sestanku sklenjen sporazum. Danes je bila deputacija mesarskih pomočnikov pri banu. ki mu je predložila obširno spomenico. Takoj po obsodbi ovaden Ko je romal s kaznijo v zapore, je na hodniku ozmerjal orožnika — Nepošteni akviziter ji Ljubljana, 18. junija. Delavec Tavčar Alojz je bil pred tedni obsojen zaradi pretepa na 6 mesecev strogega zapora. Več prič ga je obremenilo in tudi neki orožnik, ki je Tavčarja aretiral, je bil zaslišan kot priča ter izpovedal po svoji najboljši vesti. Obtožencu se je menda zdelo, da ga je pokopalo samo orožni-kovo pričevanje in najbrže mu orožniki sploh ne leže. kajti na hodniku, ko je jet-niski paznik Tavčarja kot obsojenca peljal v zapore, si je Tavčar olajšal dušo na ta. način, da je orožnika prav nesramno nahiuUl in izustil na njegov račun nekaj prav težkih žaljivk. Fant si je mislil, da je zdaj pač vseeno, ker je obsojen. Pa ni bilo tako. Orožnik je takoj vložil proti obsojencu novo ovadbo zaradi žalitve. Včeraj so Tavčarja pripeljali iz zaporov pred sodnike malega senata s predsdenikom s. o. o. Lederhasom. Senat je pridal še 10 dni prvotni kazni in fanta opozoril, da tudi po obsodbi nima pravice kogarkoli žaliti. NA PREIZKl ftNJO ZA IJCTO DNI V burnih oktobrskih dneh se je postavila v Kranju tudi tedaj Se mladoletna tovarniška delavka Stana. Poverjena ji je bila težka naloga. Treba je bilo nalepiti po mestu letake s sliko in besedilom, ki je bilo tako. da Je državni tožilec Stano lahko obtožil prestopka po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Za pravice ponižanih in žaljenih navdušena Stana se je lotila posla z velikim pogumom. Kakor je izjavila, je kar na eestl nekje srečala delavca Antona G., mu potisnila v roko lonec z lepilom, ga potegnila za seboj jn možakar ji je moral pomagati pri nevarni nočni misiji. Imela sta smolo. Zasačili so ju in aretiral!. G. Anton je bil že pred tedni obsojen zaradi tega delikta na 3 mesece zapora. Stane pa vabilo ni našlo. Romalo je na štajersko namesto na Gorenjsko. Skratka. Stane od nikoder ni bilo na sodnijo in tudi včeraj je ni bilo, Čeprav je pošta potrdila, da ji je bilo vabilo izročeno. Sodnik je razpravo kljub temu začel v Stanini odsotnosti. Pa tudi inkriminiranega letaka ni bilo v aktih. Branilec dr. 2irovnik bi ga rad videl in sodnik tudi. Končno sta se oba zadovoljila s prepisom besedila v aktih. Besedilo se je nanašalo na intervencijo oblasti glede delavskih stavk in je imelo namero povzročiti nerazpoloženje zoper državne naredbe ter zoper socialni red v državi. Državni tožilec je predlagal, naj se Stana odpusti na preizkušnjo za leto dni. ker je dejanje storila še kot otrok v lahkomiselnosti in je lažje narave fdejanje namreč K V svojem pismenem zagovoru je Stana prosila, naj jo sodnlja ne spravi ob službo ker mora preživljati očeta in mater. Sodnik je po 5 446 TT onrosti! in 1o odpustil na preizkušnjo pod nadzorstvom za leto dni. PO DIM JI'Rl SAT A NA STRANKE Pravijo, da je dežela že tako rekoč preplavljena z akviziterji. ki prodajaio- nudiio in vsiljujejo knjige vseb naših založb. Pravijo tudi. da ie prav. da mili narod mnogo čita in se izobražuje, nekaterim se pa rdi. da ie bilo v tistih časih- ko mili narod ni znal brati ne pisati, mnogo bolie na svetu in je bil takrat mili narod vse bolj srečen fal zadovoljen. Baje izvira jo vse nesreče, ki dusi jo dandanes ljudstvo, od tega- ker zna že vsak pisati in brati. Res pa je. da imajo sodniki neprestano sitnosti zaradi milega naroda, ki hrepeni po duševni hrani, in zaradi akviziterjev, ki ljudstvu duševno hrano vsiljujejo. Včasih sede na za-toano klop kupec, ki ni plačal ali kakorkoli osleparil založbo, včasih pa prodajalec, ki je osleparil kupca in založnika. Preveč jih je, res* teh akviziterjev! Zdaj iu-riSajo stranke že po dva skupaj, kmalu bo- do vdirali v stanovanje po trije in štirje. Kajti posli jjredo čedalje slabše. Akvi/i-terji že segajo po »samopomoči«. M. Viktor je kot akviziter neke ljubljanske založbe ponarejal naročilnice in neupravičeno kasiral pri strankah; svoj dolg je plačal s knjigami, ki so bile last založbe. P. Ferdinand se je pregrešil na isti način. Z. Maks pa, ki je potoval z njim po mili domovini. je bil soobtožen. Prišla sta eelo do Ceti-nja in Beograda. Kako daleč je segla že roka slovenske kulture! Vsa čast akviziter-jcm. S takim občutkom je menda ovadila akvi-ziterje tudi oškodovana založba, kajti pri razpravi je umaknila svoje odškodninske zahtevke in ni zahtevala kaznovanje. Končno je kšeft le kšeft, kultura p, isti referent poroča dalje o PolČevi študiji o prevedbi zakupnih kmetij v kupne ter o Kar-lovškovem »Slovenskem omamen tuc. dr. Lo-žar O Andrejkovi Trgovski zgodovini še-lenburgove ulice ter o Ju goslo venskem fcstoriskem časopisu s posebnim ozirom na prispevke v njeni, ki zadevajo nas Slovence. M, Pivec-Stele pa končno poroča o spisu Gerharda Hartmanna Die Entstehung des Sokoltums in Jugoslavien (disertacija hanzeatske univerze v Hamburgu iz leta 1936). Agilno društvo zasluži, da javnost njegovo delo upošteva in da mu s članstvom in podporami omogoči, da more nadaljevati s tolikim uspehom započeta domoznanska raziskav anja. Narodnemu duhovniku v spomin škocijan pri Turjaku, IT. junija. V Cušperku je umrl te dni narodni duhovnik g. Janko Jereb in pokopan je bil na kopanjskem pokopališču. Pokojni duhovni svetnik je bil zelo priljubljen in užival je velik ugled povsod, kjer ie služboval. Kot kaplan ie bil samo dve leti v Žužemberku, potem je bil pa imenovan za župnika pri Sv. Vidu na Blokah, kjer je ostal štiri leta. Tam je bila po njegovi zaslugi zgrajena cerkev in šola. Od tam je prišel v ško-cijan, kjer je bila zopet po njegovi zaslugi zgrajena na razvalinah zgodovinsko §ko-cijanske cerkve lepa nova župna cerkev in sicer v enem letu. Neprecenljive zasluge si je pridobil pokojni narodni duhovnik v ško-cijanu. Vsa župniia je bila strnjena okrog njega, sai je učil samo ljubezen do bližnjega. Vsa okolica ga je poznala kot volikfga dobrotnika siromakov. Za svoje zasluge ie dobil tudi vidno priznanje - odlikovan je bil z redom sv. Save. Xjegovo zadnje domovanje so pokrili pokojnikovi prijatelji in čestitci s cvetjem, ki ga je ta vzorni mož tako ljubil. Iz škocija-na ga je pregnala grda zavist. Bil je pač preveč priljubljen med ljudstvom in moral je zapustiti škocijan, k^er bi bil tako rad snival svoj večni sen. Tudi njegov pogreb je pričal kako priljubljen je bil pokojni duhovni svetnik. Tudi škocijan se je lepo poslovil od njega. Pevci so mu zapeli v zadnje slovo. Bilo je več v srce secajočih poslovilnih govorov. Zanimivo in za naše razmere značilno je da ie pokojni duhovni svetnik marsikomu svetoval, naj vstopi v sokolske vrste. Večna slava spominu vzornega narodnega duhovnika! Zopet so zborovali Ljubljana. 18. junija. Preden je bila sklenjena kolektivna pogodba v stavbni stroki, so stavbni delavci večkrat zborovali in vsa zborovanja so bila izredno dobro obiskana ter se v tem pogledu ne morejo meriti s stavbnimi zborovanji nobena druga zborovanja pr; nas. Kaže pa- da tudi zdaj. po podpisu kolektivne pogodbe, ni popustilo zanimanje delavstva za organizacijo; snoči je bilo zopet veliko zborovanje stavbnega delavstva v dvorani Delavske zbornice. Udeležili so se ga številni delavci, čeprav so bili utrujeni po 10 urah težkega dela. Večina jih je prišla na zborovanje naravnost s stavbišča — brez večerje. Zborovanje je vodil podpredsednik Zveze stavbnih delavcev, podružnice v Ljubljani, Grmek. Na dnevnem redu je bila predvsem ko-lekti vna pogodba in nje izvajanje. V veljavo je stopila 4. junija. Ker pa ie doslej ni bila tiskana- je delavstvo ne pozna dovolj dobro in si je tudi še ne ve povsem pravilno tolmačiti. Na drugi strani se pa tudi že množe številne pritožbe o kršenju nove pogodb« pri nekaterih podjetjih. Strokovni tajnik !. Tratar je poljudno razložil najpomembnejša določila pogodbe ter tudi ocenil pogodbo. Posebej je razložil, kako je treba postopati pri uvedbi anglešike so-bute. ker je prišlo zaradi uvajanja počitka ob sobotah popoldne že tu in tam do nepotrebnih sporov. Pri nekaterih podjetjih ie bila uvedena angleška sobota že preti podpisom nove pogodbe, pri mnogih pa še ni uvedena niti zdaj. Vse delavstvo si še tudi ne tolmači pravilno določbe o plačilnih ra/redih. ki so določeni po krajih ter je n. pr. v Ljubljani samo en plačilni razred. Mezde se dele na 5 plačilnih krajevnih razredov. V prvem ra/redu je samo Ljubljana. Minimalne mezde v tem ra/redu znašajo za zidarje m tesarje 5.50 do 5.75 din na uro. Predpis pa je da podjetje lahko plača polovico zidarjev, odnosno tesarjev po 5.5 din, dočim mora imeti druga polovica kvalificiranih delavcev višje mezde. Razen tega kolektivna pogodba dopušča, da podjetja lahko najemajo pomožne delavce nt 14-dnevno poskušnjo in jim v tem času lahko plačujejo nižjo mezdo od določenih 3.5 din na uro. Pri javnih delih zaposleni pomožni delavci imajo 50 par nižje mezde, ako je bilo delo začeto pred sklenitvijo nove kolektivne pogodbe* to se pravi po določilih lani sklenjene kolektivne pogodbe, zidarji pa 25 par nižje mezde kakor pri zasebnih de lih. Razen tega se pa stara javna dela dele zopet na dva razreda: javna dela. ki so se začela že lani pred itavko. spadajo v naj-I nižji razred; minimalna mezda pomožnih delavcev pri teh delih znaša 2.75 din na uro. Satani Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje ustanavljanja strokovnih sekcij za posamezne stroke stavbnega organiziranega delavstva, o čemer je poročal tajnik Gan/iti. Sekcije bodo ustanovljene za tesarje* zidarje in pomožne delavce, in sicer kmalu. Končno je poročal še Horvat o nalogah, pravicah in dolžnostih delavskih zaupnikov ter kako jih je treba voliti. Zborovalci so bili ves čas v/orno disciplinirani — bilo jih je okrog 500 — »n zborovanje j« minilo v najlepšem redu. Orgelska produkcija Ljubljana. IS. junija. Orgelski oddelek na drž. konzervatoriju je v sredo menda prviC nastopil s samostojno produkcijo. Učenci ^g. prof. M. Tomca in monsinjorja S. Premrla so izvajali obširen in zanimivo sestavljen spored in tako nudili vpogled v to važno panogo glasbe. Od solidne in akrbne vzgoje našega orgelskega naraščaja bo v veliki meri odvisna nadaljnja glasbena vzgoja najširših plasti našega naroda, saj je organist. zlasti, odkar je glasba na učiteljiščih potisnjena v ozadje, edini glasbeno izšolan človek na vasi. Zato je naloga orgelskega oddelka drž. konserva-torija težka in odgovornosti polna. V koliko skrbe cerkveni krogi za regeneracijo cerkvene glaabe, produktivne in reproduktivne, mi ni znano, ni pa nobens skrivnost, da je niveau od leta do leta nitji. Tu* produkcija 16. t. m. Je pokaaala nekaj negativnih strani orgelske i^rc, bolje rečeno nevarnosti ki jim radi podle^sjo začetniki. Nevarnosti orgel, tega čudovitega atroja, sa duhovno življenje, naj »i prikličejo v xavest za to poklicani — duhovniki; hočem le opozoriti na nevarnost. ki preti glasbi kot taki, namreč as »Effekt-haschereic in na nečktost igre. VcLkc barvne in dinamične možnosti orgel zavedejo Začetnika v iskanje raznih efektov. ki ga potem odvrnejo od najelementarnejSe zahteve — čiste igre, in res ne vem. kaj je zdravemu človeku bolj odvratno: ali tista sladkobna pianissima ali hrupni, včasih (Zaradi zmazane igre> histerični pleno v hitrejših tempih. Na srečo ni bilo v sredo mngoo takih pojavov, vendar bi bilo priporočljivo izrabljati možnosti instrumenta postopoma in polagati največjo važnost na točnost in čistost igre. G. prof. J. Ravnik, k! je to pot nastopil kot učenec in R. Simonitti. §ta bila edina, ki sta se povzpela nad instrument. Obvladovala sta ga tako v smislu čiste tehnike, kakor tudi v smislu smotrne. logične registracije, ki je podcrtavala plastiko posameznih glasov in gradnjo skladb. Fr. ftttirm. Novi lepi uspehi naših Jotoamaterjev Po zaslugi naiega Fotokluba je znano zdaj ime Ljubljana po vsem svetu Ljubljana, \^. junija Naši fotoamaterji, o katerih smo poročali, da so si utrli pot v svet, so zadnje čase spet izredno delavni in na raznih mednarodnih razstavah so dosegli lepe uspehe, s kakršnimi se ne morejo ponašati niti amaterji drugih velikih narodov. To je posledica sistematičnega dela in studija ter poglobitve v bistvo fotografije. V mesecih april-maj je bila v Monte Car-lu otvorjena velika mednarodna fotografska razstava, na katero so bila sprejetu izključno dela vabljenih umetnikov. Jugoslavijo je zastopalo šest fotoamater jev in zanimivo je. da so med temi Štirje Slovenci in sicer prof. Janko Brane, Peter Kocijančič, Ante Kornić in Marjan Pfeifer, dočim je od Zagrebčanov zastopan samo Avgust Krajtić. žesti udeleženec je pa Peter Seiler iz Vinkovcev. Vsak udeleženec je poslal štiri svoja izbrana dela. Kako so cenjeni naši fotoamaterji. dokazuje pač dejstvo, da je katalog, ki sicer ni objavil mnogo slik. re-produciral kar dve naši sliki in sicer divno Kocijančičevo »Poletje^ ter znamenite Kor-ničeve iGosker. ki so bile že opetovano nagrajene. Te dni so vsi udeleženci razstave prejeli lepe spominske bronaste kolajne. V gardi starejših naših mojstrov stopa zadnje čase vedno bolj v ospredje Jeseničan Slavko Smolej, ki ga poznamo tudi kot izbornega turista in planinskega pisatelja. On je dosegel v zadnjem času dva pomembna uspeha. Dunajska <.vDie Gale-rie . vodilna revija fotografije v Evropi, je v svoji junijski številki priobčila med krasnimi celostranskimi prilogami njegov motiv iz jeseniške tovarne >Para se dviga , tehnično izredno posrečen posnetek, ki ilustrira delo v tovarni. Drug njegov uspeh je prva nagrada v letnem natečaju revije Camera Craft v San Franclseu. Tam tekmuje okoli 30 klubov iz vsega sveta zs krasen srebrn pokal m za pet prvih nagrad v mojstrskem ter za pet prvih nagrad v amaterskem razredu. Po Komičevi in Smolejevi zaslugi, ki sta v tem natečaju, trajajočem vse leto. dos* ^la vsak že po eno prvo mesto, je ljubljanski Fotoklub z 11 točkami ie na tretjem mestu, č^e bi se tekmovanja udeležili se drugi naii fotoamaterji, bi si utegnil ljubljanski Fotoklub priboriti prvo nagrado. Tako poroča predsednik Camera Craft kluba Young: Z veseljem sem prejel vest. da bodo v bodoče tekmovali tudi drugi člani vašega kluba. Nič bi me bolj ne veselilo nego to, saj ni pretirano, će trdim, da je po zaslugi tega kluba ime Ljubljana znano zdaj po vsem svetu. Prepričan sem, da ima vaš klub najboljše izglede, zlasti če vas bo tekmovalo več. Revija Camera Craft je objavila tudi Smolejev posnetek ^Strehe v senci*. V San Franciseu je pa dosegel velik uspeh tudi predsednik Fotokluba g. Srečko Grom, ki je prejel na tamošnji razstavi častno odlikovanje, v reviji »Camera Craft* je pa objavljena tudi reprodukcija njegove slike »V rebri*, čudovit motiv šentjakobske cerkve v megli. Omeniti moramo Se, da so se naši in zagrebški fotoamaterji udeležili tudi razstave v Turinu. ki je bila otvorjena 29. maja in bo trajala do 20 junija. Tu so Zagrebčani nekoliko boljSe odrezali kakor Ljubljančani, ker jim je žirija sprejela 30 del (12 razstavljalcev). a naJim 11 tekmovalcem 23 del. Med zaerehSkimi razstavljale! so pa tudi trije . iovenci, Cizelj, Vitima jer in Startik. iz česar sledi, da med Jugoslovani Slovenci prednjačimo v foto-I grafski umetnosti. Z Jesenic — Strela je udarila v čredo točno oihjI dne v delavnico elektrotehničnega podjetja g. Aloiziia Prelnarja v Skladterni ulici. Pokvarila je varovalke na električni napeljavi is napravila precejšnjo škodo. K sreči je bila delavnica prazna, ker so bil; vsi domači ravno pri obedu. Neka ajsspsdiens, ki stanuie v i&M hiši. je omedlela, pa *o jo kmalu spravili k zavesti. — Sport. V nedeljo, dne 2tL t. m ^e bo na inri^ču S. K. BratMva vršila prvenstvena nogometna tekma med STC Marsom iz Ljubljane in SK Bratstvom. Ker je ta tekma za Bratstvo odločilna za uvrstitev v I. razred, se prčakuje, da bo tukajiaja športna javnost prireditev v velikem številu po celila In s leni domače moslvo moralno krepko podprla. £K Bratstvo priredi *voj običajni letn športni dan St. julija in \. •TOnsta v zelo velikem cb>ecu v prenov lienem in moderno urejenem igrišču. Vsa društva se naprošaio, da pri določitvi svojih prireditev to upoštevajo. Iz Maribora — Kkspozitunt Zvez« lndu**rijc»*v v Mariboru. Maribor je znano industrijsko mesto, pa so se zato na zadnji seji Zveze :n-duj=rtri>cev v Ljubljani zednili za sklep, da u tanovi zveza v Mariboi-u svoje poverje-nistvo. Te dni bo uprava imenovala tri v Mariboru bivajoče ind-ustrijce v novo ©kapo zituro. — Vedno vee prijav as *okol*ki zupni zlet. Velika sokolska manifestacija v.sega obmejnega sokol tva ob priliki župnega zleta mariborske sokolske župe bo privabila k nam ogromno število sokolskih pripadnikov. Dan na dan «e množe prijave udeležencev, tako da je pričakovati, da bo vidovdanska sokol ka prireditev v Mariboru ena najimpozantnejših v zadnjem Čzsu. — Kole^arftki favorit Štefan Kozman. V sredo zvečer se je vr*il v Reherjevi sobi Xabavlj3lne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru ia tni večer v proslavo sijajnega uspeha nadega kolesarja-favorita Štefana Rozmana ob priliki vožnje Beo-g!Sd-Scfija. Večer je priredil SK Železničar, č gar predsednik g. inž. Uran je z lepimi besedami orisal vse nef>re»egljive uspehe Rozmana na polju kolesarskega sporta. Favorit je prejel krasno spominsko darik). Štefan Rozman se je doslej udeležil 265 kolesar kih dirk in zmagal 124- Med temi zmagam: je 21 inozemskih. To so uspehi. g katerimi se prav gotovo ne more doslej pohvaliti noben kolesar. Rozman je prevozi preko 20.000 km. Udeležil se bo še dveh večjih koledarskih, dirk. nakar bo zaključil svojo kolesarsko karijero. — Izginila je m^ti treh malih otrok. 2e več dni policija zaman IKe 231etno Magdaleno Mažir is Mlinske ulice 5. Imenovana je neznanokam izginila in pustila doma tri male otrdke. Boje se, da se je mladi materi kaj zlega pripetilo. — Uboj. v Petanjcih so vinjeni fantje navalili na ga-ilca Štefana Kotmaniča, ki je bil s svojimi tovariši, na gasilski vese- lici. ZablLskali so se noži in nekdo je možu porinil dolg kuhinjski n^ v pr-a. Kol-manič je obležal v mlaki krvi. Nesrečne* je izdihnil predno je prijel zdravnik Pokojni zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Ubijalca so že aretirali. fitelestiteo KOLEDAR baue^: Petek, 18. junila katoličani: Marko !n Marceli, a n. DANAftMJE PRIREDITVE KINO MATICA: Omamljena žena KTNO IDBAL: Tara* ruiljh*. - KINO SLOGA: ladajaloi KINO INION; Otok umeha (Propadlo nasledstvo.) KINO MOSTE: Gang*terji v zraku in 'a m pir Pariza. »Ezl'R.NK LEKARNE Danes: Mr. Leostek, ReeUeva ceste l. Haho\xr. Kongresni trg 12, Nada Komotir. Vič. Tržaška re>!a * *l7isMtecf ttto Gospt+d urednik! ivm. da /c papir \H>tr-ptiljtv in dit prenese marsikaj, posebno ti-sti, ki ieCe tkoti rotacijo, Vendar \'am pa zamerim* da tuko gorostasno lažete Tudi laž ima svo/a meje in kdor hoče s pridom lagati, mora biti vešč te stroke FaSe laii no pa tako debele, da so kar otipljive in da jim pač nihče ne bo nasedel, Lainh'i Kljukec je znal lagati mnogo »pretnefe. I'i ste pa menda začetnik in lažete tako nerodno, da Vas lahko vsak otrok prime la jezik. 5 kmetov sem ditma in zato imam pravico povedati l 'am v brk. da ste lažnivec od pete do ij/a\e. Pozna se Vam, da krave in teleti, še nikoli niste videli. Morda ste že kda) videli telička na dveh nogah, krave na štirih pa gofov-e še ne. Drugače hi namreč ne mogli zapisati tako debele lali. kakor ste io, da je tele vrglo kravo* ko vendar na kmetih vsak otrok ve* da se more oteliti samo krava, ne pa narobe. Ali pa tista Vaša bosa. da je miš požrla mačko in pes samega sebe. To je pa že od sile! Resnici na ljubo in \» imenu vseh resnico ljubečih ljudi protestiram proti tako očitnim in kosmatim lažeml Ce že lažete* delajte to malo bolj spretno in zavito. Lagati se sme, po naši morali ie celo, le preočitna ne sme biti laž Namen posvečuje sredstva, a laž je končno tudi sredstvo, da dosežemo dober namen. Pregovor sicer pravit da ima laž kratke noge, toda kar ie kratko* se da podaljšati in tudi laži lahko podaljšamo noge z učinkovitimi s redit vi. To sem vam hotel povedati, gospod urednik, da »e ne boste prihodnjič tako hudo zaleteli in tako debelo zlagali* kakor ste *e včeraj .. svojim teletom* mačkom in psom. Pa brez zameref PODPIS NEČITUn' Kttfrttjte domaČe blage! Štev. 137 »SLOVENSKI NAROD«, prt*. 18. jom> 1MT. Stran i DNEVNE VESTI — Kongres poit"ih uradnikov v Ljubljani. 20., 31. in 22. t. m. bo v dvorani Delavske 7,hf>niicc v Ljubljani letošnji kongres poštnih uradnikov. UdeleŽj se ga tudj poštni minister dr. K: ludjerćio, ki p/iope v Ljubljano v torek 82. t. m. in bo kongres **-kijučjl. Na dnevnem redu kongres« so poleg *tanovakih zadev tud, vpraianja splošnega položaja poštne stroke. Letošnji Kongres naših poštnih uradnikov bo pa še posebno ponieml»en. ker se ga udeleži večja skupna l*)ii:arsk*jh poštnih uradnikov pod vod>Lvoin prc stanovske •»rjiaiti/avije generalnega ravnatelj;i Poštne hranilnice v ^ofji <1r. Pimitrova. bolgarski po.-tni uradniki ee pr peljejo v Ljublj.ino jetrj zvpčer K brrovla^om oh ?0.iM — Trije naši unietn|kj odpctoval5 v Pa-ris, Včeraj >o odpotoval] v Pnriz na svetovno ra7i»tavo, 7l;»t-ti pa na ogled "me*ni-*Mh del trije nas: mlaj>i 'imetniki in sicer kiparja Zdenko Kalin jn P'Urih ter slikar >edrj — OSko-lovaSki bankovci po 1.00a kron bodo vzeti iz prometa. Finančno ministrstvo objavlja, da lagobe CillioalovaMM bankovci po 1.0oo knm i datumom 15. IV. 1910 izdani i naretlo Vlsđs i dne 12. XI. 1919. s 30. julijem 193y veljajo kot zakonito plačilno N^dstVo. <~M 1 julija W9| d«> :K>. ju. nija 108< se zamenjavala češkoslovaška Xatodn;i bataka N prometa vzete novčanice pri ▼>eh svojih blagajnah, od 1. {Unija IMflL do ?W. švigneta 1943 pa sam" aa blagaiil Narodne banke v Pragi Po 30. j"liju 1042 se bankovci i<« l»odo več 7.amfmjavali. Norma Shearer in Leslie Houard ANA STEN v velikem ljubavnem filmu OSAMLJENA 2ENA Kronanje v Londonu — Tehnikolor film v naravnih barvah. PREMIERA! PAT in PATACHON v najnovejši veseli komediji OTOK S M K H A •• I'm padlo nasledstvo) Bodelujejo Še: Lucie Engliseh, Tibor v. Halmay in drugi Is'ajnoveiši žurnali: Poroka vojvode \\ indsorskeifa itd., Jtd. Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri — Pred trgovinskim; poea/an.jl z It 1 jo. Goapodanske organizacije [o ustanove pošiljajo v Beograd dopise, v katerih [zratajo .-.voje želje ;ii zahteve :r1«He na bližajoča &e trgovinska podajanja z Italijo. Poročali smo >.(*. da se sestane stanij jua. ki zghtevajo naj bi se od ItaHie |ipo- slovalo dovoljenja sa izvoz. ie«ia tudi v severno Ui srednjo Italijo ne p.» sante v juž-n<«. Polen 'ena zahtevajo garancijo za protivrednost izvoženega lesa. Tudj dnigp organizacije: zahtevajo laafguraajc čim večjih kontingentov in čim ugodnejše plačilne pogoje. — Planinske postojanke SPI) so oinrte in oskrbovane rasen Triglavskih koč. kibo-do oskrbovane od 26» t. m. dalje. Oroznova i 1k> oskrbovana od 19. t. m. dalje. Krekova koča na Ratitoveu j m a novega oskrbnika 1cr vab} turiste na /.dene planine. Sedanje vremenske prilike ?o najugodnejše. ta poset planin. Planine] hitite oi» prostem ?asn v naravo ter sf> oddabaite na vrhovih v pozabljeni1' dnevnih skrbi Rii7,širjenje za^rcbftk«» telefonske «-eiitrale. Zagrebška avtomatika telef:n-ska centrala bo razširjena na 2.000 številk. pozneje pa še za 2.000. tako da bo lahko imel prihodnje leto 'vog telefon vsak TA-jrrebčan. ki ga potrebuje. Razširjena telefonska centrala bo za 10.000 telefonskih naročnikov. — Pri na** izdelani vajroni boljfci od nemških. Generalna direkcija državnih železnic je v tsreio preizkusila tri nove vag-.me za mednarodni promet, izdelane v domaći tvornici vagonov v Slavonskem Brodu. Vagone so poizku:ili na progi Becgrad-Novi Sad. Izdelani so izredno okusno, po-Fcino in lepo in so mnogo boljesi od vagonov, naročenih nedavno v Nemčiji. Vlaki s takimi vagoni lahko vozijo 120 km na uro. — Novi tovornf listi. Finančni minister ;»* odredil, da pridejo a 1. julijcm v pronut novi železniški tovorni listi in tovorn,- listi za promet pf> rekah. — Lepo priznanje. Dunajski vodilni dnevnik ~N, F. Presse« je priobčil pred dnevi obširno poročilo o modnem razkošju in modni apartnosti. ki se je nudila tisočim od najelitnejše mednarodne publike ob priliki jubilejnih konjskih dirk n» dirkališču Freudenau pri Dunaju. Ta dunajski Derby 1937 ni bil dogodek samo za športni, temveč tudi za modni svet. Med ženskim svetom, ki je s svojimi toaletami vzbudil zaradi apartnosti. okusa in originalnosti posebno pozornost, sta bili omenjeni tudi dve Jugoslovanki. in sicer neka Zagrebčanka in Slovenka gospodična Lenka Sark. hčerka lastnice salona za klobuke gospe Mirni Sark iz Ljubljane. Gospodična Lenka Sark se mudi že več mesecev na Dunaju, kjer se izpopolnjuje kot volonterka v svoji stroki v enem izmed največjih dunajskih modnih salonov. Lepo priznanje, ki ga ie dobila ob* priliki Derbvja 1937. potrjuje sloves o izredni nadarjenosti in okusu gospodične Sarkove. saj si je z njim priborila v mednarodnem modnem krogu prvi uspeh. Prt omenjeni priliki je nosila obleko v modri barvi in klobuček s pajčolanom v iati barvi. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblarno, snremenliivo vreme-Včeraf ie deževalo v Ljubljani. Zagrebu, Sarajevu. Splitu in na Rabu. Najvižja tem* | pera t ura je znašala v Splitu 2& v Skop) ju 25, v Mariboru in Beogradu 24. v Sarajevu 22, v Zagrebu 19, v Ljubljani 18.2. Da-vj je kazal barometer v Ljubljani 762.7, temperatura ie znašala 14.2. — Od 27. do 29. t m. priredi »Putnik«. Ljubljana, izlet z avtobusom v Benetke, Padovo, Trst in Gorico. Cena vožnji, prehrani, prenočišču s kolektivnim potnim listom 485 din. __ Prijave do 23. t. m. v bi- Ijetarnicah »Putnika«. Ljubljana. — Banjaluski trgovki vaJenee postal ameriški milijonar. 131etn] David Prsa. tr- eovski vate* i" a tuki je odpotoval leta 1912. v Ameriko, kjer a je med vojno prihranil nekaj nad liiO dolarjev in s tem denarjem je odprl skromno krčmo v Du-luthu. Oženil *e ie s hčerko nekega Slovenca in leta 1228 je imel že veliko živilsko trgov no z 9 t>odružnicami. Delal ie za svoje [>odjetje veliko reklamo in trosil za njo letno nad 'JO.000 dolarjev. Zdaj je eden najbogatejših mož v mestu. Svojega rojstnega kroja pa n»i pozabil. Čeprav je pbatal v Ameriki milijonar. Mnogo dobrega je že storil zanj- Med drugim je dal 100.000 Din za obnovo osnovne šole v Bi-batu. — Ženo ustrelil, ker se ni hotela vrnilf k njemu. V Smederevu je poslovodja drž. železniške delavnice Milan Sinčerič včerai (»opoldne ^redj ulice ustrelil svojo ženo Stanko, ker se ni hotela vrniti k njemu. 2sna ca jc bila zapustila, ker ni mogla ver živeli pri njem. Mož ji je neprestano očital, da ga vara z drugim. Cim ga je pa zapustila se jc skesal, obžaloval je svojo neutemeljeno lmbo^umnopt in prosil Ženo, na i ^e vrne k njemu. Žena pa tega ni hotela storiti. V obupu je mož šege] po akraj- svauarlpirvv^iil lsn±-------- njem in masažo rešil. Pri Bezjaku, ki je star 24 let. so našli piamo, da gTe v smrt zaradi bede in da njegovega trupla ni treba raztelesiti. Fra1! tudi, naj prepeljejo nje-povo truplo v domači kraj, o samomoru pa obve te vse liste, da bodo čitali o njem tisti, ki bi mu bili lahko pomagali, pa mu n:j9o hoteli. Bezjak je obhodil ves Karlo-vec. pa ni nikjer mogel dobiti zaslužka.. Iz Ljubljane — lj Finančnj minister v Ljubljani, /.jutranjim brzovlakoui se je pripeljal v Ljubljano i i Beograda finančni minister g- U.u_ šan Letiva in nadaljeval vožnjo do Kranja. Od tam be je odpeljal z avtomobilom na Hrdo. kjer jc l>il sprejet v avdijenci pri Nj. V;s. kneza namestniku Pavlu. G. minister (»e popoldne vrne v Ljubljano. —lj Malo morskih rib. Na živilskem tr^u jp bilo danes malo morskih rib. ker je bi'o zadnje dnev'e zeo neugodno vreme za ribolov na morju. /aHo so se ribe tu^i nekoliko podražile. Skuše «*o prodajali po 24 do JO din kg, sardele po 20 din, girice pO lb\ osliče po ob in palamido po 28 din kg. Dovolj >e Pa W° naprodaj sladkovodn h rib po zmernih cenah. Sni-uč ali donaveka poet trv je b.la po 20 din. žive ščuke iz Oeffc-niakejra jezera pa po 3> do '22 din. —lj Sprememba posesti. Posestnik Valentin Jenko iz Jame št. 4 je prodal zasebni namesčenki Slavki Bečan, Ljubljana, Vodnikov trg 2, od svojega zemljišča v kata-stralni občini Medvode 450 kvadratnih metrov veliko parcelo za 8.325 din, in sicer po 18.50 din za kv. m. — Posestnica Praznik Frančiška iz Podutika št. 14 je odstopila mestni občini ljubljanski 167 kv. metrov svojega sveta (njivo) v šentpetrskem predmestju. Svet je mestna občina potrebovala za izvedbo regulacije v tem delu mesta. Odstopljeno zemljišče se je odpisalo od vložka Frančiške Praznikove v zemljiški knjigi ter se je preneslo v seznam javne imovine mestne občine v Ljubljani. — Jurman Marija Lujiza. zasebnica v Knafljevi ulici št. 10. in dr. Ernest Hammerschmidt, Tvrševa cesta 43. sta prodala zasebnici Puc Frančiški iz Tacna št. 78 parcele v trnovskem predmestju v izmeri 612 kv. metrov, in sicer po 32 din. za kv. meter. — Poštni pod-uradnik Dermaša Alojz, Moste, Ribniška ulica, je prodal svojo pritlično hišo v Ribniški ulici št. 9 trafikantu iz Most Resniku Antonu za 89000 din. —!j Zanimiv kip se;alca i*' razstavljan v Ticarjevi pasail še'enbursrove ulioe. lafa* lala ira ie kiparica Marica Pintarjeva iz škofje L'*ke. V delu bata sedaj odgovar a-joeo žensko *oho. Lani je prvič razstavila v. lcpm uspehom *voja dela n:i znani Škof-jelošk; ra7s\iv;. Na.pravila je tudj več zelo posrečenih portretov in je dobro izvežbana tudi /a modeliranje predmetov za keramično stroko. —lj Osnutek za spomenik blagopokojne-ga kral;a. V izložbi Beaajfore trgovine je razstavljen csnutek kiparja Sajovfej 7-a sjotneiik blagopo^'ojnetra kralja Aleksandra. Kralj v vojaški uniformi stoji na visokem podstavku njegov odločni pojrled je uprt v daljino, roki ima jklcMJrnl Spomenik — prava apoteoz^ pokojnetna ien>ka realna gimnazija. sprejemni izpit. Prijave za sprejemal izpit, ustne in pomene, sprejema ravnateljstvo do sprejemali tudi dečki, ne samo deklice. —li Ukradeni ropif ;zsleden- Nekje v me slu ie včeraj prodajal neki delavec bronast starjnskti topic, vreden 50.000 Din, ki je bil nedavno ukraden baronu Codelliju na Kodeijevem. Možakar ie skušal prodati to-pič seveda kot staro kovino in sicer za malenkostno ceno. Tri tem pa se je vjel in 6edi zdaj v zaporu, docim eneca njegovih pajdašev se iščejo —lj Obup razočaranega strojnika. 521etni strojnik Pavel KolKvitz. do zadojena usluž-ben v Jugoslovanski, svoječasno pa v Delniški titskarni, >e bjl že nekaj ča^ brezposeln. Brezdelje mu je slo silno na živce in je postinal čedalje bolj potrt. (>ni dan je obupal in sj v navalu duševne depresije prerezal žile na roki pa so ga rešili. Prepeljali so ga v lK>lnjco, ki jo je že čfi ne-kai dni zapustil. Duševna potrtost pa pri njem tudi kasneje ni popustil* jn je danes ponoČ; zau/ji v samomorilnem nanirnu veliko količino Hzola, Domači so jra zirodaj zjutraj na>l; v stanovanju na Ižanski «"esti, kjer je imel liiš-co. nezavcstne^a in zopet I je bjl prepeljan v bolnico. Zdravni~ka pomoč pa ie b;la to pot zaman in je nesrečni Kolbvitz davi ob 7.30 zastrupljen]u pod legel. Iz Celja —r Mitropolit Do*i!ej prispe v nedeljo v Olje. Znani nacionalni delavec in odlični predstavmik pravoslavne cerkve, zagrebški mitropolit g- Dositej, podpredsednik arhierejv-keaa sinoda in sedanji zastop nik bolnega patriarha g. Varnave. bo prispel v nedeljo 20- t. m. ob 9.'My dopoldne po cerkvenih poslih v Celje. Ob 9.36 bo na reljskeni kolodvoru sprejem visokega gosta. Nato bo v pravoslavni cerkvi sv. Save služba božja, ki jo bo opravil mitropolit g. Dositei. Nacionalno prebivalstvo *e bo gotovo v velikem številu udeležilo na celjskem kolodvoru sprejema tega odličnega gosta, propovednika miru in krščanske ljubezni ter uglednega, in zaslužnega nacionalnega delavca. k| ga iskreno pozdravna v*»e nacionalno Celje. —c Vpisovanje novincev na II. deški narodni šoli v Celju bo v torek 22. in sr^do 23. t. ni. od S. do 12- Po zakonu o narod" nih žolah morajo biti novinci T.dravnško pregledali;. SJar^i šoloobveznih otrok Si* pozivajo, da pri peljejo ob navedenih dneh dečke v II. deško narodno šolo k zdravniškemu pregledu i.n vpisu. Kdor bi se odtegoval tej dolžnosti, bo kaznovan po za konskjh odredbah. —c Umrla je v sredo na Miklavževem hribu *t. 13 v Celju v starosti 75 let vdo" va po čevljarskem mojstru ga Neža Pelko-va. Istega dne je umrl v celjski bolnici 35Ietni delavec Ivan Krajne iz Lokrovca pn Celju. Invalid-vlomilec Lukič pojde v Beograd LfnMiaaaka poUcija ]e pripomogla razkrinkati TtaaaU* sko druibo v prestolnici Ljubljana 18. junija Z aretacijo drznega vlomilca invalida Jakoba Lukiča, o čemer *"mo poročal« v sredo, je ljubljanska policija pripomogla razkriti drzno zločinsko tolpo, kj je zagrešila v zadnjem času samo v Beogradu pet velikih vlomov- * Ob aretaciji Lukiča. ki ga je prijel detek ti v v razigrani družbi na Jezici, ie ljubljanska policija, potem ko ie našla v nje-go\i leseni nogi nad 15.000 Din pi za okroc .">0.000 Din zlatnine, obvestila o tem telefonično ali brzojavno varuoslne obla sti v drugih me-tih. Na svoje obvestilo je prejela iz raznih krajev tako tudi iz Splita in Beograda, odgovor, da gre najbrž za predmete, izvirajoče iz tatvin in vlomov v tamkajSnjem okolišu. Ker je LukiČ med zasliševanjem povedal tudi kje ima stanovanje v Beogradu, ie ljubljanska policija javila v Beograd naknadno tudi to, in ei cer potom radiograma. Uprava mesta Beograda je nemudoma odredila preiskavo na Lukičevem stanovao iu v Sabačk; ulici 5 in rezultat je bil presenetljiv. * Doma je bila žena z dvema otrokoma, kj se je prihoda kriminalnih organov nemalo prestrašila, vendar pa je tako; pokazala skrivališče še drugih ukradenih predmetov in denarja. Policija je v Luki cevem stanovanju zaplenila se za 50.000 Dm raznih dragocenost} in večjo vsoto denarja. Kriminalni! organj so takoj spoznali f Davi kmalu, ko se je zdanilo, je nastal v severnem delu mesta, na Tvrsevi cesti velik kraval. Z dvorišča poslopja tovarne kisa ^Produkta« se je nenadoma začulo vpitje in rjovenje in so bili mahoma zbujeni tudi stanovalci sosednih hiš. Na vpitje je prihitel tudi stražnik, ki je moral okrog hiše, da je dospel na dvorišče, kjer je zagledal na tleh nekega moškega, drugi je pa ležal na njem, in ga držal za roko. s pri-hodo mstražnika je bilo ruvanja konec in pričelo se je pojasnjevanje. Malo poprej se je zavihtel čez ograjo ^Produktec moški, ki je takoj vdrl v shram bo hišne gospodinje Josipine Veršnikove.. Zaradi ropota, ki ga je povzročil, je bila ševe mahoma vsa hiša pokonci. Neznanec je planil spet na dvorišče, kjer pa ga je dohitel eden izmed v hiši stanujočih moških ia ga podrl na tla. Veršnikova je izpovedala, da je moškega ki ga je že drža1 stražnik, videla že poprejšnji dan. Prišel je v stanovanje popoldne in tožil, da je brezposeln, nakar mu je dala dinar. Prosjak je odšel tudi v sosedno hišo, kjer je beračil in mu je tam stanujoča Ivanka Vizjakova tudi podarila dinar. Možakarja sta obe takoj spoznali. Zdaj pa sledi najčudovitejše. Are- j tiranec je odločno zanikal, da H bil kedaj beračil po hišah. Naenkrat je nastopil zelo samozavestno in se legitimiral kot Polde R. star 30 let, bivši trgovec doma iz Trbovelj. Samozavestno je tudi potegnil iz žepa listni co. v kateri je imel 41.000 din, češ, ako imam toliko denarja, mi pač ni treba prosjačiti ter loviti skromnih dinarčkov po tujih hišah . .. Povedal je še, da je prišel v Ljubljano obiskat svojega brata, popoldne pa je odšel proti 1 V'savju in oblezel vse gostilne. TCapil se je tako, da se sploh ni zavedal in tudi nI vedel, kako je prišel na dvorišče in še manj kako se je znašel v shrambi. Zaslišani gospodinji pa trdita, da je Polde prosjačil trezen in sta tudi prepričani, da je bil prosjak on. Spričo take zapletenosti je bila uve dena preiskava, ki bo gotovo pojasnila, kaj je prav za prav na stvari. Sobota. 19. janlia, 12: Plošča za ploščo hiti, v venček veselih stvari. — 12.45: Vreme, poročila- — 13.00: I Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošča za ploščo hiti v venček veselih stvari. — 14: Vreme. — 18.00: Za delopust (igra radij ski orkester). — 18.40: Pojmovanje podzavesti v psihoanalizi (g. prof. Emil Hro vat). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spo red. obvestila- — 1050: Nacionalna ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20.00: O zunanii politiki (g. dr. Alojzij Knfcar).' — 20.30: nitota. Na podlagi zaa-lišanja LukSeev« ae-ne je bik> nemudoma aretiranih ve* Lukačevih pajdašev, nakar i« sledil poziv ljubljanski policiji, naj Luklea Ban prej pošlje v Beograd. LukiČ, ki je po poklicu čevljar, sicer se pa bavi tudi • prekupčevanjem kanarčkov, bo tako ju+ri aaaiop'1 pot nazai v Beograd, seveda ped mom) stražo. Invalid vlomilec Jakob Lukuč, ki ym ■» presedel več let robije, i* Mar 40 let, do ma iz Vina. okrai Djurdjevac v sa^ai ba novini. V Beogradu liv; s svojo družino že tri leta, vendar se je za svojo obrt le malo zanimal in se ie raje pečal s ^umlli* vi mi posli. Na polici ii v Linbbani je trdJL da si ie hotel tu ogledati velesejem, doka zano pa ie. da se na velesejmu *pioh n: pokazal Bri, ko je prišel v Ljubljano, ai je namreč poiskal ve^lo družbo in se od peljal i nio v Si. Vid. Med krokan>m se mu je zahotelo po prav mladem dekli f u in naročil je druibi naj mu jo poišče. Podjetno dekle, pripravljeno speča* se s po hotnežem za denar, je družba kmalu na Šla v osebt neke Milke, ki ima sicer le dva nezakonska otroka n je *tara nad -4 let, a je bil veeelj Jakob zadovoljen z nio. ko so mu jo predstavili za 161ot.no punčko. Družba se je odpeUala iz St. Vida z avtomobilom v Tacen, k er so nadaljevali »r gije in pili na žive in mrtve. Zvečer *> nadaljevali popi van-e Ih> mestu, naelednri oRTetTn IJimeTmanov Vfio. TvoJivefuižiT"r^o zdrav Idriji (g. Valo Bralma). N»ko 1'ir-nat: Idrijski študent; med pevskimi točka mi nastopi Cimermanov trio. — 2200: fas. vreme, poročila, spored. — 22.1o: Za veael konec (igra radtjsk orkester). — Konec ob 23. uri. Naše gledališče PRAM.« Začetek ob 20. url. Petek, 18. junija: zaprto. Sobota. 19. junija: Tisočak v telovniku. Premieraki abonma. Nedelja, 20. junija: zaprto. Ponedeljek. 21. jumia; Tisočak v telovniku. Red A. • * Zadnja dramska premiera bo v wobs4o 10. t. m. za prem et«sk abonma. Igrala — 1k> nad vse zabavna burka, ki sta jo spi sala Ferner jn Real Tisočak v telovnikuc l>ek*e ie izredno vpdrega zmtraja lav bo občinstvo od začetka do konca zabavale. Sodelujejo: Gregorin. Dane*. Rratina. kupica, roltarjeva Nfileva. Rakarjeva, P*a nerki in Verlin. Kežiia je Kreftovn. Ineee* nator: ing. E. Franr. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek. 18. junija: zaprto. Sobota. 19 junija: Car Kalojan. Red Sreda Nedelja, 20. junija: Navihanka. Red C. Predeta va v korist rdniieaija jfleda^ £kih icralcev. (_'otie od 30 IHn navadol Ponedebek, 21. junija: Zaprto. Predla >\a t korKt |T'drai«^a>a ctrxin.lt- ških igralcev in obenem za abonente reda C se bo vršila izjemoma v nedeljo 20. t. m., na kar ceniene abonente opozarjamo Ta predstava >Navihanke* ie predvidoma zadnja, zato naj si jo ogledajo v»., ki ie niso slišali te izredno ljubke in humorne revialne operete- Dobodk; predstave gre do v kori-*t fonda Tdruienja gledalskih igralcev, zato pričakujemo od umetnost ljubeče publike, da z obilnim obiskom do kale svoje simpatite do igralcev, ki ao tudi letos, kakor vsako >ezono vrijlj z wao vnemo \x\ ljubeznijo svojo dolžnost ter nudili občinstvu nešteto izvrstnih krsaeij in s tem umetniški užitek. Zasedba operete ■e običajna. V ^Kavni »vlogi: ga Marina Brumen-Lubeieva. Cene znižane od 30 TMn navzdol. NEZRELA KRAVA Mala Metka je prvič na kmetih pr: stricu. Teta ji prinese latvico kislega mlska. Metlca ga pokusa m priteče k teti: — Teta, meni se zdi, da vaša krava še n: zrela. MALI OGLASI Beseda 60 par, davek pozabe). Preklici, izjave beseda Dfa 1^^ davek posebej Za plamene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti mamko, — Popustov za male oglase ne priznamo. STAnOVATUA Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 3 Din I TRISOBNO STANOVANJE sončno, s kopalnico, oddani v I Tavčarjevi ulicj štev- 1, v tretjem nadstropju, e 1. avgu-I stom za 1000 Din. Upravitelj | Novi trg 3. 1620 OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo oddam za julij. eni aH dvema osebama. Poizve se: Stari trg 28III, Sturm. 1512 RAzno j Beseda 50 par. davek posebej. NajmanjU znesek 8 Din NEPEEKOSLJIV V CENI n kvaliteti Vam nudi novosti vseh vrst oblačil. P K E S K B R. t f*. Petra cesta Hov. 14 SALAME, SIR in rasne druge delikatese pri J. Buszolini, Lingarjeva ulica. 1603 iS III ■ ^^i^rnai Beseda 50 par, davek* posebej. Najmanjši znesek 8 Din KATERA DAMA oz. gospa želi oz. hrepeni po strogo tajnem domačem prir jateljstvu. Ponudbe s. sliko* ki se strogo ddskretno vrne na naelov uprave >Narodae pod 2ilro 3-Zlajamčens *ajnda doktorja pretrda; tako trda, da eo sj polomili nekaj iob. Kaj čudno, da je to spravilo gospoda v slabo voljo in so pričeli robautiti na levo in na desno ter so v dveh člankih v >Sk>vencu< razmetali svoje >bogate< misli z razsipnostjo, kakršna doslej ni bila tako česta v njihovem modrovanju. Zat<> so imeli več >tehtnih< razlogov, od katerih je bil naj poglavitnejši ta, da njihov prisrčni tovariš, ki že desetletja zalaga slovensko moderno z >velepomembnimi€ deli, n; imel kaj, da bi tudi ;okrat naš >puhlikum< presenetil, še celo ne po mojem poročilu o prvj razstavi društva- Torej so se gospod doktor široko razkoračili in pregledali vse regale €voie učenosti. Poleni so stopili na visok postament odlične avtoritete, nekoliko po-kašljati. nato pa na vso moč zarohneli-Če komu ni prav, pa naj pove! Človek, ki je slučajno nekoliko bolan, je kaj rad siten. N č mu nj prav, stika za vsem mogočim. Tako sem iztaknil tudi la doktorjev poziv, ki m: pride prav za pre ganjanje dolgih ur bolniške sobe. Gospod doktor se bodo iz mojih misli kaj pametnega nauč.lj in si tudi zapomnili, Če bodo to pisanje vsai dvakrat prebrali. Pravim, da nesreča nikoli ne pride sama. Ko me je pred 14 dnevi položilo v posteljo, so mi prinesli za štivo pihanje, ki je mojo bolezen močno poslabšalo. Bil je zvezek odlične nemške umctnoslne revije, menda poslednji iz minulega desetletja, v katerem dr. Ložar poroča o naši likovni umetnosti. Pisanje ie tako površno, diletantsko, stilistično in iezikovno tako Ijudskošolsko, tako nevedno, da je v sramoto vsei naši kulturi. Nu. to je bla zaprav začetna pot poslanstva, ki je bilo dr. Ložarju po sili razmer, posebno s smrtjo dr. Stanka Vur nika, prevaljeno na njegova ramena. Pretežka naloga za £ibka pleča, ki pa bi jo mogel zdrav razum in odprta glava za dobre nasvete sčasoma obvladati. Tako vsaj sem sam prebolel omenjeno pisanje, češ: še se bo gospodu doktorju ponudila prilika, da javnosti prikaže izpopolnitev svojega znanja, kar mu utegne stjre grehe izbrisati. Glej spaka! Ljiulje ki so mi s tistimi Lo-žarjevimi nemškim j zlogovanji skoraj žolč razlili, mi nedvomno strežejo po življenju, sirer mi ne bi prinesli na tM>lniško posteljo obeh ~ Slovencev*, v katerih so si dr. Ložar spet posadili krono na glavo Ko mi ne bi bilo nekoliko več za resnico, kolikor te čase zadostuje povprečnemu zemljanu, bi Šel brez besede preko tega. V pisanju pa ie nakopičene toliko otroške nevednosti, toliko krivili prerokovanj in neresnic, da se mi nujno vsiljuje vprašanje, kako more dobiti tako pisanje mesto v resnem listu? Kako more o^tatj taka pihanja nekaznovana? Nekje se dr. Ložar sklicuje na razmere v Nemčiji Nobenega dvoma n;, da bi ga tam s tako znanostjo že zdavnaj onemogočili. Čeprav poudarja, da mora po sili položaja podati subjeptiven. se v članku dosledno tako visoko ceni, da se nazivlje % majestetičnim pluralom — mi! Povsem Izključeno je. da bi mogel dr. Ložar zasto-pat: kako skupino tvornih likovnikov, saj to bi bil prvj primer na svetu. Prav tako je izključeno, da bi bili z ^mi< mišljeni lastniki al; urednštvo lista. Tudi to bi bil edinstven primer v žurnalistiki. Morda pa zastopajo d*-. I.ožar kak nam sljen kolektiv, v čigar imenu :zpoln juje o veliko poslanstvo? Vsekako volka skrivnost... Zdaj pa k cvetkam, oziroma k njivi divjih rož: »Katalog prinaša žal samo besedilo in dve dobri risbi I. Vavpotiča in M. Sedeja*. Verjamem, da jim je žal,, ker niso dobili prostora za kak >fulminanten uvod. kljub temu so se glede risb zmotili VavpoMčeva je ena njesiovih prav slabih risb, o Se-dejevj pa komaj da bi govoril. Tako rišejo otroci v nižjih razredih ljudskih šol. Takih risb. ki bodo vse bolj neposredne, morem eospodu doktorju preskrbeti na kupe. Pa bodo boljše komponirane. Gospod doktor Ložar so dobro storili, ko izjavljajo, da njihovo psanie ni rezultat slučajnega duševnega razpoloženja, temveč so to njihova načelna mnena. Vsekakor vredno je zapomniti 6e. Čeprav ^e vsem znano, da za razstavo ni bilo žirije, trdijo doktor, da je bila in vohajo med nio celo neumetnika. Kaj je umetnik, o tem imamo zdravi ljudje neko določeno predstavo. Termina neumetnik pa elovenski slovarji doslej ne poznajo. Morda so gospod doktor menili zapihati neumnik. To bi imelo vsaj nekai soli. Ali mislijo, da je vsakdo umetnik, kdor vihti čopič ali jrnete ik>? Kaj pa je vendar po njihovem mnenju umetnost? Izdajo nai vendar to svojo skrivnost, da se bo mogla z njo okoristiti vsa velika družina slovenskih l;ko» nikov. Jaz sem že tolikokrat povedal, kaj je po mojem mnenju umetnost, oni pa to stvar tako ljubosumno skrivaio, kakor zakotni padarii svoje tavientrože. Z odpravo Žirije VidtjO ZOper sebe naperjeno ost. Če?, saj je šlo le za izigravanje umetnostnih kritikov in h je tor kov. Gospod doktor narobe pojmujejo svoje poslanstvo. Kot umetnostnemu historiku jim je naloga odkrivati in regaliziratj stare priče naše kulture, v kolikor imajo zveze z umetnostjo; Kot krjtik pa morajo vselej stati zadaj ali pa ob strani in po svoji vesti poročati ali razglabljati o gotovih dejstvih. V žirijah nimajo nič iskati, ker bi bil velik greh, ko bi s svojim nerazumevanjem žive umetnosti hoteli prejudicirati svobodni razvoj slovenske umetnosti, kar bi b-lo vsekakor mogoče njihovim poseganjem v žirijske posle. L'metnost more uspevati le tam. kjer so svobodnemu delu vrata na stežaj odprta, koder likovniku ne sedi za vratom kritik ali podobna mora. Gospod doktor so v zmoti, ko trdijo, da je nivo sedanje razstave precej globoko pod nivojem prve. Trdijo, da tud: prva ni bila kakor bi po najstrožjih merilih in zahlevab morala biti. Tore! je tudi površnost ena njihovih velikih čednosti, s katero so paševali v žiriji prve razstave. Zakaj so gospod doktor tako usmiljeni le takrat, kadar so prizadeti njihovi prijatelji?! > Konglomerat raznih struj je edina odlika te razstave, ki jo postavlja nad prvo«. >Reenično sodobnih obrazov« je mnogo, niso to le tisti, kj pri-stojajo obrazu dr. Ložarja. Zakaj se vendar razburjajo, če ie na razstavi zastopanih najmanj pet različnih skupin! Sai to je sa-lamensko malo pri takem številu sodelujočih. To se pravi, da so nekateri, posebno mlajši, povsem enaki. Gospod doktor imaio diktatorske altre in bi radi slovensko umetnost >glajhšaltali« Zato je njihova odločna zahteva, da društvo te različne struje harmonično uravnovesi, sicer so g. dr. popolnoma brez glave in vna tem pisanem polju ne morejo najtj stjka z ničemer«. To je zato. ker so se gospod doktor z vsemi Mirimi oklenili neke določene smeri v slikarstvu, iz katere izvajajo vse premise o upo-ianna-oi;'- umetnostih, namesto da bi skuSali doumeti bistva vsake umetnosti, po katerih edino ie mogoča kaj vredna sodba. eL zato mislijo, da nastajajo za imotnofflPO Kritiko noreči oro-blemi. ker umetnost; doslej se doumeli ni so, ne pa zaradi >razmerja ed kolektivnimi razstavam-; poedincev in njihovim sodelovanjem na skupni letni razstavi«, razmerje, kj ga more poroditi le kaka prazna glava. Povsem zadostuje, da pokaže likovnik letno po dvoje ali troje del. Ne vem, iz katerega razloga bi bilo potrebno, da prireja vsak slikar svojo kolektivno razstavo! že tako producira jo naši likovniki preveč podpovprečnega. Na zahtevani način pa bi postala usodna poplava proletarizirane umetnosti, kar bi moglo tudi socialno uničiti številne likovnike. Kako so vendar brihtni gospod doktor! Čemu zavidajo tistim, ki pridejo hitro navzgor brez zahtevanih kolektivnih razstav, ki naj bi bile pogoj za udeležbo pri skupni ali reprezentativni razstavi? Obrnejo se naj to iznajdbo na banovino, da jih premira. Samostojne razstave niso za nikogar noben dokaz. Gre za to: ali je umetnost (oziroma dobra slika ali kip) ali je ni. Na velesejmu in po bazarjih so tudi kolektivne razstave takoimenovanih ruskih slikarjev. Zakaj o teh ne pišejo dolgih razprav in jih povabijo k sodelovanju za »procvit in napredek naše umetnosti«. Izpolnjevanje takih pogojev, kakor jih zahtevajo oni od interesentov za udeležbo na skupni razstavi, res ni pretirano in neupravičeno, temveč bebasto! Velike umetnosti ni mogoče stresati iz rokava. Kje na svetu zahtevajo od umetnikov' take pogoje? (Gospod doktor pravijo predpogoje). Veliko produciranje še nikdar ni rodilo kaj posebnega, edino z ljubeznijo do predmeta je mogoče z vsem potrebnim znanjem v teku časa ustvariti nekaj, kar je blizu umetnosti. Za kritika kolektivna razstava ne pomeni nič. edino v skupni razstavi v medsebojnem tehtanju in primerjanju posameznih del more izreči subjektivno pravično sodbo. Na vsem svetu so dr. L*, edini, ki imajo v tem pogledu oddvojeno mišljenje, oni se znajdejo le takrat, kadar imajo pred seboj »profil dotičnega človeka«. Gospod doktor vedo za zanimivost, »da bi nekateri radi figurirali samo v celoti in se izmikajo samostojnim nastopom*. Res so taki. ki bi najrajše klečali pred slehernim svojim zmazkom, drugi pa brezobzirno zavržejo vse, kar ni uspelo, zrelo in jih ne zadovoljuje v stremljenju po popolnejšem. Ohranjajo le dela, ki v njih vidijo napredek svojega dela. Ti drugi so resni ljudje, prve in njihovo delo pa bodo uničila že bližnja leta in če bodo imeli dr. L. srečo, jim bodo celo svetili. Domišljavost, nekritičnost in neinteligenca še nikdar kaj prida niso rodile, niti v umetnosti! Gospod doktor! Z drugim delom njihovega prvega pisanja mi delajo težave, posebno, ko govore o življenjsko nujnem poklicu umetnika: »Kdor tako dela, živi sredi nekih umetniških nalog In problemov, glede katerih morajo njegovega dela izkazovati napredovanje ali nazadovanje, vsekakor pa borbo In dozorevanje, ki izklju- čuje motnost, da gre samo za privatno zabavo. Predragi! Vseeno je iz kakih nagibov nastaja umetnost (makar iz ljubezenskih!), »amatersko, sporadično ali ul-trasporadično«. Gre za delo, ne za delavce; oni se morajo naučiti spoznavati umetnost ne pa »umetnikec Kako so gospod doktor zlobni! Čeprav ne negirajo vrednosti teh ^amaterskih dele, se po njim lastnem poj- I movanju umetnostne tvorbe ne smatrajo obvezanih pečati se z njimi. Torej je tudi klikarstvo ena mnogih njihovih čednosti, s katero znajo »znanstvenoc obdelovati slo" vensko umetnost. Kdo jim je natvezel, da bi prevladovala v umetnosti sama »breapomembiia talent tlraaost« (!), če bi presojali umetnino zgolj s tehničnega vidika. Kaj n. pr. občudujejo g. dr. L. na Rembrandtovib glavah? Morda genijalnost kompozicije, duhovitost pogleda, pestrost oblačil ali kaj? — Naučijo se naj na teh slikah občudovati nedosegljivo rafiniranost tehnike, odličen način v podajanju inkarnata in snovnosti prikazanih teles, Sirokost pote«, prikaz obrazov, ki kar žive v somraku, sploh vsega, kar je tehnično zmogel edino on. S tem ne rečem, da je tehnika vse. Zgolj tehnična spretnost tudi Rembrandtu ne bi kaj zalegla. Le skupaj z duševnimi sposobnostmi so nastale velike umetnine. Vsaka velika umetnost pa ima za podlago povsem rokodelsko znanje. Najbolj očitno je to pri kiparju in slikarju. Pri komponistu vsa invencija nič ne zaleže brez temeljnega znanja o glasbenih naukih ali obratno. Ni ga dramatika, ki bi napisal dobro dramo brei poznanja tehnike drame, noben pisatelj ne bo napisal dobrega romana brez poznanja njegove tehnike, stila, jezika. Jaz ne morem za to. če imajo doktor Ložar o tem opredeljene nazore. Gospod doktor so izkušen mož. zato bo prav. da vsi slovenski likovniki njihove pridige pazljivo poslušajo in se po njih ravnajo. Več kot odličen je njihov nasvet »naj se društvo odloči za moderen, na vl-&kn kvalitete stoječ program, ki bo morda nekoliko manj mnogoatranski, toda Ž njim bomo lahko Ml kamorkoli«. Da, res Je, s programom kamorkoli in oni poleg, gospod doktor! Oni nimajo zdravih nazorov o strokovni organizaciji, zato bi jo radi cepili na »ekonomske* enote, kar je bila doslej naloga skupin in klubov. Oni bi to-« rej radi ^diferencirali* vso slovensko umetnost in tako rešili umetnike »iz težkih, iz dneva do dneva težjih razmer«. Gospod so tudi v zmoti, ko mislijo* da more kakršnakoli organizacija reSiti prestiž nase umetnosti pri Srbih in Hrvatih. Edino kvaliteta jo more. Kako pa je z njo, vejo gospod doktor bržkone predobro. Desetletje reprezentira jo našo umetnost v Zagrebu in Beogradu likovniki, ki so gospodu dr. L. najbolj prirasli na srce. čemu sedaj jadikujejo? To so sadovi njihovega nekaznovanega početja, so sadovi njihovih umetnostnih nazorov in pisari j. Nič se ne bo izboljšalo, če bomo ločevali med starim I in novim v umetnosti. Nujna zahteva vseh pametnih ljudi je, znati ločiti med umetnostjo, kičem in lažno umetnostjo, katere goreč propovednik so tudi g. dr. Ložar. Predragi! Blagor tistim, ki so ubogi na duhu. ker njih je nebeško kraljestvo. Jaz bi vedel za dosego tega cilja kakSno bolj človeško pot. Oglasite se pri meni! To so moje pripombe k prvemu delu dr. Ložar je vega članka. foro Akodlar. Pripis Dragi Ferdo Vesel! Se vedno ležim v bolniški postelji. Ta čas so izkoristili neki subverzivni« elementi za peklenski načrt. Jaz sem pri zadevi nedolžen ko novorojeno jagnje in nisem mogel preprečiti, da je postala Javna tainost tisto, kar sva doslej vedela le midva sama: da mi Ti pišeš vse kritike oziroma, da se vsakokrat vozim h Tebi na Grumlof. po direktive. To pot zaradi bolezni nisem mogel, oprosti, ako ni vse po Tvoji želji.... Da raznašajo take čenče l.iudje. ki ne znajo niti male pošte-vanke. to ni nobena posebnost. Čudim se le. da jih raznašajo tisti, za katere pozH tivno vem, da ima-»o možgane. Vsako tele i. t. d. C. 9. * Uredništvo pripominja, da se je objava tega članka zakasnila zaradi tehničnih ovir. VESELA ŠOLA — N"o. sinko, kako je pa bilo danes v šoli? — O, danes ie bilo veselo. Gospod učitelj je nam zadajal uganke. — Uganke? Kakšno je pa zadal tebi? — Od mene je hotel vedeti, koliko je U manj 6. ČLDNO — Poglej, tale mož tam ima tri milijone premoženja. — To ni mogoče! Zdaj pred prvim v mesecu? 1 Stalinova mati \w Katarina Džugašvili Stalin ie bil v semenišču, pa so ga izključili zaradi socialdemokratske agitacije 60 let bo kmalu, odkar je gruzinski Čevljar Visarion Džugašvili pobegnil v gore. v strme pečine med Kazbekom in Elbrusom, kjer se človek izgubi liki zrnce peska v puščavi. Čevljar Džugašvili je bil puntar in kakor mnogi drugi uporni Gruzinci se tudi on ni hotel ukloniti carskemu režimu. Gruzinci so živeli v zelo težkih razmerah. Med njimi je vladala lakota, carski režim je neusmiljeno vihtel bič nad njimi. In ker je Džugašvili preglasno izgovarjal svoje misli, mu ni preostajalo nič drugega, nego pobegniti med divja gorska plemena, ki so gostoljubno sprejemala vsakega begunca. Tako je užival Džugašvili gostoljubnost Osetincev, Kabardincev in čečenov. s katerimi je napadal naselbine onih. ki so se bili po njihovem mnenju preveč pobratili s privrženci carskega režima. In med Osetinci se je zagledal v dekleta črnih las in črnih ozkih oči. Toda oženiti se je pomenilo imeti denar, stresti pred bodočega tasta kupček cekinov ali pa naložiti kup dragocenega blaga. Visarion Džu gaSvili pa ni imel ne enega, ne drugega. Stal je pred težko odločitvijo, treba je bilo najti izhod iz kočljivega položaja in našel ga je tako, kakor ga najde v takih primerih prebivalec Kavkaza. Ponoči je svojo izvo-ljenko kratkomalo ugrabil. Zbežala sta v dolino reke Kure in se naselila v Gori, knežjem mestu sredi vrtov in vinogradov. Tam je živel s svojo ženo v hišici z leseno ograjo, mimo katere je dan za dnem dirjala knežja garda v čerkeških krojih. In tu se je od Katarine Džugašvili rodil sinček, črnolas. širokega obraza in nizkega čela. Dali so mu ime Josef. domači so ga pa klicali Soso. Katarina Džugašvilijeva je bila odkrita, energična in trda žena. Trdo je vzgajala tudi sina, obdarovanega z veliko mero upornega duha. Ze v zgodnji mladosti mu je vcepljal v glavo odpor proti vsakemu pritisku od zunaj. In ko se je Visarionu Džugašviliju zdelo, da bo kot delavec v tovarni v Tiflisu živel bolje nego v Gori. je šla žena z njim. Mestno življenje je ni izpremenilo. Ostala je stroga in pri tem pobožna hči gora in hotela je, da bi postal njen Soso duhovnik. Res se ji je izpolnila Želja, toda samo napol. Njen sin je vstopil v semenišče, pa so ga izključili zaradi socialnodemokratske agitacije med bogoslovci. Tako se njena želja ni izpolnila v celoti. Hladno je sprejela ta udarec, ostala >e tudi hladnokrvna, ko so odvlekli njenega ljubljenega sina v bivši Grad gruzinskih kraljev, izpremenjen v jet©išnico, kjer so umirali gruzinski socialisti nenadne smrtic. Bila mu je trdna opora v najtežjih trenutkih življenja in njeni trdi vzgoji se mora Stalin zahvaliti za svoj jekleni značaj. To je kratek življenjepis pokojne Stalinove matere, kakor si ga pripovedujejo ljudje v TiflisV. kjer je Katarina Džugašvili preživela zadnje dni svojega življenja v miru in zadovaljstvu. Ob cesti, nazvani po starem iranskevn pesnilku Rustaveliju, stoji enonadstropna hiša z arkadnim pročeljem. To je zdaj vJadno poslopje, nekoč sedež kavkaškega carskega namestnika, ki so ga nazivali gruzinstei sc*c:alisti zaradi njegove neomejene moči *tifPiski sultane. V tej hiši je prebivala žena čevljarja Vi-sairona Džugašvilija. Stalinova mati. V njenih šegah in običajih se ni bilo nič izpremenilo. Ostala je skromna hči gora. Hodila je na iz prehod po rifliških ulicah, v gruzinski okraj Albavara. ■ ozke ulice, kjer je njen sin organiziral prve stavke okrog semenišča, iz katerega so ga izključili. Njene znanke in prijateljice so bile večinoma žene obrtnikov in delavcev, s katerimi je rada obujala spomine na stare čase. Nikoli ni hotela ostat; pri svojem sinu v Kremlu. Zrasla je bila s svo;imf gorami. zrasla s Tiflisom. na katerega so -jo vezale trdne vezi spominov na tetke, a vendar lepe trenutke življenja. 4. junija >e v Tiflisu za vedno zatisnila oči. stara 77 let. Moc največjega daljnogleda Ko l>o izdelan 'J00 palcev debeli daljnogled za novo zvezdarno aa Mount Palom* ru v Kaliforniji, boio videli zvezdo^lovcB skozenj približno Štirikrat tako daleč, kakor eo videli doklej skozi največji dalinoiiled. 100 palcev debeli Hookerev daljnogled v zvezdami Mont \Yile-om; Novi daljnogled bo prestrezal B0OJ000 krat toliko svetlobe kakor človeško oko. ne bo pa povečava 1 boU, nego že obstoječ daljnogled: tako, da se svetloba ne bo razpršila in c*!ahnla Svetloba bo ossedotovena s predmetov v človeško oko ali fotografski aparal. Za^o se bodo dala fotografirati drobnej&a in od" daljenejša telesa. Nekateri zvezdoslovri sodijo, da men vsemrirje v premeni *> m 1-ard svetlobnih let. Ce je to rea in če ie naša zemlja približno v sredini vsemina. *** bo videla z novim daljnogledom dobra tretjina vsemir skega premera Doseg Bjog«we vidljivost, je namreč v splošnem enak l_'0n nrlij© nom svetlobni let. Preračunano na kilometre je to *tev;k> težko znovorl :ivo, saj zna§a pto petnajst eto trili onov k om<*troiv. Poslušalci — nov poklic V Ameriki so odkrili norv poklc Proti pla&lu treh dolarjev na uro lahko nal^. meš poslušalca. To je čeden mlad poapod ali mlada dama prijetne zunanjosti, ki Ji je dnfcno*t mirno poslušati vwe. kar ji pn-poveđudes in po posebni pogodbi je zavezana molčati o vsem. kar je slišala In Miši se skoraj neverjetno, da je povpj-aaeva nje po poslušalcih in poslušalkah dan z% dnem večje- Izkazalo se j> namreč, da je v Amerik! zelo mtnoigo ljudd, ki čutijo potrebo potožiti nekoenu svoje kr že in težave. Takih lj-udi najbrž nikjer ne manjka. Človek po trebuje nekoga, ki bi m«u mr"gel zaupati svoje fantastične imčrte, .=voje sanje, hrepenenje in nade. V navadnih razmerah si s tem ne upa na dan v strahu, da bn g*. okolica ne «*matrala za prismojenca. Plačan poslušalec gra pa mora po^us**'. in mu na vse pritrjevati, ^aj je plačan za to. Kdor ima srečo, ga. u->oda obdaruje za nov poklic z nagrlušnostjo. NAF1TN1CA — Dame so omilile našo bolest, podvojile našo radost in potrojile na*e izdatke. Živele našo dame! INTIMEN PRIJATELJ — Gospod šef- intimen prijatelj vas kliče k telefonu. — Kako pa veste, da j« moj intimen prijatelj? , ■— Ker je telefonira!: Halo. ali »i ti. štiri falot? Andre Armajidy: 16 Princesa Symianoua Ves ie sebe v siLni bolesti, kajti Robert je li/ufcil »vojega očeta, je poskusil potolažiti Staeo in odvrniti od nje to mi&el. Prizadeval si je zadržati lastne solze in trezno premisliti vse. .Res se je brzojavka glasila tako, da bi se mogel bati najhujšega, toda grofov komornik ni znal tehtati besed: »Zelo slabo,< še ni pomenilo, da je »umrl«. Grof je bil vendar krepak mož petdesetih let. V polnem zdravju je bil prekoračil petdeseto leto. Kakšna bolezen bi ga bila mogia nenadoma napasti? Toda gorje, prišel je sel in prinesel pismo, ki ni dopuščalo nobenih dvomov več. Ko je Cirii odposlal brzojavko, je storil to, da bi Roberta počasi pripravil na strašno vest: grof je bil takrat Se mrtev. Zadete, ga je bila srčna kap, kakor je stalo v pismu. Pričakoval je Roberta s prvim vlakom. Staža je bila vsa k sebe. Sebičnost vroče ljubečih bitij je posebna m tako jo je zadela vest o smrti očeta njenega ljuboka manj, nego njuna ločitev. Njena bolest je bite. neizmerna. V silni živčni na- petosti je krčevito zaihtela in sklenila vsa obupa- | na roke. ! — Konec je! Konec je... čutim to. I Robert se je moral šiloma istrgati iz njenega j objema, da bi mogel pripraviti prtljago in pogle-dati v vozni red, kdaj odhaja viak. Gledala ga je I z odmi ltmatika, kakor da se je njena duša ločila od telesa. Usoda je bV.a neizprosna. Ni jima privoščifla niti žalostne tolažbe, da bi se lahko brez prič poslovila. O grofovi snnrti je bila obveščena tudS grofica Ravačeva v Dkiardu in vsa abegana je prihitela v Mont Marin. — Moj dragi, ubogi prijatelj!... Kdo bi se bil nadejal kaj takega? Grof Helctor jo je bil zapustil pred tremi dnevi, ko se je peljal v Pariz nadzirat prevoz svoje kobile Ribaude, prijavljene k dirki za veiiko nagrado v Deauville, od katere si je mnogo obetal. Nič ni kazalo, da je grof že tako blizu smrti. V svoji žalosti je biQa iskrena. Povedala je Robertu, da prihaja po hčerko, da bo lahko zaklenil grad. Z istim avtomobilom, s katerim je bila prispela, sta se obe odpeljali Mlada zaljubljenca sta si mogla v slovo samo stisniti roke. — Na svidenje! — je zašepetal Robert. — Zbogom. — je odgovorila Staša vsa obupana. Videl je še njen robec, kako trepece v zraku, ko je zavil avto za skale — in to je bilo vse. Kmalu potem se je odpeljal v Dinan, kjer je vstopil v pariški ekspresni vlak. Doma se je Robert zdrznil, bil je v dno duše užaljen. Si'en trušč je odmeval po predsobi brez vsakega spoštovanja mrliča. — Kaj pa počno ti ljudje tu? — je vprašal Robert Cirila. Stari sluga je povesil glavo: — Zal, gospod, so to upniki... Robert je zamahnil z roko in zbil enemu klobuk z glave. Potem je ošinil tolpo s srditim pogledam in dejal z drhtečim glasom: — Te gospode sprejmem v treh dneh. Odvedite jih. Cirii. Njegovo ime se je tiho izgovarjalo. Trušč se je polegel. Eden izmed upnikov, pogumnejši od drugih, se nvu je rpcšt'jivo približal, držeč papirje v I rokah, in jel je zaupno šepetati. — Ali niste slišala? — ga je prekinil Robert hladno. — To se pravi ... tu gre za denar, posojen v gotovini,, — je zašepetal oderuh. Robert ga je tako srdito pogledal, da je oderuh kar odskcčiL — Gospod, — mu je dejal. — ne pozabite, da sem iz rodbine, kjer smo bili vajeni dati več na heiedo, kakor na podpis Dejal sem: v treh dneh Zdaj pa marš ven! Predsoba se je počasi izpraznila. Robert je odšel po odhodu brezvestnih upnikov v očetovo sebo, Ciril mu je sledil. Tam je bila na hitro roko urejena mrtvaška kapelica. Toda kruto presenečenje je Čakalo Rober- I ta. Niso počakali do njegovega prihoda, očetovo truplo so bili položili v krsto že prej in tako je našel sin samo krs