j,eto II.. itev. 258
V Llubllanl, torek dne f. novembra 1021
Posamezna itev. 90 OST " 2 K
isltal* •• * «J"tra), guoe MM*tm . . >40 K
mtseiao ...... » .
jj taaed ozemlja MO ,
M BM«tBltV0 n . KO .
OffUM *• ®® stolpe* (M mm) . 3 K
'•tolpe* (M na) Ti. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
Urodnlfttvoi
U l Mliri iim *• f VMatm MU
UpravnlAtvet m «as
Velik uspeh Male antante
BIUAND0V0 SPOROČILO.
Beograd, 81. oktobra. (Tir.) Na da-5»{nji »eji ministrskega sveta so bile preJilane depeše ii Prage ln Budlmpv jte, ki javljajo, da se nahaja Kani Hab«hurg Se vedno na Madžarskem, t« da se vrSe pogajanja, da se Interna začasno v Galcu v Romuniji.
Ponoči Je dogto tudi pismo francoskega ministrskega predsednika Bri-anda, U vsebuje odgovor Mali antanti na Benrievo pismo.
V pismu sporola Brland, da VelIKa antanta pristala na zahteve Hale antanto, da sa vsi HabsburZanl IzZe-nelo Iz MadZarska In da sa Izvril razorožitev MadZar-iM s sodalovanlem Mala antanto.
Dokler se m bvrii razorožitev, m vojaške priprave nadaljujejo.
SPOROČILO PRESBIROA.
Beograd, 31. oktobra. (Presbiro.) Kekateri pariški listi poročajo, da je poslaniška konferenca na predvčerajšnjem sestanku izjavila, da je pripravljena ne samo paziti na to, da se bo esdžarska vojska zmanjšala na določeno število, temveč da je pripravljena sprejeti predloge, ki bi jih dala Mala antanta. Z ozirom na mobilizacijo v kraljevini Srbov. Hrvatov in fjovoneev ter v Češkoslovaški pravi poslanlška konferenca, da bi no bilo pravilno, če bi Madžarska nosila te stroške, ker je Mala ar*<i->,i izvršila moH'!*.aolio po svoji inieijativi, na jroji strani pa je madžarska vlada onemogočila s svollm postopanjem Kailov poizkus. (Dopisnik prosblroja sporoča to v ost s pripombo, da se ni mogel poučiti pri vladnih krogih radi njene točnosti, ker so proveč zaposl> ni radi odhoda francoskih delegatov b konferenci v VVashington. Med tem smo ml dobili avtentično poročilo o Brtandovem pi«mn. k1 znači ogromen Mspeh našega odločnega nastopa.)
Karlov odgon
in detronizacija
Budimpešta, 81, oktobra. (Iv.) Ka- iznenadenja s Karlove strani, bo Ka-
rel Habsburg bo v noči od torka na sredo prepeljan na angleško topovsko ladjo »G:owoornl», ki se nahaja v Dunafoeldvaru. Ladja so odpelje potem ž njim takoj v Orno morje.
Pogajanja z razkraljem Karlom, da bi se odpovedal prestolu, so se definltivno razbila. Zakon, ki izreka njegovo detronizacijo. je že Izgotovljen in bo prodložen parlamentu. Ministrski predsednik grof Betblen je tozadevno že pričel pogajanja s posameznimi strankami Da ee preprečijo kakšna
rel (e v Tihany izročen entontni oficirski komisiji, ki ga pod lastno zaščito prepelje v Dunafoeldvar. Misija nadškofa - primasa Czornocha se je popolnoma izjalovila. Karel se pod nobonim pogojem noče odpovedati. Danes sta s privoljenjem vlade odpotovala v Tihany grof Annonvi in bivši e. kr. veleposlanik grof Nikoia i Sze-cson, a ne morda zato, da ga pregovo-rita k aMikaciii. ampak da srs spremita v Dunafoeldvar.
KAJ SMO ZAHTEVALI Zagreb, 81. oktobra. »Jutamji List* doznava lz Beograda, da je naša vlada poslala konforencl poslanikov v Parizu sporazumno s feškoelrrvaško in romunsko vlado odgovor na njeno poslednjo noto, ▼ kateri zahteva: L) odstavitev Karla ln vseh Habsburžanov z madžarskega prestola. 2.) In tegralno Izvršitev trlanonske mirovne pogodbe. 3.) Razorožitev Madžarske na podlagi mirovne pogodbe pod nad-zorstsom držav Male antante. 4.) Odškodnino za mobilizacijske stroške. 5.) Kaznovanje vseh krivcev poslednjega prevratnega poizkusa. 6.) Mali antanti s« imajo Izročiti vsi renegatl, ki se nahajajo ▼ Madžarski in ki od tu vodijo razorno akcijo proti Jugoslaviji, Romuniji ln Češkoslovaški. Pričakuje se odgovor poslaniške konference. (ki je med tem že došel. Glej našo prvo vesti Op. ured.)
Nota Male antante izročena Madžarski
Krali v domovini
Zagreb, 31. oktobra. Davi le na potu v Beograd dospel z orlent-ekspresom v Zagreb naš kralj Aleksander v spremstvu ministrskega predsednika Nikole Pašiča. Na kolodvoru so ga pričakovali pokrajinski namestnik JuraJ Demetrovld, poveljnik armije general Pečlč ter policijski ravnatelj Urbani, 2e pre) le NI. Vel. kralj sprejel v avdljencl pokrajinskega namestnika za Slovenijo, ministra t. Ivana Hribarja, ki ie spremljal Ni. Vel. kralja iz Ljubljane In katerega Je v vlaku pozval k sebi ter sc dalje časa razgovarjal ž nJim. Kralj se Je Jako živahno zanimal za Slovenijo ter stavil več osebnih in stvarnih vprašnj, Iz katerih sledi, da jako pazno zasleduje vse, kar se godi v Slovt-nljl in da Je jako dobro poučen s vseh posameznostih. Zatem ie Izrekel svoje zadovoljstvo, da so ob času Karlove pustolovščine na Madžarskem nastopile vse slovenske politične stranke složno In se izrekle solidarno v obrambi domovine. Ko |e pokrajinski namestnik f. 'van Hribar Izrekel upanje, da bo mogoče NJ. Vet. kralju prihodnje leto dalje časa bivati v Sloveniji, ako bodo dopuščale razmere. NJ. Vel kralj se Je jako prisrčno poslovil od pokrajinskega namestnika ministra c-Ivana Hribarja ter mu naročil, naj sporoči prisrčne njegove pozdrave vsemu narodu v Sloveniji. V Zaarebu le kralj v
NaS sunanlepolitiinl polofai
Demokratski konares
Glej 2. stran.
Za juaosL uliteljskl kongres
Beograd, 31. oktobra. (Izv.) Minister prosvete je odobril vtem učiteljem osnovnih Sol dopust od 5. do 15. novembri O tem so obveščene pokrajinske upravi: v Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Sarajevu, da se morejo udeležiti glavnega kongre*& jugoslovanskega učiteljstva v Zagreb«.
Beograd, 81. oktobra. (Izv.) Ministav prosvete je razpisal natečaj za izdelani vlaku sprelel tudi hrvatskega pokrajin-! početnic in čitank za ljudske šole za «n» skesa namestnika Demetroviča In povelj-: risarske nI nemške šole v na-ši državi, nika armije, generala Pečiča v avdljencl. j	-
Ob te) priliki le namestnik Dcmetrovlč Iz- -
rekel svoje veselle zaradi kraljevega]	______ .....
zdravljenja In njegovega povratka ter mu RAZMEJITEV JUGOSLAVIJE Z ITALl-poročal o političnem položaju In kraiev-1	JO.
nih razmerah. Kralj Je namestnika sprejel zelo IJubeznJivo ter se je o vsem ln
formiral. Namestnik Je povabil vladarja k bivanju v Zagreb ter mu sporočil, da mu |e na razpolago banski dvorec kot
Beograd, 81. oktobra. Po sporazumu, ki je dosežen med Italijo in našo vlado, je naročeno naši delegaciji pri razmejitveni komisiji na italijanski meji, naj žc
kraljevi konak. Kralt Izgleda nenavadno | pred zimo konča svoje delo glede razmt dobro tn cvetoče ter Je zelo živahen. Naljltve v ostalih delih tretjega pasa. Iste-krallcvl zunanjo:;!! se vidi, da le popolno- j časno kot. naša vlada je tudi rimska vin ma ozdravel. Pred odhodom vlaka se Je i da naročila svoji delegaciji, naj razmejit kralj od vseh prisrčno poslovil. Tukajšnji' vena dela čimprej dovrSI. Z ozirom na to
- - -	..... .....sodijo, da bo mej« med naSo kraljevimi
in Italijo določena najkasneje do dns 10 novembra 1921.
listi brez razlike strank pozdravljalo vsi z največjim veseljem povratek kralja Aleksandra v domovino.
Krali na oletovem	WIU50N 0OLAN-
grObU	! Washington, 80. oktobra. (Izv.) BivS
: predsednik Wilaon je zbolel na lelodeo Beograd, 81. oktobra. (Izv.) Danes iin toži 0 hudih bolečinah ▼ glavi Mas zvečer prispeta v Beograd kralj Alek- j ^ p^ha je sprejel, leže« v postelj, sander in ministrski predsednik Pašič. |
Jutri se odpelie Nj. Veličanstvo v Mla- KONGRES FRANCOSKIH RADIKALNIH denovac in TojkjIo, da obišče grob	SOCIALISTOV.
svojega blagopokojnega očeta Petra I. Osvoboditelja.
kralja
HORTHYJEVE NAKANE.
Budimpešta, 31. oktobra- (Izv.) Zastopniki male antante so danes dopoldne Izročili madžarski vladi pismeno noto, katere vsebina Je istovetna z njihovo zadnjo osebno ustmeno intervencijo. Nota odgovarja kompromisa, ki Je bil sklenjen med veliko ln malo antanto ln zahteva, ne da bl bil določen kak rok, detronizacijo vse habsburške dinastije. Noti male antante so se pridružile tudi velevlasti, katerih zastopniki so se opoldne zglasili pri ministrskemu predsedniku groiu Beth-Uma, in mu sporočili, da se strinlalo z lahtevami male antante.
Popoldne se ie sestal nato ministrski svet, da razpravlja o novem položaju, ki se označuje kot skrajno težaven. Vlada je namreč uverjena, da bo za zakon, ki bi zahteval detronizacijo Habsburžanov, Ja-
ko težko dobiti večino. Skupina malih posestnikov, ki Jo vodi posl. Szabo ln ki le odločno za odstavitev vse dlnastlle, šteje namreč komaj okoli 60 poslancev.
Orof Bethlen Je bil nato pri državnem upravniku Horthy}u, ki ie spreiel tudi vodio krščanskih socijalcev, Štefana Hal-lerja In še več drugih zmernih legitiml-stov. Domneva se, da bo vlada za odgovor veliki In mali antanti skušala pridobiti na času, akoprav se računa, da taka politična taktika sedaj ne bo Imela uspeha, ker so se sosednie države že oborožile. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da bo Horthy napel vse sile, da prepreči detronizacijo vseh Habsburžanov in s tem tudi svojega sorodnika, nadvojvode Albrechta.
Spretni madžarski manevri
•NADE MADŽARSKEGA NARODA V VSTAJENJE.«
Budimpešta, 81. oktobra, (Izv.) Da madžarska vlada ne bo sprejela zahtev Male antante, se more smatrati kot gotovo dejstvo. Pripravljena je celo nositi vse posledice, ki bi nastale iz tega. Tako javljajo njeni časopisi in dostavljajo, da vse kaže, da se pripravljajo zelo resne odredbe.
Popoldne je bila razširjena vest, da je Mala antanta danes zvečer izročila madžarski vladi še eno noto z rokom, vendar pa resničnosti te vesti še »1 mogočo kontrolirati	_
V sredo zvečer bo ministrski predsednik grof Bethlen v klubu vladnih strank poročal o stališču vlado napram vprašanju popolne detronizacijo Habsburžanov. Pri predsedniku kr-fSansko - socijalne »tranke, Štefanu
Hallorju se je zglasila danes deputa-cija visokošolcev, ki je odločno protestirala proti načinu, kakor se postopa ■i dostojanstvom in svetostjo krone sv. Štefana. Štefan Haller je odgovoril, da se popolnoma strinja s tem stališčem in da je za vsako, ceno treba varovati dostojanstvo krone sv. Štefana, ker se i njo spajajo nade madžarskega naroda, da pride zopet vstajenje. Hallerjev govor je vzbudil v političnih krogih z ozirom na dojstvo, da je bil Haller popoldne sprejet od državnega upravnika Horthyja ▼ avdljencl veliko pozornost. Splošno se sklopa, da je bH njegov govor izrečen popolnoma sporazumno s Horthvjem.
Obrambni boli na albanski meii
Beograd, 31. oktobra, (izv.) Današnla »Tribuna* prinaša svola poročila iz Skadia, Iz katerih Je vedno bolj razvidno italijansko sodelovanje pri albanskih napadih na naše meje. Italijanski brodovl prevažajo amavtske čete In municijo. Italijani se sploh ponašajo kakor arnavtskl zavezniki. Pred nekaj dnevi Je prepeljal Italijanski brod nekaj sto oboroženih ar-navtov Iz Valone v Drač, od koder so bili odpravljeni na našo mejo. Italijanski brod »Sarajevo«, ki obratuje na liniji Trst-Pakrac, Je vozil več dnt municijo za Arnavte Iz Valone v Drač.
Beograd. 31. oktobra. Iz Debra poročajo: predvčerajšnjim Je došlo poročilo, da ie poveljnik naših čet na albanski meji. general Krsta Smiljanlč. odredil zasedbo takozvane Franchet D' Esperayjeve črte, t i. meje, ki smo Jo zasedli leta 1918. Ta meia poteka preko onih postojank, ki so za našo obrambo potrebne zaradi zavarovanja države pred albanskimi vznemirjenji. Čete so včeraj opoldne krenile z dosedanjih pozicij. V Albaniji se to defenzivno gibanje smatra za ofenzivo. Albanske čete beže ter požigaio vasi in staie. V Tirani so bale »popolnoma iznenadenb,. Vlada ie vsled neuspehov * albansko ofenzivo izgubila glavo ter se obrača za svet in pomoč na italijanske častnike, ki pa sami nimajo nobenih navodil. Naš narod ob albanski meji pozdravlja to gibanje kot novo osvobojeni® od vedne roparske nevarnosti.
ITALIJA POVSODI...
Zagreb, 31. oktobra. »Novosti* poročalo Iz Beograda: Iz dobro Informiranih krogov se doznava, da Imajo naše oblasti v rokah dokumente, na podlagi katerih je Jasno razvidno, da Je Italija tajno preskrbovala madžarsko milico z orožiem in vojnimi potrebščinami
MADŽARSKI VOHUNI.
Pariz, 81. oktobra. (Iz*.) VSeraj ji bft
tu otvorjen kongres radikalno-socialistU*-ne stranke, ki so se ga udeležili tndi Številni zastopniki iz inozemstva, med dro-, gim Ledebour in znani menSevik Martov, ki je naglaSal, da se nahaja sovjetska, ■ Rusija v veliki krizi, ki jn je po»sroW polom boliševlSkih idej,
Zagreb, 31. oktobra. »Novosti* poročajo Iz Prebega, da so tamkal straže pri-	. PHl7NAVA SVOIE DOLGOVli! Jele madžarska vohuna, ki sta Izjavila, da ; RUSIJA PRIZNAX A 5VOJb uuwloVB5 imata nalog, v slučalu vstaje razstreliti R|ga, 31. oktobra. (Izv.) Cičerin je po most In druge vojaške objekte. Oba so : 6iaj Angliji, Franciji, Italiji, Japonski iti' prepeljali v zapore zagrebške policije. jZedinjenim državam noto, ▼ kateri jim
sovjetska vlada sporoča, da je pripravlje-
ŠE MANIFESTIRAJO ZA KARLA j«
Zagreb, 31. oktobra. »Novosti* poroča- vsaka oborožena intervenei.ia proti Rir-jo z Beograda: Iz poučenega vira »e do- i siji da k sklene definitivnl mir in da er: znava, da le madžarska vojska v Zalae- prizna sovjetska vlada. V dosogo tega
gerszegu In Kaposvaru v popolni opremi manifestirala za Karla.
BRIANDOVA POLITIKA.
Zagreb, 81. oktobra. »Jutarnji list* poroča lz Beograda: Iz poučenega vira se doznava, da stoji francoska vlada v madžarskem vprašanju v glavnem na našem stallSču. Politični krogi menijo, da se bo diplomatski spor, ki je nastal med Velike in Malo antanto, reSil v zmislu naSe-ga Btališča. Temu dela veliko zapreko Italija, medtem ko se Anglija drži rezervirano. V slučaju, da bi Velika antanta ne sprejela francoskega stališča, bo naša vlada sporazumno s ostalimi člani Male antante pod vzela vse potrebne korake ter
namena predlaga Cičerin sklicanje internacionalne konference.
POSVETOVANJA TZV. «HRVAT SKEGA BLOKA». V ZNAMENJU RADIČEVSTVA.
Zagreb, 81. oktobra. Včeraj se jd vršilo zaupno zborovanje Hrvatskega bloka. Zborovanja so se udeležili predsedniki organizacij Hrvatske republikanske seljačke stranke, člani Hrvat-ske zajednice, člani Hrvatske strank* prava, člani Hrvatske tržačke stranka iz Bosne, odposlanci Hrvatskega kr-ščanskega saveza in zastopniki hrvatskega delavstva. Zborovanja so f-o udeležili tudi zastopniki hrvatskega dijaškoga bloka. Navzočih je bilo It! poslancev Hrvatske republikanske ne.
...	, „ ., , ... iliačke stranke, trije poslanci Hrvatske
absolutno ne bo odstopda od svojth uprar ^^ ^ štirje poslanci Hrvat,
vičenih zahtev. (Primerjaj zgorajšnje vesti). --
NOBLOVA NAGRADA.
Stockholm, 31. oktobra. (Izr.) Letošnja Noblov« nagrada za literaturo, približno 150.000 švedskih kron, pade na Anglijo. V prvi vrsti pridejo v poštev Thomas, Hardy in John Galsvorth. Kot nemški kandidat prihaja ▼ poštev Thomas Mann.
Radi praznika Izide prihodnja Številka »Jutra* v četrtek.
ske zajednice in štirje poslanci Hrvatske tržaške stranke. Kot gcuta s t.-j, bila navzoča poslanec, dr. Momčilo. Ivanič iz Srbije ln dr. Džafar Kuleno vič. Skupščine se je udeležil tudi Stje« pan Radič. Govorili so dr. M. Košr,-tič, dr. Mate Drinkovič, dr. Momčilit Ivanič, dr. Džafar Kulenovič ter zastopnika kmetov Urojič iz Moslavinci in Ante Jelič iz Srema. Zborovanji jn trajalo do 14-15. Po končanem zboro. vanju Hrvatskega bloka co zborovalci priedili manifestacijski obhod po mostu. Manifestanti so peli in vzkli' ali Radiču, Hrvatskemu bloku itd. Po posredovanju policije so s# manifesten ti mimo razšli
Naš zunanjepolitični položaj
Italija in Jugoslavija
i
OD LONDONSKEGA PAKTA DO BENEŠKEGA DOGOVORA.
Današnja Italija imenuje sama sebe , »Tretjo Italijo« («La terza ltalia«). Mlada italijanska jedinstvena država hofo biti po svojem programu višek italijanske zgodovine v moderni dol.i, kakor rira-ki cesarski imperij v starem veku (»Prva Italija.) In |«|H-fka »ve-tovna v|j.<t v srednjem veku («Druga Italija«}. Uabriele d'Aunuiizio jo oznu ■'II imperialistično »mer »Tretje Italije* t bestnlami: »Nočemo biti muzej hotel ali dežela poletnega oddiha za zaljubljence ln potnike celega 6veti. Svoj počat hočemo udariti zmedenemu kaosu novo dobe! Hočemo, da poleti naš orel, kakor nam ga riše Dante.«
Te besede so program, kl pove vrt ko prepričanje Mazzinija, da treba dali vsem narodom svobodo In jih rešiti tl-ranstva absolutistične države. Narodno ujodilijenje se je v Italiji izvršilo pod geslom »Italia fari da »0». Toda le po I geslom. Pomoč je prišla od zunaj. Pač pn so I.ahi prispevali s svojo literaturo, ki jo strastno zastopala na-Colo naroilnega jotllnstva (Carducci, Glusti), z znanostjo, |>ol i ličnim zarot-nijtvom in publicistiko (Mazzinl), z budlteljstvom in dobrovoljci (Garibal-di) in z maecliiavclistično državniško modrostjo (Cavour). 1'jedlnjena Italija io produkt mednarodno politike. Italijani sami pa so svoji državi dali liberalni lik iu jo ranili vkljub veliki 1)0-
promis z desničarskimi skupinami, ki pa sedaj ne morejo drugače, ko da nadaljujejo vojno v dosego italijanskih ciljev.
Ce bi bile Osrednje silo imele pred poginom šo toliko moči, da bi zadale Italiji hujše udarce, bi danes Trst ne bil italijanski, čeprav bi siccr izid vojne ne bil slabejši. Toda usoda ni hotela ponoviti Italijanskega primera na mladi Jugoslaviji, ki si mora svojo ujodilijenje želo sedaj iznova zaslužiti tudi z aktivnim delom, neb« s pasivnim trpljenjem stoletij, — Po Kobaridu so angleškim posredovanjem stopili Lahi v stik z Jugoslovani. Izglo-dalo je, da pride med nami in njimi do sporazuma na Jadranu. Toda »llim-ski pakt« aprila 1918 jo bil lo poskus, in italijanska vlada so iz previdnosti ni hotela obvezati s pogodbo. Končni popolni polom Avstrijo jej jo dal novega poguma. Sedaj je šlo Italiji za to, tla prt preči takšen razvoj Jugoslavijo, tla bi se je Italija morala kudaj pozneje bali: Jadran in srednja Evropa morata ostati pod italijansko kontrolo iu protukturatom.
ki jo je prevzela Italija v avstre-ma-džarskom konfliktu, ni v nasprotju z interen! malega sporazuma, kajti akcija. ki jo je razvila Italija zasleduje samo ta cilj, da ustali zdrav princip soglasja mod raznimi interesiranlmi državami srednje Evropo ter da vzdržuje v popolnem soglasju z vsomi iu-
tereairancl politični prtofaj, čigar posledica bo mir in blagostanje.*
Jugoslavija pa stoji pred novim Rn-[■allom, iu to pot ž njo tudi Češka. Ve-leposl,miška konferenca je beneški dogovor potrdila, ker ni naperjen proti velevlastum, intereslranlm na Sredozemskem morju.
Valona, Črna gora, Rapallo, bene-ki dogovor. Obroč se veduo bolj stiska.
II	'	'
Budimpešta
BURGF.NLAND, H0RT11Y. KAR L. MALA ANTANTA IN INTER-
VLNCIJA.
nemira ao pa težnje madžarskega plemstva, židovske velefinance in katoliških škofov, da si zo|H>t pridobe staro hegemonijo, na kateri vise danes nade cclokupno evropske reakcij*. Ni slučaj, da so tudi bavarski oficirji sodelovali v Burgcnlamlu.
CILJI PO VOJNI,
Temu cilju je veljala italijanska politika po vojni. Iiila jo zmagovita. '1 r>t je uelal italijanski iu Soča, pa še več. Italija so je zagrizla v naše tulo, za-
tranji slabosti tako, dajo Italija danes sadila svojo zastavo na Snežnik, se
usidrala pred Ljubljano, v Zadru in Valoiu, nam Izpodnašala nogo na Koroškem, odvzela nam z vsega prizna nja vredno brigantsko taktiko Reko, poskusila je s podpiranjem Nikole Črnogorskega, s podkopavanjem naše valute, z vabljenjem Cehov in z raznimi drugimi sredstvi svojega boga-tegu Izkustva, ki so ga v stoletjih nakopičili v Italiji diplomati, papeži, vojskovodjo, pustolovci, državniki, zarotniki, finančniki, mornarji itd.
Toda vos italijanski račun nI izpolnjen. Želeli ao tiuli Smirno in jo dobili obljubljeno v pogodbi v St. Jean de Maurieniie (1017). Toda 1. 1018. so so morali vdati. Grki eo se izkrcali v Smirni, Anglija in Francija sta Italiji izpodnesli en steber bodoče sredozemske velev lastne pozicije. Vrhu tega jc Italija prišla pod gospodarsko kontrolo zaveznikov zlasti gledo sirovin in javno mnenje so jo naenkrat obrnilo proti Parizu in Londonu. Tem strast-nejo in občutijlveje je pa zahtevala Reko in otoke. Tudi se je pričelo močno gibanje proti vodjem, ki so llalijo »zapeljali* v vojno. Vrhu tega strašna gospodarska depresija, znaki socijalncga razkroja, simptomi revo-lucije...
v vrsti velesil.
MLADA ITALIJA.
>?a moremo tu slikati velikanskih notranjih težav te države. Finančna &lahi)«t, neredi, defetlzem na vseli koncih in krajih Je vplival tudi na italijansko zunanjo politiko. Doma ni hiln reforme, le kr|mnjo In poskusi. J>a zunaj je delovalo narodno samo-Ijitbje v takozvanem iredcntističuem gibanju, naperjenem proti Avstriji za osvoboditev Trsta in Trenta. Irodn tizem je tudi očo novejšega »nacijona-lizma«, v resnici impcrljaTizma (Sigho le. D' Annunzlo, De Frenzi itd.) Ko sc je po vzgledu NajMileona III. pričel ta nacijonalizem udejstvovati tudi še v kolonijalni politiki, jo Ita|ija utrpela grozni poraz pri Atlui in Abesiniii leta 1806.
Sledilo je veliko reformatorno gibanje, združeno z imeni Ciolitli in Luz-iatti. Kmalu jo reformatorično delo teb mož in njune generacije ustvarilo pogoje tudi za raunah impcrijalizma. V zunanji politiki se jo pripravljal okret od Trozvezc, sporazum z Anglijo in približanje Franciji. Iredontizem je zmagovito pripravil javno mnenje proti Avstriji in proti Jugoslovanom. Rastoča zavest zboljšanja financ, gospodarstva ln vojne sile jo mladi generaciji podžigala željo, da se uveljavi, da razvije Italijo v velesilo ravno drugim, in da popravi zakasnitev izpred leta 1896. Nacijonalizem in eks-panzivnost sta pričela triumfiriill leta 1911., kv> je Italija pričela tik po maroškem vznemirjenju vojno v Tripoli-taniji in proti Turčiji. S tem je stopila tudi na maloazijsko obal. (Rodos).
V	smeri iste politiko je Italija stopila v svetovno vojno kot članica Antante. San Giuliano in izprva tudi Sonnino sta sicer hotela vzdržali nevtralnost, toda prvi jo umrl, drugi se je izpreobrnil in intervencija je bila sklonjena, Italija so je kmalu keeala.
VOJNI CILJI.
Motivi Italijo so bili zgolj imperlja-liMični. Prosluli londonski pakt (26. aprila 1915) ji je obljubil vso Dalmacijo. otoke. Istro, Goriško, južno Tirolsko, Valono, protektorat nad Albanijo. Jetlva so pristali Lahi takrat, da puste Srbiji pod Kotorom dohod do morja, samostojni Hrvatski [>a Reko. Vojni cilj: Razbiti Avstrijo, pridobiti protektorat nad drobci cele donavske kotline in si prilastiti Jadran popolnoma. Z vsem tem pa si gospodarsko in zu»anjt)|>olitično podvreči Ralkan ter »a stroško cclega kompleksa od Češke do Soluna postati gospodujoča sredozemska velevlast. Tu torej prehaja laški program v svojih posledicah eelo v konflikt z Anglijo in Francijo. Poprej pa gre Italijanska pot čez tru]>-lo jugoslovanske državne samostojnosti. Gospodarsko zahteva ta program Ka c tretjo« Italijo tisto stališče, ' kakor se ie za časa »druge« Italijo imele Benetke nad Lcvanto: Riti nam vsem od Triglava, Krkonoš in T;itrc do Soluna. Varne, Carigrada in Draga ter dalje doli do Stnirne gospodar, diktator, vodja in izkoriščevalec.
Italija kot članiea Antante ja po svojem programu dedinja in izvrŠeval-. ka na sredno Evropo, Sredozemsko morje in bližnji Iztok prikrojenega programa »Berlin - Bagdad«. Njen progTam je »Rim, — popek sveta«.
V	Italiji so Mil nosilci te ideje levičarji in desničarji. Levičarji radikalci, republikanci in reformni socijallsti. ter desničarji »naeljonnltsti* s pristaši med konservativci in liberalci.
Po padcu Giolittija in Bosellija je Salandra izvršil vstop v vojno. Leto 1917. in-ici višek Imperijalističnega razvoja v Italiji. Sal.mdrov na=!"dnlk Orlaado (oktobra 1917} če zrači kom-
BEVESiCI DOGOVOR.
Toda fašizem je zmagal in veliki labilnosti se polagoma nova smer Italiji. Za Orlandom - Son-ninom sledita Nitti - Tlttoni, potem zopet Giolitti, sedaj Bonomi. Išče se koalicija, išče se trdna parlamentarna večina, išče se platforma za nacijonalno konsolidacijo. Ker pa je izid vojne prinesel vkljub vsemu Italiji velika razočaranja, se krčevito drži vsaj ene-:.ra dela svojega programa: Zavojevati Balkan, dobiti protektorat nad Podo-navjem. Za izgubljeno ravnovesje — vslod uničenja Avstrije, poraza Nemčije in ogromne vzrasti Anglije in Francijc —- si Italija hoče vsekakor priboriti uresničenjo svojega ožjega iztočnega programa.
lavno mnenje v Italiji je danes ostro proti Franciji in — prijazno Nemčiji, s katero stopa Italija v prijazne diplomatske in šo prijaznejše gospodarske stike, kar jo tembolj razumljivo, če pomislimo, da stano gospo-lat^ka nadvlada zapadnih držav nad Italijo Luho letno samo na premogu nad pol milijarde lir! Sforza je siccr šo skušal zavirati in deloma vztrajati pri orijonta.-iji k Antanti, vsaj glede Avstrije in Madžarske. Toda kmalu po rapallskom uspehu jn moral oditi in popolnoma je zmagala smer obnovljenega »sanro egoismo.« in jasna veroizpoved: Italija si podvrže najprej Avstrijo in Madžarsko, z juga pa Albanijo. Celij in Jiifoslovani so jej potem izročeni .ia nemilost.
Sad te smeri in njene<ra izvrševanja ,je 13. okt. 1021. Beneški dogovor, Vi i naj bi razgnal Malo antanto ter v Budimpešti otvoiil filijalko Rima.
»Sporazum v Benetkah je naznačil smernice nove donavske politike, katero vodstvo prevzema Italija, potem l<o je podelila nasvet dvema državama, katerima najbolj pretijo onasn&di negotove politiko gledo bodočnosti srednje Evrope in italijanskega prestiža na celem evropskem vzhodu. Beneška pogodiva znači zato jasno in logično sistematizacijo težkega, temnega in negotovega vprašanja, ki predstavlja veliko vrednost za urivnovosenje politika nasledstvenih držav in Male antante. Italija si je z beneško pogodbo ustvarila novo politično sredstvo.
Ko je po 20. avgustu vslod odporu Osztont.urgovih čet proti izvedbi trianonske mirovne pogodbe na«tala tako-zvana »Kriza Burgcnlanda*, so se takoj pojavili gl.-i.sovi, da gre za dobro pripravljen karlistovski puč. Danes je znano tudi analfabctoni, da je lo res in ua jo vos »upor« v Burgen-laiulu pripravljal Karlov povratek in zbor njegovih čet. Madžarom jo mnogo na tem. da prepričajo svet, da je £lo le za Karlovo osebo In za nič drugega. Ni treba posebne brihtnosti, da vidimo, zakaj to Madžari žele. Zanimanje javnosti se obrača vedno na zunanjosti, to |>ot tki o«ebo bivšega cesarja, ki bi rad obnovil svojo nekdanjo moč.
Kdor sklepa tako, tega je lahko prepričati, da je llorthy doprinesel l< malo žrtev, ko jo na zahtevo Veliko in pritisk Malo antanto položil svojo roko na osebo posvečenega in legitim nega ogrskega kralja, in da je s tem končala karlistovska kriza, kakor je 20. oktobra pričela. Kdor pristaja na to madžarsko formulacijo, zelo spretno razširjeno s pomočjo madžarskih in italijanskih tiskovnih In izveštalnih institucij, ta dela Madžarom In Italijanom največjo uslugo. Namesto integritete Madžarske se najde tudi še kakšen drug simboličen in proTramatičen izraz, in čo so smatra IIorthyjcv nastop proti Karlu kot bistvena koncesija, jo dana bu limpeštnnski vladi možnost, da se s šo večjim uspehom ko doslej umika Izvršitvi trianonske mirovno pogodbo. Ze danes se fiujo, tla bo Horthy zahteval dovoljenje za večjo armado, in — žandar Italijo ob Donavi nam sedi na vratu. Seveda. Hor-thy ima z »bitko pred vratmi Budimpešte* največje zasluge in mora dobiti pohvalo in plačilo...
KONCENTRACIJA reakcije. Toda Karlov povratek pomeni mnogo več, nego bi radi povedali njegovi ali Horthyjev| prijatelji. Karel in vsak drug llabsburžan pomeni princip legitimnosti in princip Integritete Madžarsko. Madžarom pa pomeni ta princip izhodišče za popolno uničenje njihovih obvez iz mirovnih pogodb, k| so jim Izvilo iz rok sadove tisočletnega gospodarstvi nad severnimi in južnimi Slovani. Ce tudi drugi podpirajo Madžare, delajo to iz razloga, ker pomeni vsak madžarski uspeh tudi pri-četek povratka v politične razmere utrjajpred vojno, težko rano za demokratično Idejo vobče, za neodvisnost narodov in za naše narodno ujedinjenjo. Vsa to pa je največji dobiček iz grozno vojne. Zalo ni čuda. da so pri llor-th.viu naši Franki, fiagliardlji itd., itd.
Karlov poizkus ni osamljen. Horthy je še v Budimoešti in to nam daje garancijo. da odločilni boj med starim svetom dinn,stičnih, fevdalnih interesov proti novemu svetu demokratskih, narodnih in naprednih idej in svobole še ni tlobojevan. Habsburžani so le orodje, ki je sicer tudi to pot odpovedalo, ki pa še ni nerabno. Razven Karla je 5e mnogo drugih Habsburža-nov, za katere greje TI or tli v toplo mesto v budimneštanskem gradu. Jedro
vkljub
kl bo pom:i™alo vzdrževati položni Avstrifi in Madžarski pod njenim nadzorstvom-
ZA SVOBODO IN DEMOKRACIJO.
Za nas velja konkretno, da so javnost no sme dati zapeljati od raznih »iutcrnacijonaluih* in žal tudi domačih poročil, u. pr. da jo Velika aiilanla žc odločila, da je nevarnost žo odstranjena, da je Karel šu na novo blamirun, da jo konflikt že v redu itd. Kdor Siri takšne -usti, pomaga svetovui rt-ak-ciji in pa oni skupini »Židov, škofov iu grolo,-*. ki je glavni krivec vojne in nemirov po vojni. Pred vsem gr< torej za to, da doma pravilno razu inemo položaj in se ne skrivamo iz dcmago&kik ali lokalnih strankarskih razlogov — č« ni zadaj še kaj drugega, — za gesla: »Vso je končano, ,ii-česar vuu ue rabimo, nu lovimo pustolovščin in mirujmo.* Danes ni samo še vprašanje, kako in komu naj se Karel izroči, tlanos gre za to, da se.
likvidira celo habsburško vprašanje,
izsili popolna izvršitev mirovne pogodbe in njena glavna toč'<n, razorožitev Madžarske, Izročitev Burgenlan-da Avstriji.
Gre za to, da se Madžarom dokaže jasno in enkrat za vselej, da jih prepričamo o neodvračljivosti dejstva, da ne hod oni niti a silo niti z zahrbtno intrigo nikdar več mogli s pomočji svojih in drugih prevratnih elementov doseči prevrat pri svojih sosedih in da morajo za vse večne čase respektirati novi' politični rod, ki jo na razbitkil Avstrije in Ogrske nastal in ki je v imenu demokracije in svobode ujedi-nil Cehe s Slovaki, Slovcnce s Hrvati in Srbi, Romune z obeh strani Transilvanskih Alp in Poljake iz treh cesarstev.
DISCIPLINA IN ENODUSNOST.
Razume se, da je breme tega prepričevanja na državah, ki so v prvi vrsti ogrožene in ki si morajo izsiliti mir za vsako ceno. Disciplina In enoduS-nost, narodna in državna zavednost v Jugoslaviji in Cchoslovaški bo v prvi vrsti odločila, čo ra to, ker je eden glavnih vzrokov za karlistovsko podjetje v mišljenju, rta smo strašno slabi in gnili in da se ne bomo mogli braniti, Drugo državo bodo šolo potem spoznale, kako ogromen je pomen našega novega državnega sistema v srednji Evropi za mir in za vse ono. kar smo si priborili v vojni in po njoj z dovolj težkimi žrtvami.
Kdor danes ne uvidi velikega pomena, zakaj smo z vojaškimi vpoklici dali poudarka svoji neizpremcnljivi volji, da se otresenio nevarnosti iz Budimpešte, ta sploh ni nikdar uvide! potrebe Jugoslaviji in ta danes hote ali nehote, vede ali nevede deluje za vso ono. kar nam je nasrrotno, od della Torrette. Karla in Horthvja on do Franka, Šusteršiča in — mnoril drugih.
tem smo » tem uspehom spravili ob w
Ijavo italijansko potezo beneSkeea dogo. vora, uveljavili smo svojo državo v med. narodni družbi In uspeli smo, da al pr|, dobimo ono veljavo, ki Jo naš uledlnjsm narod Srbov, Hrvatov In Slovencev morj Imeti, če noče, da bodo Lahi in Horihy. luvci z nami pometali.
Zato smo vpoklicali vojaštvo.
Zato Je naš nastop odločen.
Zato le ta vpoklic eden najvažnejših demokratičnih In narodnih činov vsega naroda. —
ŽIVELA DOMOVINA!
Pozdravljamo simbol našega oledlnj«.
nja, mladega kralja Aleksandra, kl st t predsednikom vlade. Izkušenim sivolasim Nlkolo Pa5l£em ozdravel vrača Iz tu|lne v domovino. Ko se Istočasno borimo m jugu proti Italiji — Albaniji, na sevtru proll Italiji — Madžarski, nam kraljev povrattk značl: Sedaj doživljamo ene;a najvažnejših zgodovinskih trenutkov, ko gre za to, da prelomimo s preteklostma Cclovca In Kapalla, In da gremo tudi zu. nanjepollllčno v boIJSo bodočnost.
Zaio se nc bojimo niti detnogoSklh gc. sel, niti Izgube naročnikov, marveč k!i. temo, kakor v pro<lih letih že večkrat:
2lvela Jugoslavija!
Živela naša narodna armada!
2lvcla svoboda, neodvisnost in demo-kracljal
Živel kralj!
III
Zaks?i torej vuc&H«"?
Tretje leto je dovršeno, odkar so od nas odpadle verige. Prvega dcccmbra pa bodo tri leta, odkar so izpolnjene naše sanle o ujedinjenl Jugoslaviji. Takrat so stali Italijanski granatlcri in bersaglleri blizu LJubljane in srbske čete so Jih ustavile z energično kretnjo...
V treh letih smo prebili marsikatero težko izkušnjo v borbi proti zunanjemu In notranjemu sovražniku. Borili smo sc proti psihološkim posledicam derutnega stanja vso Evrope, občutnega žal tudi pri nns. Dušill smo notranje malkontcntstvo, avstrilakantstvo, materljallzem, prebili smo »valuto« in celo Celovec In Rapallo.
Ogromna večina naroda je danes ene misli: Do tu in ne dalje! Sedaj imamo ustavo, imamo meje in sedal hočemo delati. Ustvariti si hočemo svojo sedanjost in lepšo bodočnost svoji deci, zasiguratl hočemo svoj dom, nabrati si sredstva za življenje in razvoj In pripraviti sc hočemo za velike naloge, kl nas še čakajo. Ne pozabimo neodrešenega ozemlja In nc pozabimo, da hočemo miru za sebe In velike socialne In kulturne naloge svoje!
Pred vsem pa hočemo zasiguratl, da nas ne bo mogel napadat! reakcljonarnl sosed na severu, in da nam naš lužni !n zanadnl sosed ne pripravi novega Ra-pallal
varstvo miru, nedotakljivost jugoslavije. Ne bomo tu ponavljali resne In pomembne Izjave naJcga predsednika vlade, niti enako rosne ln pomembna Izjave «Prid vsem je treba poudariti,« je vzor-narodnlaka Masarrka, čestitesa dejal mitflii Ddh Torretta, «du vjoga. | predsedniki bratsi« iu ?uv<«xil|k«! iltžm
Češkoslovaške. Le mimogrede s! na očitke v »Slovencu« in na prečudn! Koroščev govor dovoljujemo vparašatl: Ali je tudi g. Masaryk tako neveden in neroden, da vkljub »Slovcnčevemu« In nemško-mad-žarsko-ltatljanskemu mnenju ne vpošteva nasvetov »gotovo dovolj dobro« informirane Velike antante ln da jc podpisal mobilizacijski ukaz?
Naša kakor češka vlada sta dovolj jasno povedali, da nam gre za varstvo miru, za očuvanjc nedotakljivosti Jugoslavije In Češkoslovaške, za obrambo sedanjega državnega sistema v srednji Evropi, za razoroženje Madžarske za garancije. da se mu ne bo več kalil, in za trdno In zanesljivo funkcioniranje male antante, ki mora dobiti v svetu tak ugled, da se ne bo nlkdo mogel vmešavali v zadeve srednje Evrope brez nas ali celo proti nam.
To poslednje pa hoče Italija. BcneSki dogovor Je zunanji Izraz Italijanskih teženj. Ml se branimo ne le proti Horthy> levim »Židom, škofom in grofom«, ne le proti evropski reakciji In restavraciji; ml se borimo ne le za demokracijo In narodno ujedlhjcnje, ne !e za življenjskovažnl sistem male antante. Mi se borimo za vso bodočnost Jugoslavije in branimo se proti drugemu Rapallu.
ODLOČEN NASTOP.
če se nam posreči, da prodremo z bistvenim jedrom naših zahtev, da pospešimo odgon Karla In madžarsko razorožitev, da dobimo mednarodne ttaranciie proti ponavljanju raznih pučev in da po-sjjpšiiua odstau Burgcnlanda Avstriji, po-
Velik kongres Demokratske stranke
Beograd, 81. oktobra. (Izv.) Vfieraj ob
!). url dopoldne se je pričel v najveCji beograjski dvorani, v hotolu Brlstol, ze-maljski kongres demokratske stranke, katerega se je udeležilo nad 1000 delegatov mestnih, srezkih. kotarskih in okruž-nib organizacij ii vseh delov naše širna lomovine. Kongres je dokumentiral ali-ko našega narodnega edinstva io narodno misli. Opaziti Je bilo najrazličnejše nv rodne noše. Zboruvalnl prostor Je bil veliko premajhen, da bi mogel sprejeti ve« udeležence, tako da Jo mnogo ljudi poslušalo govore iz ulice. Najpreje se je constituirnlo skupščinsko prodsedniStvo, Predsednikom je bil izvoljen Ljuba Davi. lovič, bivši ministrski prodsednik, sedaj narodni poslanec, podpredsednikom tlt Jorko Machiudo, zdravnik Iz Sibenika. \vgust Tosič, predsednik krajovne orga, nlzacije na SuSaku, Peter Mravljak Ii Ljutomera, Naum PotkoviS lz Prilepa, Arfa GjuriS lz Bele Corkve. Kot tajniki pa: Klica Gjorgjevič, nčilelj iz Prilepa, Ligor Cikora, učitelj Iz Livna v Bosni, Šahih Muarem, veroučitelj iz Prizrena, Mijo KnauS, sclsik Iz Novo GradiSke, Mi-loS HegoviS, okrajni ekonom iz Podgori-ee (Črna gora), Ivan Zupan, uradnik it Ljubljane in Sima Jovanovič, zemljorad-nik iz Kalinovca.
Po pozdravnem govoru Je najpreje LJo-ha Davidovi« obširno referlral o zunanjepolitičnem položaju državo s stališča programa demokratske stranke. V večjem 'rovom je očrta! naše odnošaje napram Veliki antanti in našim sosedom. Dalj času se je zadržal pri vprašanju, ki domlnira sedaj v naši zunanji politiki, glede Madžarske, naše pogodbo z Italijo In nemirih v Albaniji. V vseh teh vprašanjih bo stranka zastopala Btališče samoodločb« naroda. Zunanjo politiko treba proveet na miren način le v slučajne skrajne ir ncodvrnPne potrebe se moramo poslužit' orožja. Oo.vor predsednika Davidovlča j' bil sprejet, z burnim odobravanjem. O zu nan'i politiki je potem govoril Lujo Voj novič, prvi deleg. za tkzv. »kulturna pots :anja» z Italijo. Za njim je govoril Ael Petrovič iz Podgorice, Smuč iz Veleša it Juraj KtičiiS, narodni poslanik. Znani pu hlieist in narodni delavec L. Vojnovič ji naglašal, da naša danjišn« država ni ve mala predvo.na Srbija s 3 milijoni ljudi obkrožena, od močnih držav Avstrije. Tui Sre in Bolgarske, ampak razmeroma ve lika sila z 13 milijoni prebivalcev in d so vsi njen' sosedje slahotneiši- od nji "'ato ie treba nehati s politiko klanjan? in hvaležnosti napram velikim zavezn i;om, ker ie dosti stvari, za katere treb: da so ve'i!:e sl!e hvaležne nam In na! •'ržavl. Zunan:o politiko moramo vodil energično, to je, da sami odločimo -.adevah, ki so n n š živPenski interes, ne da se velike sile vmešavajo v naše z: deve. Zato treba, da nnSa zunanja polit1 'tn ne bo samo papirnata politika, temvo 'r.tenzlvna, da bo Evropa jasno vide! črte našo zunanje politike. Poudarjal ] končno, kako potrebno Je, da se ustva parlamentarna kontrola zunanje politiki G. Petrovič je, spominjaioč se Črno ?< re, prosil kongres, da preko svojih čl; nov ne dopusti, da bl pripadal Skadt nekdni prestolnica naših vladarjev, po Albanijo.
Tretji govornik se !e v svojem govor spomin'«! onih 400.000 Slovencev, kl ž vo v grški Macedorijl. koja vlada jih f »•emntISno helenizlra. Naša vlada naj ti Ta ne dopust! in naj zahteva, da se zi nje otvorijo manjšinske šole v narodne! jeziku.
Potem je delegat Juraj Kučlč v imer Reke In Istre pozdravil demokrati stranko s proSnjo, da bi delala tudi naprej vedno za Ojedinjenje vseh Jug1 Slovanov.
Se'a jo bila nato prekinjena in se nadnlcvala ob 16. url. Referiral je m nisfoT Pribičevič o notranji politiki In razložil načela naše notranie politike t-notrebo ustavne centrallzncPe ln upravi decentralizacije zaradi utrditve nawj narodnega edinstva.
jfato J« * Imena slovensutn delegatov •ozdravil kongres dr. Albert Krumcr. V [vejem govoru je obrazložil potrebo ta. j,0jjrje pragmatične ureditve uradniškega vprašanj«.
Hrvatski delegat narodni poalanoc Or-t» A-ngJellnovIč je bil posebno burno popravljen, ko je spominjal, da jo bila ua včerajšnji «eji skupščine hrvutbketnu na ,odu dana prilika dn uspešno vstane pi\>-y svojemu dednemu neprijatelju, Mad-larski. Hrvati so v svoji državi, in v Beogradu je njena prestolnic«.
Potem so govorili Si protosor Maslar [t Skopljtt, MatcnovU iz Cotinja, Jakov-IJevii is Bitolja m dr. Orllč ii Istro.
Tretji je referiral Voj« Veljkovlč o II fiunčnl politiki demokratske stranke in v daljšem govoru objasni! viroke padca nagega dinarja ln kakšno politiko vo.ll stranka z ozirom na finančno vprašanjo, kakšne perspektive Imamo glede notranjega in zunanjega posojila, izvajanja g. Veljkoviča je kongres sprejel i burnim odobravanjem.
Nato so še govorili g. Pesek lz Celja in MarlnkoviČ iz Uobaja. Ko je še narodni poslaneo Pavlo Angjellč govoril o ze-mljorndniški politiki stranke, je bilo nedeljsko zborovanje zaključeno in se Je nadaljevalo danes zjutraj ob 8. url.
Najprej je nadaljeval narodni poslanec Milan Pribičevič diskusijo o referatu notranjepolitične situacije in zajediio s tem sakl učil debato o tem roferatu.
Nato je minister Hinko Krlzman obraz-lotil, kaj je vlad« storil« za izvedbo agrarne rolirme v zmislu demokratskega program«.
V diskusiji jo najprej govoril narodni
poslanec Scčerov. Pritožil se jo, da ministrstvo z« agrarno reformo ne izvaja kon-(okvenc urodbe, kl je bila sprejet« preteklo leto in to posebno ne v Vojvodini. Dr. Bogdan Stopar je dokazoval, koliko je izvedba agrarne reformo priucsla demokratske stranki ojačouja.
Burno pozdravljen Je nato govoril tfmst
Stovo Juklč, kl je prosil glavni odbor stranko, da se zavzame zs proSli jenju u-redbo o kuhanju žganja na celo državo, in da se stvar no prepušča kakor na Hrvatskem, madžarskemu zakonu.
Delegat dr. ReUman je zahteval veB kontrole pri izvedb) agrarno roforme ter publikacijo predpisov in narodb za izvrševanje agrarno reforme, kl jih Je izdalo ministrstvo za agrarno reformo.
Zlvko Nežlč iz Bosne je govoril o programu agrarne roformo v demokratski stranki, ki je zelo dobro postavljen, za-htov« pa garancije, d« bo poverjena izvršitev toga posl« samo najboljšim ljudem. —
Roko Amerl pozdravlja kongros v Imenu Dalmacije. Posavski delogat SukUJa Kurtovič v svojem govoru dokazu«, da stranka s svojim delovanjem Izvršuje idejo jugoslovanstva, čim dela na agrarni reformi. Ta kongres pa Je manifest narodnega edlnstva, kl ne pozna ne plemen ne ver. Nlhč'. nI bU vprašan po plemenu ali veri. —
Nato je bil na predlog predsednika Da-vldoviča spnfct referat ministra Krizma-na. DavidovIS predlaga potem, naj poslanci demokratske stranke ne vzamejo besedo v debati, ki Imajo priliko govoriti v skupščini ln poslanISkem klubu, da imajo sedaj strankini delegati priliko izraziti svojo želje. Predlog je bil enoglasno spiejct.
O socialni politiki jo podal referat ministor dr. Kukovec. Opisal je napore stranko, da obvlada težkoče v borbi proti slro-tašt va, d.i uredi invalidno vprašanje ,er delavsko zavarovanje in uredi tev lol ivncrn časa. Seja je bila zaklju čen« ob pol S. url in se nadaljuje ob 8. uri popoldne.
(Poročilo o večernem zborovanju smo zaradi v devalm-ga zunanjepolitičnega materiala odložili z« prihodnjo številko).
zato je treba vzpostaviti na Celo, da
spada v kolo Karlovičev vsak, ki sc protivi našemu narodnemu In državnemu edinstvu. S temi Karloviči moramo obračunati kur najprej, ker v trenutku, ko ne bomo Imeli več Karlovičev v svoji državi, nc bomo Imeli tudi nevarnosti, da se ponove Karlovi poizkusi.
+ Ljubljanski župan za koncentracijo strank v občinskem svetu. Ljubljanski župan dr. Perič je napisal v današnjem »Napreju« članek o prvi seli občinskega sveta ljubljanskega, v katerem nastopa proti izjavi pred-stavitelja kluba JDS, da hočejo biti demokrati v občinskem svetu le za kontrolo. Gospod župan meni, da Je ljubljansko mesto v izredno kritičnih razmerah, ki se dajo primerjati z razmerami po potresu. V takem položaju je na mestu koncen-tracija. Ako bi ne poznali osebne poštenosti dr. Periča, bi mu morali očitati drznosti. Zukaj niso socialisti in z njimi g. ilr. Perič govorili in pisali o koncentraciji, predno se je konstituiral ljubljanski občinski svet? Ta-tulral ljubljanski občinski svet? Takrat z demokrati še govoriti niso hoteli. V objemu s. klerikalci in s Pe-skovci so le žugali, da hočejo mučiti v mestni občini demokratsko večino. Ko je bil izvoljen g. Perič za župana, je njegova koalicija po ljubljanskih ulicah nabila sramotilne mrtvaške liste za JDS. Sedaj, ko je koalicija
Politične beležbe
■f Brezdomovinskt kvaražugonl! Rdcčica sramu in ucvolje mora obliti vsakega dobrega Slovenca in prepričanega Jugoslovanu, če v teli zgodovinsko važnih dneh čita nekatere naše časopise. Molčimo o Straži«, tej sramotni pegi naše žurnallstike, ln si oglejmo le »Slovenca«, «Novi čas« in — »Avtonoinista«. Ni jim dovolj, da porabljajo vsako priliko in vsako težavo, da delajo vlado iz strankarskih Jn demagoških svojih interesov odgovorno za vse. kar jim ni prav! Tudi sedanje, zu ves narod skrbi polne trenutke so porabili, da si skuhajo iz njih nekaj strankarskega kapitala zase! Najprej so — celo na skupnem shodu — hujskajoče vprašali, kje je parlament, dasi so dobro vedeli, da se skliče še te dni in da so vsi zastopniki parlamentarnih klubov in mnogi poslanci že v Beogradu! Po-<cm. ko je bil parlament sklican, in ko so dobro vedeli, da so zastopniki strank, med njimi tudi pooblaščeni zastopniki SLS in JSDS, odobrili vla-dine ukrepe, jc pričelo njih časopisje v Sloveniji liujskati in nevgati, pri tem se je pa posluževalo točno vseh tistih argumentov, kakor jih žele in razširjajo po svojem tisku Italijani, Madžari in Nemci na Češkem. Danes, ko je jasno vidno, da gre za že dolgo zaželjeni odločni nastop za naše varstvo in varstvo miru, in ko gre za to, da končno dosežemo med svetom oni respekt. ki ga moramo uživati, če hočemo biti varni pred večnimi novimi napadi in intrigami Italije in njene zaveznice, madžarske reakcije, danes torej pišejo in govore Peganovci in Prepeluhovci iz gob strankarske sebičnosti o pogreškali, o neuspehih in porazih, o tem, da ni intervencija potrebna itd., in dajejo h tem obilo dobrodošlega gradiva onim sovražnikom, ki komaj čakajo nanj. da se potrde v prepričanju, da se pri nas vse maje in da nam smejo Krožiti 1 Ta čas se gode junnštva Pre-pelulia in Peganovcev, ta čas igra poslancc JSDS tarok v unionski kavarni. ta čas agitira Korošec po Tržiču z Rolgari in ta čas se tudi Deržič in Drandner odtegujeta svoji poslanski dolžnosti. Bolgarske skrbi ^Novega časa« naj nadomestijo naj-vitalnejšo skrb poštenih narodnjakov v teh odločilnih urah! Tako si že ciolgo ni nikdo upal zasramovati narodnega čuta Slovencev, tako si že aolgo nt upal Izdajalsko postopali proti Jugoslaviji! Z zadoščenjem pa beležimo, da ogromna večina vsega naroda odločno obsoja to izdajstvo in da je najnovejša demagogija lepe družbe odprla marsikomu oči!
+ Dr. Korošec na agitaciji. Kleri-balno časopisje dan na dan vpije, da vlada ne skliče parlamenta in da'rešuje zunanjepolitična vprašanja po svoji glavi. V soboto je bila ena najbolj važnih sej skupščine, odkar obstoja naša država. Na tej seji je podal zastopnik ministrskega predsednika. minister Trifkovič vladni eks-Doze, s katerim se peča danes časopisje, diplomacija in politika vseh evropskih držav. Razumljivo Je, da ie vlada podala svojo izjavo o zunanjepolitičnem položaju tudi zato, da imajo poslanci priliko podati svoje mnenje in svoje nasvete. Le dr. Korošec. ki Jc voditelj SLS in ki je zavzemal včasih celo mesto ministrskega podpredsednika. nI smatral za Potrebno, da *re v parlament in pove
to. kar ima na srcu, ali v glav! on in
njegova stranka. Dr. Korošec se jc rajše peljal v Tržič na shod ln jc tamkaj ljudem pripovedoval o rekvi-ziciji živine, vozov, sedel Itd. »Jugoslovanski klub« je v Beogradu na usta dr. Dubiliča odobril staiišče in korake vlade, dr. Korošec je pa v Tržiču delavcem pripovedoval, «da Jc vlada izgubila glavo«. Potegoval se je tudi za »prizajdinjenje« Bolgarske. pa ne zato, ker to vprašanje zanima njegove tržiške kimavce, marveč zato, da bl vrgel v času, ko jc treba narodne sloge in državnega edinstva, med nas ln srbski del naroda jabolko spora. Dr. Korošec je na shodu v Tržiču pokazal, da jc izgubil že prav vsak čut ljubezni dr. domovine, katero je on sam pomagal ustvarjati. V nJem divja le še slepa strast klerikalizma, ki jc podobna slepoti matere, ki duši svoje lastno dete. Ako bo dr. Korošec pot. ki jo ubira sedaj, nadaljeval, bo nc Ic tako osamljen kot je Protič, marveč st mu lahko zgodi šc kaj hujšega. Iz dejstva, da je šel dr. Korošec v soboto namesto v parlament rajše na agitacijski shod, se vidi nepoštenost, demagogija ln nelojalnost politike katoliške duhovščine v času, ko je domovina v nevarnosti.
+ Klerikalci za llulgare. Klerikalno časopisje je začcio akcijo zato, da se tudi Bolgarija priklopi naši državi. »Novi čas« piše, da je bolgarsko ljudstvo bistveni del jugoslovanstva in eden vogelnih kamnov naše bodočnosti. »Vsak, kdor nastopa proti popolnemu ujedinjenju Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov, je po sodbi vseh poštenih Jugoslovanov podirač ! naše nacionalne prihodnosti. Sovraž-| nost proti bolgarskemu narodu je na-I rodno veleizdajalstvo.« »Dokler nc bomo združeni z Bolgari, bomo kolonija velikih zapadnili narodov. Z Bolgari pa postanemo narod svetovne zgodovine.« — Tako kot o Bolgarih, klerikalci še nikdar niso pisali o — Srbih, ki so nam mnogo bližji, in ki Itnajo edini zasluge, da smo svobodni državljani. Avtonotnisti bi sc morali zavedati, da so »podirači« in »veleizdajnikl« v prvi vrsti oni, ki hujskajo proti Srbom. Tudi bolgarsko vprašanje bo dogorelo, a brez Srbov in proti njihovi volji nikdar ne! Klerikalne Špekulacije — s pomočjo Bolgarov streljati Srbom v hrbet — sc nikdar ne bodo uresničile! Na vse-zadnje je klerikalno bugarofilstvo razumljivo, če pomislimo, da je Protič političen mrtvak, da tudi z Radi-čem ni nič. Ves up klerikalcev gre sedaj očividno na Bolgarsko. Ce tudi tam nc bo nič pomagalo, pa bouo klerikalci šli še naprej in iskali zaveznikov na Turškem. S Turki se že poznajo, ker so bili njihovi dobri prijatelji med svetovno vojno.
Karel tn *Kartoviči>. Beograjsko časopisje ugotavlja, da je za Jugoslavijo vprašanje Karla Habsburga kot osebe končano, nastaja pa novo vprašanje, ki Je ravno tako pereče kot vprašanje Karla, namreč vprašanje »Karlovičev«. Kdo so ti Karlovi-či ve vsakdo, pojavljali so se na naših mejah, pojavljali so so v naši državi in čakali samo. da Karel Habsburg zasede v Budimpešti svoj prestol. Za našo državo je sedaj največje važnosti, da obračuna s temi Karlovičl, ki so veliko nevarnejši nego Karel sam. Po vsi naši državi imamo te Karlovce. skrite Id odkrite,
Sedla R deTn, pa vidi, da 1« rtMposoP-rt>M»'. noraost «sm )e, W6'f»rm »e
na za pozitivno delo. Socljalnodemo. kratska stranka petih občinskih sve. tovalcev, ki se je Izročila v občinskem svetu klerikalcem in NSS na milost in nemilost, sedaj peha svojega župana naprej, da pod firmo brez-strankarstva piše in govori za koncentracijo. Ta taktika in politika pa Izvira le iz zavedanja slabosti magi-stratne koalicije in Iz strahu pred številno močnim in po inteligenci ter po praksi in komunalni politiki koalicijo daleč nadkriljujočiin zastopstvom JDS. Slabost, ki obhaja gospoda župana in njegovo koalicijo je zlasti spoznati po tem, da piše dr. Perič v članku tudi o razpustu občinskega sveta. To stališče bi bilo seveda danes za socialiste najbolj ugodno. Mi pa menimo, da je sedaj prišei čas, ko nuj stranke, ki so ko-alicijo v mestnem svetu stvorile zato, da potisnejo na stran JDS, tu po-kužejo, kaj znajo. Do sedaj so ti ljudje vpili in kričali, v občinskem svetu
našim p. n. ustanovnim ln p-odpomim članom za njihovo dosedanjo naklonjenost In požrtvovalnost. Imenovano drufitvo! ima teško nalogo, skrlieti za izmed po» trobilih najpotrebnejše, to je za slepo. Zanimanje v Sloveniji za te, f« kruti usodi teško prizadete, pa je prenoznatnol Zatorej prosimo vso javno.it v Sloveniji, d4 odslej ne pozablja naših slepih, tomved s« jih ob vsaki priliki spominja, kakor prt ženitovanjih, društvenih vesolicnh ln prireditvah. Pri oporokah in talnih dogodkih se spominjajte slepih, kojih življenj« je brezupna žalosti K'.t najizdatnojš« podpora nam je, da pristopi vsakdo kot ustanovni član (K 20.—) k »Podpornemu društvu slepih v Ljubljani,., WoUova ulic« • Zveza slovenskih pevskih zborov v Ljubljani vljudno prosi vso p. n. člane ljubljanskih pevskih dni štev, da pridejo „ torek dnš 1. novembra ob 11. uri dopol ilno v pevsko dvorano »Olasbene Matico«, Vegova ulica 7/II. k pevski vaji. Po-poldne istega dne pojo namreč združeni pevski zbori običajne nagrobnice na no-
pa naj pokažejo, če znajo tudi še kaj vem pokopališču. Odbor prosi točno in druzega. Naprcdnjakl so občinski, polnosioviln« vdeležbo, tako zjutraj pil svet vodili skoraj 40 let in so navzlic va.ii, kakor popoldne pri nastopu, mnogim nedostatkom ln slabostim i * Preselitev poštnih uradov. 8 1. no. dovolj dokazali, da so za pozitivno vembrom 1'Jl'I »o pioj.oli poštni urad delo zelo sposobni. LJublJančanje so Ljubljana 4, ki jo bil doslej na Starom sl pri zadnjih volitvah izvolili večino trgu štov. si, v poslopje poštnega ravna-iz SLS. JSDS in NSS. Dolžnost te ' teljstva na Sv. Jakoba trgu Štev. 2 (bivša koalicine veČine Je, da svojim volil-! Virantova hiša ln se bo imonoval »Ljub.
ccin izpolni to, kar jim Je pred volitvami obljubovala
Domače vesfi
• Kraljev povratek v domovino. Včeraj I župan Grčar, zavedajoč so, da nI nihče ob 630 zjutraj se je s simplonskiin eks- j drugi kot občinski zastop v toliki moti preaom v
IlIUJ «0 J C O OIJUJIIU113IVIIU oni,- ( >llU£l MH unvitinivi ii.,>n,.ji » umiiii iu.ii
posebnih salonskih vozovih dolžan lajšati občanom stanovanjsko gor
lvornega vlaka peljal na |>ovratku lz Pariza skozi Ljubljano naš kralj Aleksander in jo prispel zvečer v Beograd. Na kolodvori/ jo pričakoval vladarja pokrajinski namestnik g Ivan Hribar, ki ga jo pov«. bil kralj k sebi in ga pozval, da ga sprem_ lj« do Zagreba. Skupno s kral/em so vrača r Beograd tudi ministrski predsednik
jo, S tem, da preide stanovanjska oblast I. stopnjo na mestno magistrate jo dana nad njim najširša kontrola od strani ol>-činstva, zlasti, ker jo uvedeno v občinskih zastepih proporcionalno zastopstvo strank. Prijeten |iosel res ni iiiietl opravka s sta novanji, a mlado moči, polno življenja in So neizkoriščenih duševnih sil, ki imajo
Nikola Pašič. Kralj Aluklandor jo od za. v Sloveniji po večini mestne občino v ro-
vratne bolezni popolnoma okreval in se vrača čil in čvrst v svujo domovino.
*	Klub demokratskih občinskih svetnikov v Ljubljani je izvolil z« načelnika dr Trillcrja, za poduačelnika p« Josipa Turka. —
*	Z ljub!|anslt»g.i magistrata. Zupan dr. Perič sprejema stranke vsak pondeljek, torek, četrtek in petek od poldvajiajstib lo ene popoldne.
*	Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika ra zdravstveno okrožje Podčetrtek. Interesom je rp opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
*	Osebna vest. Zastopnik pokrajinsko-ga namestnika, dr. Vilko Baltič, s je vrnil z dopusta in zopet prevzel svojo služIm. —
*	Razlika. Ko je bil nnš današnji pro-led »Naš zunanjepolitični položaj« žc na-
uisan, smo dobili pred oči tu.li sličcn uvodnik v »Avtonomistu«. Kar jo v njo-govem članku dejanskih navedb, se kljub temu, da jih je mnogo manj, skladajo z navoilbami v našem pregledu. Cesar pa g. Avtonomist ne pove v članku, to pove v »najnovejših poročilih«: »Diplomatski poraz — krivila demokratov — držnnje Anglije — nezadovoljnost — kdo je krivi« V teli sklepih je baš — razlika. Cesar nI »Avtonomist« povedal v člankih, tega so .ie iznebil v dnevnih noticah, predmeti, ila more slušatelj vstopiti v IV. kjer pravi, ila pojdejo pač v prvi vrsti i letnik, v katerem so predavajo predmeti verižni!;!, bankirji, akcljonnrji itd. To jo čisto rudarske znanosti. Pripominjamo, da pač najbolja rešitev vprašanja. Veseljo obiskuje lotos ta strokovni letnik 0 dobo glc.lati g. »Avtonomista« v »Sturmba- i mačlnov, tako da bo letošnjo jc.sen več
kah, so najboljšo jamstvo, da bo v bodočo s stanovanjskimi stvarmi boljšo. Zato je naloga, ki čaka sedaj mestne župane v tem pogledu ena najbolj hvaležnih. 8 koncem stanovanjskega urada opravi, čeno vsi prizadeti pričakujejo tudi znatno olajSanjo 6tano\anjsko bede.
*	Kdo ho plačal lunkeljoulruuje občinskega sodišča? Kakor znano, zahtevajo funkcijonarji občinskega sodišča za po-bi.anjo draginjo po BO K nagrade za vsa
! o uro. Nagrade bi 60 Imele izplačevat! iz dohodkov vplačanih glob. Kor pa redna sodišča no priznajo razsodb občinskega sodišča, je za rinivc, kdo bo plačal funk cijonarjcm naurade.
*	Naša montunlstika. Prejeli smo: Z za čudenjem sina v nekem lislu pod našlo vom: »Nova nemSka lumparija« čitali, da v Jugoslaviji ni Se nobene montanistične visoke Sole, četudi bi bila zelo potrebna, kor jo rudarstvo v državi zelo razvito in se lw razvilo še bolj.
K temu članku pa ugotovljamo, da se nahaja na tehniški fukultcti univerze v Ljubljani poseben ninntanist ičen oddelek, v katerem so je letos začelo že s preda vnnjein v IV. letniku. Prvi tri letniki so takoimcnovaui pripiavljcvalui letniki t ustrojem, kakor na montanističnlh visokih šolah v Leohnu in Pfibranu. V teh treh letnikih ee predavajo vsi pripravljalni
taljonu« ali »Zelozui četi« prvega po živa...
* Prizor r ulice. Četa rezervistov koraka i>o ulici. V civilu so še, toda žo v štiristopnih. Knplar jih vodi. Možje stopajo ponosno, resno sicer, toda vedrih o-brazov. Niso opiti, tudi ne kažejo ncvolje ali »malkontentstva«. Možjo vodo, da gre
naših rudarskih inženerjev zapustilo našo visoko montanistično šolo. Prve tri pri pravlaliio letnike obiskujejo letos okroglo fiO slušateljev.
Montanisti, s katerimi je nemški Sovini zoni v Loobnu tako kruto postopal, imajo tedaj priliko, da končajo svoio Studijo na visoki montanistični šoli v Ljubi ani, ne
.............. ..............• ----' — n--	...... .............
lo, ker jih kliče lastna dolžnost, interes j 'a bi s tem kaj izgubili na strokovni uspo
lomovine, najvišja uiuruina zapoved, zapoved celokupnega naroda. Demagogija ni pokvarila teh src. Zmagala jc resnoba trenutka in zavest: Mi branimo sebe. Za lastni narod, za lastno državo, za Jugoslavijo nam nobeno breme ni pretežko. — Ko so pozvani držnvljanl-vojakl sinoči korakali mimo nas, smo sneli klobuke pred njimi, zavedajoč se, da po.idcmo tuli mi. vedri in ponosni, če nas pokliče domovina. — (Ko objavljamo te vrstice, nam no pride na misel, da bl »Izsruhlll na ročnike«. Za to naj so briga »Slovcnoc«. In objavljamo to notico vkljub temu, da pričakujemo, da se bodo razni kvaražugonl poskušali z neslanimi opazkami — norčevati).
• Koncc stanovanjskega nrada. Z novim stanovanjskim Pravilnikom je prešla stanovanjska oblast I. tudi v Ljubljani. Mariboru, Celju, Ptuju na avtonomna mesta. Mostni župani bodo predsedovali st.i-novanjskim komisijam iri mestni magistrati (uradi) bodo reševali stanovanjske zadeve, kl so jih dosedaj nekaj časa imo li v svojem delokrogu državni stanovanjski uradi. Mestni Župani so žc dobili od pokrajinske upravo pozive, da prevzame- | Jo vodstvo stanovanjih komisij v ome- i njenih mestih. V prebodnji dobi boilo šo j nekaj časa v mestnih uradih sodelovali uradniki državnih stanovanjskih uradov. ^ tem I« a"tonomnrm občinam vrnjen re- , ferat, ki že dolgo ve5 no spada v področ-je državnih oblasti. Odkar imamo novoiz-volV.no občinske odbore se je zanimanje v avtonomnih korporacijah gledo s»ano-vanjskegi vprašanja zelo pojačala. Naravnost vzgledno se jc lotil te zadeve marib.
Ijaria !)». — Dosedanji poštiU urad Ljubljana 8 na Vodnikovem trgu so bo imenoval od 1. novombra t. 1. dalje »Ljubljana 4«. — Pustni urad Ljubljana 3 in« Sv. Jakoba tr^u Stov. 2.) bo urndoval ob delavnikih neprenehoma od 8. do 18. uro, ob nedeljah in praznikih pa od !). lo 11. uro. Blagajna bo ob nedeljah zaprta. — Poštni urad Ljubljana 3 «e jn preselil Iz svojih dosedunjih prostorov » nove prostore v isti hiSi. Vhod je iz Kopitarjeve ulice.
*	Kupijo ee v donrem stanju: Notna •tojala, note za salonski orkchtor in kotv trabas. Ponudbe na: Jug. napr. akad. društvo »Jadran«, »Narodui dom« v LJubljani.
*	Smrtna Itosa. Preteklo soboto je umit v Celju tainošnjl ojuit. dekan in mestut '.upnik, rlohro znani g Franc Ogradi v visoki starosti 85 let. Bil je v/.gledea' luhovnik in tu li v narodnem oziru vodno( ■anesljiv in delaven rodoljub. Bil je kro^ menit, značaj, kl tu.li v narodno nasproti nem taboru ni imel sovražnikov. Sloveti-skemu dljaStvu v Celju jo bil blag dobrotnik in j« imel za dijake vedno odprt# roko. Pokojnik jo bil rojen dno 13. Ju-'ra 1835 v UoriijomgTadu. Celjski opal o bil o-l 1. maja 1490. — V Novem m^ stu je umrla gospa Terezija Dolo noj vdova po vodji ravnatelja Kmetijske kM lo na Grmu.
*	Prosimo za redi Pri nas ▼ ITrastnlkf mo glo lo pošte približno tam kakor me> :nar na Sv. Planini. Vso dobimo pozneje akor po drugod. V pondeljek sem sa
pritožil pri našem plsinonoSI, da dobim ■mndcljkov list v zadnjem času vedno! 'o-lo v torek. Podučil ine je, da je poStai •zapelana« In kot dokaz resnice se j» /.<rodio koi naslednji dan, da šo «Jutra»j nI bilo: Peljali so ga mimo Hrastnik^ lalje. Ker drugi listi vodno prihajajo, sumimo, da imamo morda nekje na pošti ri.ll v ambutanci ...pasivno resisteneo. —< ibjavljamo z doBtavkom, da prosimo vi* *je ravnateljstvo, da zadevo preišče ln napravi red.
*	Razprava proti ponarejevalcem batf. j kovcev ppjložcnn. Kakor smo že poročali, se j« pretekli teden pričela pred sodnim dvorom v Zagiebu obravnava proti ponarejevalcem jugoslovanskih bankovcev — Vidu G a I o v i č u in tovarišem, k| <o lani tudi na Hlodu nekoliko časa izvrševali svojo »obrt«, potem pa pravočasno odnesli pete, prcilno jih je zalotila ljubljanska policija, ki jo bila obvoščena i pravcati tovarni za ponarejanje bankovcev, ki se jo bila etablirala v neki Mciski vili. Iz Zagreba smo prejeli poročilo, da jo bila obravnava v soboto na nedoločen čas preložena v svrho, da se v stenjevaški blaznici preišče duševno ■tanje dveh obtožencev, ki imata v procesu odločilno vlogo.
*	Smrtna kosa. V Celju jo umrl premi-kač južne železnice Tinče S t r au s. Pokojnik je bil navdušen Sokol in izboren telovadec.
*	Nesreča. V Borečih pri Gornji Rad ioni so je posestniku Antonu Stuhecu pri čiščenju soda vnel bencin. Sod se jo raz-lotcl, Stnhoc, pa je dobil pri tem tako težke poškodbo na eni nogi, da so mu jo morali odrezati.
*	Zakonska Idila. Ključavničar.« Antona Rozmana v Mariboru je njegova boljša polovica- ko so je vrnil pijan domov, tako razpraskala po obrazu; da jo moral iskati pomoči na reSilni postaji.
*	Hudi sosedje. Marija Rihtar in Frane, fJostinčnr |msestnlka v Bcričevcm, živita radi spomin mej žo dali časa v lm-'em sovraštvu. ZeinPemeren jima je šele
i pred kratkim odmeril svet. Ko pa je Rih-1'arjeva kljub temu dobiia pred par dnevi Gostlnčar, posestnika v ileričevein, ->i Marijo z vozom na njenem svetu, jo vzela šibico in hotela pognati konje naprej. Med tem pa .je pršel Gostlnčar, ki je Rihtarjevo zg'ab'1 in jn vr-el s tako silo ob tla, da si je poškodovala desno roko v zanest.iu. Zadeva pride pred sodišče.
*	Tatvina. Josinu Dermoli jo ukrade! neki P.osarcc iz stanovanja v Zvonarsli ulici za H700 K oblol e in srebrno dozn. — Karolu firc''"i na Sv. Petra cesti 45
sobljcnosti.
*	Himen. V pravoslavni kapeli so je včeraj poročila gdč. Vera R e n č e 1 j, hčerka iz znano tržaške rodoljubno Ilcn-epove rodbine, z g. Milošem Radisav-I jo v i če m, carinikom v Liublianl. Obilo sreče! — Na svatbi so je nabralo za »Rolo jugoslovanskih sester« 480 kron. Hvala!
*	Za revne vdove. Mod 5 domačih revnih vdov iina ljubljanski magistrat razde liti 400 K, vsaki po 80 K. Treba je pismeno prosijo, kakor :o razvidno iz razglasa, kl je nabit na ljubljanskem magistratu. ProJn e so sprejemajo le do 15. novembra 1021.
*	Kolo jugoslovanskih sester. Članice Kola jugoslovanskih sester ne pozabite, la jo v četrtek. 3. t. m., ob 5. uri v društveni sobi odborova soja, katere se zanesljivo udeležite!
*	Ljubljansko učiteljsko društvo nadaljuje s prcilavi.nVm: »Utisi potovanja po Srbiji«, predavatelj g. Crnagoj — v potek, dno 4, novembra t. 1. ob pol 8. uri v šoli na Ledini. Točno in polnoštevilnol
*	Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo 6 sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova soja v srodo dne 2. novembra t. 1. ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma». Društvena pisarna dajo čhnom dnevno od 18. do 20. ure Informacijo, Sv. Petra cesta šlev. 12. pritlično, desno.
*	Podporno društvo slepih v L'uhljanl. Je njegova gospodinja Ana Strupi odnes-Prejoii srno: Pivo oblctnico svojega ob- la za )',?.,a,/! K razlega perila ln m Ist".® stoja obhaja društvo dno 7. novembra i kron žVe*«.
1P2L t Podporno društvo slepili v Ljub«	» .. ,
CLAUDE PARRCRB:
IV
Mor ski ropar
(Lo Hlbustier des Mers.) j	Roman.
' Med tem je solnce že zatonilo ln noč, nagla kakor vse noči na jugu, je zastrla vodo in nebo. Kakor vsak večer, so na krovu žvižgali kvartirni mojstri moši\vu na apel, da si oni, kl riimajo posla, razvesijo svoje plcte-nice in se poveznejo vanje k počitku. Poprej se pa> še vsi razvrste za velikim jarbolotji k skupni molitvi, kakor je stara navada dobrih mornarjev. Ko so bili dečki polnoštevilni in ko so baklonosci spoštljivo dvignili svoje baklje nad glavami zbranih, je Ludvik Gučnolč, ki opravlja kot poročnik tudi kitplanska opravila, splezal vsak večer in tudi nocoj po lestvi ii stražnemu Jtastelu jn pobožno na glas pomolil Ave Maria in Pater no-» ster, da posveti spanje na »Lepi podlasici*, da bo vso noč varna pred skalami, nevihto in sovražniki.
«Samo še prihodnje prilike počakamo«, je reloel Tomaž Trubiet, »da si napolnimo Eadjo. Potem pa...»
Takšne prilike pa nisi našel vsak dan. Leto Oospodovo 1676. je našlo Flibuslcjce na višku in kraljevi namestnik, gospod de Ogeron, je sam zašel v vrtinec ter dal napadati kraljeve sovražnike povsodi, da potegne vse pogumne možakarje za seboj, kakor je trdil, in da uniči na vodah Zapadne Indije vse tuje zastave, ki se morajo umakniti burbonski liliji. Pred kakšnimi Šestimi meseci je četa pustolovcev napadla Cura^ao, in na pomoč jim je prižel oddelek kraljevske marine pod zapovedništvom velikega stražarja obale na Martiniku. Odtlej ie med Flibusiejci In korzarji prišlo v modo, da so se njih čete združevale in skupno napadale cele otoke in sovražna mesta, ker se navadne
trgovske ladje, kl bi m jih Izplačalo oplenitl za lasten račun, niso več upale prikazati. Vse to Je kazalo dovolj jasno, da niti Spanci niti Ho-landci nimajo več volje, da še povc-uijo svoje izgube in da pošiljajo ne-nasitljivim In neugnanim morskim roparjem novega dobička. Zato so se pričeli odpovedovati nekdaj tako cvetoči prekomorski trgovini, ki je tako padla, da so sedaj pošiljali le eno ladjo na pot, kjer Jih je svoje-časno vozilo četvero ali več. Plen je seveda v tem postajal vedno manjši.
Dva meseca že križari »Lepa podlasica« naokrog po raznih vodah, ne da bi zagledala le najmanjšo divjačino, ki bi se jo Izplačalo loviti. Po zunanjih deskah ladje se je pričela gomilitl nova nesnaga in Tomaž se je odločil, da se zopet obrne na Južne peščine in si da tam ladjo očistiti. Tu pa mu prinese čudovit slučaj v bližini rtiča tiburonskega na zapadni strani otoka San Domingo baš oni dolgo iskani in zaželieni plen.
Bilo je rano jutro. Stražni niornar naenkrat zakliče iz svojega opazovalnega koša, da vidi jadro, desno naravnost. Množica mornarjev se zažene med vrvi sprednjega jambora in izbulii oči. Javljeno jadro je precej blizu. Vzhajajoče solnce pa je obseva le slabo, zato se jadro ne vidi dobro in se ne razloči od rjavega strmega nabrežja za njim. Opazovalec mora bistro gledati in napenjati svoje oči. Louis Oučnolč naperi svoj daljnogled na pravo mesto in poroča, da se res nahaja tam ladja z jadri na desni strani krepko napetimi — tudi •Lepa podlasica« vozi na isti način — in da ima ladja torej jasen namen, da tudi ona objadra tiburonski rtič.
»Kakšne vrste Je ladja?« vpraša Tomaž, ki stopi ta hip iz zadnjega kastela.
»Zelo velika je!» odgovori Gučnolč.
»Tem bolje!« vpije Tomaž. «Tem boljši bo plen!«
Louis Oučnolč pa ne odstavi daljnogleda, marveč opazuje tujo ladjo z največjo pozornostjo.
«KaJ vidiš?« ga vpraša Tomaž.
»Vidim,» odgovori Oužnol«, «da ima ladja visok trup, rdeče, žolto, modro ln belo pobarvan. Vrvi so v najlepšem redu, jadra so vsa nova.»
»Kaj pa,» vpraša Tomaž, «pa morda ni to vojna ladja?«
»Da, tako kaže,« pravi Oužnolfi in izroči daljnogled Tomažu, ki si ga nastavi na oko.
»Izvrstno!*, pravi. «Še nocoj smo bogati, če da bog in naš patron. Vsekakor se nam nikamor ne žurl. Ce vozijo tako, kakor sedaj, nam ne odidejo. Zato se najprej dobro najejmo, predno udarimo. Tem odločnejši bomo v boju!*
Vse mu pritrjuje in moštvo odhiti v kuhinje po hrano. Tomaž pa ostane sam z Ludvikom in mu položi roke na rami:
»Btate Ludvik!« pravi z resnim glasom, »tu se podajamo v strašno prigodo. Vse, kar smo izvršili z zadnjih štirih letih, je bila igrača proti njej. S to ladjo tu, se nam obeta težko in vroče delo.»
Poročnik ne odgovori, samo prikima z glavo.
»Saj vidiš tudi ti, kakor jaz, da Je ta nesrečna ladja linijska vojna ladja, kl ima dva mostovža. Tudi se menda ne motim, če trdim, da pomeni cunja na vrhnem drogu, da se nahaja na ladji visoka oseba, najbrž kakšen admiral ali kal sličnega. Naša orehova lupina je res nekoliko pomanjkljiva v primeri s tem kolosom in ne vem, če smemo vreči svoje mreže, da ujamemo tako veliko ribo...*
»Da», odgovori Qučnol6 ravnodušno.
»Torej si tudi ti istega mnenja?* vpraša Tomaž bolj nujno in motri bledi obraz svojega poročnika, ki ni bil nikdar mirnejši, ko v trenutkih opasnosti.
»Torej si tudi ti istega mnenja, kaj ne? Torej misliš tudi ti, da je bolje,
da se ne spuščamo v to prigodo? Ali pa tvegaš raje tudi ti z menoj vse za vse?»
»Odloči sam!» odgovori Oučnold. »Jaz poslušam!*
< Tomaž pogleda na morje. »Vsekakor«, zamrmra, »če bi sedaj prijadral tod kakšen Flibustejec, bi ga pozval, da opravimo vso stvar skupno... Da, če bi naš Rdečebradec bil kje v bližini ...»
Pri tem imenu se Oudnolč na tihem prekriža, Tomaž pa povesi čelo.
»Ludvik*, vpraša končno, »kakšen je tvoj nasvet?*
»Nikakršen*, pravi Ludvik mrzlo. »Stori, kakor misliš. Ti si zapoved-nik« —
Iz velikih lin že prihajajo možje tta krov. Nekateri še žvečijo zadnje kose suhoija, ki so ga prelomili kar na kolenih in ga vtaknili v žepe, da prej opravijo in se vrnejo na krov. Tomaž pogleda vsem v lice. Hrabrost teh dečkov je dobila že več ko dvajset krvavih bitk. Na vsem zapadnem oceanu ni bilo več španskega ali holand-skega kapitana, kl bi ne bil vztrepetal pri imenu »Lepe podlasice* aH »Hudičeve ladje«, kakor so jo nazvali. Vojaški ponos napolni kapitanovo srce. Vzravnano stoji na lestvi in gleda svoje moštvo, potem pa skoči z lestve na krov in vzklikne:
»Bratje! Cujte me! Sto tovarišev nas je tu, sovražnikov Je pa najbr^e čez tisoč! Mi imamo dvajset osem-najstfuntnih, oni pa petdeset ali šestdeset po štiriindvajset in šestintrideset funtov. Ce nas njih krogle zadenejo, se naše tenke stene raztreskne-jo kakor kostanj na žerjavici. Naše krogle pa nJim ne morejo do živega, ker so prelahke za trdni ln debeli hrastovi les, ki je močnejši ko vsako obzidje. Tako je. Razumno in modro ravnamo, če se umaknemo in pustimo tej ladji, da gre svojo pot, čeprav je polna zlata in srebra in nakrcana od gredlja do baterij. Kajti to je ena čuvenih galijon iz Nove Španije in božja pervidnost je hotela, da se je
izgubila ladja od svojega brodovJt Božja previdnost, pravim, ker le t« previdnost je hotela, da si hrr.Lri možje, ki to ladjo napadejo, pridobe velik in bogat plen, in da se straho. petci, kl se ladji umaknejo kakor mi, tembolj osramote. Povedal sem, k« mislim. Kaj pa vi, dečki?*
Moštvo molči vse začudeno in s« ic 6poglcduje med seboj in s svo. jim kapitanom. Toda dva med nji i, ki sta si med nagovorom ogledovala sovražno ladjo, se ljuto obrneta k tovarišem ln zavpijeta ravno tako glasno, kakor prej Tomaž: »Sleva jj izdajalec, kdor noče na mestu nt napad!* In kakor lz enega grla s« dvigne po vsej ladji krik in vse mošt-vo zbesnl po krovu: »Udarimo! Uda-rimo!*
Rdeč ln vesel izpusti Tomaž ob» mornarja, ki ju je prijel, ln vpraša: »Torej vsi, kar vas Je tu, hočete, da udarimo?*
In vsi zatulijo iz enega grla: »Da. vsi!»
»Velia!* pravi Tomaž. »Louis Guč. nolč, sem pridi!*
In ko se poročnik odzove pozivu, izjavi Tomaž Trubiet svečano:
»TI si mi svedok in vi vsi ml sve, dočlte: Zaklinjam se »ri Zveličarju z bulvarka, pri sveti Devici z Velikih vrat in pri svetem Mald-u, pri svetem Vincentu in svetem Tomažu, da ubijem z lastno roko vsak ir, kl hi v tej bitki hotel bežati!*
(Dalje).
I
Zahtevajte
v
kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih
„JUTRO"
I1U I'IHIIH1IMH1I'
Ali ste že čitali novo številko „NJIVE"?
Uprava
„ Jutra" m „Njive"
sa nahaja v novih prostorih
nasproti glavne pošte
v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Istotam se nahaja
»t
II
(t
Tiskovna zadruga
Ima svoj« nove prostore
v Prešernovi ulici št. 54 nasproti glavne poŠte.
Družabnika,
veeec-ga mannfaktarne stroke, se i*£e Phn obe s napoved o kapitala pod .,Tr-goveo" na poštni preilal 121, Ljubljana
181.7
ERJAVEC & TURK
1771 »pri Zlati lopati"
trgovina z ieSeinino
(prej Hammerschmidt)
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7
nasproti Mrlievnlik« cerkve.
Zaloga cementa in karbida.
Poljudno-znanstveni spisi
zbirka „Pota in cilji":
I.-Il. zrezek: A. Melik, Zgodovina Srbov. Br vatov ln Slovencev. I. dol,res. 21 K, U. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti K 5 tO več 1II.-IV zvezek: Dr. Vr. W#her, Uvod v ftlo-
sofljo. 72 K, poŠta S K več. V. zvezek: A. Me'ik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovenoev. Meh. vez., tiu papir 60 li, poita a li več BroS. navadni napir 12 K po poŠti 2 K več VI -IX Z*.: Dr. It. Prijatelj. Predhodniki In Idejni ntem ljiteljl ruakega realizma. Strani 118. Cena 90 K, po poŠti 6 a ved.
Naročila snrciema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Preiernova ulloa, nasproti glavne poite.
Gostilno
na deželi ali s mestu
s celim inventarjem želim vzeti v najem. Ponudbe naj (e pošljejo na poitnoleieče ▼ ŠoitanJ it. 133. 1803
Mlad sluga
ijSče za popoldanske ure primerno delo. Ponudbe na upravo »Jutra.« pod , Popoldan".
m]msb h
oglaševalec glasotiriev
v Ljubljani Woltova ulica 12.
tavrfniem iigiui -nao a' Ur popravila glasoviriev tn Uai-moniiev ep.cieino stiokovno to^no in ceno. Ifllb
Hlobuhe in slamnike
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi veduo v zalogi tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Siobu
pošla in želez, postaja Domžale uri Ljubljani.
V popravila prevzema tudi »sa tozadevna dela ter pr oblikuje po najnovejši modi. V I.JublJaoi prevzema v a naročila in moder niziranje tvMka Kovaievtč 1 Tršan v Preiernovl ullol it. 5, kjer »e sprejema 1637 v sredo ln v soboto.
Po nizki cenii 16s* nova dvokolesa. otrolkl vozički, šivalni stroji,
tndi malo nb jeni.
F. BATJEL, LJubljana,
Stan trg it. 8. Kirlotlka cista št. 4.
ŠPEDICIJ SKA TVRDKA v
NA RAKEKU
izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi OoarlnJe^J«
1765
L. Mikuš
Ljubljana h Mestni trg 15 izdelovateli dežnikov
Na drobnol	Ha debelo I
Zaloga sprehajalnih palic.
1667 Popravila točno in solidno I
Obvestilo.
Obveščava ceuj. odjemalce in p. n. občin dtvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnitjih cenah. Getevl čevlji v zalegi. Turlatovikl Aevljl domačega Is-delka.	1628
Ant, in Jož. Br&jer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) it. t.
!!! Ugodna prilika m
Lep klavir
firme J. B. Streieher & Sohn, zelo dobro ohranjen ter t močnim in čisti n glasom, je po eeui na prodaj. Zelo pripraven je za kak voliki salon ali gostilno kakor tudi za pevsko ali plesno iolo io vsako glasbeno uporabo. Ogleda in kupi se v Ljubljani, Hranil-nlika oeata štev. 7, druga b šna vrata, t. nadstropje, vrata 48, vsak dan od ' ,1. do 'Ifi. ure popoldne, v nedeljo pa od 9. do 12. ure opoldne.
jpTAMPIHr
ANTX|RND^-
t «6»
JERMENA
gonilni, usniata, prvovrstna Knochova v dimenzijah (širinah) od 90 do 260 n m prodaja
po ceni, takoj i skladišča: Glavno zastopstvo sa Jugoslavijo; Frkivlt < drsi, ZajtM. Miinltka B. Tilclatt 4 45 L|n6l|ani. Stritarjeva ulica 7, teleta* 422.

Fini hoks (Sttofts)
Telefon 88. (nemško blago) oddaja samo cele vagone Talefon 68.
A. Tonejc in drug, Maribor«
I 1611
v prometnem mestu blizu Celja '«• proda radi bolezni lasmitcive. Na n<vo inuderno urejeno, z dvema eloktromutorjcma (37. 'i 7 H. 1\), kombiniranim skobelniin strojem (komliinierte Ilolicl- U(id Abricbtmaschine), 60(1 mm teško frezo. kombiniranim eirku-hrjem z vrtalom, brusnim strojem, 5 sko-belnimi stoii z vsem mbarnkim orodjem. Mizarstvo so nnhaia v poluein iliratu. h t roj i, ti so popolnoma novi, se tudi posebej od-iado. — Ponudi« na upravo »Jutra« pod „Hisaratvo".
Odvetnik dr. Jos. G. Oblak
sprejme takoj
odvetniškega kandidata
z zagovorniško in substitucijsko pravico, eventualno še drugega začetnika.	iso6
O. Bernatovič
Mestni trg 5-0
Največja izbera najnovejših, najfinejših in najcenejših
oblek za gospode, dame in otroke.
V zalogi tndi moški klobuki in kožuhovina.
Kapital: K 20,000,000
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
Rezerve okro? K 6,000,000
PODRUŽNICA: NOVO MESTO IN RAKEK ljubljana. šelenburgova ulica št.1 IZVBŽU1E VSE SAMČKE TRANSAKCIJE KAlKULANTNEJE
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA
MS »
priloga »Jutru" Sf. 238 dne 1. novembra 1921.
Politični odmevi
Epigrami
Karla Havlička-Borovskega.
Politična bajka.
V Švici v demokratskem krajo tam v republikanskem raju, je sedel vrabec k orlom in gospodi je nekaj začvirikal o svobodi. Orel vrabca haml Nauk je tak: rrabeo orlu nikdar ni enak.
Uspehi belogorske bitke
Dokler na CeSkem vse jo po brozversko
teklo,
imeli »mo nebesa tn, po smrti peklo. 0 Ferdinand U., odkar delaš ti čudesa jaamo to peklo, po smrti pa nebesa.
b zgodovine če Ske literature.
Vseb C« Ski h knjig sovražniki srditi so: plosnovina, moli, jezuiti.
«■ ČeSka molitev.
Sveti Janez Nepomuk reši nas nadlog in muk, daj nam Bog, kar dal je tebi da nai jezik segnil ne bi.
Etimologija.
Odkod ime je Rakovsko?i' Jaz vedel bi odkod, zato ker tam po ritensko — vse rakovo gre pot. 9 Rakovsko Avstrija.
Slaba Je, alaba...
Poltenemu grozi le glad is tatu vislice grozijo, a tebi, čeSkl literat, i glad i vislice pretijo.
Kazuistično. Je bil-li Jona — vprašal — jezuit, ki šel je grešne Ninive krotit? Jaz mislim: De. Ker v tom je hiba, da Jouo p požrla riba — a jezuit, to dobro znam —s hi rajši ribo snedel sam. Ko bil bi jezuit, v troh dneh nznesel smrad M ribi meh.
Jezik.
Slovaki svoj jezik branijo, karkSen narod, taka :e Sega — Madžari jim ga kradejo: kakršen ptič — taka zalega.
tns Stammbuch Sr. Hochgeboren.
Vsak po avuje dela, dragi gospod moj, kmet Iz gnoja iito, ti iz lita gnoj.
Prijatelji.
V nesreči vsak prijatelj ima nasvetov polne roke, a nihče ti iz njih ne da vsaj eno vrečo moke.
Beseda mi če Jo, zgledi vlečejo.
<Cesar nečeš, da bi ti drugi storili, tega ti dragim ne stori — zapomni na večne si čase* — Je rekel učitelj in vlekel študenta za lase.
Molitev birokratov.
V glavi slamo, v srca kamen — zgodi se — na veke — amen.
te, deloma pa Jih prenesti v druge f »tenko male antante :w> nekoliko snb- rporvdajja. da bo v Ao«OTT podjAM«! kraje. Mnogo se p je preselilo n- G* j jekthnno bar™na.	| pogodba znatno ojaoila j^ota^ fratuJ
Kaj hote Italija s Trstom T
Ako natančno zasledujemo smernice italijansko zunanje politike po sklepu rajiallske pogodbe, pridemo lahko do za.Jjučka, da Italijo .jadransko vprašanje So vedno peče. Tega. sicer italijanski zunanji ministri po povedo na glas pred javnostjo. Da ja pa temu tako, nam dokazujeti italijanski opo-risčni točki Zadar v Dalmaciji ter italijanska posest rtiča Saseno pred \ ajono. Kaj misli Italija o jugoslovanski [Kjsosti Dalmacije, nam ja^no razodeva šovinistična gonja v italijanski državi, ki venomer vpije, da jo Dalmacija še neodrešena. Na podlagi teli dejstev se torej da sklepati, da jo Italija s posestjo jadransko obale v sedanji obliki zadovoljna le mimogrede in momentano. Cilji italijanske zunanje politike pa gredo dalje in ustvarjajo v Italijanski duH razpoloženje za | Se nadaljna zavojevania ozemlja na Jadranu.
Vodilni krogi v rimskem zunanjem ministrstvu izvrstno vedo, da je Jugoslavija le pod višjim pritiskom razmer v Rapaliu pristala na odstop gotovih ozemelj v Primorju, ki ga je Italija anektirala zase. Zavedajo so, da je Primorje s tem postalo povod nove-i mu jugoslovansko-italijanskem sporu, j To seveda 1« v slučaju, da Trst ne izgubi svoj3 važnosti in privlačnosti, ki jo je imel v polpretekli dobi. Trst je r.orej na tehtnici jugoelovansko-itali-janskih odnošajev v bodočnosti odločujoči jeziček, ki bo marsikaj odločil. To Italija dobro razume. Zato manipulira s Trstom na vso načine, da bi <ra čimprej in čimbolj napravila nesposobnega za izhodišče nadaljnih konfliktov z našo državo. Vedeti je namreč treba, da je Trst tisti faktor, ki daje gospodarsko vrednost celemu anektiraneniu Primorju. Za
novo. Poleg tega de je v Trst presi-lilo naravnost ogromno število Italijanov iz kraljestva. Vsled tega je postala kriza, brezposelnosti v Trstu še občutnejša. Iz te krize izvirajo sedaj neprestani Etrajki, in iz teh ra-sie med Tržačani od dno do dne večje nezadovoljstvo z Italijo.
Vodilna ideja Italije, ki hoče Trst pod vsakim pogojem obdržati, je torej Trst jvoUgoma, a sistematično upro-pastiti. Ko bo Trst ob vso svojo gospodarsko vrednost, se pač Italiji ne bo bati, da bi kakšna droga država sesala po njem. ii propastjo Trsta se bo Italijii iznebiia skrbi radi ofenzivnega najiad.i od strani Jugoslavije, kajti iasno je dejstvo, da se nobena država ne loteva zavojevalnih vojn zgolj iz oolitične sentimentalnosti in brez glob iih ekonomskih razlogov. Z ekonomsko ubitim Trstom bi Italija ubila dve muhi na en mah: odstranila bi nevarnost Jugoslovanskega napada., obenem pa bi ustvarila pogoj za lasten udarec, s nt^rim bi hotela na Jadranu pridobiti še ono. kar si želi in česar danes še nima.
NaS Lubaczevvski je v istini na?. Iz vseh njegovih člankov se vidi njegova ▼elika ljubav do našega celokupnega
ujedinjenega naroda in topla želja, da bi
coskega finančnega ministra Doume«
rija, čigar inunto je bilo zadnji čafl resno ogroženo vsled tega, ker je ho> tol kriti izdatke v proračunu e pavi.
Poljsko čim bolje seznanil s nami. V no- | šanjem davka na poslovni obrt. Ft-vi svoji državi smo začeti, pravi on i nančni 'idseU pariške zbornice je ta (str. 201 (Zgodovino svobodnega naroda, j njegov predlog odbil, ter mu naložil, polnega življenja in nezlomlvo volje, od-j naj /.manjša deficit državnega prora-straniti vse razlike, kl jih ie ustvarila čuua oa ta način, da črta dal izdatkov* dolga ločenost, in zgraditi silno nacio- ; za vojsko. Temu so se pa zopet zoperi, nalno državo na osnovah svobode, de- [stavili vsi general- tor tudi bivši vojnv mokraeije in teleraneije*. Lubaczewskl . minister Barthou.	p
ie v dvoJj du« na strani našega držav- i Francija je torej morala poiskati a* nega odinstva. «IdeJa avtonomlzma lz- razbremenitev svojega proračunakeg* guhlja vedno bolj aktualnost; vplivno stranke delajo energično in vztrajno v pravcu popolnega brisanja provincialnih granlc... Praktično življenje je brzo pokazalo kvarnost decentralizacije v državi, ki se šele ustvarja, in množi samo število pristaSev programa tesnega in popolnega Izenačenja veeh delov Jugoslavije* (S/2«). »Kljub razlikam, ki se nahajajo med poedinimi jugoslovanskimi plemeni v religiji, običajih, deloma tudi v jeziku, so nam Jugoslavija v etnografskem pogleda kaže jednolika; razlike naše, nastale edino pod vnanjimi vplivi, so večinoma ohranile karakter površne politure ter skoro nikjer ne segajo do globine narodne duše (81/82)... S te strani ne preti jugoslovanskemu ujedi-njenju nikakršna resnejša pogibelj; raz-
•t
Jugoslavija"
(Varšava 1921., str. 109. Lastna naklada.)
i like, ki sedaj obstojajo, bo nlvellzlrai Pod tem naslovom je Izšla ▼ Varšavi ^ skupna tradicija bo ustvarjala knjiga o naši državi. Izšla ja, a ž« v vedno nove vezi, silne in nerazkidne.* enem tednu je bila razpečana,	Cisto pravilno konstatira Lubaczewski,
Napisal jo je g. dr. Tadeusz Lnba- ;<Ja Pomen Radičev pada od dne do dne
e z e w s k i, prvi sekretar poljskega ge- (t"8)-
Letos spomladi je
noralnega konzulata v Zagrebu. V uvodu se vrsti 22 člankov, ki imajo vsak svojo posebno, točno določeno vsebino. Ti članki so svoj čas Izhajali v raznih poljskih listih (največ namreč 9 jih je izšlo v (Kurjeni Lwowskem», v »Kurjem Pozannem* ft, v »Gazeti Lwowski* 4, v »Przeglcdn Wieczornom> 8, v »Plac6w-kis. 1). Odkar je g. di. Lubacz«wski mod nami (od sredine 1920.), je pazljivo spremljal razvoj našega državnega živ-evojih opažanjih referiral
Ijenja ter Je o časa, oi>' v poljskih javnih glasilih. V prvem član-stoja bivše monarhije, je bil Trst zla-jku poroča Luhaczewski o svojem posetu »ti glode pomorske trgovine najvaž- pri našem varšavskem poslaniku g. Si-nejše izhodišče v celi državi. Z rešitvi- i miču pred svojim odhodom v Jugosla-I jo jadranskega problema Italiji v pri-'vijo (junija 1920.), v zadnjem o sprejemu log, se ie pa njegov položaj znatno! jugoslovanske ustave. V teh časovnih izpremenil. Jugoslavija se v ekonom-' mejah ee tiče Lubaczewski po priliki
skem pogledu na Trst ni oprla, Češkoslovaška pa je to storila le v najne-znatnpjši meri. Reka, v mirni dobi resni konkurent Trsta, je postala glasom rapallsko pogodbe prosto mesto. In noleer Reko je Baroš, katerega Jugoslavija ne izroči za nobeno ceno, ker
vseh strani našega državnega razvoja; opisuje nam prve dojme, ki jih je dobil na poti skozi Jugoslavijo do Zagreba: slika jugoMovensko zgodovino v velikih potezah do najnovejših časov, prikazuje naš« ujedinjen,'« jeseni 1918., pretresav: naše nacionalno edinstvo, opisuje na
ga rabi in hoče imeti zase. Z ozirom'tanko naš spor z Italijo, preiskuje prob oa vse to. je Italija napravila s Tr-' ~ stom nekaj, česar si niso nred okupa-
cijo predstavljali niti najbolj senti mentalni tržaški Italijani. Vpostevajo? gospodarske potrebo lastne države se r» Italija »rjavila nad okrepitev svojih dosedanjih trgovinskih pozicr na morju. In tako je Trst r puh tel v •iič pre.l — Genovo. Genova je dane* največji tekmec Trsta, tekmec, ki V tržaško pristanišče polagoma popol noma uničil.
Čo vse to nekoliko prevdarimo, ram ! postanejo popolnoma razumljive raz-i mere, ki so zavladalo v Trstu po oku-; naciji. Brezposelnost, tipičen pojav : vseh večjih italijanskih mest, se je v ' Trstu razširila mnogo bolj ko drugod. ! Mnoco porli"tij ie hilo radi pomanj-i kanja naročil prisiljeno ustaviti obra-
'lem albanski, piše o Koroški in koroškem plebiscitu, podaje zgodovinsko sli
ko »jugoslovanske Alzacije> (Bačke, Banata, Baranje), prikazuje češke in .iu goslovanske motive pri ustvarjanja male antante ter opisuje strankarsko naše življenje, posebe tudi razvoj komunizma in agrarne reforme. Naravno je, da je Lubaczewski poselil tudi poljske kmete, naseljene v Bosni in da je eno poglavje posvetil odnošajem poljsko-jugoslovan-skim, in ni pač slučaj, da je temu poglavja dodal baš popis gospodarskih prilik Jugoslavije. In ako članki opisuje, jo situacijo v dobi, ko so nastali, ee vendar more reči, d«, imajo tndi dandanes popolno vrednost ter so takorekoč najnovejša naša zgodovina; samo razpravo o komunističnem gibanju so dogodki 2e prehiteli (gl. tudi str. 77) in slika o na^
poljski inž. Rosz-kowski izdal knjižico o Jugoslaviji, ali to so bile samo potne impresije. Knjiga Lubaozewskega jis po obsegu mnogo večja, a po vsebini mnogo političnejsa, politično pončnejša. Lubaczewskemu moramo biti samo hvaležni, da s tolikim marom deluje za zbllžanje jugoslovanskega In poljskega naroda, a kolik aspeh je dosegel med Poljaki, kaže gori omenjena Člnjenicn, da se jo knjiga v enem tednu — (razgrabila*.
Kakor čujem, izda Lubaezewski v kratkem sličn > knjigo o Poljski za nas, Jugoslovane. Nadejam se, da ho ta knjiga enako brr< razprodana med nami. Poljaki so danes največji organiziran slovanski naroa ter js nujno potrebno, la se resno z njimi bavimo. Dr.Fr. L
S&orasum med Francijo in Turiijo
Pred kratkim jo sklenila. Francija, s .urškim cesarstvom pogodbo, ki ima .lamen urediti vprašanje francoskih ucj v Siriji in Ciliciji. Pogodba se je podpisala 20. oktobra v Angori. Glavna točka pogodbe je pristanek Francije ia izprepieinbo meje, ki bo odslej tekla vzdolž bagdadske proge od Ada-ne dn Nirivina. To železnico bo posluj zkoriščala Francija.
Briandov kahinei, ki sc nahaja v velikih finančnih stiskah, je sporočil o vest narodu kot velik uspoh svoje diplomacijo. Poglavitna korist dog'>-vora s Turki za Francijo bo ta, da bo vsled sklenjene pogodba francoska vlada lahko skrčila oddelkrt vojaštva, katere ie morala sedaj imeti pripravljene v svrho zaščite lastnih koristi na vzhodu. S krčenjem te kolonijalne armade, odpade znatno brnmo iz francoskega državnega proračunskega deficita za leto 1022. Francoski tis'
primanjkljaja ta bodoče leto drugo sredstvo. In tega je našla s sporazumom, ki g* je sklenila s Turčijo.
Zanimivo je vedeti, da je francoski pooblaščenec podpisal turško pogodim baš v onem času, ko je predsednik grško vlado Gunaris dospel v Pariz, da. bi tam deloval proti Angori in proti IKilitiki, ki jo na vzhodu vodi Kema! pasa. Toda vpričo denarstvenih tar-koč Francije, je Gunariseva akcija v Parizu ostala brezuspešha. In še več. Haznašajo se celo vesti, da je francoski ministrski predsednik Briand obljubil angonski vladi moralno pomoč proti Grkom. Tako je Grčija vsled interne francoske zadeve «i proračunom tepena od Turkov nele 1«. bojišču, temveč tudi na polju diplomacije.	_
Napetnost med Anaiiio in Rušilo
Med Anglijo in Rusijo vlada sedaj preeet napeto razmerje, kar je tudi popolnoma razumljivo, če upoštevamo dejstvo, da ima Rusija pred očmi sa.mn komunistično propagando, Anglija pa kapitalistično izkoriščanje. Pred par dnevi je angleški trgovinski minister Home z javil, da trgovina z Rusijo ns uspeva. Angleški načrt je propadel deloma vsled lakote, ki vlada v Rusiji, v prvi vrsti pa vsled tega, ker boljševiki rajše trosijo svoje zlato za prr> pagando, kakor da bi ž njim plačevali blago, ki ga jim pošilja Angleška, — Sovjetski delegat v Londonu, Krasin, je ostro napade! zapadne države, čes ,la izkoriščajo glad v Rusiji za lastni politične namene. (Times* ostro napu-dajo vlado, češ da jo ona ponižala angleško ime s tem, da se je pogajala s teroristično internacionalno nrrranici.-cijo. dasi je dobro vedela, kaj je boli -ševizem. Ustavijo naj se zato vcak*. pogajanja z zastopniki sovjetske vla* dej ker trgovina z Rusijo je hajka. do. čim je proiiairanda za. boljševizem resničnost. Boljševiki zahtevajo visok* Uredite, istočasno pa tretja internacijo nala, podprta x boljševiškim zlatom, še nadalje podkopava temelje rta katerih sledi kredit,
Vainost Podkarpati ke Rusiie
Nič veo ko dobrih šestdeset kilometrov jo oddaljena češkoslovaška meja od Budimpešte, prestolice Madžarske. Šestdeset kilometrov, to je mala razdalja, zato ni čudi čo obračajo Madžari svoje gUv-ne restavracijske upe na svojo teverao mejo in si žele najprejo utisniti češko mejo in oskrbeti nekoliko več zraka, svoji prestolici.
In vendar so Madžari dozdaj skop. lahko rečemo, glavno pozornost obračali na oni del svoje severno meje, ki odpadli/ na takolmenovauo podkarpatsko Rusijo,
Zen tizem, zenitistl in druio
Nekaj številk <Zenita* leži pred taenoj, potem (Zeuitistički manifest* in pa (Pariš brennt*, ein Poem nebst finem Postkartalbum von Ivan Goli.
Kaj je zenitizem?
To bi tudi jaz rad vedel. «Zenitizem je estutizacija svih dinamizma i mistike. Je Kvropijanstvo plus Azijatetvo plus australianstvo plus afrikanstvo plus amerikanstvo plus novi još ne pronadjeni kontinenti plus mars plus ivezde (sve zvezde) plus kometa Fons plus neskončno.* (Boško Tokin, •^Manifest*).
Veš sedaj? Kako da ne, ko je jasno kot beli dan?
(Zenitizem je neskončnost, je totalnost.
Zenitizem je ideja umetnosti, je nmetnička afirmacija, je četvrta dimenzija, je orientaeroplan duhova, je finteza vseh -izmov ali kao smernica v visinu i reinkarnacija, njihova idejna, filozofska pluseksistencija, je van-dimenzija, je večnost*
Razmerje med človekom in zenitiz-tnom je tole:	V
»Covek je centar makrokozmosa — ieverni pol zemlje.
Zonit je centar metakozmosa — severni pol Vsemira.
Zenitizam je magični in električni interval makro- i metakozmosa — toveka i Zenita.* (Ljubomir Mieič, <Manlfest».) Veš sedaj, kaj Je to? Ne? Potem nisi Čovek - Sunce. Potom tiimaS v sebi astralnega Globusa, po-tem nisi niti prvi, niti drugi, niti tretji Zarathaeta, ampak si navaden, d^-ffneriran osel To potpisuje takodjer Micid.
Kaj s? misliš, človek, kaj je umetnost? Umetnost je... boš začel jecljati. Fejl Fej te bodi. ti in tvoje po-
satistične definicije naj gredo k vrar' gul K vragu z logiko, ki je omejevnr nje duha. k vragu z geometrijo, ki je utesnjevanje naravnih oblik (Marinet-ti) fej gramatika, fej vse pravilno, dosledno, fej umetnost barve in čopiča, peresa in dleta in not (Club artistirjue Dada) živelo vse absurdno (Papini, Marinetti), živio astralni globus, ki ee vrti v telesu Čoveka - Suncal (Tokin).
.■Mi sedaj razumeš? Še sedaj ne? (Umetnost je stvaranje novoga, umetnik biti znači: biti stvaralec novoga. Jeli Vilko Gecan umetnik? Ne! Po-azao je, da je dobar slikar, da dobro barata s kistom u dve dimenziji, da ima osječaj za boju, da portretira ne baš mahinalno, da komponira slike u trokut itd. I to je sve. Umetnikova dužnost pa ni, da slika, nego da iz-nadje nove motive i forme. Sicl Sedaj boš pa kapiral, magari če si nepismen. Novo! Ustvarjaj novo, bodi Čovek - Sunce, imej v sebi astralni Globus, zavrzi znanje in pridobitve vseh vekov — pa se prepusti libora _ intu-izione. bodi absurden, beri (Zenit* in ustvarjaj novol
To pa absolutno ni težko. Ti, brat moj, ki nisi pismen in ne razumeš ničesar o umetnosti, vzemi svinčnik v svojo desno ali levo roko, vzemi papir, štirioglat in bel (lahko tudi zelen) pa delaj: Zastavi svičnik zgoraj v sredi! Vleči pošev v loku proti levi in potem navzdol, toliko časa. da prlvlečeš svinčnik do spodnjega konca papirja. Kaj je sedaj to? Parabola, boš rekel.
Človek, ti nimaš astralnega telesa v sebi! Jaz ti pravim, da jo to slap Niagare. Če ne verjameš, je propad rimskega cesarstva ali utrinek Hal-leyevega kometa, curek božanskega mieka svete krave Raah, linija zaleta pesnika Li - tai - peja na luno, lepota noge Afrodite itd.
Ustvarila sva nekaj novega!
Nov (-izeml*
Moderna umetnost stremi po popolni integralnosti, po najvišji enostavnosti, najvišje potencirani dinamiki najprimi-tivnejšega izražalnega elementa, po najbolj notranjem izrazu, sploh po vsem 8uperlativičnem. Ali ni to -izem, ki sva ga ravnokar na novo ustvarila, naravnost neizrekljivo nadkrilil rafini-rane umestnosti Kleeja, velikega Iju-dožrca Gauguina, umetnosti nesmrtnega Gogha? Ali ni to najenostavnejši in najbolj izražalen -izem?
Gre samo še za ime.
Je vseeno. Recimo integralizem.
To pa še nič ni. Umetnik mora (Stva-rati nove forme*. Kar naprej! Nekaj se je že začelo vrteti v tebi. Vidiš, to je astralno telo. Se malo, pa boš čo-vek-Sunce. Hočemo novih -izmov, hočemo izumljati -izme v tempu milijon-četrtinski takt = MSlzIov metrrttom-milijarda. Stvaraj novo!
Nov -izem!
Astralizem!
Program: Boj vsem dosedanjim -Ss* mom. Ničesar skupnega z dosedanjo umetnostjo. Zakaj bi slikal, ko si pri tem pomažeg rokave! Zakaj bi pisal, ko se popackaš s tinto, zakaj bi kipa-ril, ko je ilovica umazana? Ali ni napeta linija brzojavne žice najlepši umotvor? Ali ne izraža brezkončne melanholijo ruske stepe, ali ne izraža večnosti, ali je ni dojela v vsem, ki je doslej nihče ni mogel definirati? Jetič-nik je zakašljal. Ali so Beethoven, Chopin in VVagner napisali kdaj za kak orkester partituro, ki bi proizvajala <akle kašelj, ki je v njem zapopadena vsa bolest sveta od st varjenja naprej?
Dalje, dalje! ZarathnstTa štev, X. iz-umevaj! Stopi sam sebi na glavo in piši! Astralno telo v tebi se vrti z naglico z besnele topovske krogle, ki je prodrla srce vsem vsemirjem in leti, leti, leti, lleeeeeeetiiiiiii , , , , »
Sedaj mislimo zopet po človeško! Opraviti imamo b tremi ljudmi, ki imajo to zaslugo, da so prvi v Jugoslaviji imeli idejo umetniškega (hohštaplf-r-izmas>, kateremu so dali internacionalno znamko in ime zenitizem ter začeli izdajati (Zenit, internaeionalnu revijtt za Novu umetnost. Orientrokcident-SHS. Zagreb. Jugoslavija. 3 dinara, C mark, 3 franes.*
Od troh urednikov lista je najbolj plod ovit švcflač MIcič, najbolj pariško verziran v mahinacijah vleči ljudi za nos Ivan Goli in najbolj (znanstven* Tonkin. Mišič se je Specializiral na gonjo za ekspresionisti, in je šel pri tem tako daleč, da je —■ začel sam pisati — ekspresionistično pesmice, katerih bi bil, kar se tiče zunanje oblike, vesel 7sak pošten ekspresionist. Primeri pesem «D. D*.
•tKo če se podamnom železne traverzo jseku mrtve linije
napinju teski lukovi miruju ukočeni krugovi.
Podvikuju mrki zidari i psuju bogove...
Digose visoke skele skele drvene
a pod njima nikad ljubljene žene tegle na glavama,
plečima, kukovima teški mort i cigle crvone, crvene ...»
V boju zoper ekspresionizem podpira kubizem in simbolizem in vpiift. da je ekspresionizem mrtev .... Takih stvari najdeš v (Zenitu* kolikor hočeš. Tokin piše gorostasne (eseje* o astral-nih telesih in Zarathust.rib, kritizira Einsteinovo relativitetno teorijo in si sploh ugaja v (znanstvenem*. Goli meni, da je umetnost projiciranje toka zmešanih psihičnih aktov svoje dušev-nosti, zveriženih na. papirju v bombastično zveneče besede. To je delal prod njim že Ni men Mombert, ki pa ni bil zenitist in je »slost.no pogorel že dav»
no pred njim. Toda naša dva Kralji imajo dobro zapisana. Pravijo, da sta, pozitivna in so priobčili fotografijo Franca Kralja (Težak spomin*. Santel, pravijo, je človek, ki slika, za modttS. li«te!
Skupna lastnost vseh treh gospodov urodriikov lista je, da imajo zmr-se! za Novo umetnost (gonja dinarji na nov način) In da znajo slepiti nevedne ljudi s svojo pozo.
Kako bi se ubranili kritike, in obsodbe? Nič lažjega! Kakor futuristl, so tudi oni proglasili kritiko in estetiki za parazite umetnosti (TSapinl) in jrs *p!oh zametuje.jo in ne priznavajo. <Zr-nitizem je — Nadestetika*. Kdor n« razume njihovo umetnosti, tistemu pravijo, da je degeneriran tepec. Pa imajo 5e drugo orožje- (Zenitizem ne možete razumeti, ako ga ne osetite. (To je rekel tudi Mallarme. ki ni bil zenitist, d simbolizmu.) Elektrieitet, koga ne rar-umemo, nego osečamo, možda, je naj-viša manifestacija rluha*. Mislim, rfc) ni treba naštevati še drugih goroeta? nosti. S stališča cst"t'Vn se k vsem'l temu nc da ničesar reči, ker je estetik:: ■ kulturna veda, ki ima za. objekt svoje-. ; 'a razlzkevanja subiektivna in objektivna dejstva in pojave v umetnosfi.-''ravim umetnosti.
Kdor hoče f>ar uric neskaljenega w »elja, naj si kupi te (internacionalne.'.. Fliegnnde Blatter. Imeti pa mora dobre, živce. Poznani zenitista, ki ima na svoji vizitki napisano, da je zenitist, Poznam še drugega, ki trdi, da je zenitizem — veda.
Dialektičnim potem se da dane« Sa krompirja pridelovati filozofija in narobe. Toda umetnost se ne do=eže lii ta način. Ne razumem tistih, ki se boj« futurističnega vpliva. Zakaj? Na pametne ljudi ta reč ne bo vplivala, drugače kakor komično.
b J« M minsko deželo ▼ srednjih Karpatih, ki jo je mirovna konferenca priselila Češkoslovaški. Ta avtonomni del Be&koslovaške republike igra posebno
vpraianju, in Roka bl sedaj ne bila no-
odvlsna italijanska država, ampak svobodna jugoslovanska luka. Reka je osvobojena jugoslovanskega jarma,
»lo važno vlogo v politiki srednje Ev- čemur je Madžarska popolnoma zado-Tope; tn »e nahaja zelo občutljiva točka ! voljna. — Na koncu svojih l»-v«lnnl
Madžarske in Češkoslovaške same.
izvajanj
izraža člankar njulo, da bo Reka sča-
Da so Cehi zahtevali In dosegli zas« 1 soma postala za Madžarsko zopot ono, Podkarpatsko Rusijo, to ima svoj glavni j kar jo bila, (er da bo mnogo doprino-vzrek nedvomno v težnji, ostati v direkt- sla k gospodarskemu razvoju madžar-
al zvezi z Itusijo. Kajti takrat, ko jo nastajal češkoslovaški leritorijalnopolitičul
ke državo. Na kakšen način namera-
va Madžarska to doseči, pisec ue om> Stojan Protič je
b svojo zagrub-vsako simpatijo
nmljčo se je Ura, o,. da s. ho ruska	•	^	Zi
oblast raztegnila najmanj nad vso vzhod- ; razumljonja v..'H,,, a',Ilcfi, g0 ^u sedaj obrnili hrbet.
zmagala je popolnoma Pašlčova stru-
TZSStTZZrS? r^d^m l^ske orientacije VedTina^|ca ja, kl_zagovarja blok z demokrati, ozirov, kajti na prijateljstvu in zaslombl Seveda, Italija je že vedela, kolike
akcija na Hrvatskem popolnoma pro- j bankovcev. Teh dvajset milijard je treba
padla, ker je Protič bolel izrabiti ta- za kritje deficita samo t mesecu no-kolmenovanl hrvatski blok v svoje vembru.
osebne politično nameno, ker jo za- Kriza avstrijske valute povzročuje v stopnike hrvatskega bloka zagotav-; svojem poteku potresnim sunkom enake
- - -	..... r j. i p0juve. |,anm0 med občinstvom, run na
trgovin«, dnevno naraščanje draginje in
________ _	e tem v zvezi potrebo mesečnega poviša-
za njim. »Narodna Politika ugotav-jnja plač uraduišivu. Zadnji naskok na lja, da je Protičcv obisk v Zagrebu trgovine in par dni trajajoča pauika go-učvrstil demokratsko - radikalni bolk.|tovo ni bila poslednja.
ljal, da je za njim srbski narod, dasi je v onem trenotku, ko je bil v Za-rebu, vedel, da noben Srb ne bo Sel
tudi privatno podjetje, kateremu Je a*, žava priznala rame pravice, ugui nosti in dolžnosti.
pri matujkl Rusiji j« vsaka zapadno-plovanska država zainteresirana v največji meri.
_ ! važnosti bo za njene intcrose konfd r^nca v Benetkah!
Zlom Protičeve akcije. Glasilo
Vzhodna Galicije nI dobila	Sva
pa se je čez njo raztegnila oblast Polj- j' """""	'
Ljuba Jovanovič, ki jo veljal kot no-sitcij Protičevlh opozicljonalnih stremljenj, se jo javno odrekel Protiču iu s tem je ugotovljeno, da Protič ne pomenja v radikalni stranki danei-I prav ničesar!
nke. Sedaj J« nastala za Coškoslovaško j potreba, imeti v posesti deželo ogrskih Rusinov z drugega stališča: ako bi ta pokrajina ostala v oblasti Madžarov, bi preko nje Madžari mejili direktno na Poljsko. Kako bi bdo to neprijetno, smo videli o priliki i.ajhujšega čeSko-poljsko-»pora za Šlezijo. Slišali so se že ne-nittloštovilni glasovi o historičnem polj-eko-madžarskem zavezništvu in prijateljstvu, z obeh strani, e poljske in madžar ske so postajale vedno glasuojie zalite po direktni medsebojni meji, ki je mogla ! potekati pač le čez karpatake ltusiue. Ako bi se bila ta želja izpolnila, bi Češkoslovaška ue imela teritorijalne;;* tika z Humutisko ln kaj bi to potnondo na pr. v današnjem položaju, sl ui težko predstavljat i.
Kaki bodo v bodočnost! odnošaji mod Poljiiko in Madžarsko, ni mogoče prepoditi na kratko, gotovo pa jo, da medsebojnih spornih točk med njima ni in da jih tudi za bodoče nI pričakovati. Prav tako je gotovo, da bi lla Ižari za-
h tivljenla in sveta
1P © i ro Gaurisartknr
2e opetovano smo v našem listu poročali o ekspedlcljl, katera si le pod vod-stvom polkovnika Uury|a stavila nalogo, da razišče himalajsko gorovje in najde e ; pot na najvišjo goro svela, na Gavrlzan-1 kar, ali kakor ga Imcnulclo Angleži po svojem roiaku, ki le prvi i večjim uspehom proučeval to nedostopno sorovlc, na Mount Kvercst.
Po najnovejših brzojavnih poročilih, kl Jih je londonska »TImcs« prejela od voditelja ckspediciie, polkovnika Howarda Bury|a, ic ckspcdiciia, prirejena In opremilcna od angleškega eeograllčncgu društva, šc v zadnjem trenotku pred svo-ilin povratkom dovedla do uspeha, s ka-koršnlin se, vsaj letos, ni več računalo: na severovzhodni strani Guurlsankarlcve-' | ga masiva se le po neizrečenih težavah
znamovali kot nemal uspeli, ako bi so naJe| joh'0(1> p0 katcicm ho> kakor do-
jim [»osrečilo vsaj na eni strani prebiti
inncvalo raziskovalci, morebiti vendar-lc
v.eleznl obroč mule entente, k. jih obdaja : mo 4o dospctl na vr„ QaUrisankarJa. na ali severni, vzhodni iu zaporu meju g podporo Indijske vlade Izborno Ta možnost se jim je menda zdela naj. I opremljena ekspedicija se Je. kakor smo creie doseuliiva ravno na sektoriu kar- ...	....	___
omenjena raziskovalca, da sta se morala vrniti, ker natančnejše preiskovanje dohoda nI bilo mogoče. S tem so bila raziskovanja za letos končana. Ekspedl-IJa se vrača v Darieling.
Polkovnik Hovvard Pure In njegovih sedem spremljevalcev so z uspehom lahko zadovoljni. Ceiudi Jih čaka najtežavnejša naloga šele prihodnje leto. Je vendar žc storjen glavni korak k pogumnemu cilju. Fohod na Gaurlsankar, o ka|e-rem sa doslej že mnogi sanjarili, kl pa se Jc vedno ponesrečil, ker sredstva niso zadoščala, se bo, kakor Je upati, Izvršil j
Ce opazujemo gibanje sosednjih valut češkoslovaške, madžarske in jugoslovanske — vidimo, da se valovi panike širijo tudi na sosednje države In da je nizko stanje jugoslovanske valute v veliki meri povzročeno od številnih gospodarskih — trgovskih In bančnih — zvez j i0I„!škega prometa. Največje zlo jo" torej z avstrijsko državo in z njeno v zadnjih neurejen prulnot. Ta pač največ povzroča
tedensko poročilo z žitnega
TR2I9CAs.
Zagieb, 80. oktobra
Prometne razmere so stalno neurejene. Dovozi so bili celi teden neobičajno slabi, V pasivnih krajih je vsled toga silo n». rastlo povpraševanjo po moki, kar je povzročilo ponovni narast cen, zlasti ker konzum ponekod ne more zadostiti niti svojim dnevnim potrebščinam. Inozemstvo je kupovalo moko, zalibog pa ni mojrln dobiti potrebnih količin radi slabegs i».
zdihljajth 6e nahajajočo valuto. Znano je, da je naš Izvoz in uvoz v, oziroma iz Avstrije v primeri z drugimi državami odstotno največji, da je dovlzna in valutna trgovina ter arbitraža naSih denarnih zavodov z Duuajom iiajžlvahnejša. Kadi tega mednarodni trgi pri presoji naše valute jemljejo v ozir veliki riziko, ki na staja za jugoslovanskega kom rahenta pri tako živahnih zvezah z državo, ki jo čakajo novi potresi na finančnem in celot neto gospodarskem polju. Tudi to je oden važnih vzrokov nizkega stanja uaše valute.
za tujca skoro neverjetno dejstvo, dj pri naB, ki smo agrarna država in kl letos nimamo ravno slabe žotve, ceno tako prekomerno naraščajo. Špekulacija, ki nikdar ne počiva in ki j« v naši žltnki Vojvodini zelo razvita, izkorišča v polni meri ta neurejen položaj.
Pšenica je notirala s spodnjih postaj 1100 1120 K, z baških postaj tudi do 1200 K. Blago v roke se .ie nakupovalo v Zagrebu četo do 1250 K. Pšenico so nakti povali zlasti mlini.
Trgovina z ječmenom počiva. F lukl 'ečmen |>ariteta lloograd so ponuja p<
prihodnje' leto s'pomočjo znanstvenega.! •Ic« devize večinama s čeki Dunaj, ven-
tehničnega in športnega aparata, kakor ga more pripraviti le od krepke inicija-tive navdušena organizaelia. Letošnji uspehi, o katerih bo vod|a ckspedleljc poročal širšemu svetu v izčrpnem poročilu, bodo raziskovaleem omogočili, da brez večje zamude pričnejo s pohodom Iz Khartc, ki bo baza prihodnjih operacij.
Kakor ie Izjavil predsednik Angleškega
Kako nastaja ta riziko, kako izgleda j «00—210 dinarjev, naša živahna ; rbitraža z Dunajem? Naj- | Koruza. s'nro blago, se predaja v večji del naSih zdiavih valut gro preko j r0|;e (lo 1025 K pariteta Zagreb. Nent-Zagreba na Dunaj. Tam so plačujejo lire, tvorjeno blago za poznejšo dobavo ;e funti, franki |n dolarji z 2-3 dinarje več. |mnogo cenejše, a se no kupuje uinogo. kakor v Zagrebu in Beogradu. Na zagrelv j;ova koruza so ponuja |č 720— 750 K » Ski borzi plačujejo naSi prekupčevalci de [ Sp.Mln >h postaj. Kupcev ni bilo. Po stari vi/e 1-S poena voč, kor jih morejo |Uoruzi povprašuje zlasti Dalmacija io
Primorje.
Malo je bilo trgovine z ovsom. V Zagrebu jo bilo pjodano nekaj vagonov slavonskega ovsa do 8.">0 K. Srbski in bosanski oves se je ponujal po 730-700 K. Kupcev ni bilo. Črne moki se polagoma dvigujejo, a
oddati Se dražje na Dunai, ki plača vsako cono. Poslodiea toga jo pomanjkanje de viz na našem trgu. Kup,-i doviz plačujejo
lar rasto cona devizam (razvcu Dunaj) ravno vsled pomanjkanja tulili valut in deviz tudi za kupca z jugoslovansko va luto. Iz povračil za odposlane devize na i je njso dosegle povsod svoje sorazmerne Dunaj se nahaja pii nas ogromna koli- i višine proti conam pSeniee. Povpraševanje čina avstrijskih kron. Lastniki teh mili- po moki iz pasivnih kraov je bilo ve-
jonov nosijo seveda ves katastrofalni riziko avstrijske valute.
Podobno je z našo izvozno trgovino, če
geograflčncga društva, sir Prancis Vouug- iprejeiiia čok Dunaj v zameno za žito.
preje dosegljiva ravno na sektorju kar patsko Kusinske. Da pa Cehoslov
računajo i tem, da se bo njih rutinski | SoilnoTcsia ln"ciiumbi prodrla "v himalajsko gorovje. Prvi cilj ekspcdleije je bil Tibet, ker so že prejšnje ckspcdiciic do-
uioji začenjala Husija, o tem ni dvoma. S tem v skladu je tudi dejstvo, da oni no priznavajo teritonjainih določb rusko- ! ^T^ tla jc le s'severne strani
litisband, sc bodo za prihodnjo ckspeJi-svojedobno poročali, v dveh skupinah j cljo uredili pomožni depoll po vzoru v .	,	dne 18. In 19. maja letos Iz Darjclinga v arktičnih pokrajinah. V največji meri bo
Da pa Cehoslovaki za bodočnost trdno , severn| |„d|j| podala na pot ter Je skozi I uspeli odvisen od vremena, kl Je v teh
visokih položajih vedno nevarnost prve vrste. Vprašanje ic tudi, če more človeška odporna sila premagati Izredne težave, predvsem, če more človek v tako visokih zračnih plasteh sploh še delovati.
Vsi preišnji poizkusi so sc brez izleme izjalovili, ker so odpovedali nosilci. Sedaj pa so sc obnesli kitajski ln tlbctski kulill, kl so sc nalašč v to svrho trenirali. Tudi pomisleki, da utegne tamkajšnje prebivalstvo ovirati delo ckspcdicljc, so se Izkazali kot neutemeljeni. In tako je upati na ugoden uspeh ekspcdiclje v prihodnjem letu.	/. N.
poljskega miru v Rigi za definitivne in tso kot predpogoj ožje zvezo s Poljsko zahtevali revizijo teh določb, pač z mislijo, da se prilagodijo narodni mejniei med Pol,«ki jn Kusi oziroma Malorusi. Da pa bo do take revizije prej ali sloj prišlo, o tem smo si pač vsi precej edini. In v tem slučaju bo ea Cohoslovaško, jia tudi za ves slovanski svet posest Kar-patske Ruslnske še zelo važna.
Zato vidimo Ceha skrbno na delu, da si pridobe simpatije svojih karpatskib Rusinov. tega tako zanemarjenega in po Madžarih tako potlačenega ljudstva. Pri tem zadeva niti ni lahka, ker je treba veslati po pravi, bodočnosti odprti poti med velikoniskim In ukrajinskim naci-jonalno-političnim programom. Kajti pojest karpatsko-rusinske dežele kot koridorja do Rusije odpira tudi veliko rusko vpraSanje razmerja do Ukrajine, o kate-i-om usoda šo ni izrekla svoje razsodbe. Najti pravo razrešitev, je postala tedaj tudi naloga češke državne politike.
Jugoslavija tn Albanija. Londonski
Ust. «Near Kast« piše v albanskem vprašanju t ozirom na zadnjo dogodke na iugoslovansko-albanski meji in pravi, da ,ja to vprašani« z ozirom na vmešavanje velikih sil postalo zopet aktualno za vso Evropo, ko je samo p sebi razumljivo, da bi bila reš'iev lažnih razmejitvenih vprašanj najbrže in nainaravnejše, ako bi se dosegla med obema državama brez tujih posredovanj in intrig. Albanija ima danes za seboj Italijo, zato je popolnoma razumljivo, da jo vos evropski tisk poln propagande in agitacije proti Jugoslaviji. Toda ako se s. var dobro premisli, bo za onega, ki poznt\ razmere prav lahko ra -ometi, zakaj sl želi Jugoslavija močnih atrategičnit moj, ker živeti v sosedstvu z narodom, kot so Albanci, nobena drsava, ki si želi mini ne more, ako nima zavarovalnih mej. Jugoslavija ne stavlja nobenih teritorijalnih zahtev, ona ne zahteva nobonih bogatih krajev za eksploatacijo, ona hoče lo miru. Ako se velike čile ne bi vmešavale v albansko vprašanje, bi ostalo molčo meje, ki jih je že lota 1918 odloČila vrhovna vojaška ko-raarda zavezniške vojake kot edine mo-poče. Kar je pripoznala vojaška komanda kot potrebno, gotovo ne more izpodbiti s papirnatimi akti diplomacija. Zato je antanta zagrešila veliko napako, ko je vstvarila novo albansko vprašanje, ki nas ">B.nos vznemirja.
Madžarska in Reka. Organ madžarsko krščanske stranko »Ncmzeti Ujsag» j« pred kratkim prinese! zanimiv članek o reži;i državi. Clanl-ar piše najrirej o morju, in pravi, da Madžarska il It-čena od morja le po kraških pečinah temveč po veliki kralje-vini Jugoslovanov, ki so postali zakleti sovražniki Madžarov in Italijanov. Mišljenj«* imenovanega organa tok a j T?eka ni pripadla nam in zaV.v jn prišlo do sedanjega stanja, jo razvidno najbolj iz sMeElli izvajani: <Ako bi se vsak reški meSčan izjavil ia krono sv. Štefana, bi Italija progla-s^oj demtercjiment v reškem
približati se Gaurisankarju. Iz Kampa-Dzonga v Tibetu krenila le ckspcdicila v zapadni smeri ter se početkoma ušato-rlla v Tingrl-Dzongu, scverozapadno od Gaurisankarja. Odtod se |e raziskovala severna in severozapadna stran tega gorskega velikana. Velika ovira za nadaljnje prodiranje Je bilo dejstvo, da so mule, kl Jih Je bila Indijska vlada dala ekspedlclji ua razpolago za transport živeža In Inštrumentov, vsled napornega pohoda Iz Indije v Tibet postale popolnoma neupo-rahljivc za nadaljne prodiranje. Polkov, niku Hovvardu Buryju se Je posrečilo, da je kot nadomestilo v tamkaišnjlh krajih nabavil mezge, kl so v večji meri zadoščali težavni nalogi.
Tako Je bilo omogočeno, da se ie dne .'3. junija, pet tednov po odhodu Iz Dar-iellnga, zarnoglo pričeti z raziskovanjem severozapadne strani. V desetih dneh se Je ekspedicija povspela na nek vrh, visok 23.000 čevljev ( I angleški čevelj = 0.30 metra). Kmalu pa se Je Izkazalo, da Je od te strani nadaljnji pohod na Gaurlsankar nemogoč. Neizmerni prepadi so zijali raziskovalcem nasproti. Četudi se ie bilo posrečilo, prekoračiti 10.000 čevljev globlje ležeče zledenelo podnožje ter se po-vspcli zopet na višino 10.000 čevljev, Je
Made in Vougoslavi;
Jeklarna na Ravnah v Mežiški dolini bijo težak boj za obstoj, ker ne prenose
—	kakor naša železna Industrija sploh
—	avstrijske 'n nemške konkurence. Ta jeklarna je veiiko podjetje, ki bi lahko zaposlilo kakih tisoč delavcev, pa .iih zaposlujo komaj 240 in še ti so tam tako le «od danes do jutri«.
Te razmero je provzročila stalno pada joča avstrijska valuta in morda se one 7boljšajo sedaj, po naših najnovejših ca ririBkih ukrepih v zaščito domače Indu strije, ki pomenijo ob enem delo na zboljšanju valute. Upati je, da se bodo odslej prodajali tudi izdelki jeklarne v Ravnah v naši državi, ko se že prodaja-
s|lve, živino in druge poljedelske proizvode. Izvoznik postane lastnik valute, kl nosi v sebi vse simptome bodočih valu-tarnih in — državnih potresov.
Nikjer ni danes potrebna večja opreznost, kakor pri avstrijski kroni. Tudi država In morala izdati naredbe, ki bi eliminirale v naši izvozni trgovini ba-zardno igro z avstrijsko krono. Prepoved arbitraže z Dunajem je že obstojala, pa je bila Iz neiimljlvlh vzrokov od finančnega ministrstva zopet ukinjena.
liko. Dosegla se Jo za najfinejše vrste cena do 18 K pariteta Zagreb. Slabše ha.i-venske in sremske vrste so se prodajale St. 0 po ceni do 18.30 K tovorna pariteta Zagreb. V Novem Sadu je bila za št. 0 cena 10.00—10.80 K. Fine moke precej primanjkuje. Zaradi tega se zdi, da mlin fino blago zadržujejo.
Razmero na žitnih tržiščih so torej tako, da ne obetajo nič dobrega. Čim bi se promet u rodil, bl bilo dovolj blaga in bl se cene ustalile. Kedaj »e bo to zgo. dilo, jo pa veliko vprašanje. Čakamo ze dolgo časa.
bilo vendar nemogoče preplezati 40U0 j jo celo — na Kitajskem, čevljev visoke skalnate stene. Podobne j ROSnieno: te dni je odposlala omonje-so bile težkoče na severni strani. Tudi I na jeklarna na Kitajsko štiri In pol vatam so zapirale pot strme, skoraj na- j .»one pudlanega Jekla in je opremila
zaboje z napisi: »Made in Jugoslavia» (izdelano v Jugoslaviji) in to je menda prva pošiljatev jugoslovanske industrije na dni nji vzhod s tem ponosnim napisom in Kit.ro.i se bodo menda prej se znanili z izdelki naše industrije kot mi sami, posebno, ker jo zelo verjetno, da lobi omenjena tovarnn tudi naročilo na jeklo za — kitajsko artilerijsko munici o.
Omenjamo to radi tega, da se vidi, kako malo pozornosti se posveča pri nas razvoju domače Industrije, kako radi smo v tem oziru odvisni od tujino, ki nam je po vrhu navadno šo sovražna. Osamosvojiti so moramo, zmanjšati moramo uvoz in forsirati izvoz, da ee zboljša naša valuta. Zato mora tudi drža va podpirati razvoj industrije, ker ona mora skrbeti tudi za to, da dobijo vsi naši ljudje kruha v domovini, da se jim ni treba izseljevati v tujino.
• Made in Jugoslavia!» Poskrbimo, da se bodo to boeoile večkrat čitale na izdelkih naše industrije, ki bodo razpoši liani dor* in na tuje.
vpične stene. Vzpenjanje z Južne strani je bilo popolnoma Izključeno. Glavno šo-torlščc ekspedlcije se je moralo vsled tega konccm tncseca juliia preložiti v Khar-to na vzhodnem vznožju Gaurisankarja. iskal se Je na vzhodni strani dohod na vrh gorskega orjaka. Uspeh početkom nI lili zadovoljiv. Neprestopne stene ln prepadi so tudi tukaj zapirali nadaljno pot. Iliia je samo še ena možnost: naili pot o rek o doslej še neznane doline Kliarta-Tsangpo, v katero grmč in der6 potoki in reke z Gaurisankarjevili ledenikov. Ekspedicija je skušala prodirati po dolini navzgor. V treh tednih, dne 22. septembra, ie dosegla dolinske brežlne. Naslednjega dne sta se dva člana ekspedlcije, Mallory In Bullock, ušatorila v tesnini na gornlcm koncu ledenika. Dne 24. septembra sta se imenovana raziskovalca povspela na 23.000 čevljev visoki severni prelaz, ki spaja Gaurlsankar s severnim vrhuncem, in ugotovila sta, da se le odtod preko severovzhodnega grebena more doseči vrh Gaurisankarja. Stlrl dni trajajoč vihar ln oster mraz sta prisilila
AVSTRIJSKA VALUTA IN NASA AR-1 kakor funt Storling, ki je notiral pred
BITRA2A Z DUNAJEM.
i*.------- —— —--"--o. --- -	■
enim mosecem ittiri tisoč, danes se zahte
r. ■ i i .-i . _ i ________va zanj osomnajst tisoč kron, ali dolar.
Dunajski valutni trg kaže vse znake ^ ]q ^ ^ enim mCMPem tisoč
katastrofe. Kuništerling je v onem dnevu skoSil za dvatisoč a. kron, dolar za osem sto, češka krona za osem a. kron. samo jugoslovanska krona knže malo difernco 1-8 a. kron. Tečaji a. krone so se v septembru za več kot štirikrat povišali. Seveda. velja t-o ;amo ta najtrdnejše valute
kron, danes stane štiritisočštiristo avstr, kron.
Elen od glavnih vzrokov dannšnje panike p.a Dunaju leži v državnih financah Drž.-.va potrebujo novih 20 milijard kron ki jih more dati edino — stroj za tiskanje
DUNAJSKA BORZA IN AVSTRO-OGRSKA BANKA.
Se zadnje dni pred končno likvidacijo Avstro - ogrske banke so ujeiie akcije doživele na dunajski borzi scii-zacionclno povišanje. V ponedeljek ie točaj ene akcijo proscgel 12.500 avstr. ;rou.
Povišanje delniškega tečaja je imelo svoj vzrok v sledečih vesteh, kl se irijo po borzi in imajo v upravnem vetu Avstro-ogrsko banko svoj izvor. \keiotiarji Avstro-ogrske banko so se ičeli v zadnjem času vpirati taki ro-itvi likvid.ičnili poslov, ki bi njihova prava popolnoma prezrla in uj'ajo, da ijiliov od|K>r 110 bo brez uspeha. Predalnik upravnega odbora \Vihtman je iri neki priliki dejal, da je žo tudi vt-liki svet v Parizu izprovidol, da sc ikcionarjt, med katerimi se nahajajo azne narodnost!, tako Avstrijci, Švicarji, Nemci. Holandcl, Francozi Itd. enakopravni člani v človeški družbi in
i	no bodo dali kar tako »sleči kože«. Akcionarji banke so poslali likvidač-
ii	komisiji predlog, da se njihove akcijo pri likvidaciji izplačajo vsaj z 10 »dstotki nominalno vrednosti, to ji >krog 100 zlatih frankov za kos. Polog tega imajo akcionarji in likvida
or.ji še razno načrte, kako zadovoljil terjatve akcionarjev. Govori se, da telijo akcionarji. da se jim odstop vsaj en del dunajskih in budlmpcštan-slcih rralitot banko, ki reprozentiraj« ol osa! no vrednost. Akcionarji bi potem zaprosili za koncesijo moliilani' ' anko, ki l>i se pečala pred vsem : 'zdajo za«tivnih pisem in z depozit nimi posli. 400.000 kliontov Avstro-ogrske banko predstavlja danes ogromen plus, na katoro<ra rofloktirnjo dosedanji akcionarji Avstro - ogrsko banke.
In končno menijo akcionarji Avstro ogrske banke, da bi jim moral )Tipasti "n mal del zlatega zaklada, oziromn crotova vsota donana mosto zlata. Ak-cionarjom priiazni listi pravijo, da te zahteve niti niso pretirane, kor bi ak-einnarjl morali pravzaprav zahtevati uri likvidaciji povračilo oologa vplačanega znosita, toroj nominalno vrednost akcijo, ki znafn 1500 zlatih frankov plus nabrano zlato rezervo.
Na?a država mora biti o tem novem noizkusu akcionarjev Avstro-ogrsko banke dobro poučena. Z vso doslednostjo je treba posebno zdaj pri najvažnejši odločitvi likvidacije — pr' -azdolitvi aktiv in pasiv — zastopat!
da nrinn^a naSi državi on! d"' aktiv, ki se nanaša na nrevzeti drl? Ip množino novčanle. S-de no iznlnčib' vseli upnikov nndoln !->'-'-o akeionar!' na vr»to, ki bodo trneli čisto upravičeno vso Bkodo, ker so ravno privnt-rrki in je Avstro-ogrska- banka bila
— Zahteve lastnikov bankovcev od
A.-o. banke. Kakor poročajo čoški listi. ,e vršijo v novembru na Dunaju poga> nja zastopnikov nasledstvenita držav o zahtevah, ki j'h stavljajo lastniki bar, kovecv na aktive A.-o. banke.
Rlbolovska konvencija. Odpravnil; poslov italijanskega poslaništva je poselil te dni namestnika miniitrske?,-i predsednika, g. Trtlkovlča in gs prosil, naj se čimprej uveljavi ribolovska konvencija, sklenjena na Brionskih otokih. Minister Trifkovič mu je odgovoril, da jo to vprašanje odloženo do povratka ministrskega predsednika Pašiča.
Nova tekstilna tvornica v Mariboru. Iz Maribora javljajo, da namerava tam neki češki tvomičar ustanoviti tvornico za tekstilno blago.
Odbor za kontrolo deviz In valut. Iz Beograda javljajo, da je v finančnem ministrstvu že konstituiran odbor z» kontrolo nad kupnjo in prodajo valut ta leviz. Odbor začne poslovati s 1. novembrom.
Naraščanje ilvtlnth cen v Zedln|*nHi državah. Indeks eer. živilom v detaljnetr prometu v Zodinjonih državah Izkazuj« proti minulemu mesecu porast een «
1 Povišanje kreditov avstrijske vlade
\vstrijska vlada (fin. min. Guirtler) zs 'iteva ponovno od parlamenta pooblasti t 7a kredit v znesku 20 milijard kror S tem se v letu 1921 dovoljen! kredit io višnjo'o na 80 milijard, približno toli ■o irot rnsSa nrlmnn"-1'n' v p-oraSunc
= Konzum čaja v Hrvatski. Po poro čilu »Jutamjoga lista« znaša uvox čaf ao največ iz Anglije preko Trsta. Upo rablja se največ čaj znamk Cejrlon, P" •em Souohong in Orange Pekoe.
« Ukrepi za stabilizacijo poljske mat ke. Poljska marka je za sovjetskim rut I jem na'-slabša valuta na svetu. Poljsb časopisje mnogo razpravlja o zboljšanj zlasti pa o stabilizaciji valute, kl je pred vsem potrebna. Sedaj je poljski flnani ni minister predlagal osnovan,ie Strokov ne komisije, ki naj prouči vprašanje n lutne stabilizacije.
» Produkcija volne v Orčljl. Trgoi sko-obrtniška komora v Zagrebu Javlj: 7,e!o dobi j volno daje grška Macedt nija. ki proizvaja letno okrog 500.000 o neoprane volne. Za inacedonsko volno s ponuja 8'50 drahme za oko (oka 128 gr)). toda prodajalci zahtevajo vei Po toj ceni ne pride do kupBIjskih « ključkov. Vol.ia iz Traclje ln Tesali) Je slabše kvalitete ln Je pripravna sam za fabrikacijo priprostib kmetskih I« trebščin. Cene tej volni variirajo ® 4'5n—6T)0 drahme za oko. Grška tel stilna industrija predeluje letno d 500.000 ok neoprane, oziroma 800.000 o oprane volne
«• Ruska trgovinska mornarica Btc; sedaj — po uradni objavi »ovietske vil de — 1056 parobrodov In 77S jttdrni Od teb so mnoge H r popravilu.
Prosvefa
Umetniška razstava. Prva razstsva te
„isie v Ljubljani. Razstavijo Celil In Ju-•oslovenl uinetnikl-grallkl v Jakopičevem ravlllonu pod Tlvolliein. Razstavljenih le V0H 2oo del nalraillčnclših poznanih »sebnosll. Izmed naših umetnikov raz ,,avljo nalvefi Veno Pilon dela Iz Ploren-ce Jakac naliaz!lčne)Se Iz Prage. Ueill-L' Draždan, piolesor Santel lepe s' ari Iz'istre, Pr. Zupan rl/.be Iz Dubrovnika
'	t.l____.... M M Cmrnlrir T lmi(*
„ po dolgem £asu g H. Smrekar z troje jell Otvoritev razstave ob II. url dopoldne — na praznik Vseli svetnikov. Po-jebna vabila se ne bodo razpoSIJala. Razstava Je znak kulturne skupnosti našega in češkega naroda. — Vabimo!
,Glasbena Matica« v LJubljani priredi ,red! meseca novembra v veliki dvorani hotela »Unlnn« svečani talni koncert v potaščenje spomina blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja. Koncertni spored izvajata pevski zbor. broječ 14(1 pev-Wv In pevk In pa orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani, kl Ima 140 eianov godalnega orkestra. Na vsporedu ,o v prvi vrsti svečani žalni obredni spe-rl, med njimi Hristlčev «Ope!o», kl Je po-»Vtčen Izglnollm padllin In žrtvam vojne ta osvobojenje našega naroda. Za koncert vlada v LJubljani nijvečjc zanimanje-
Muzlka Dravske divizije priredi v le
"rs™ oMalneJI roVal M MUH f JIM-
verpnu. To je litina, kajti upoštevati moramo »lodečc razloge.
1) V Anlverpnu »mo Igrali t 10 ljudmi;
2. V Antvorpnu «mo Igrali celih 00 minut; (t Prugi je bila tekma predčasno prekinjeni): 8.) V Autverpnu so Celil do segli 1 goal iz enajstmetrovke in 4.) bili so v močnejši postavi nogo * Pragi. Našo zmage nad Francozi in Svedl itopijo t tem mu', mi/in v r/adje kajti i tem mat-chom smo izgubili v Inozemstvu svoj odličen glin. l"ioin br. izvesti temeljito ro-.noilum v contulnem »(črtnem savezu, kl j,* i iv.ijo nenl Jektivuuttjo v prvi vrtti .zakrivi' na velik (ciaz. V naši reprevn lanet nI bilo ii. lenega Slovenca, lai i Imamo (poscluo l;udi. Vldmajor hi I il brez dvtit, ik mestu. To je tudi našo mnenje.
WW<!A, 3.1 1'IVIIH I58MI, JJfflflj 8
54 sek., 3.) Nardtn (Ilirija, Ljubljana) 8 min. 54 ena petina sek., 4.) Kosmatln (Ilirija, Ljubljana) 8 min. 54 dve petini sek. — V. Motoclkllstiška dirka na 4 in pol kilometra z motorji do 7 UP.: 1.) Pie-kratlč 5 min. 6 sek., 2.) Kohansky 5 min. 27 sek. — VI. Kolesarska .Handlcap. dirka na 2700 km: 1.) Znldarlč (Sokol, Zagreb) 4 min. 37 sek., Umek (Ilirija, Ljubljana) 4 min. 38 sek, 3.) Kosmatln (Mirila, Ljubljana) 4 min. 39 sek. — VII. Mo-toclklistlška dirka na 10 km z motorji do 9HP.: 1.) Barešlč (NVanderer) 9 min. 25 sek. (Ilirija, l-lubljaiia), 2.) Strbun (Studil) 9 min. 21) sek. (Klub Autošolc-ra), 3.) Sotlar (Triurni) 9 min. 31 sek. (Klub Autošofera). — VIII. Kolesaiska dirka z motornim vodstvom na 10 km:
Ilirija, Ljubljana: Ilirija, Zagreb 3-2.
S športnega staliSČa je bila nedeljska tekma med ljubljansko in zagreško Ilirija ena slabših tekem. Domači t-0 bili zopet enkrat totalno iz forme. Z izjemo oboli branilcev eo bili vsi Igralci slabi, napadalna vrsta in gidniaii pa naravnost nemogoči. Zagrebška Ilirija ni bat srečno roprczenlirala prvorazrednega nogometa Zagreba niti po nudeni igri niti po športnem nastopu. Za slab šport jo bilo občinstvo vsaj deloma odšl. odrivano s tem, da je imela igra nekaj faz. ki so vplivale komično, tako da lil bilo preveč ne
v.i r«v,r,« .. ijT7nr-aieir, "snsnmKTT
18 min. — IX. Revanche-tekma kolesarskega prvaka s konjem «Leo» na 2700 kilometrov: I.) «Leo» 4 min. 33 sek. 2.) Pavllia 4 nlln. 41 sek. — X Avtomobilna dirka na 10 km: Kategorija do 24 11P.:
1.)	Kardoš (Plat 2-1 HP.) 9 min. 49 sek.,
2.)	Barešlč (Pord 20 IIP.) 9 min. 51 sek. Katcgorila čez 24 HP.: I.) Novak (Oalm-ler 60 HP ) 9 min. 58 sek., 2.) Urlvlčič (Laurlcia) 35 HP.) 10 min. 1 sek.
Nogometne tekme v Mariboru. V nedeljo je končala prvenstvena tekma Atletiki : Korotau 5: 3 (3: 2). Drugi naraščaj • Maribora« Je potolkel drugi naraščal Rapida 6: I, tekma Maribor I : Rapid I pa je končala 3: 0. Rezerva Maribora |e podlegla rezervi Raplda 3:1.
tošnji seziji nekoliko simfoničnih kon j zadovoljnosti. - Igralo so je ob izrazit! tertov. Prvi koncert bo v četrtek dno 10. premo(ij" domačih. Obramba gostov je bila jovembra. Kal slavno točko toga kon- j ze|0 obtežena, gnluian jo ubranil več tel-ecrtri bo kape'nik dr. Cerin dirigiral A. , Kili, čotull neplasiranlh strelov. Prva jnicknerjevo romantično simfonijo št. 4. ! ,]va p0|a sta pa)na na 0beh straneh iz Najlepše kn.ige, slovenske, irhohrvat- pozicij of sido. — Sodnik g. V. je bil
jte, "češke, ruske, nemške, italijansk francoske in angleško izposoja vsak delavnik od Vz« Jo V-.8. zvečor Sent ja-Jtohska napreilna knjižnica, Vožarski pot J, koncem Florijanske ulice, postajališče cestne železnice. Vstop vsakomur proit. Kupujejo »e knjige po najvišji ceni.
Konccrt v Črnomlju. Oddelek moškega »bora »Ljubljanskega Zvona« iz Ljubljane prlrodi s lodelovanjcm opornega pevca g. L Kovača dne 7. novembra v Črnomlju t Laknorjevi dvorani koncert. Na vzpoedu so skladbe llnjdriha, Volariča, Deva, dr. Hehwaba, V. Parme, Roianca, Adamiča in Prolovca. Ker so koncertne prireditve r Črnomlju lila redke, na pondeljkov koncert posobno opozarjamo!
Sokolski vestnih
Telov. društvo Sokol v Mostah nazna-nia, da je za 8. november t. 1. sklicani izredni občni zbor preložen na nedoločen tai. — Odbor.
Sporf
MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA V PRAGI.
Češkoslovaška tolče Jugoslavijo 6: ti! Naši so 60 minut v vodstvu z 1:01 — Cehi zabije Jo nato v 16 minutah 6 goalov.
Dne 28. oktobra so je vršila v Pragi volika mednarodna nogometna tekma za prvenstvo med reprezentancama Češkoslovaške in Jugoslavije. Tekma je bila telo elegantna in živahna in se jo vršila eb velikanski udeležbi občinstva. Prisostvovalo ji je nad 15.000 ljudi. Rezultat, ki j« za nas porazen, je vse, posebno zagrebške športne kroge, močno presenetil. Zagrebška »Riječ« piše: V Pragi smo do-
manj siguren kot običajno. Nalogo »o mu zelo otcžkočili neprestani ugovori vseli II Zagrebčan*, proti katerim hI se dalo nastopiti eilinnle z izključitvami — kar |ia gostom ros ni lahko storiti. — V predigri jo igral llnrmei neodločno i rezervo Ilirije, ki jn nastopila z večiiul mlajšimi Igralci (8 : 8).
Maribor: Ilirija. Danes ob 15. url se vrši na športnem prostoru Hij-ijo nogometna tekma mod nrvakom Maribora 8, K. Mariborom in Ilirijo. Maribor je tie-notno v tako dobri to"->' bo morala razviti Iliriia v " s!!e. ako ho lo; gatl. — Ob 11, url se prične predtekma med dvema moštvoma naraščaja
Na dirkališču v Cernomcrcu rrl Zazre bu so se vršile v nedeljo kolesarske, motorne In avtomobilske dirke. Najlntersant-nejša ie bila savezna kolesarska dirka, kl je bila zaledno nekako revanclie-lek-ma nad Pavlljo In Šolarjem. Zmagal Šolar z elanom In sigurnostjo, ter lasno pokazal, da Je danes brez dvojbe najboljši lueoslovanikl dirkač. Tudi avtomobil ne dirke so bile zanimive kot prve svoje vrste v Jugoslaviji. V naslednjem prina Samo rezultate: I. Kolesarska dirka iu nlorlev na ISOO m: I.) Ccsarcc (Sokol, Zagreb) 3 min. 23 sek., 2.) Sotlar (lliil)a LJubljana) 3 min. 24 sek., 3.) Wanek (Gradjanskl, Zagreb) 3 min. 24 tri petine sek. — II. Kolesarska dirka za prvenstvo »Zagreba« na 4 In pol km, otvorjena za dirkače zagrebških klubov: 1.) Pavhja (Sokol, Zagreb) 9 min. 45 sek., 2.) So Starko (Oradjanski, Zagreb) 9 min. 45 štiri petine sek., 3.) 2nldarič (Sokol, Za greb) 9 min. 40 sek. — III. Motociklisti-ška dirka na 10 km z motorji do 4 I1P.: 1.) Strban 12 min. 28 sek., 2.) Scsveča-nec 13 min. 34 sek. — IV. Kolesarska dirka »Jugoslovanskega Koturaškega Saveza. na 4 in pol km za častni lovorov venec. Startalo 15 dirkačev: 1.) Šolar (Ilirija, LJubljana) 8 min. 53 tri petine sc-
A B C
iS r«ril
D E
f a n
>10 (S
a o
M
Cg %
J »v
ca
n> E3
s
n
V.
B
»
—■ o
M
o N
A11C
1) E beli
F G U
ABC
čpnt
D E
f o n
cJ • .
-tf
)U3
<8 t* 0
fc
mi
wm ms IfJ m
3
m m m
lISfBf m\m,
C9 n ta
B u
tj o o
B
u
E?
M
»1 ta
S
n
N
A 11 C
D E ' beli
F G II
ŠAHOVSKA UGANKA: Koliko belih kraljic lahko postaviš na šahovsko desko na tak način, da druga druge medsebojno nc more pobrali. Rešitve sprejema »Ljubljanski šahovski khtb»,
ouria
Zagreb, devize: Berlin 170 — 17T,
Bukarešta 208, Milan izplačilo 1250 -r-t'.'(15, čok 1235 — 1250, London 12(10 — 'lil — DH "i|jof| :a z i a t p 'qaj3«z 1285, Nmvvork kabel 310, čok 809 — 311, Pariz 2270 — 2280, Praga 209 — 301, Švica 5700 — .W)0, Dunaj 7.20 — 7.50, Budimpešta 88.50 — 40, valute: dolar :100 — 308.50, avstii .sko krono 9, franki 2210 — 2250, napoleoni 1010 — 1000, marko 180 — 182, It ji 210, lire 1230 —' 1210.
Banka za Primorjo 880. Trg. obrtna banka 235 — 210. Hrvatska eskomptna banka C85 — 69(1 Brodska banka 405. Jadranska banka lfflO — 1025. Jugoslovonska banka 495 — 498. Ljubi j. kreditna banka 900 — 925, Narodna banka 500 - 510. Praštedlona 5225 - 521S0. Rečka ptička banka 400 - 480. Slov. eskomptna banka f>25. Srpaka banka 700 - 710, F.ksploataclja drva 700. O o ran in 550 - 600. Gutman 1185.
Nar. šumska industrija 5."0. Našička industrija drva 625. Slavonija 000 — 670.
Beograd, valute: dolarji 75, marko 44 _ 44.25. leji 53. levi 46. devize: London 302.50, Pariz 550, Praga 71.25, Dunaj 2, Berlin 44, Milan 305, Buditujie-šta 8.50.
Dunaj, devize- Zagreb 1123 — 1127,
Beograd 5690 - 5710, Berlin 2397 — 2103 Budimpešta 575.50 — 578.50, Bukarešta 2735 — 2715, London 17.390 — 17.110, Milan 17.590 - 17.610. Ncwvork 439» — 4397. Pariz 32.080 - 32.120, Praga 4117
—	4153, Sofija 2015 - 8655, Varšava 114
—	116, valute: dolarji 43.">3 — 43f>7, levi 2515 - 2555. marko 2397 — 2108, funti 17.290 — 17,310. francoski franki 31.980 — 32.020. dinarji 5685 — 5705, H:»ke marke 114 — i 16, leji 2725 — 2735, švicarski franki 79.975 — 80.025, češko krone 4117 — 4123, madžarske krone 575.50 — 578.50.
Curlh, devize: Berlin 3.00. Newynr!č 5.45. London 21.41, Pariz 39.85, Mila« 21.85 Praga 5.10. Bu limpošta 0.67, Zagreli 1.80. Bukarešta 3.80, Varšava 0.13, Dunaj 0.25, avstrijsko žig. krone 0.17.
Berlin, Italija 720.75 — 728.25, London 711.25 - 712.75, Nevvvork 180.31-180.69, Pariz 1318.65 - 1821.35, ftvica 33l6,fi.V-3323.35. Dunaj 7.88 - 7.92. Praga 103.80
—	164.20, Budimpešta 22.37 — 22.93.
Nehlirano mesa&io soba
z oskrbo aH broz hrane, i9>'cta dn 'fmpuiliiul. Ponudbi, na nprurn »Jutrat poj „Me»eina soba".
SAHISTI.
»ljubljanski šah. klub. naznanja, da se prične 1. letošnji splošni šahovski turnir nepreklicno dne 3. novembra t. 1. Pozivamo vse člane, kl žele sodelovati pri tem turnirju, da se nemudoma priglase kavarni «l!vropa. pri šahov kem odboru vsak dan od 5. do 8. ure zvečer. Do četrtka dne 3. t. m. ob b. ure zvečer n.jrajo biti vsi, kl se žele udeležiti turnirja, pri-
javljeni, na kar se bo takol vršlo žrebanje v svrho razporeditve igralcev. Prl-javnina za splošni turnir znaša 12 dinarjev. Od teli je 6 dinarjev kavcije, kl se po končani igri vrne, 6 dii;.irjev pd ie mimcnjenlh za darila zmagovalcem. l'o-drobnejše podatke daje interesentom »LJ. šahovski klub., ki kliče tem potom vsem klubovlm članom In prijateljem salia svoj Šahovski »zdravo«! — »Ljubljanski šahovski klub«.
r. dobro šolsko izobrvho te sprejme
u bnj prnl lo. p!. HlBlnmayn i.i Fefl, B mbepg, Llubilana.
(Luster)
zelo lop, trioglat, 00 proda. Povpraša se v upravniitvu „Jutrae
Poštno ravnateljstvo v Ljubljani bo v pondeijek dno 14. novembra 1.1. ob O. uri dopoldne v prostorih gospodarskega urada poštnega ravnateljstva, „T©nhalle", Kongresni trg št. 9, prodalo na javni dražbi pol vagona škartnih spremnic, ki imajo radi znamk precejšnjo filatelistično vrednost.
Izlicitirano ceno in kolkovino po lestvici III. je plačati takoj.
Za odvoz spremnic skrbi kupec sam.
Ce bi se dražbe udeležili manj kot trije dražitelji, se bo ista šila dne 21. novembra 1.1. ob vsaki udeležbi.
Sklicujte se pri svojih
naročilih na oglase v »Jutru"!
cenj. občinstvu, da sem izstopil iz družbo Saks & Tratnik ter vodim pod svojim imenom lastno
elektrotehnično podjetje
▼ dosedanjih prostorih v Ljubljani in v Mariboru.
Ljubljana |nnnn||j Tfa|nj|[ Maribor
Si.Petra testa 25, LDUpUlU IIUUIIIl Sloranska ulica 20.
elektrotehnično podjetje.	1797
f Mesnato, in klobasarske specialitete,	J
slanino, I* mast (specialna marka),	g
novost prvovrstne mesnate konserve,	* prave kranjske klobase "«
priporočajo itAno »reže, takoj dobavljivo, po najuiijib dnevnih cenah
Zahteva te cenike I	m
Tovarne konserv in mesnih izdelkov, d. z o. z.	rf}
Vcbnika — Jugoslavija.	ft
luna grofa Thurnskega
jeklar na na Ravnah X
GuStanj, Slovenija
kvalitetno jeklo za vsakovrstno uporabo, valjano ali kovano, v šibikah, drogi h, ploščah i. t d.;
v kalupih kovane predmete za železnice in avtoinobilne tvomice, strojno osovine, osovine za tovorne vozove, nože za stroje, poljedelsko orodje, nakovala.
proizwaj izdeluje

1681
i
■Ml—I»i»»mi»-—----------— .....-t—i" »Mm«tia■ tiri
- = Najstarejša Specačtjjska tvrdka v Sloveniji = "S
R. RANZIKGERl
Liubliar.ii Spiilcljila pisarna	Jesenice 8
Podjetje u prevo.2auje blag: južne »'er.nire lirzotozni in tovori nabiralni J promet is Avstrije in v Avstrijo. Zaearinjetije Podjetje ta prevajanje pohištva B SltUtlHte t posebnimi uprtimi kabinami sa pohištvo	M
Bnojari B»n*ln ger.	Inter urban tal«ton 40. _fi
9e6Jo mnoltno 1794
dinamita
proda Tt. Btuploa, trgovina s eleznino m poljedelskimi struji V Ljubljani. Qosposv«t»ka oesta It. 1. Istotam se sprejm« tudi
ISaasBaaaBaaHiaaMBaciaaaMM
TJ (3CSS IR19 « ■ 8
»■nop
sa
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
vigubljani, Dunajska cesta 17. Podružnica: Celje, Breg 33. je ustanovila oddelek za življeneka zavarovanja.
Sprejema: V itvljenskem oddelka: zavarovanja na doži etje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zava ovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem odde ku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljiv ib predmetov, ki h poikod.ijejo po ognju, streli in po eksploziji svetilucga plina po znano nizkih cenah.	1386 3—3
AUTOMOBIU
Glavno zastopstvo: O« ŽUŽEK
l)ubljana, Sodna ulica 11 — Tel. interurb. 461
FIAT
ii, Bom; 5 HI
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. 0. z o. z. Skladišče: Novisad.
prej
A. Zanki sinovi.
Bnojavl: Merakl, Ljubljana.
Telefon: 64.
Emajlni laki. Pravi firneš. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleka vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weifl), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej. pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tndi drugi v to stroko spadajoči predmeti
„MERAKL". Lak za pode. „MERAKL'\ Linol6um lak za pode. „H£RA£L". Emajlni lak. „MERAKL". Branoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo I
• LI* S
iudad i sporna d.d.U LJUKIJOD!
sprejme takoj
vajenca
s pri.mrn o šolsko izobrazbo.
Največja zaloga finih platnenih robcev.
Graumann - cefirji. iMft
C. J. HAMANN
Mestni trg 8.
Zajčje kože
»i
kupuje tovarna klobukov
Šeilr" d. d. Škofja Loka.
1778
ssiisa
jima ■
■■■■ ■■■■■■
aiaaa aaaa
V
aaaaaaaaasaMBaaaaeBNaBaaaaaaaaaaaaaaaaanuaaaaaaaaaaaaaaaaeai
amninmiiniiiin
P. MAGDIČ LJUBLJANA
NASPROTI GLAVNE POŠTE
DOSPELE ZADNJE NOVOSTI
svilene trikot-obleke od K 2600 — voln«n« obleke.. „ „ 1600 —
kostumi...... „ „ 2800-—	1779
plašči......... „ 1900 —
angL flanel-bluse. . „ » 195'— svilene bluze .... „ ,, 7o0'—
Velika Izbira svilnatih trikot-oblek, večerne obleke iz klneikega krepi in svile. Pletenine, zimsko perilo, rokavice, nogsTice. i	i Vsi modni predmeti.
Vabilo na subskripcijo delnic.
Ponovno se je v trgovskih krogih izrazila želja, naj se ustanovi trgovska spedicijska družba, katera bi se pečala z vzkladiščenjem blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in spcdicijo na vse strani ter vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetište) in na ta način nudila vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zasebnih špediterjih in carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le-ti blago strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, vpoštevajoč to občekoristno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za ustauovitev
99

mednarodne, trgovsko-spedicijske in skladiščne delniške družbe v Mariboru
z delniško glavnico Din. 1,000.000-—, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovine in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921., VI. št 3905, konc. listina z dne 3. oktobra, št. 7008, oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podlagi tega dovoljenja se daje v podpis
delniške glavnice, ki je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po Din. 100-— za komad, glasečih se na prinosca
Razni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev na vsako delnico.
Nominalni znesek po Din. 100'— in pa stroški po Din. 15-— se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu.
Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921. do 6. novembra 1921.
Odbor si pridržuje pravico svohodne dodelitve delnic do 15. novembra 1921.
Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921. vplačano protivrednost za nedodeijene delnice.
Delnice so bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic.
Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjale za delnice družbe „Orient".
Kot subskripoijska mesta fungirajo: Centralna banka v Zagrebu in njene podružnice; Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afilijacije; Mariborska eskomptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njene podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadruge.
Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko spedicijsko družbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stanu.
Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotici, Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu in Konstantinoplu.
Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je moč.
Podpisujte torej delnico naše „0RIENT", mednarodno, trgovsko-spedioijske Ib skladiščne delniške drnibo v Maribora.

Maribor, dne 14. oktobra 1921.
Bratje Tavčar, industrijalci v Mariboru.
Franc Gulda, trgovec v Mariboru.
Ivan Koražija, trgovec v Mariboru.
Peter Majdič, industrijalec v Celju.
J. Medved, veletrgovec v Ljubljani.
Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah.
Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani.
Vilko Weixl, trgovec v Mariboru.
Albert. Pečovnik, trgovec v Mariboru.
Gustav Bernhard, trgovec v Mariboru.
J. Samec, veletrgovina v Ljubljani.
A. & E. ?kaberne, veletrgovina v Ljubljani.
Josip Rosenberg, industrijalec v Mariboru.
Anton Tonejc in dr., import in eksport v Mariboru.
Alojz Žniderič, trgovec v Mariboru.
Eksportno društvo Matheis, Suppanz in drug v
Mariboru. Jos. Serec, trgovec v Mariboru. Anton Jurca, industrijalec v Ptuju.
17S1
nDrava*, lesna industrijska d. d. v Maribora.
Matej Hedžet, veletrgovec v Ljubljani
Ivan Lininger, veletrgovec v Ljubljani
Franjo Cucek, industrijalec v Ptuju.
Alois Senčar, trgovec v Ptuju.
Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru.
Franc Starčič, trgovec v Mariboru.
M. Berdajs, trgovec v Mariboru.
Kari Haber, trgovec v Mariboru,
Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru.
Ing. Himmler Adoll, eksporter v Mariboru.
Kobi Drago, industrijalec v Maribora.
Viljem Freund, tovarnar v Mariboru.
Jakob Zadravec, industrijalec v Središču.
Kari Pertinač, industrijalec v Celju.
Davorin Tombah, trgovec v Ptuju.
Anton Brenčič, trgovec v Ptuju.
M. E. Šepee, trgovec v Mariboru.
234823475353232323234853