YU ISSN 0040-1978
^gTO XXXtl., ST. 39
Ptuj, 11. oktobra 1979
CENA 4 DINARJE
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE
Priprave na plan (stran 3)
V Trnovski vasi so praznovali (stran 4)
Ptujska obvoznica (stran 5)
Čigava roka in kdaj (stran 7)
Šport (stran 9)
Iskrene čestitke,
tovariš Simon!
v četrtek je bil slovesen dan. 80-letnico rojstva je slavil znani
(Iružbenopolitični delavec, kmet, borec ljudske revolucije, komunist in
dobitnik zlate plakete občine Ptuj, Franc Belšak—Simon. Ob visokem
^yljenjskem jubileju gaje sprejel tudi predsednik občinske skupščine dr.
Cvetko Doplihar, ki mu je skupno s predstavniki družbenopolitičnega
življenja in dela občine Ptuj ob rojstnem dnevu, zaželel še veliko zdravih
m zadovoljnih let. Ob tej priložnosti je Francu Belčaku poleg številnih
prijateljev čestital Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SR Slovenije.
fotovest: zk
SirUa so 9e krila...
Z roko v roki
odprli srca
Dom krajanov v Cirkovcah je
bil v nedeljo središče mladih, ki so
skupno s starejšimi občani in
drugimi otroki slavili letošnji
praznik otroka. Koliko veselja,
smeha, razigranosti, koliko veselih
pogledov, svobodnih korakov in
besed smo slišali in videli
stopljenih s plesnimi koraki
najmlajših plesalcev — članov
pionirskih folklornih skupin. Nič
ni lepšega kot ubrana pesem in
usklajen plesni korak, ki spominja
na preteklost. Prav vse to smo
videli in se pri tem nehote spomnili
na otroke, ki nekje daleč pod
vročim afriškim, azijskim in
južnoameriškim nebom
pričakujejo kruha, vode, mleka,
potic, igrač in še kaj. Le za hip
pomislimo nanje, jim hočemo
pomagati in že se z mislimi
vračamo nazaj med otroke iz
Kidričevega, Maribora, Markovec,
Mokronoga, Svečine in Cirkovc,
Pred nastopom sta mlade
plesalce pozdravila predsednica
zveze prijateljev mladine občine
Ptuj, Lizika Lacko in predsednik
skupščine KS Cirkovce Milan
Munda, ki sta vsem zaželela
dobrodošlico in jim čestitala
njihov praznik — medliarodiTo-
leto otroka. Lizika Lacko je med
drugim dejala, da se interes
samoupravne družbe kaže v tem,
da kar najhitreje zagotovimo
izenačene pogoje za rast in razvoj
vseh otrok.
Presenetili so nas nastopajoči,
svežina na njihovih licih nas je
radostila. V tej pisani druščini
mladih iri starejših so odlično
plesali vsi pionirji — člani
folklornih skupin iz Mokronoga,
Svečine, Markovcev, Maribora in
Cirkovc. Ni bilo slabega plesalca,
dobri so bili vsi in prav to je porok
■ za dobro folklornuzaledje.
Ob koncu prireditve se je za
nastop zahvalil predsednik folklor-
nega društva Ptuj .lože Štrafela in
vsem nastopajočim podelil
posebna priznanja, ki so jih poleg
pioni/skih skupin dobile tudi
pevke žanjice iz Cirkovc ter
recitatorji in glasbeniki 0§
Kidričevo.
Besedilo in slika: zk
SPOMINI
SOŠEmNO
ŽM
Vsako leto se radi spominjamo bojev za našo severno mejo, časov,
ko so na razvalinah habzburške monarhije nastajale nove države. Takrat
smo se tudi Slovenci enotno odločili, da bomo povezali svojo nacionalno
svobodo z usodo drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti v novi dr-
žavi, ki se je takrat sicer imenovala kraljevina SHS, vendar je bila ustano-
vitev te države tudi pogoj za oblikovanje naše socialistične Jugoslavije,
skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti.
Že takrat, ob koncu prve svetovne vojne so. naši dedje spoznali, da je
naša usoda v naših rokah. Iz tega spoznanja je izhajala tudi odločitev
generala Maistra in niegovih borcev, ves nadaljnji razvoj zgodovinskih
dogodkov je pravilnost te odločitve tudi potrdil. Ne za zeleno mizo po-
litikov, temveč z orožjem v roki so naši dedje pred 60 leti začrtali severno
mejo naše socialistične domovine. Se 46 teh borcev danes živi na območju
ptujske občine. Prejšnjo sredo so se zbrali na rednem občnem zboru v
Ptuju in obudili spomine na dogodke pred 60 leti. (Poročilo o zboru
objavljanmo na 3. strani)
FF
Delovno predsedstvo na občnem zboru zveze prostovoljcev borcev za
severno mejo 1918/19	poto: S. Kosi
Obisk predsedstva
iz Lenarta
Jutri dopoldan se bodo v Ptuju sestali člani predsedstev občinskega
sveta ZSS občin Lenart in Ptuj. S tem lenarški sindikalni delavci vračajo
obisk Ptujčanom, ki so jih obiskali v mesecu avgustu. Tudi tokrat bodo
razpravljali o oblikah sodelovanja in izmenjali izkušnje dosedanjega
sindikalnega dela. Posebno pozornost pa bodo namenili obravnavi
priprav na novo plansko obdobje.
Med obiskom v Ptuju si bodo lenarški sindikalni delavci ogledali tudi
več delovnih organizacij, med njimi Perutnino, Kmetijski kombinat —
TOZD Slovenske gorice in Ptujske toplice.	^
V PTUJSKI VOJAŠKI
Svečano ob 38. jubileju
topniških enot
v spomin na 7. oktober pred
leti, ko so borci čačanskega
odreda napadli letališče pri Kra-
'pu. praznujejo artilerijske eno-
le JLA svoj praznik. Letošnji že
po vrsti, so povsod proslavili
wedno delovno in slovesno.
nŽV^'"^''^ tudi v ptujski vojaš-
nnu"	imeli sklepno sloves-
^ "iinulo soboto.
° tej priložnosti je ptujsko
vojašnico obiskalo večje število
predstavnikov družbeno-politič-
nega življenja občine, upokojeni
in rezervni starešine ter drugi
gostje. Kljub močnemu dežju, ki
je oviral slovesnost, so se vojaki
in starešine postavili v svečani
zbor, pred katerim je govoru
komandant vojašnice. Miroslav
Stankovič. V priložnostnem na-
govoru je obudil spomin na težke
dneve revolucije, ko so ustana-
vljale enote NOV. med njimi
topničarske enote,ki so s svojo
borbenostjo bistveno prispevale
k zmagi nad sovražnikom. V
minulih letih, od osvoboditve do
danes, so se artilerijske enote
nenehno razvijale, je poudaril
komandant Miroslav Stankovič
in danes predstavljajo topničarji
mogočen, moderen in učinkovit
rod vojske, ki se v popolnosti
vključuje v oborožene sile SFRJ
in v koncept splošnega ljudskega
odpora..
Zbrane starešine in vojake je
ob njihovem prazniku v imenu
držbeno-političnih organizacij in
skupščine občine Ptuj pozdravil
dr. Cvetko Doplihar, predsednik
skupščine občne Ptuj ter jim
zaželel pri njihovem delu tudi v
bodoče veliko uspeha. Vsi pa so
še posebej toplo pozdravili bivše-
ga komandanta ptujske vojašnice
Vlajka Pavloviča.
V okviru praznovanja dneva
aftilerije so v ptujski vojašnici
organizirali vrsto športnih in
drugih srečanj. Najboljšim v
posameznih disciplinah pa so na
lej slovesnosti podelili pokale.
MG
foto: B. Rode
Dragi bralci!
Najbrž ste opazili, da "jle
današnja števUka TEDNIKA
nekoliko spremenjena; ne po
vsebini, temveč zaradi barve.
Ker je pri rotacijskem
tiskarskem stroju nastala
okvara, jc TEDNIK v sivi in ne
v zeleni barvi kot je to značilno
za vaš časnik. Prosimo za
razumevanje!
UrednBtvo
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
11. oktober 1979 -
Specializacija
ponudbe v trgovinah
v ptujskem trgovskem podjetju Emona—Merkur nadaljujejo s
pripravami novih planskih dokumentov. Aktivnosti tečejo, kot so
povedali, v skladu s sprejetim rokovnikom. Analiza uresničevanja
sedanjega srednjeročnega plana kaže, da bo v tem obdobju dosežen plan
prodaje in ustvarjenega dohodka, ne pa tudi plan investicij zaradi
pomanjkanja investicijskih sredstev. Pripravili pa so že tudi osnutke
smernic, o katerih bo v kratkem razpravljal delavski svet podjetja. V
kratkem pa bodo organizirali tudi delovne posvete s predstavniki
krajevnih skupnosti, na kateriti bo potrebno temeljito analizirati
pripravljene smernice. Da bodo uresničena načela sočasnosti in usklajene-
ga planiranja, bo samo Emona—Merkur morala sklepati okrog 90
samoupravnih sporazumov; nekatere druge organizacije pa celo 200 in
več. Seveda pa bo potrebno z večjimi proizvajalci, s katerimi je
Emona—Merkur trajno poslovno povezana, prav tako imeti usklajene
plane.
V novem planskem obdobju bodo največ pozornosti posvetili
specializaciji določenih programov po proizvajalcih. Nekaj iz tega
programa so že uresničili. Tako v prodajalni DOM v Murkovi ulici
ponujajo artikle določenih proizvjalcev, ki jih ni mogoče dobiti v ostalih
prodajalnah. Pripravljajo pa se tudi, da bodo določene programe opustili
in razširili nekatere programe v posameznih grupah artiklov. To bi
pomenilo, da bo lahko kupec dobil na enem mestu vse artikle določenega
programa.
Posodobitve prodajaln so druga usmeritev v novem planskem
obdobju. Po načrtu bo potrebno na novo opremiti vsaj eno trgovino let-
no. V novem obdobju jih čaka tudi velika investicija, gradnja nakupnega
centra v Rabeljčji vasi — zahod. Zemljišče za novi objekt bodo kupili že v
prihodnjem letu.
Veliko bolj kritično kot ob sprejemu polletnih obračunov bodo v
Emoni—Merkur analizirali 9-mesečne poslovne rezultate. RoJcovnik za
razpravo so že sprejeli. V teh razpravah bodo temeljito analizirali
določene pomanjkljivosti in jih skušali do konca leta še odpraviti.
Največje težave imajo v tem obdobju zaradi pomanjkanja določenih
artiklov bele tehnike.
MG
Več potrošniških
kreditov
v občini Slovenska Bistrica je bilo stanje potrošniških kreditov v
prvih šestih mesecih letošnjega leta 89.253 tisoč dinarjev, kar predstavlja
16-odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem lani.
Največ potrošniških kreditov je bilo izdanih v okviru trgovine in to
kar za 58.268 tisoč dinarjev ali prek 65 odstotkov celotnega zneska
izkoriščenih potrošniških kreditov, odobrenih v prvi polovici letošnjega
leta v bistriški občini.
Pomemben porast pa so v občini zabeležili tudi na področju hra-
nilnih vlog. ki so v obdobju prvih šestih mesecih letošnjega leta večje kar
za blizu 42 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani in znašajo
187.160 tisoč dinarjev. Tolikšne prihranke pa je ustvarilo 21.112
občanov. Število vlagateljev pa se je v prvih šestih mesecih letošnjega
leta. v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu, povečalo za devet
odstotkov.
Viktor Horvat
BREZ OMEJITEV
84 AVTOMOBILOV
Več ali manj smo se z omejitvami v prometu sprijaznili. Sprijaznili
smo se tudi s tem, da bodo nekateri vozniki imeli prednost pred drugimi,
saj se bodo lahko vozili z lihimi in sodimi registrskimi številkami. Na
Oddelku za notranje zadeve SO Ptuj, odseku za promet, smo zvedeli, da so
doslej evidentirali 212 prošenj za izdajo posebnih nalepnic za avtomobile.
Izdali so jUi že 23 in sicer tistim uporabnikom motornih vozil, ki jih
izvzema zakon o omejitvah uporabe in voženj osebnih in drugih motormh
vozil. Nalepnice so oziroma bodo dobili invalidi, taksisti, nekateri obrtniki
za servisiranje gospodinjskih aparatov, vozniki oziroma vozila, ki
spremljajo tekmovanja in drugi. Pri Oddelku za notranje zadeve bodo
predvidoma izdali 84 nalepk.
zk
Ciril Dereanc. vodia i/mene v HE Formin. (Foto: M. Ozmec)
Franček I>etonja, stikalničar v HE Formin ob komandni plošči od ko(W
nadzira vso proizvodnjo električne energije, (foto: M. O/mec)
Proizvedli 664 milijonov kVtfh električne
energije
z uradno otvoritvijo hidroelektrarne Srednja
Drava II v Forminu 29. novembra lani, je bila
sklenjena energetska veriga na slovenskem delu
Drave, ki v osmih stopnjah z instalirano močjo
531 MW daje letno okoli 2 milijardi 700 mili-
jonov kWh (kilovat ur) električne energije. Prvi
agregat hidroelektrarne v Forminu so vključili v
omrežje prvega junija lani, drugi agregat pa 27.
oktobra lani. Vsak od agregatov ima instalirano
moč 56 MW, tako da je njuna skupna moč 112
MW. V šestnajstih mesecih obratovanja prvega
in v enajstih mesecih obratovanja drugega agre-
gata, je hidroelektrarna v Forminu proizvedla
664 milijonov kWh električne energije. To pa je
vsekakor lep delež k razvoju in modernizaciji
slovenske elektroenergetike.
Želeli smo zvedeti kaj več o izkušnjah, ki so
jih delovni ljudje Dravskih elektrarn Maribor
TOZD hidroelektrarna Formin, nabrali v prvem
gospodarskem letu. Ob našem obisku smo k
razgovoru najprej povabili Cirila Derganca,
vodjo izmene v HE, ki je uvodoma povedal:
,,Moram reči, da smo v teh mesecih obrato-
vanja izkoristili vso vodo, ki nam jo je Drava
nudila, noben-h izpadov ali izgub nismo imeli.
Z dosedanjo proizvodnjo 664 milijonov kWh
električne energije smo lahko resnično
zadovoljni, saj sega precej višje od planirane. V
tem času pa smo seveda opravili tudi remonte
obeh agregatov, pri čemer smo se potrudili, da
bi odpravili vse pomanjkljivosti, skratka, da bi
se rešili teh „otroških bolezni".
Oba agregata sedaj normalno obratujeta, kaj
pa dovodni in odvodni kanal, ste v tem času
imeli s temi objekti kakšne težave?
,,Glede dovodnega kanala moram povedati,
da je žal na območju kjer so običajne poti za
divjad. Ker kanal ni v celoti ograjen, se veliko
divjadi v njem utopi. Stene so asfaltne in
povrhu tega še spolzke zaradi alg. Predvsem je
največja škoda zaradi številnih utopitev srnjadi.
V sredstvih javnega obveščanja smo že večkrat
zasledili kritike o tem, vendar naj le dodam, da
za vsako utopljeno srno plačajo Dravske
elektrarne polno kazen za črni odstrel —
oškodovani lovski družini seveda. Ta pa znaša
6000 dinarjev za en kadaver. Naj
povem, da sem pred tem 10 let delal v
hidroelektrarni Zlatoličje in smo samo prvo leto
registrirali utopitve divjadi. Pozneje tega ni
bilo, ker se je divjad pač na kanal navadila. Na
presenečenje smo celo ugotovili, da srnjad hodi
čez most. Prav zaradi tega pričakujemo, da bo
že letos utopitev srnjadi na dovodnem in
odvodnem kanalu HE Formin bistveno
manjša."
V	času obratovanja ste že gotovo ugotovili
tudi kako so se na sam objekt privadili
domačini iz okoliških vasi?
,,Po mojem je teh 16 mesecev le še prekratek
čas, da bi lahko izluščili objektivno mnenje o
tem. Elektrarna je objekt, ki zelo malo dopri-
nese sami okolici. Gre za širši družbeni pomen
in seveda na širšem območju pride bolj do
veljave. Vsekakor pa bomo o neposrednem
vplivu objekta na domačine govorili čez leto
ali dve."
Pred kratkim smo ponekod v naši republiki
bili priča razmeroma visokim vodam, ponekod
so reke že začele poplavljati, kaj pa Drava, ali
je v tistem obdobju kjerkoli ogrožala nasipe
kanalov?
,,Odkar obratuje elektrarna v Forminu je
zavarovano širše območje reke Drave. Prepri-
čan sem, da Drava tukaj ne bo več poplavljala,
ker je v celoti urejena. Sam projekt je zgrajen
in reguliran glede na 1(XX) letno povprečje voda.
Moram reči, da obvladamo Dravo, če bi bil
pretok tudi do 60(X) kubičnih metrov na
sekundo. V zadnji 10 letih pa nismo doživeli več
kot 2000 kubičnih metrov v sekundi. Torej se
lahko vsi skupaj počutimo varni pred
poplavami ali podobnimi nevarnostmi."
in za primerjavo, kakšen je v teh dneh pretok
Drave?
,,Sedaj je pri nas takorekoč že pričetek kriz-
nega obdobja. Srednji pretok Drave je okoli
250 kubičnih metrov na sekundo."
V	katerih mesecih proizvedete največ energije
in v.katerih najmanj?
,,Drava je reka, ki se imenitno dopolnjuje z
ostalimi rekami v jugoslovanskem sistemu.
Drava ima največ vode takrat, ko je druge reke
sploh nimajo, to je v poletnih mesecih. V zim-
skih mesecih pa v Dravi ni dovolj vode, zato
izkoriščamo ta čas, da v vseh hidroelektrarnah
na Dravi izvršimo remonte."
Kaj menite o HE Formin, kakšna pridobitev
je to za slovensko elektroenergetiko?
,,HE Formin je za Zlatoličjem druga kanal-
ska elektrarna in je njen poseben pomen prav v
velikem akumulacijskem jezeru, ki ga dispečer-
ska služba Dravskih elektrarn izkorišča takrat,
ko v ostalih elektrarnah ni vode. V zimskem
času, ko vode ni dovolj, se vsako noč zaustav-
ljajo vse elektrarne na Dravi. Pod HE Formin
je HE Varaždin, ki je prav tako kanalska in
mora vsako jutro dobiti dovolj vode. Pri tem j«
jezero naše HE zares velika pridobitev. Druga
pridobitev pa je seveda v tem, da predstavlja
HE Formin v energetskem smislu podporno
točko za ta predel Slovenije, saj od nje peljejo
daljnovodi v Ljutomer, proti Nedeljancu,
Kidričevemu, Cirkovcam in še kam."
In končno, koliko ljudi je zaposlenih v tako
velikem in obsežnem objektu?
,,V poprečju je v našem objektu zaposlenih
35 delovnih ljudi, organizirani smo kot TOZD
v okviru Dravskih elektrarn Maribor, ta pa
naprej v Združena elektrogospodarska podjetja
Slovenije. V sami hidroelektrarni Formin je
med osebjem ekipa za strojno vzdrževanje,
ekipa za elektro vzdrževanje, ter pogonsko
osebje. To so vodje izmen, stilcalničarji
varnostniki in zaporničarjT."
Med najpomembnejšimi opravili v
hidroelektrarni je gotovo opravilo stikalničarja.
V času našega obiska je to dolžnost
opravljal Franček Letonja, ki je o svojem delu
povedal:
,,Moja prvenstvena delovna dolžnost je
nadzorovanje delovanja vseh postrojerij, od
agregata naprej. Redno moram spremljati
nivoje vode, po potrebi dvigujemo in znižujemo
obtežbo in podobno. Vsa ta dela opravljamo s
komandne plc^če tukai v stikalnici. Tukaj tudi
vklapljamo in odklapljamo vse daljnovode iz
naše HE. Kot lahko vidite, je celotna koman-
dna plošča domače proizvodnje — izdelek
kranjske Iskre. Nasploh se lahko pohvalimo,
da je v naši hidroelektrarni 95 odstotkov
opreme domače proizvodnje, k temu zadnje
čase v naši republiki močno težimo."
Kaj pa tale plahta papirja iz množica
različnih številk, čemu vam to služi?
..Zaenkrat se vsi podatki zapisujejo Se ročno.
Potrebni so dispečerski službi in nam, a
spremljanje celotnega gibanja vode in pretoka.
S te plošče spremljamo tudi vse dogodke na
jezu v Markovcih, od akumulacije pa do
strojnice. Moram reči, da vsa ta opravila niso
preveč lahka, ves čas spremlja naše delo ropot,
drugače pa je vse skupaj izredno zanimivo."
Ob koncu naj zapišemo le še tole primerjavo,
da proizvede HE Formin več električne energije,
kot vse soške in savske elektrarne skupaj. Ta
•podatek je gotovo dovolj zgovoren.
M. Ozmec
OD VINOGRADA DO PREDELOVALNEGA
CENTRA
Trgatev je več ali manj že za nami. Prejšnji
teden smo obiskali Toplakovo domačijo v
Juršincih. Bili smo v njegovih vinogradih, kajti
hoteli smo spremljati potek trgatve, prevoza in
predelave grozdja. Ker bodo Toplakovi letos
obrali okoli 15 tisoč kilogram grozdja, je bilo
zanimivo vprašanje, kam bodo z grozdjem in
moštom. Odgovor je bil dokaj preprost.
,,Grozdje stisnemo doma," je dejal Simon
Toplak, ,,nekaj pa ga odpeljemo tudi v predelo-
valni center v Ptuj. Odkup je letos dobro
organiziran, za to je poskrbela Kmetijska zadru-
ga. Kdor ima traktor in prikolica lahko samo
odpelje grozdje v ,prešo'."
In cena grozdja ter mošta?
Simon Toplak je skomignil z rameni in rekel,
da je cena grozdja skorajda prenizka, saj znaša
od 11 do 13 dinarjev, mošt pa odkupujejo po 19
.dinarjev. Tudi ta cena ni ustrezna.
Zvedeli smo, da pri Toplakovih grozdje
obirajo od 8. ure pa vse tja do mraka, v vinogra-
dih pa je do deset obiralcev, tako da delo dobro
teče.
Zapustili smo obiralce grozdja, se oglasili na
odkupni postaji v Juršincih, kjer je takrat odkup
grozdja količinsko slabo tekel in se napotili v
Ptuj, v novi predelovalni center temeljne orga-
nizacije združenega dela Kletarstvo Slovenske
gorice. Tehnološki postopek je opisal Anton
Skaza. Tehnološki postopek predelave je sodo-
ben in popolnoma avtomatiziran. Grozdje
prihaja v traktorskih prikolicah, zvrne se v
sprejemno korito, ga stehtajo in zmerijo količin"
sladkorja. Od tu grozdje potuje v mline, kjer se
odvojijo peclji, grozdje pa transportirajo^
stiskalnice. I^oristek novih stiskalnic je z«''
velik, saj znaša 70 odstotkov (v domačih stiskal-
nicah je izkoristek okoli 60 odstotkov).
In kakšna je letina? Anton Skaza nam J'
zatrdil, da je letina boljša od lanske. V zasebnei^
sektorju bodo proizvedli okoli 100 vagono^
grozdja, v družbenem pa okoli 250 vagono^
grozdja. Upajmo, da bo temu res tako. Gniloo
grozdja namreč dokazuje nasprotno.	^
besedilo in slike: z*
Grozdje v Toplakovem vinograda lepo kaže
Grozdje Je priprav^cno za odkop
Na odkupni postaji v JurSincih ai bio gneče
Se nekaj trenutkov in iz grozdja bo tekel mošt
^EDltflK ~ oktober 1979
DELEGATSKA SPOROČILA ~ 3
Strpno in sporazumno reševanje nastalih problemov
2 gradnjo hidrocentrale SD—II so povezani
{.gvilni posegi v naravni prostor. Sama gradnja
objekta, ki je širšega družbenega pomena, je
" titevala od vseli struktur in občine veliko
^izadevanj. Prav tako pa tudi sredstev za
aradnjo vzporednih objektov, ki so morali biti
Vajeni, da lahko objekt normalno obratuje.
gradnji, ki so jo spremljali številni problemi,
fg imela komisija za zaščito interesov pri SO Ptuj
nri gradnji hidrocentrale SD—H, veliko dela, da
L lahko sprotno in ob navzočnosti prizadetih
rfjevala probleme, nastale pri gradnji objekta na
joločenih območjih. Pri tem pa je investitor
pgM dosledno vztrajal na najbolj najbolj
^cionalnih rešitvah in v okviru priznavajočih
nujnih obvez, ki so nastale kot posledica posega
v prostor ob sami gradnji.
Objekt hidrocentrale SD—II je bil
usposobljen v rekordnem času 34 mesecev in je
dosedaj že proizvedel blizu 700 milijonov kilovat
ur električne energije. Povedati pa je potrebno,
da so se /aradi velikih prizadevanj, da se objekt
uposobi v čim krajšem času, nekoliko počasi
reševale vzporedne obveznosti. O tem so govorili
na torkovi tiskovni konferenci tudi predstavniki
izvršnega sveta SO Ptuj, skupaj s predsednikom,
sveta Pranjem Gnilškom in DEM, ki jih je
zastopal mag. Franc Jaki, direktor za investicije.
Zaključna dela bodo predvidoma zaključena
do konca leta oziroma v naslednjem letu. Ob tem
je nujno poudariti še to, da se le-ta uspešno rešu-
jejo ob veliki strpnosti in razumevanju vseh
prizadetih. Ta dela pa se izvajajo na območju
mestnih krajevnih skupnosti, Gorišnice, Vidma
in delno v Markovcih.
V razreševanju pa je še problem podtalnice. V
izdelavi je študija, ki bo analizirala problem
podtalnice na celotnem območju SD—II Formin
m sicer v občinah Ptuj, Ormož in Varaždin. Brž,
ko bodo na voljo kompletne analize, se bo
pristopilo k razreševanju tega problema. Drugo
vprašanje je zavarovanje levega brega Drave. V
zvezi s tem so v razreševanju zadeve v okviru
republiških vodnogospodarskih inšpekcijskih
organov. DEM pa so že tudi izdale nalog za
postavitev varnostnih ograj in naprav kot je bilo
skupno dogovorjeno in ugotovljeno v okviru
komisije za zaščito interesov občine Ptuj.
MG
Svobodna menjava
dela in samoupravno
organiziranje v SIS
NajDrz prva temeljita analiza o organiziranosti in delovanju
samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih in gospodarskih
dejavnosti je pokazala na marsikatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno
v najkrajšem času odpraviti. Člani komiteja, ki so na zadnji seji
obravnavali to področje, so zadolžili aktive komunistov v SIS, osnovne
organizacije v delovnih skupnostih skupnih služb, delovne skupnosti in
izvršni svet SO Ptuj, da naj pripravijo temeljito oceno dosedanjega dela in
sprejmejo naloge za v prihodnje.
Združevanje strokovnih služb je sicer steklo, kljub temu pa je moč
delo racionalizirati z nadaljnjim povezovanjem, predvsem je tu omeniti
lokalno skupnost za ceste, komunalno skupnost in samoupravno
stanovanjsko skupnost, kjer samoupravni odnosi še niso urejeni s samo-
upravnimi akti. Tudi svobodna menjava med DS SS in posameznimi
interesnimi skupnostmi ni zaživela v celoti, zato je nujno vzpostaviti
odnose po načelih svobodne menjave dela. Prav tako je potrebno v interes-
nih skupnosti proučiti delegatske odnose in uresničevanje načel delegatske-
ga sistema, obenem pa oceniti delo strokovnih služb posameznih interesnih
skupnosti. O vseh ugotovitvah naj bi razpravljali tudi delegati skupščin
interesnih skupnosti.
Med predlogi članov komiteja se je našel tudi predlog, da je pnatrebno
ugotoviti ali so primanjkljaji v posameznih interesnih skupnostih upravi-
čeni in zakaj prihaja do viška zbranih sredstev. Sicer se ob tem že pojavlja
vprašanje planiranja priliva sredstev, ki vedno temelji na predvidevanjih,
žal pa so ta predvidevanja dostikrat zelo daleč od kasnejše realizacije.
Doslej tudi nismo ugotovili, kdo se je ,,zaplanirar' — strokovne službe
SIS, planski oddelek SO Ptuj ali republiški planerji. Nič kaj dobro ne kaže
tudi letos, saj je priliv sredstev v SIS manjši od planiranega, kar po drugi
strani pomeni, da bo moralo združeno delo ponovno razpravljati in se
odločati za pokrivanje primanjkljajev.
Poleg navedenih analiz pa je potrebno pripraviti tudi analizo o delu
strokovnih služb regijskih skupnosti, saj le-to ni zadovoljivo. Poleg tega je
za enote, ki so po občinah — gre za zdravstveno skupnost in skupnost za
zaposlovanje — značilno, da strokovne službe nimajo nobenih samouprav-
nih pravic, kar je treba spremeniti.
N. D.
O PREDLOGIH UKREPOV ZA SANACIJO
Včeraj je zasedala skupščina ob-
činske zdravstvene skupnosti Ptuj
in razpravljala o finančnem
poslovanju skupnosti v prvem
^lletju letos ter obenem o
^edlogih za sanacijo finančnega
stanja. Skupnost je v tem obdobju
izkazala za 123.655.856 dinarjev
prihodkov in za 139.537.923
dinarjev odhodkov ali primanjklaj
v znesku 15.882.067 dinariev.
Glede na sedanje stanje in tudi na
načrtovane prihodke do konca leta
ni pričakovati, da se stanje
popravi. Zato bo potrebno skrajno
varčevati z zdravstvenim dinarjem
in n rezultatih finančnega poslo-
vanja občinske zdravstvene skup-
nosti razpravljati v vseh zdrav-
stvenih delovnih organizacijah in v
združenem delu v občini. Izvršilni
odbor skupnosti je o tem že
razpravljal in predlagal določene
ukrepe, ki se nanašajo na skrčenje
izdatkov za zdravljenje v
bolnišnicah izven regije, predvsem
pa na kliničnem centru. V bodoče
bi se naj zdravili v centru le tisti, ki
so nujno potrebni takšnega
zdravljenja; bolj pa bo potrebno
izkoriščati bolnišnične zmogljivosti
v okviru regije.
Precejšen skok so v prvem
polletju zabeležili tudi stroški za
zdraviliško zdravljenje. Ugotovilo
se je, da se te poslužujejo
predvsem upokojenci in drugi
neaktivni prebivalci. Izvršilni
odbor je o tem razpravljal že na
julijski seji in pristojne opozoril,
da je potrebno zaostriti pogoje pri
pošiljanju pacientov na zdraviliško
zdravljenje. Občutno so narasli
tudi stroški za specialistično in
hospitalno zdravljenje, medtem,
ko so .minimalno narastli izdatki
za splošno ambulantno zdrav-
ljenje. Kritično pa bo potrebno
obravnavati izostanke z dela zaradi
bolezni in poškodb, ki so od leta
1970 do danes zabeležili najvišji
porast.
Prav tem vprašanjem bo
potrebno v prihodnje posvetiti več
pozornosti kot doslej ter do konca
leta storiti vse, da se sanira sedanje
.tanje. Skupščina je na včerajšnji
seji razpravljala tudi o osnutku
samoupravnega sporazuma o
skupnih podlagah za delitev dela
med zdravstvenimi delovnimi
organizacijami in o osnutku
zakona o zdravstvenem varstvu.
MG
Ob dnevu kovinarjev
Desetega oktobra leta 1910 se je mladi kovinarski delavec Josip Broz
včlanil v zvezo kovinarskih delavcev Hrvatske in Slavonije, zato iz-
kazujejo kovinarji Jugoslavije radost in ponos, ker so vzeli ta dan za svoj
praznik.
Soglasno izraženo zahtevo kovinarjev Jugoslavije, da ustanovijo
svoj dan kot dan pregleda celotnega dela m ustvarjanja m da vse to trajno
povežejo z revolucionarno preteklostjo, življenjem in delom tovanša
TITA, so na svečani konferenci sindikata delavcev industrije in rudar-
stva Jugoslavije razglasili leta 1977 deseti oktober za dan kovinarjev
Jugoslavije, ki ga povsod po naši domovini praznujemo letos že tretjič.
Vsem kovinarjem tudi naše iskrene čestitke.
Kulturna razvitost
ne dosega zadovoljive
ravni
Na skupščini kulturne skupno-
sti občine Ptuj. delegati obeh
zborov se bodo zbrali v ponede-
ljek, 15. oktobra, bodo poleg
skupnih nalog in umeritve kul-
turnega razvoja v SR Sloveniji
do leta 1980 in za naslednje
petletno obdobje, govorili tudi o
analizi razvojnih možnosti kul-
turne dejavnosti v občini Ptuj do
leta 1985.
Iz ocene dosedanjega razvoja
povzemamo, da številna nereše-
na vprašanja zavodov — kot so
knjižnica, varstvo bogate kultur-
ne dediščine, potrebe zavoda
Radio — Tednik, delno tudi
pomanjkanje strokovnega kadra
[n prostorska problematika, ter-
jajo celovitejša družbena priza-
devanja in tudi precejšnja finanč-
na sredstva. Dosedanja kulturna
razvitost ne dosega zadovoljive
ravni, ker so možnosti za kultur-
no vzgojo in zadovoljevanje
'drugih potreb skoncentrirane v
glavnem na mesto, skromno
'kulturno življenje v drugih krajih
izpolnjuje predvsem Ijubitelj-
ska dejavnost, ki pa pomembno
^opolnjuje tudi tisto v mestu,
^^prav interes močno narašča.
^^ skromni pogoji za delo tisti, ki
omogočajo tudi rasti kvalitet-
ravni. Kulturna vzgoja je še
Vse preveč zaprta v šole in ni
pravega načrtnega in usklajeval-
"sga kulturnega dela med mladi-
in za mladino v občini.
Naloge iz sedanjega srednje-
ročnega razvoja se sicer izvajajo
skladu z razpoložljivimi mate-
"^'^Inimi možnostmi, urejanje
prostorskih in kadrovskih vpra-
j^^Pj pa bo še vedno predstavljalo
.'Jufni pogoj za nadaljno rast
"'turne dejavnosti. Uresničeva-
svobodne menjave v okviru
samoupravne interesne skupno-
sti ter v neposrednih stikih z
uporabniki pa mora postati pre-
V adujoč način pridobivanja pri-
hodka.
Splošne naloge in usmeritve v
prihodnjem srednjeročnem ob-
dobju pa morajo izhajati iz že
zastavljenih programov, zagoto-
viti pa morajo tudi pospešitev
tistih, ki jih doslej nismo mogli
izvesti v predvidenem obsegu.
Poseben povdarek bo potrebno
dati samoupravni preosnovi kul-
turnih ustanov, nadaljnemu raz-
voju interesne skupnosti za kul-
turo, uveljavljanju neposrednih
oblik menjave dela, pospešiti
integracijske procese in s tem
omogočiti, da bo kultura kot
nepogrešljiva sestavina družbe-
nega življenja dosegla stopnjo, ki
bo omogočila ustrezno načrtova-
nje potreb in interesov.
Pregledali so svoje
delo
\' sredo. 3. oktobra so se v Ptuju sestali na rednem občnem zboru
člani zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 1918/19 Ocenili so
svoje delo v obdobju po zadnjem občnem zboru in prešteli svoje vrste.
Le še 46 jih živi na območju ptujske občine, od teh se jih je 33 zbralo na
občnem zboru, neopravičeno ni manjkal nihče. Od precej tovarišev so
se v minulem obdobju za vedno poslovili, med njimi tudi od predsed-
nika občinskega odbora Ivana Belšaka. Žal taka je zakonitost življenja
in s tem se je treba soočiti, zlasti če upoštevamo, da je starost članov
med 79 in 93 leti.
Kljub temu so na občnem zboru živahno razpravljali o problemih s
katerimi se srečujejo danes. Zlasti so opozorili na socialne težave s
katerimi se srečujejo nekateri borci, saj je njihova usoda podobna
usodi mnogih starih in osamelih ljudi. Prav je, da jim družba posveti
mnogo več skrbi in jim nudi več pomoči. To so si tudi zaslužili, saj so
prav oni pred 60 leti na našem območju pomagali postavljati mejnike
novi državi, danes socialistični Jugoslavji.
Na občnem zboru so tudi izvolili novo vodstvo občinskega odbora
zveze prostovoljcev borcev za severno mejo, za predsednika je bil
izvoljen Andrej Žirovnik. za tajnika Josip Domanjko, za blagajnika pa
Konrad K rajne, oba sta te naloge opravljala že doselj.
Na občnem zboru v prostorih gostilne »Beli križ«, pred 60 leti so bili
mladeniči, ki so z orožjem v roki branili našo severno mejo
Foto: S. Kosi
Kritična obravnava devet-
mesečnih poslovnih rezultatov
Ze v akciji zaključni račun 78
smo se natančno dogovorili za
naloge, ki jih imajo posamezne
strukture ob obravnavi tromeseč-
nih, polletnih, tričetrtletnih in
letnih poslovnih poročil. Akcija, ki
mora biti trajen proces pa se je že v
obravnavi tromesečnih poslovnih
rezultatov močno izjalovila; še bolj
pa je bilo to opaziti ob obravnavi
polletnih rezultatov, ko je skoraj
povsod zmanjkalo sape za
poglobljeno, vsebinsko dorečeno in
akcijsko naravnano razpravo.
Redke so sredine, kjer ni šlo zgolj
za formalno potrjevanje poslovnih
poročil. Prav tako ni bilo razprav
oziroma poročil o tem, kako
uresničujemo ukrepe, sprejete v
akciji zaključni račun 78, kot da
smo v teh mesecih pozabili na stabi-
lizacijska prizadevanja.
Ce smo že v dveh obdobjih vodili
pomanjkljive razprave, je prav
sedaj trenutek, da v obravnavi 9-
mesečnih poslovnih rezultatov
zamujeno nadoknadimo. Te
razprave morajo biti temeljite in
morajo sprejeti obvezujoče sklepe,
katerih izpolnitev lahko do konca
leta še bistveno prispeva k izbolj-
šanju poslovnega rezultata.
V tem tednu je že bila v okviru
ptujske občine široka aktivnost
glede izpolnjevanja nalog pri
analizi 9-mesečnih poslovnih
rezultatov. Gre za vrsto delovnih
posvetov, ki sta jih sklicala komite
občinske konference ZKS Ptuj in
Občinski svet ZSS Ptuj. Prvi posvet
je bil že v torek; ostali pa bodo
danes. Teh posvetov se udeležujejo
direktorji temeljnih organizacij,
predsedniki delavskih svetov
temeljnih organizacij, predsedniki
osnovnih organizacij sindikata,
sekretarji osnovnih organizacij
ZKS in predsedniki osnovnih orga-
nizacij ZSMS.
Ob teh priložnostih so vse
strukture, zadolžene za razpravo o
rezultatih gospodarjenja, prejele
natančna navodila, kako je
potrebno te razprave organizirati in
v kakšni obliki. Prve razprave o
poslovanju pa se morajo opraviti v
okviru sindikalnih skupin.
Na posvetih pa so razpravljali
tudi o pripravah na izdelavo novih
planskih dokiimentov.
Ma
Obravnava osnutka programa urejanja stavbnega
zemljišča v občini Ptuj
današnji seji upravnega OGfX)ra samoupravne
Zc r/'' upravljanje in razpolaganje s stavbnim
(jl^.Ui^^čcm pri samoupravni komunalni skupnosti
Ptuj bcxlo najprej razpravljali o programu
plZa pripravo srednjeročnega in dolgoročnega
urejanja stavbnega z.emlj-^ča v občini Ptuj. Pri
"Odo ;e posebej temeljitih razpravljali ciljih in
^^ilogah iirciv-.nja stavhnec;-. '■•mljifča v -.•hčini in o
^^iJutkM pp:gr	/ : ! vSneg: ^cmijišča v
' \ : , - dnj^m ^ -ti;
Ku r rpisan-ž. d.' --rogran lemclji na
ncrcaliziraih programskih nalogah oziroma
usmeritvah i/ letošnjega leta ter smernicah organov
samoupravne enote /a upravljanje in razpolaganje s
stavbnim zemljiščem v občini Ptuj. Glede na raz-
položljive podatke in doseženo stopnjo urejenosti
stavbnih zemljišč v občini Ptuj se bo v naslednjem
letu pričelo / urejanjem stavbnih zemljišč na na-
slednjih .-hm.-jjii:. Rabeijtja vd- — zahod. Budina
— Br^^c- " jn--'-'-. Selška — M^;.: ' — Dr- ^ - V ■
v-;.- ' ' . ihi>rsk;. ■ i Nta — z; ^i^id :;; di
= 'na I	MG
Več o vlogi
sindikatov - manj
o problemih
strokovnih delavcev
Na prvi konferenci sindikatov po kongresu, ki bo 14. novembra v
Ljubljani, bo govora tudi o planiranju in o vključevanju sindikatov v
pripravo planskih dokumentov. V okviru priprav na to konferenco, je
občinski svet ZS Ptuj na seji v preteklem tednu analiziral priprave na novo
srednjeročno obdobje. Zaključki te razprave pa bi naj bili osnova za delo
na republiški konferenci.
Glede na razpravo občinskega sveta bi lahko trdili, da je šlo zgolj za
tribuno strokovnih delavcev s področja planiranja, kot pa za oceno
vključevanja sindikatov v pripravo novih planskih dokumentov. Vsa
poročila razpravljalcev kažejo, da priprave potekajo bolj ali manj po
sprejetih rokovnikih in da se ponekod še niso rešili samih tehničnih priprav
na plan. Problemi pa se bodo, kot kaže pojavili pri samem usklajevanju
planov.
Vloga sindikata pri pripravi teh dokumentov naj bi bila usmerjevalna
in osveščevalna. Sindikati se morajo tvorno vključiti v obravnavo analize
uresničevanja dosedanjega srednjeročnega plana in v obravnavo oziroma
oblikovanje smernic bodočega razvoja.
V pripravah na plan pa bo potrebno posebno pozornost posvetiti
samemu sporazumevanju in sprotnemu spremljanju le-teh.
Svet je na zadnji seji razpravljal tudi o izhodiščih o demokratizaciji
odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti Zveze sindikatov
Slovenije. Prehod na kolektivno delo, ki bo omogočilo čim večje vključe-
vanje delovnih ljudi in občanov v odločanje, v večjo demokratizacijo;
mora imeti večji vsebinski poudarek, ker smo se v dosedanjih razpravah
lotili predvsem organizacijskih in kadrovskih problemov.
Ob koncu je svet razpravljal Se o kadrovskih in vsebinskih pripravah
na občne zbore osnovnih organizacij sindikata, ki bodo v mesecu decembru
in januarju, ki pa ne bodo mogle mimo že omenjenih izhodišč. Posebno
pozornost pa bo potrebno v teh pripravah posvetiti dislociranim obratom,
v katerih je družbeno-politično delo vse prej kot zadovoljivo.
Svet je sprejel tudi sklep, da se pri občinskem svetu ustanovi komisija
za informiranje in predlagal, da v Ptuju ustanovimo politično šolo, ki bo
izobraževala kadre za bodoče delo na odgovornih funkcijah v družbeno-
političnem in gospodarskem življenju občine.	MG
Porast skupne
porabe
Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ptuj je na pobudo
izvršnega sveta SO Ptuj izdelala kratko analizo v zvezi s skupno porabo
v organizacijah združenega dela. Ze na eni izmed sej izvršnega sveta se je
namreč ugotovilo, da je skupna poraba znotraj temeljnih organizacij v
prvem polletju letos v gospodarski in negospodarski dejavnosti močno
porastla. Služba je za osnovo v analizi vzela podatke po periodičnih obra-
čunih januar — junij 1979 ter jih obenem razčlenila po posameznih vr-
stah.
Skupna poraba je v gospodarstvu porastla čez 50 odstotkov, v nego-
spodarstvu pa čez 80 odstotkov. V okviru te so v gospodarstvu za
prehrano delavcev namenili za 210 odstotkov več kot v enakem obdobju
preteklega leta, za regres za letni dopust za 298 odstotkov več, za stano-
vanjsko izgradnjo 124 odstotkov več ter za ostale druge namene v skupni
porabi za 144 odstotkov več. Vrednostno pa predstavlja v okviru skupne
porabe največji del za stanovanjsko izgradnjo, kljub vsemu, da je ta delež
v primerjavi z letom 78 padel za več odstotkov. Vzrok za takšno stanje na
področju skupne porabe v okviru temeljnih organizacij je izpolnjevanje
zakonskega prepisa, ki zahteva, da se iz sredstev tekočega leta pokriva
tekoča poraba in obenem zagotovijo sredstva za naslednje leto.
Tudi na področju negospodarstva so podobno kot v gospodarstvu
zabeleženi porasti v pKJsameznih vrstah porabe pri skupni porabi. Posebej
je služba analizirala skupno porabo za ostale namene. V ta namen je vsem
komitentom poslala anketni list, da le-ti razčlenijo to porabo. Podatki pa
kažejo, da v teh >red-tvih -T-ganizacije rezer irajo ustrezer, del za sklad
skupne ,>orabe, ki ga bodo koristili v prihodnjem ietu.	MG
4 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO
11. oktober 1979 - XE1HVI|(
Sodelovanje baze
In delegata
Osnutek zakona o energetskem gospodarstvu Slovenije je bila ena od
osrednjih točk dnevnega reda na prvem jesenskem zasedanju zbora zdru-
ženega dela skupščine SR Slovenije. O pomenu t«ga osnutka zakona ne
želim podrobneje pisati, ker ste komentarje lahko že prebrah v dnevnih
časopisih, slišali po radiu ali na televiziji.
Želim se dotakniti poteka dela obravnave skupščinskega gradiva, z
vidika sodelovanja baze in delegata, oziroma baze ter skupine delegatov
za republiško skupščino. Kot član skupine delegatov, za gospodarsko
področje zbora združenega dela skupščine občine Ptuj in okoliške
skupine delegatov za gospodarsko področje občin Ormož in Ptuj (okoliš
št. 17), sprejemam republiško skupščinsko gradivo. Fotokopijo ustrezne-
ga gradiva posredujem svoji bazi oziroma pristojnim strokovnim delav-
cem v temeljni oziroma delovni organizaciji. Konkretno ob tej razpravi —
energeti kom v TGA.
Dogovorili smo se, da bodo strokovno pregledali besedilo in
pripravili pripombe ali predloge k osnutku zakona o energetskem gospo-
darstvu Slovenije. Potem smo skupaj izoblikovali stališče do omenjenega
osnutka zakona. Pri obravnavi gradiva so me energetiki seznanili o akciji
direktnih odjemalcev električne energije v Sloveniji. V osnutku zakona
namreč ni bilo natančno opredeljeno stališče za specifične probleme veli-
kih porabnikov energije. Tako so se veliki odjemalci električne energije
med seboj povezali in organizirano pristopili k obravnavi
osnutka zakona. Dogovorili so se za vsebino pripomb in predlogov, ter da
vsak veliki odjemalec električne energije seznani svoje delegate v temeljni
organizaciji s potrebnimi skuj^imi dopolnili.
Tako je tudi bilo in kot član občinske skupine delegatov sem posredo-
val pripombe in predloge svoje baze na seji občinske in okoliške skupine
delegatov. Delegati smo izoblikovali končno besedilo pripomb in
predlogov k osnutku zakona o energetskem gospodarstvu Slovenije. Na
seji zbora združenega dela skupščine SR Slovenije, 26. septembra 1979,
sem v obravnavi posredoval naše stališče, pripombe in predloge delegacije
iz Ptuja.
V razpravi na seji zbora republiške skupščine se je čutilo uspešno
sodelovanje in povezanost velikih odjemalcev električne energije Slovenije
in baze. To je nas, delegate iz okolišev, kjer so tudi veliki odjemalci, raz-
veselilo, saj smo uspeli poglobiti stik z bazo in tudi to, da smo z veliko
mero odgovornosti posredovali mnenja in stališča baze.
Ko analiziram sodelovanje baze in skupine delegatov pri uresniče-
vanju svojega poslanstva, smatram, da delegati še nismo naredili vsega,
oziroma uspeli najti najboljših poti sodelovanja. Uspešnejši smo bili v so-
delovanju od baze do skupine delegatov, nismo pa še uspeli v povezo-
vanju problematike v širšem prostoru, oziroma bolje rečeno ni bilo sode-
lovania (v kolikor mi ie znano) med skupinami delegatov določenih
okoliških skupin. Moram pa poudariti, da smo na zadnjem zasedanju
razpravljala v republiški skupščini nastopili z enotnimi pripombami in
predlogi kar je bOo plod sodelovanja akcije velikih odjemalcev in delega-
tov v bazi.
Smatram, da v bodoče ne bi smeli izpustiti medokoliškega sodelovanja
skupin delegatov, v podobnih primerih, kakor tudi o sorodnih problemih,
ki zajemajo regijo ali širšo družbeno skupnost. To sodelovanje je nujno
in koristno, kar je tudi pokazala razprava na seji republiške skupščine. S
takim sodelovanjem bomo zagotovili vpliv baze na skupne rešitve, hkrati
pa delegate napotili k odgovornejšemu povezovanju z bazo, strokovnimi
službami in s tem odgovornejšemu opravljanju zaupanih dolžnosti.
IMRE VARJU
Ptujski obrtniki
uspešni na sejmu
obrti v Celju
v preteklem mesecu je bil v
Celju sejem obrti 1979, ki so se
ga udeležili tudi ptujski obrtniki
skupaj z zadrugo Panorama.
Predstavili pa so se z eksponati,
ki so tehnični dosežki ptujskih
obrtnikov. Sodelovanje obojih
na sejmu obrti v Celju ni bilo
brez uspeha, saj so skupaj s
Panoramo dobili plaketo sejma.
O uspešni udeležbi na sejmu so
razpravljali na zadnji seji izvršil-
nega odbora obrtnega združenja
Ptuj.
Na tej seji so obravnavali tudi
besedilo nove kolektivne pogod-
be ter o možnostih, da lahko
delavci v obrti, delavci raznih
poklicev, opravijo preizkus zna-
nja za pridobitev pravice do
samostojne obrti. Takšni preiz-
kusi znanja pa so seveda izredne-
ga pomena za naše 'delavce
začasno zaposlene na tujem, ki bi
po vrnitvi v domovino želeli
delati v obrti. Že konec oktobra
1979 je prvi rok za preizkus
znanja za kandidate iz vseh
dejavnosti razen gostinske; dru-^
gi rok je prva polovica novem-
bra; že konec novembra in v
začetku decembra pa bodo ta
preizkus lahko opravili tudi kan-
didati iz gostinske dejavnosti.
Pri obrtnem združenju v Ptuju
so nam tudi povedali, da vsi, ki bi
želeli natančne informacije o teh
preizkusih, morajo le-te iskati pri
Zvezi obrtnih združenj Slovenije
oziroma na telefonski številki
061.316086.
Eksponati ptujskih obrtnikov na sejmu v Celju	Foto: KOSI
V Trnovski vasi so praznovali
v krajevni skupnosti Trnovska
vas st? 2. oktobra letos že tretjič
zapored proslavili svoj krajevni
praznik in se ob tej priložnosti
spomnili prvih žrtev okupatorje-
vega nasilja in vseh tistih rodo-
ljubov. ki so pod tem nasiljem
izkrvaveli prepričani, da za lepši
danes in jutri. Letošnji praznik in
prireditve pa so potekale tudi v
znamenju 60-letnice partijskih in
drugih jubilejev, posebno obelež-
je pa mu je dajala še akcija Nič
nas ne sme presenetiti.
To je bila tudi priložnost, da
kritično ocenijo delovne uspehe
in pridobitve preteklega obdobja
in da smelo spregovorijo o načr-
tih za v prihodnje. O tem smo se
pogovarjali s predsednico KK
SZDL v Trnovski vasi — Marijo
Kovačičevo, ki je takole ocenila
minula prizadevanja samouprav-
nih organov krajevne skupnosti
in krajanov:
»Uspehov, ki jih v zadnjem
obdobju beležimo tudi v naši
krajevni skupnosti, ni malo. Mar-
ca letos smo se na referendumu
že tretjič odločili, da bomo po-
daljšali krajevni samoprispevek
za urejanje in vzdrževanje kra-
jevnih cest in pokopališča ter
sofinanciranje potreb ljudske
obrambe in civilne zaščite. S to
odločitvijo smo ponovno izrazili
našo enotnost in pripravljenost
pomagati sebi in drugim. Oce-
njujemo, da bomo tako zbrah na
leto blizu 12 milijonov starih
dinarjev. Seveda pa s tem ne
bomo mogli pokriti vseh potreb,
ki jih na teh področjih imamo,
temveč bomo morali marsikaj
storiti tudi v prihodnje s prosto-
voljnimi akcijami.
Že pred dvema letoma smo se
izrekli za poseben samoprispe-
vek za sofinanciranje gradnje
kulturnega doma in nove šole.
Ta samoprispevek se bo iztekel
leta 1982 in z njim prav tako
zberemo okrog 12 milijonov
starih dinarjev na leto. Ob tem je
potrebno še reči, da smo vseskozi
vodili intenzivne priprave na
gradnjo doma krajanov, vendar
pa kljub prizadevanjem z grad-
njo letos ^e ne bomo mogli
pričeti, ker vsi poznamo dolgo-
trajen postopek pri pridobivanju
zemljišča in potrebne gradbene
dokumentacije. Kupili pa smo že
opeko, zbrali precej lesa za
ostrešje in načrtujemo, da bomo
temeljni kamen za ta dom, ki bo
stal blizu tri milijone dinarjev,
položili prihodnjo pomlad. Seve-
da vsega denarja ne bo moč
zagotoviti v krajevni skupnosti
zato smo nekaj pomoči že dobili
iz republiške kulturne skupnosti,
pa tudi iz občinskega sklada za
razvoj krajevnih skupnosti. Poleg
tega pa pričakujemo še razume-
vanje naših potreb pri republiški
kulturni skiipnosti.
Vzporedno z domom krajanov
tečejo tudi priprave na gradnjo
nove šole v naši krajevni skupno-
sti, ki bo v montažni izvedbi
imela štiri učilnice, večnamenski
prostor in telovadnico. Gradnjo
šole ima v programu izobraževal-
na skupnost v prihodnjem letu in
bomo k milijardi potrebnih sred-
stev prispevali tudi sami 22
milijonov dinarjev.
Drugo pomembno področje so
seveda ceste, ki jih v krajevni
skupnosti urejamo in vzdihuje-
mo z lastnimi sredstvi ter udarni-
škim delom. Tako kljub vse večji
obremenjenosti postajajo vse
bolj prevozne in postopoma
uresničujemo zamisel, da bo
lahko do vsake hiše pripeljal
avtomobil.
Pred nedavnim so v našem
trgu prvič zasvetile luči in tega
dogodka smo bili krajani ravno
tako veseli, ker s tem središfg
krajevne skupnosti postaja bolj
urejeno, ponoči pa je tudi večja
prometna varnost tista, ki je to
investicijo narekovala.
Naše, do pred kratkim z gr.
movjem in plevelom porastlo
pokopališče, je letos že močno
spremenilo svoj videz. Gotovo pg
je, da brez sodelovanja vseh
krajanov te akcije ne bi mogij
izpeljati tako uspešno in nadalje-
vati tudi v prihodnje, če ne bi biij
nekateri posamezniki ob tem še
posebej požrtvovalni, med njimj
tudi številni mladinci.
Med zelo delovnimi je tudi
lovska družina, ki letos končuje i
drugo fazo gradnje novega lov-
skega doma, pred katerim smo
tudi pripravili osrednjo sloves-
nost. 24 članov — lovcev je v
delo vložilo okrog 4000 prosto-
voljnih ur in za 100 tisoč dinarjev
svojih sredstev. Vsak lovec je
moral dodatno prispevati Je
osem tisoč dinarjev, z lesom pa
so pomagali še ostali krajam in
danes ocenjujemo vrednost do-
ma skoraj 700 tisoč dinarjev.
Ob vsem tem lahko s ponosom
ugotovimo, da smo bili aktivni
da smo s skupnimi prizadevanji
storili velik korak v napredku
našega kraja.
Poleg akcij, ki že potekajo, je
pred nami izredno pomembna
naloga planiranja, oziroma načr-
tovanja nadaljnjega razvoja za
obdobje do leta 1985. Potreb je
toliko, da jih v tem obdobju
verjetno ne bomo mogli vseh
uresničiti. Še se bomo spoprije-
mali z nerazvitostjo, vendar pa
ne čakamo in ne bomo čakali na
reševanje brez našega sodelova-
nja. Zavedamo se, da moramo v
prvi vrsti sami zavihati rokave in
se trdno spoprijeti s posledicami
preteklosti, ki niso majhne, ven-
dar pa ne tolikšne, da s pomočjo
-širše družbene skupnosti ne bi
mogli najti izhoda iz njih.«
Uspehov je veliko, pa tudi na-
daljne naloge so še pomembne za
napredek kraja — pravi predsed-
nica KK SZDL Trnovska vas
Marija Kovačič.
Uspehov je veliko, pa tudi nadaljnje naloge so Se pomembne za napredek
kraja — pravi predsednica KK SZDL Traovska vas Marija Kovačič. (foto:
mš)
Kako vzgajamo otroka kot udeleženca
v prometu
že pred dobrimi desetimi
leti smo se pri nas odločili, da
že v otroških vrtcih in šolah
načrtno učimo otroke za las-
tno varnost na cestah, v mestih
tudi po ulicah. Žal pa naj že
kar uvodoma zapišemo, da
prometni varnosti otrok v
zadnjem času posvečarmo
premalo pozornosti.
Brez dvoma so v prvi vrsti
starši tisti, ki so odgovorni, da
otroka poučijo o nevarnostih
v prometu in mu pomagajo.
Njihova naloga je, da učijo
otroka prvih korakov v ces-
tnem prometu in mu vcepijo
osnovna pravila o ravnanju in
obnašanju na cesti. Otroka je
treba poučiti tako, da bo
razumel, pač starosti primer-
no.
Prav na to želimo opozoriti
starše in vzgojitelje na šolah
sedaj, ko je na naših cestah vse
več otrok. Skorajda danes že
ni več otroka, ki mu starši,
.sorodniki ne bi kupili kolesa.
Drugje se otroci lahko vozijo s
kolesi staršev, če svojih koles
še nimajo. Niso redki primeri,
ko otroci divjajo po mestnih
ulicah. Organizirajo kar ne-
kakšne dirke, kdo bo prišel
hitreje na cilj. ki so si ga zas-
tavili.	^
Da ne pride do hujših ne-
sreč. gre brez dvoma zahvala
starejšim, zlasti tistim, ki se
vozijo z avtomobili ter morajo
voziti skrajno previdno, da ne
pride do nesreče. Po toči pa
kol vemo. je prepozno zvoniti.
Prične se ugotavljanje krivde.
starši obsojajo voznika, mu
grozijo . . .
Toda prav nič ne pomaga,
če se še tako pritožujemo nad
sodobnim, zadnje čase tudi
zelo gostim cestnim prome-
tom. ki nam prinaša nezgode.
S ceste ne moremo izločiti
motornih vozil in tudi otrok
resda ne moremo zapirati v
stanovanja. Živeti moramo s
množičnim prometom in se z
njim sprijazniti kar še zdaleč
ne pomeni, da se moramo
sprijazniti z visokim krvnim
davkom pri otrocih na naših
cestah. Resnicaje, da moramo
pričeti otroka vzgajati že v
rani mladosti. Kdor tega ne
stori, je že zagrešil veliko na;
pako. V prvi vrsti je treba pri
otroku vzbuditi in razvili
občutek za promet, za lastno
varnost.
Z načrtno vzgojo — vajo
bomo pri otroku dosegli, da
bodo njegove oči bolje videle,
ušesa bolje slišala, bodisi, da
je otrok udeležen v'cestnem
prometu peš ali s kolesom-
Vedno in vsak trenutek mora
misliti na svojo osebno var-
nost. To zraven tistih, ki se
vozijo s kolesi, velja tudi za
tiste, ki še danes tako radi kar
sredi ceste igrajo nogomet, k®
v lovu za žogo ne pomislijo<
so na cesti in se izpostavljajo
veliki nevarnosti. Veliko je
bilo pri nas nesreč, ko se J^
otrok pognal za žogo na cesto
in se znašel pod kolesi avto-
mobila. Vozniku včasih uspe-
da pravočasno ustavi. Vedno
pa to žal ni mogoče. In nesreča
je tu!	.
Za vožnjo s kolesom je »
posebno priporočljivo,
otroki^ki se s kolesom vozi
šoli aH bližnjo trgovino, P^'
učimo o prometnih znakih ^
poti od doma do šole a
trgovine. Nikoli naj ne v^z
kakšnega sošolca ali
na prtljažniku ali okvirju K .
lesa. Nikoli pa naj ne voJJ
vzporedno z drugim kolega
jem. Predvsem pa ne smen'^
pozabiti, da je najboljša ^
goja pravilno vedenje sta^s ^
S tekmovanja v spretnostni vožnji
— foto M. Ozmec
AKTIVNOSTI OB SVETOVNEM DNEVU
VARČEVANJA - 31. OKTOBRU
V okviru vseh bančnih institucij so se
temeljito pripravili na aktivnosti ob svetovnem
dnevu varčevanja. Tako program obsega aktiv-
nosti na nivoju združenja jugoslovanskih bank,
združenja bank Slovenije, Ljubljanske banke —
združene banke in v okviru te na območju
temeljne kreditne banke Maribor. Poslovna
enota v Ptuju je vključena v mariborsko banko,
zato je njena aktivnost sestavni del celotne aktiv-
nosti banke. Poleg že običajnih propagandnih
akcij, bo poslovna enota pripravila tudi koncert
moškega pevskega zbora ,,Slava Klavora". Kon-
cert bo 30. oktobra v Narodnem domu v Ptuju.
Tudi v mladinskih in pionirskih hranilnicah v
ptujski občini bodo v dneh pred svetovnim
dnevom varčevanja vodili vrsto propagandnih
akcij 2 namenom, da se pridobi čim več mladih
varčevalcev.
Aktivnosti ob svetovnem dnevu varčevanja
naj ne bi bile samo aktivnost banke in podobnih
institucij, morale bi imeti širok družbeni
prizvok. Smo v obdobju velikih stabilizacijskih
prizadevanj, zakaj ne bi v teh dneh analizirali,
kako uporabljamo družbena sredstva, zakaj tro-
šimo nenamensko ta sredstva in še kaj.
MG
TEDNIK - ol^tober 1979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Zveza komunistov mora biti v akciji
delegatskih razmerij
flani komiteja OK ZKS Ptuj so obravna-
vali naloge komunistov na področju družbe-
noekonomskih odnosov in v političnem
jistennu, o čemer bo razprava tudi na 5. seji
CK ZKS. Ugotavljajo, da je potrebno aktivi-
rati vse subjektivne sile in ZK organizirati
tako, da bo v akciji delegatskih razmerij, ne
pa da stoji ob strani. Redkokje se komunisti
sestajajo skupaj z delegacijami in obravnava-
jo gradivo za seje skupščin interesnih in
družbenopolitične skupnosti, kar velja tudi za
sindikate in mladino ter socialistično zvezo,
prizadevati si je za učinkovito delovanje
delegatskih skupščin, za spreminjanje seda-
njega stanja, ko so delegati le »odborniki«, ki
dvigujejo roke ob glasovanju za razne akte.
Mnogokrat delegacija niti ne oblikuje svojih
jtališč do obravnavanih vprašanj, mnogokrat
se niti ne sestane kaj šele, da bi o pomembnih
vprašanjih razpravljale tudi DPO in samou-
)ravne strukture v delovnih okoljih ali v
rajevni skupnosti.
Dosti bolje ni niti v družbenopolitičnem
zboru, saj bi morali delegati nastopati na
podlagi enotnih stališč o bistvenih vprašanjih,
do katerih je prišlo znotraj socialistične zveze
kot enotne fronte organiziranih sil. Dostikrat
so stališča delegatov v DPZ njihova lastna,
čeprav ne moremo reči, daje to stalna praksa
v delovanju zbora. Morale pa bi DPO pred
obravnavo dokumentov o srednjeročnem in
dolgoročnem razvoju prek svojih delegatov
vsebinsko poglobljeno prispevati k oblikova-
nju dokumentov in o njih razpravljati v
občinskih konferencah, ki so pravzaprav
delegacija za delegiranje delegatov v DPZ —
le-ti imajo stalni mandat. Po drugi strani pa
tak način delovanja, ki mora biti uveljavljen v
praksi, pomeni tudi praktično mobilizacijo
vseh samoupravnih in družbenopolitičnih
dejavnikov, ki so nosilci opredeljevanja
razvojnih nalog in njihovega uresničevanja.
Ptujski komunisti tudi ugotavljajo, da
permanentna aktivnost poteka s preozkimi
strukturami, pa naj gre za partijske sekretarje,
predsednike osnovnih organizacij sindikata
ali predsednika KK SZDL. Ker aktivnost
zajema premajhen krog delovnih ljudi in
občanov je logična posledica tega premalo
razvejana aktivnost. Posledice tega so očitne
na vseh področjih druž.benega in političnega
življenja. Premalo si prizadevamo za širjenje
m odpiranje proizvodnih delovnih mest in
dopuščamo širjenje administracije, kar je tudi
posledica naših učnih programov. Zato sije
potrebno prizadevati za usklajeno načrtova-
nje, izobraževalnih ustanov in ostalega zdru-
ženega dela.
Mnoge naloge čakajo subjektivne sile na
področju uresničevanja določil zakona o
združenem delu, predvsem s področja nagra-
jevanja po delu. Potrebno sije prizadevati za
dosledno uresničevanje samoupravnih odno-
sov, za delovanje delegatskega sistema, za
ustanavljanje družbenih svetov in tako dalje.
Ocenitev vseh teh aktivnosti je naloga DPO in
izvršnega sveta — tako so sklenili člani
komiteja OK ZKS Ptuj, iz pripravljene ocene
pa izhajajo naloge za nadaljnje delo. N. D.
Z OBVOZNICO BOMO UREDILI
ŠTEVILNE PROMETNE PROBLEME
Vodilo za sestavo osnutka do-
govora o financiranju izgradnje
cestnega omrežja na območju
mesta Ptuja v lO-letneip obdobju
predstavlja spoznanje in potreba
občanov občine Ptuj, predvsem
pa združenega dela po izgradnji
obvoznice. Velike prometne za-
gate, predvsem pa v smeri dostopa
v industrijsko cono I, ki poteka po
magistralni cesti in je več kot 10 ur
dnevno zaprta zaradi prometa po
železnici ter zaradi drugih dejstev
in ob uspešno izvedenem cestnem
posojilu v preteklem letu, so v lo-
kalni skupnosti za ceste občine
Ptuj že takrat pričeli z aktivnostmi
okrog priprav na gradnjo obvoz-
nice. Da pa je prišlo do sestave
osnutka dogovora šele v letošnjem
•etu, je vzrok v usklajevanju pla-
nov. predvsem pa dogovorov z
■"^publiško cestno skupnostjo.
Osnovo za pripravo vsebine
dogovora pa predstavljajo sprejeti
prostorski dokumenti, zlasti pa
urbanistični načrt mesta Ptuja, ki
ga je skupščine sprejela z odlokom
in v katerem je tudi določena trasa
in prostorski rezervat obvoznice.
Na podlagi teh osnov seje pričelo
z izdelavo osnovne dokumenta-
cije v dveh delih: analize za re-
gulacijsko območje mesta in pri-
prave osnov za izdelavo idejnega
projekta, ki ga financira repub-
liška skupnost za ceste, skupaj z
lokacijsko dokumentacijo v
vrednosti 1.500.000 dinarjev. Po
načrtu bo osnovna dokumentaci-
ja izdelana v letu 1980, še pred tem
pa prometna analiza, ki bo pred-
vidoma zaključena do 25. de-
cembra letos in bo služila za
strokovno podlago za izdelavo
plana lokalne skupnosti za ceste in
samoupravne komunalne skup-
nosti ter na področju ureditve
prometa.
Osnutek dogovora o financira-
nju izgradnje cestnega omrežja na
območju mesta Ptuja v 10-letnem-
obdobju je že v razpravi, v kateri
pa bo potrebno oblikovati vsebi-
no, ki bo skupna interesom zd-
ruženega dela in krajevnih skup-
nosti občine Ptuj, kakor tudi šir-
šim interesom regije in republiške
skupnosti za ceste. Medtem ko je
obvoznica prostorsko že določe-
na, predstavlja dogovor usklajeno
vsebino, ki so jo pripravile stro-
kovne službe lokalne skupnosti za
ceste in skupščina občine Ptuj;
razprava odokumentu pa bo na
osnovi ekonomskih interesov
občine ter na podlagi smernic za
naslednje srednjeročno obdobje,
kakor tudi dolgoročna obdobja,
pokazala jasne usmeritve za zd-
ruževanje potrebnih sredstev. Cilj
pa je, da v predloženem razmerju
združujemo sredstva v okviru lo-
kalne skupnosti za ceste, samo-
upravne komunalne skupnosti
(priprava in urejanje zemljišča) in
samoupravne stanovanjske skup-
nosti (za izgradnjo nadomestnih
stanovanj) ob ustrezni kreditni
politiki.
Glede na bližnji srednjeročni
plan. upoštevaje srečujoče in so-
časno planiranje, je prav sedaj
pravi trenutek za uskladitev vseh
družbenih interesov in potreb, ki
bodo prisotni ob izgradnji
obvoznice. Dosedanje razprave o
osnutku dogovora kažejo na pra-
vilno usmeritev glede gradnje
obvoznice.
Vrednost skupne investicije po
dogovoru je 445 milijonov dinar-
jev, od tega bi naj delež ptujske
občine znašal 141.250.000 dinar-
jev ali 31.7 odstotkov vseh sred-
stev. Planirano je. da bi v prvem
petletnem obdobju pričeli z
gradnjo mostu prek Drave ter z
gradnjo priključka obvoznice;
dela pa bi naj bila zaključena v
obdobju 1986-1990. Izdelava
osnovne dokumentacije bo brez
dvoma tudi narekovala potek
gradnje, posameznih odsekov
obvoznice, kar pogojuje tehnične
normative in pristope k sami izg-
radnji objekta.
Z obvoznico, ki bo potekala od
Hajdinske pentlje po desnem
bregu Drave in premostila Dravo
z novim mostom, v nadaljevanju
pa potekala v industrijsko cono II
ter v Rogoznici ponovno prek
pentlje nadaljevala v smeri Le-
narta oziroma Ormoža, bo tako
mogoče tako urediti najbolj pe-
reče probleme prometnih zastojev
v samem mestu, predvsem v
križišču železnice z Ormoško ces-
to v Ptuju.
Njen glavni namen je speljati
tranzitni promet, ki s ponovno
vzpostavitvijo borlskega mostu
ter z vedno večjimi prometnimi
tokovi iz SV Slovenije, v mestu
vedno bolj narašča, med drugim
pa bo stekel po obvoznici tudi ves
promet v obe industrijski coni. To
je promet, ki ga ustvarja dnevna
migracija ljudi. Z izgradnjo
obvoznice bomo brez dvoma po-
skrbeli za večjo prometno varnost
in staro mestno jedro očistili pro-
metnih tokov.	MG
Najbolj obremenjeno križišče v Ptuju
(foto OM)
PREMALO SPOŠTUJEMO PRIDOBITVE
REVOLUCIJE!
Pravzaprav je težko obujati
|Pomine na tiste čase, ko je bil s 16.
najmlajši kurir na območju
l^^jske gore in Majšperka. Junija
je šelv partizane, ker je dobil
^ziv za arbeitsdienst. pa' se je
1^'jučil raje v terensko četo ptuj-
•^^ga okraja, kjer je ostal do
^voboditve. V iskrive oči se mu je
' ^""'Kradel temen pogled, čelo je
®8ubal in počasi so privreli na
spomini na težke čase, na
ki so v naših očeh preteklost
kot je dejal, jo mnogi premalo
spoštujejo:
'^Ja, lahko pa res ni bilo. No, ^
. odločitev, kam naj grem. ni
Ja težka. Dva brata sta že bila v
pa sem se tudi sam
j^jočil, da se bom boril za svo-
ri:.. ■ P^ cl^ služit oku-
prju. Takrat sem bil mlad fant,
tn ^v treh težkih borbah — ni
, ' lahko, ostali tovariši so
za seboj več izkušenj in so
I/** psihično bolje pripravljeni,
o mladim govorim o teh časi se
^J'Jo in pravijo, da smo se samg
skrivali. Vsakemu borcu je ob teh
besedah težko, čeprav vsi mladi
ne mislijo tako. pa vseeno ni pri-
jetno slišati takih besed od mla-
dih... Dosti smo pretrpeli..
Naj vam povem, kako je bilo 17.
januarja 1945, ko so prišli k Bol-
fenku selit planince... 13 sovraž-
nikovih vojakov je padlo, eden pa
je pobegnil. V bojuje sodelovalala
tudi četa Kozjanskega odreda, ker
je bilo nas premalo in smo jih
priklicali na pomoč...
Koncem marca je bilo. ko smo
imeli pri Dolfu Zakelšeku kakih
100 nemških dezerterjev... morali
smo jih odpeljati na Pohorje. Ta-
■ krat mi je bilo hudo...«
Oči so se mu zasolzile in pri-
poved se je utrgala. Molčal je in
potem 7 nasmehom nadaljeval:
-So pa bili tudi bolj veseli tre-
nutki, ko smo se zbrali pri kaki
domačiji in pripravili miting, kar
tako, na hitro. Najbolj veselo je
seveda bilo 8. maja, ko smo zve-
deli za osvoboditev. Takrat smo
bili na Žlebah pri Jožetu Topo-
lovcu. Prinesli smo pletenko vina,
peli smo m plesali — ne morem
opisati našega veselja.
Spomnim se. da smo med vojno
tudi večkratprinasdomavGrdini
imeli miting, ko smo se našli vsi
kurirji iz VDV postaje in vsi vaš-
čani.«
Kako se je nadaljevala vaša
življenjska pot po osvoboditvi?
»Po osvoboditvi je prejela naša
četa dolžrK)st okrajne milice v
Ptuju. Tu sem ostal do januarja
1946. potem pa sem šel domov, na
kmetijo in ostal doma do leta
1948. Potem sem bilvpodoficirski
šoli — tri leta sem bil v vojski.
Potem sem bil spet doma. "953
lota pa sem se poročil in od takrat
ži\im na Ptujski gori. Sedaj sem
zaposlen v Volnenki v Majšperku
na delovnem mestu likalnice.
Moram reči. da nam gre dan-
danes res dobrr-. tako še nikoli ni
bilo in -srečni smo...'-
Stanko Korže (foto zk)
Dan vstaje
makedonskega
naroda
Enajstega oktobra 1941 je bil ustanovljen Prilepski partizanski
odred, ki je napadel šošto, zapor in policijsko fK)stajo. V spomin na to
akcijo slavijo ta dan v SR Makedoniji kot dan vstaje. Oborožen boj v
Mekedoniji in splošna vstaja sta se hitro širila. Pričeli so z akcijami s
katerimi so sovražnika umedli, saj ni pričakoval tako drznega junaštva.
Potem pa so podivjali — tako okupatorji kot njihovi domači izdajalci.
Mislili so, da bodo s strahom odvrnili ljudstvo od boja. Toda zmotili so
se! Vsa domovina je vzplamtela v ognju vstaje. To je bil plaz, ki ga niso
mogli zaustaviti mitraljezi ne grožnje in ne najhujše muke.
Pričeli so se strahovito maščevati. Ječe so kmalu postale prepolne.
Nadomestila so jih taborišča. Oborožen boj v Mekedoniji je dobil konec
leta 1943 velik obseg. Po hudih bojih z mnogo močnejšim sovražnikom
so se v decembru l,§43 in januarja 1944 enote NOV in POJ začasno
odmaknile na Kožuf Planino, kjer sta CK KP Makedonije in glavni štab
pripravila načrt za »februarski pohod«. Ta pohod je bil eden najslav-
nješih in najtežjih bitk v tem obdobju.
SR Makedonija je veliko pripomogla k narodnoosvobodilnemu
boju jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ne smemo pozabiti Tjen-
tišta! tu so bile med narodnoosvobodilno vojno najhujše bitke v času V.
ofenzive. Dandanes pa vdolini Sutjeske vlada tišina, ne drdrajo strojnice
in ne grmijo topovi. Tjentiše je velik spomenik junakom revolucije, kraj,
kamor prihaja mladina, da bi se ogledala prizorišče slavne zgodovine.
Tovariš Tito je del te slavne legende — ustavaril je to legendo.
Boris Cafuta
Nadaljevanje borbenega izročila (slika D. Ris )
Položitev temeljnega
kamna-nove perspektive
bodočega razvoja
s položitvijo temeljnega kamna, ki je bila 5. oktobra 1979, so delavci
TGO Gorenja — temeljne organizacije Elektronika Ptuj ^stavili prvi
temelj za nove moderne proizvodne prostore in s tem postavili novi kamen
v svoji bodoči razvojni usmeritvi. Za ta 305-članski kolektiv, ki je v
povprečju star le 25 let, je ta dogodek izjemen. Z veliko požrtvovalnostjo
so potrdili zaupanje, ki jim je bilo dano ob prenosu proizvodnje črno-beflh
TV aparatov iz matičnega podjetja v Velenju. V dobrem letu, odkar so član
velike družine Gorenja, jim je uspelo izdelati 75.350 TV aparatov, del te
proizvodnje pa so prodali tudi na konvertibilni trg. Za prihodnje leto pa
načrtujejo, da bo ta izvoz še večji. Uspešni so tudi v proizvodnji razmnože-
valnih strojev tehnomatic 275 in 300.
Novi moderni proizvodni prostori, ki bodo zrastli ob Ormoški cesti v
Ptuju in v katerih bo najsodobnejša tehnologija za proizvodno črno belih
TV aparatov, bodo hkrati omogočili osvajanje novih proizvodnih progra-
mov na področju elektronike. Celotna investicija znaša 150 milijonov
dinarjev; objekt pa bo imel 4200 kvadratnih metrov uporabne poviiine.
Pridobitev novih proizvodnih programov pa odpira nove možnosti
intenzivnega zaposlovanja, zato se v Elektroniki zavedajo, da bo potrebno
vskladno s tem krepiti skrb za kadre. Potrebno pa jih bo izobraževati doma
ter poiskati možnosti za njihovo izobraževanje v okviru srednješolskega
centra usmerjenega izobra&vanja.
MG
Utesnjenost v sedanjih prostorih (foto zk)
V tej stavbi domuje TOZD Elektronika (foto OM)
6 - IZ naSih krajev
n. oktober 1979 - TEDMU
Gašenje požara
in reševanje živine
\' krajevni skupnosti Zavrč so ob akciji Nič nas nc sme
presenetili izvedli praktični primer gašenja požara večjega
obsega in reševanja živine. Potek smo zabeležili v sliki in bese-
di.
Takoj po izbraliu požara so z gašeiqem pričdi delavd, ki so v tem
času opravljalfsvoja običajna opravila
Ostali pa so v tem času skozi stranske izhode na varno odpeljali
krave in telice
Na požariSče so hitro prispeli tudi gasilci GD Zavrč in pričeli
boj z ognjenimi zublji
"Rklpe prve pomoči so nudile pomoč, saj se je v akciji poškodova-
» nekaj gasilcev in delavcev

„V SLUŽBI PATRONA FLORI JANA
SEM 2E 42 LET..."
Vasica Zagojiči leži 3 km
vstran od Gon.šnice in šteje le 36
hi.šnih številk. Vaščanov ni veli-
ko, lahko pa mirno trdimo, da ni
hi.^se v kateri ne bi bilo gasilca.
Tradicija gasilstva je v tej vasi
stara ?.c 42 let, vseskozi pa je
novc/.ana z imenom Ivan VojsK,
ki je bil eden od ustanoviteljev
gasilskega dru.štva v Zagojicih.
Ko smo ga obiskali na njegovem
domu, j^e brž prinesel skrinjo s
lotograiijami in ob njih je nje^v
spomin sc pristneje zaživel. Ta-
kole je začel pripovedovati o
začetkih gasilstva v Zagojičih:
»Dobro se spominjam, marca
meseca 1937 smo v naši vasi
ustanovili gasilsko društvo. »Na
suho« bi lahko rekel, saj nismo
imeli takrat še ničesar. Nobenega
orodja in ne doma. No, brž smo
začeli z zbiranjem denarja in že
avgusta isto leto nabavili prvo
motorno brizgalno. Veste, motor-
ka je bila takrat prava redkost,
prepričan sem, da je daleč na
okoli še niso imeli, tako, da smo
bili mi med prvimi. Vsega nas je
bilo takrat 32 članov in v pov-
prečju smo bili vsi razmeroma
mladi. Najstarejši je imel ob
ustanpvitvi 33, najmlajši pa 18
let. Zal smo danes od vseh
ustanovnih članov živi le še
štine.«
In kako ste se pozneje uvelja-
vljali, kaj vse ste delali vsa ta
leta?
»Moram reči, da smo bili
takrat v stari Jugoslaviji zelo
strnjeni, zelo požrtvovalni lahko
trdim. KadarKoli smo sklicali
kakšno akcijo ali gasilsko vajo
smo bili skoraj vsi prisotni. Tudi
na sejah je bilo tako. Poglejte,
leta 1938 smo začeli že z gradnjo
gasilskega doma in ko smo ga
pozneje odprli, je bilo po vsej
vasi nepopisno veselje. Ljudje pa
so še raje prihajali.«
Kaj pa mladina, je redno
dopolnjevala vaše vrste?
»Ja, to pa ja. Naši nasledniki
so se gasilstva zelo dobro oprijeli
in nas dandanes zelo dobro
zamenjujejo. Pred kratkim smo
nabavili se drugo veliko Tomoso-
vo brizgalno. za naše najmlajše
pa še malo brizgalno. Mislim, da
smo dandanes še kar dobro
opremljeni, le cevnega materiala
nam morda malo primamkuje.
Veste cevi pa nikoli ni dovolj.
No. tudi vozilo imamo znamke
Ford. tako. da smo zaenkrat res
lahko zadovoljni«.
Ob ustanovitvi vas je bilo 32,
koliko članov pa šteje vaše društ-
vo dandanes?
»V zadnjem času imamo zelo
dobre pionirje — gasilce, starih
članov pa je 30, skoraj tako, kot
takrat, kajne? Pa še nisem vsega
povedal, kako smo leta 1957
začeli graditi dvorano. Veste,
sam dom nam je pač postal
pretesen, zbrali smo nekaj denar-
ja, pa material in začeli graditi
dvorano. Z leti so v Zagojičih
»zrasli« tudi upokojenci in sku-
paj z njimi smo pozneje prizidali
dvorano za 8 m. Največ pa smo
prizidali letos. Tako smo zgradili
dve garaži in sanitarije, ki jm prej
^oh nismo imeli. Jz starega,
prvotnega doma smo sedaj zgra-
dili nekakšno skupno klubsko
sobo. Ce boste dobro pogledali
boste opazili, da le na eni strani
te skupne zgradbe napis Dom
upokojencev, na drugi pa Gasil-
ski dom Zagojiči. Smo pač zdru-
ženi, stari in mladi, pa se dobro
razumemo veste.«
Čeprav jih ima že preko 70 je Ivan
Vojsk še vedno postaven gasilec
Vse lepo in prav, od kod pa
vam denar za vse to. Gradnja
stane precej, kako ste zmogli to?
»Vse kar vidite v domu je naše,
vse je narejeno z našimi rokami.
Vso delo je bilo narejeno udarni-
ško. Delno smo plačali le posa-
mezne mojstre, ki so priSli od
drugod, ostalo pa je naše. No,
tudi denarja je ^o seveda, nekaj
smo dali iz društva up^okojencev,
nekaj so dali mladinci, ostalo pa
gasilci, nekaj pa smo še dolžni.
Brez tega pač ni šlo.«
Poglejte oče, že lep čas ste
gasilec. A se spominjate kakšne-
ga večjega požara tukaj v Zagoji-
čih ali v bližini?
»To pa to. Vseh 42 let sem že v
službi »patrona Florijana«, lahko
bi rekel več kot polovico svojega
življenja. Kar se pominjam jaz,
pa po tem kar so govorih še
starejši od mene, sta bila v
Zagojičih le dva požara. Prvič sta
18. marca 1914 zgoreli dve stari
hiši. Pozneje pa je gorelo še pri
Polancu, tako so se pač pisali.
Tam je zgorel skedenj in parme.
Drugih požarov ni bilo pri nas
Veste, ves čas posvečamo preven^
tivi največ pozornosti in vse kaže
da se nam to le obrestuje.«
Torej je tudi dandanes vaJa
osnovna skrb izobraževanje čla-
nov?
»Ne samo članov, vseh vaSča-
nov. Preventiva pri nas zelo
dobro deluje. Vsako zimo skliče-
mo vse ženske, mladino in vse
ostale. V gasilskem domu imamo
{»tem krajšo predavanje. Tam
jim pač povemo kaj se lahko
zgodi s slabo električno napelja-
vo, kaj z nepravilnim kurjenjem
in slabo grajenim dimnikom in
seveda z \^igalicami.«
Kako pa se drugače razumete
v tŽh treh strukturah, mladi
upokojenci in gasilci, kako sode-
lujete drugačeT
»Tudi drugače smo vedno
skupaj. Imamo tamburaški an-
sambel, imeli smo svoj čas tudi
pevski zbor pa nam je umrl
najstarejši član, ki je "bil tudi
pevovodja. Veste, tu se le marsi-
kaj prepelo in preigralo v teh
naših prostorih. Se sedaj večkrat
nridenlo skupaj, pa ni več tako
luštno, kot je bilo včasih. Ljudje
so v glavnem v službi v Ptuju ali
v Kidričevem. Tukaj blizu nima-
mo nobenega proizvodnega ob-
rata. Pa vseeno naši ljudje sode-
lujejo v vseh organizacijah, to
lahko tudi drugi potrdijo.«
Preden zaključimo ta naš obisk
v Zagojičih naj še dodamo, da
vaščane skrbi le cesta od Mo-
škanjc do Borla. Se zmer^ je
makadamska in bi jo radi asfalti-
rali. Za vse pa ni denarja, zato
pričakujejo,da jih bo pri tej akciji
se kdo podprl. Vsekakor pa je
enotnost vasčanov Zagojic res
vredna oosnemania. lu n,™^.
Gasilski dom v Zagojičih, ki bi mu po funkcionalnosti lahko rekli kar
dom krajanov, (foto: M, Ozmec)
Na Rodnem vrhu letos
29 šolarjev
Rodni vrh v Halozah je eden izmed tistih krajev v občini kjer bi bilo
potrebno še marsikaj storiti, da bi ljudje lažje in boljše živeli. Čeprav so
velika družbena prizadevanja segla tudi med te haloške griče in čeprav se
tako imenovani osebni standard seli tudi med te raztresene domačije,
posledic desetletij ni moč skriti čez noč.
V tej jeseni je ponovno zaživelo tudi med.šolskimi klopmi tamkajšnje
podružnične osnovne šole kjer obiskuje kombinirani pouk skupno 29
učencev. Razigrano otroštvo sicer marsikateremu med njimi ne prizanaša
ravno v preobilnejši meri. Čeprav nekateri hodijo do šole tudi več kot uro
in pol ob lepem vremenu, se tega napora niti ne zavedajo ker jih doslej še
ni popeljal avtobus, da mnogi med njimi živijo pri starih starših ali
sorodnikih, zdaj pri enem pa spet pri drugem in da so njim v op>oro in
pomoč, ki jo sami še tako potrebujejo — niti ni tako hudo pa vendar so
najrajši takrat, ko prideta mamica in očka za teden ali dva domov na
obisk ... in to je včasih tudi vse razkošje, ki si ga lahko v svojem otroštvu
privoščijo.	'	mš.
Obisk iz
Bagardana
v okviru aktivnosti med po-
bratenima občinama Slovenska
Bistrica in Svetozarevo je v petek
28. septembra, obiskala osnovno
šolo v Poljčanah skupina 32
učiteljev iz osnovne šole Joco
Milosavljevič v kraju Bagar-
dan. Gostje so s tem vrnili obisk
učiteljem iz poljčanske osnovne
šole.
Ob njihovem prihodu v Polj-
čanc so jim najprej razkazali de-
lovno organizacijo EMl. nato pa
so se seznanili še s poukom učen-
cev poljčanske osnovne šole na
varnejši lokaciji, saj je prav v času
njihovega obiska v Poljčanah po-
tekala akcija NNNP. v kateri so sc
šolarji, pod predpostavko napada
na šolo. umaknili v okoliške
oddaljenejše zgradbe.
Goste iz Bagardana jc v sobi.-to
sprejel tudi predsednik skupščine
■ibčine Slovt:nska Bistrica skupno
/ predstavniki družbenopolitič-
nih '»r" aniz;tcij te '»bt .-nc. kjer s;;
se ;)t!'-^v>v ili -: iblikah nad-d-
Mladi se premalo vključujejo
Ptujskogorski gasilci so prejeli
ob letošnjem krajevnem prazniku
priznanje krajevne skupnosti za
dolgoletno aktivno delo. Ob na-
šem obisku je podpredsednik
društva Slavko Erbus tako pred-
stavil njihovo aktivnost:
»Naše društvo šteje okrog 25
aktivnih članov, imamo pa še
podporne, rezervne in častne čla-
ne. Ženske desetine trenutno ni-
mamo. pripravljamo pa osem
pionirjev, kijih bomo vključili v
delo. Drutšvo je zelo aktivno,
najbolj od vseh društev, ki jih
imamo v krajevni skupnosti. Zal
pa se mladina premalo vključuje.
Sedaj imajo televizijo, pa razne
izlete in plese, kijih mi ne more-
mo organizirati, saj nimamo
sredstev, da bi jih na ta način
pritegnili k sodelovanju.«
Od kod pa dobile sredstva za
svoje delo?
»Ja. to je pa najbolj pereč pro-
blem. Vsa sredstva dobimo s svo-
jimi akcijami. Zelo malo nam
pomaga krajevna skupnost, saj
nima denarja — smo bolj revna
krajevna skupnost, imamo pa
velike naloge. Tako imamo pač
tisti denar, ki ga naberemo z raz-
nimi akcijami. Sv.jih prireditev
več ne ')rKanižiramo. ker niso
rent;«b.'r..- — preveč stanejo in
■rcn« ' -bičk,- daj;J>). N.;kaj
- ■ ' ' ':i;:ni. :•. tvd n^--
O! ^	r--^ .-n-i i u ^-ihr :
■ - — ■■,,: l^--.
malo. Tudi nove cevi bi morali
kupiti.
Težave so tudi s prostori, saj so
sedanji premajhni. Če bo krajev-
na skupnost gradila večnamensko
dvorano, bi se tudi mi pridružili in
si zgradili nove prostore. Naš dom
je vlažen, zato nam material pro-
pada.«
Pravite, da sc mladi ne vklju-
čujejo v društvo. Kje je vzrok?
»Nasploh je med osnovnošol-
sko mladino premalo zanimanja
' • ■ ; v	I: No 1-.1 ■ •
n i ■ = iz; ■
radi tudi zabavali...«
Kako pa sodelujete z ostalimi
gasilskimi društvi v okoliških KS?
»Kar dobro. Na tekmovanja,
na razne prireditve gremo drug k
drugemu. Letos sicer nismo tek-
movali, ker se nismo posebej pri-
pravljali za tekmovanje, prejšnja
leta pa smo sodelovali. Tudi
občinska gasilska zveza nam pO'
maga. žal pa tudi ona nima veliko
sredstev!.«
Kaj pa krajani, precej prispe-
vajo?
»Prispevajo — odvisno od do-
hodkov. Mi jim to vračamo tako.
da sodelujemo v raznih delovnih
akcijah. Pomagali smo pri gradnji
mostu v Doklecah in v Slapa"-
Ob tej priložnosti nam je krajevna
skupnost dala osemsto starih ti-
sočakov. kar nam precej pomem
Če bi vsako leto dobili tako do;
tacijo. bi kar šlo. Lahko bi kup"'
najsodobnejšo opremo
obnovili staro, ki skoraj ni
uporabna.«
Ali menite, da je gasilska pf'"
ventiva pri občanih dovolj raz^'"
ta-^	^
»-la. le na precej'^'isoki
zadnjih treh. štirih letih je red^'"
prišK- do požara. Mi smo prip'"^'
vili več predavanj za mladino
ob iodnu pi žame varnosti '
ra.-stav 1. P..!cm pa imamo razn
v-v. kjer pukj/emo. k.
:	- opr:-- in F
■	J ....previJ-
;/ i let
: i;, .
- - .	Hjr^
v
"m
Slavko Erbus (foto: R)
fEDltflK - 11. oktober 1978
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Slovenske gorice
v besedi
v letošnje prireditve ob VII. ptujskih kuUurnih srečanjih se je
ujuJila tudi ptujska ljudska in študijska knjižnica, ki je pripravila v
!^nedeljek zvečer v Narodnem domu literarno srečanje z naslovom
PjoVENSKE GORICE V BESEDI. V tem prelepem koščku ožje
jgiiiovine se je rodilo več deset ljudi, ki so o njem pisali — ob množici
Ismi. proznih del, člankov in razprav so nam na literarnem večeru
fedstavili le droben izsek iz te bogate zakladnice raznolikosti običaiev in
hudi, njihovega dela in življenja nekoč, pa tudi tistega, ki je za te kraje
^ajilno še danes. O značaju Slovenskih Roric, njenih prebivalcev in
kulturni podobi so govorili — pesnik in igralec Tone Kuntner ter igralec
Franjo Vičar — oba domačina iz Slovenskih goric, člani ptujskega
gledališkega ansambla, srednješolci in režiser Peter Malec.
Po uvodni pesmi SLOVENSKE GORICE Rudolfa Maistra, smo
slišali še odlomek iz romana Kontrolor Skrobar Alojza Kraigherja,
znameniti tekst o Prlekih, ki ga je napisal dr. Matija Murko, Antona
Trstenjaka odlomke iz Karakterološke podobe slovenskogoriškega
iloveka, pa opis običajev Ignaca Koprivca ter odlomke del Frana Ksavra
Meška, Leopolda Volkmerja, Edvarda Kocbeka, Ivana Potrča, Miška
Krajnca in Ivana Cankarja. Slednja sicer nista iz teh krajev pa vendar pri
Kranjcu beremo čudovite vrstice o pokrajini in ljudeh v Tomažu in sicer v
romanu Fara sv. Ivana, Ivan Cankar pa je leta 1911 živel nekaj mesecev
pri Alojzu Kraigherju in Slovenske gorice so mu ostale globoko v
spominu.
Prireditev pa je z izborom svoje poezije zaključil Tone Kuntner, ki
ob vseh družbenih in socialnih spremembah dnašnjega časa, poje o tej
zemlji in njenem človeku globoko ot»čuteno in o tistem, ki ponovno potr-
juje, da je slovenjegoričan tudi iskreno socialen.	mš
ZiiierameRa večera SLOVENSKE GORICE V BESEDI, (foto: mš)
ČIGAVA ROKA IN KDAJ?
V uredništvu smo bili obvešče-
ni, daje na območju Zg. Sveče, KS
Stoperce. v gozdu neka pečina, na
njej pa vrisani razni znaki. Zani-
mivo bi bilo ugotoviti kaj in
kako... in v uredništvu smo .skle-
nili, da bomo zadevo raziskali.
Tako sva se z Ivom Cianijem
napotila v Zg. Svečo, Četrtek, 4.
oktober je bil čudovit jesenski
dan, idealen za sprehod po go-
dzovih. Začela sva po vrsti, naj-
prej v Zg. Sveči št. 1. Prijazni ba-
bica in mamica sta veliko vedeli o
svojem kraju, toda o kaki pečini z
napisi še nista slišali. Poizveduje-
va naprej in res, po zaslugi pri-
jaznega pismono.še iz Stoperc, ki
je prav takrat opravljal svoje delo
v naselju Razbank. sva prišla do
hi.se Zg. Sveča št. 20.
Ciospodinja je poklicala svoje-
ga 65-letnega moža, kije bil bolan
in zato ni odšel na delo, saj je v
jeseni dela preveč, rok pa prema-
lo. Tako sva se srečala s Francem
Lampretom.
»Ce iščeta tisto pečino, sta se
obrnila na pravega. Jaz sem bil
tisti, ki sem JO prvi odkril. 20 let mi
je bilo takrat. Vedela pa sta zanjo
potujoča gozdna delavca Pompe-
ja. eden je že umrl. drugi pa še
nekje živi«. Tako je začel pripo-
vedovati Franc Lampret in je
podrobneje opisal, kako je v goz-
du iskal gobe in na skoraj vodo-
ravno ležeči pečini zagledal neke
znake. Narisana je bila roka, se-
kira. ostrugal je mah s pečine m
videl Se celo vrsto drugih risb neke
številke ali črke in podobno. Pri-
povedoval je ljudem pa so se mu
smejali, zato je bil o svojem
odkritp raje tiho, pozneje pa je
pozabil. Povedal je, da je to kake
pol ure hoda od tu, da se tistemu
gozdu reče Bukovjak in daje svet
seda precej drugačen, saj je
Gozdno gospodarstvo Maribor
tam skozi že zgradilo gozdno
cesto.
Prisedel je v avto in odpeljali
smo se po tisti gozdni cesti. Težko
se je stari Lampret znašel v goz-
dovih, kjer je v mladosti nabiral
gobe, saj danes izgleda vse dru-
gače. Z vrha smo šli po cesti nazaj
v ozki graben in potem peš po
strmini navzgor. Tudi Franc seje
hotel pokazati mladeniča in je.
opirajoč se na palico priplezal za
nama. Ko pridemo na vrh gozdne
rebri, opazimo na pečini skupino
ljudi. Presenečenje!
Arehologi iz inštituta za arhe-
ologijo iz Ljubljane so nas prehi-
teli. Pod strokovnim vodstvom
prof. Slavka Ciglenečkega in ob
pomoči ptujskih arheologov z
Ivanom Tuškom na čelu so že
očistili celotno skalo prav tedaj so
delali mavčne odtise risb. Bilo jih
je veliko, nekaj pomanjšanih, ve-
čina pa v naravni velikosti, zlasti
roke — ženske ali otroške z ozkimi
dlanmi in dolgimi prsti, gozdni
delavci in kmetje tam okrog pa so
imeli krepke dlani in kratke de-
bele prste, ki jih je oblikovalo
garaško delo. Nadalje risbe pušk,
podobne tistim, ki so jih uporab-
ljali Turki, pa cerkvice, kapelice,
cela zbirka sekir različnih oblik,
stopal itd. Sicer pa sije zanimivost
treba ogledati in šele potem ugi-
bati, dokler ne bodo strokovnjaki
povedali svoje.
FF
Arheologi iz instituta v Ljubljani in spomeniškega varstva Maribor pri
delu
Foto: I. Ciani
Skala je vsa porisana z raznimi znamenji, tedanjim orodjem in orožjem
Foto: L Ciani
Franc Lampret: »Š župnika ni
zanimalo, kar sem piipovedoval o
svoji najdbi«
Foto: I. Ciani
RAZSTAVA
V prostorih Matične knjižnice Slovenska Bistrica je te dni odprta
.'Mstava posvečena praznovanjem ob 100. obletnici rojstva pesnika Josipa
Muma-Aleksandrova. Razstavo je pripravila knjižnica v okviru svojega
rednega letnega izobraževalnega programa.
Razstavljenih je prek 50 knjig, fotografij, pisem Josipa Murna, kot
tudi drugih oblik prikazovanja njegovega literarnega izgrajevanja.
Razstavo je doslej obiskalo že veliko občanov. Odprta bo do 12. oktobra.
Viktor.Horvat
Letos rekordno število
otrokvBiogradu
Med ptujskimi osnovnimi šolami je bilo letos izreano zanimanje za
letovanje v Biogradu na morju, kjer ima ptujska občina svoj počitniški
dom. Tako se je nemalokrat zgodilo, da je morala komisija katero izmed
prijav zavrniti zlasti še, ker je ta dom namenjen predvsem otrokom iz
socialno šibkejših družin in teh je bilo med 1'. > kar dve tretjini. To so
otroci, ki jim lahko le na tak način omogočimo, da preživijo vsaj delček
svojih počitnic na morju kar jim seveda iz zdravstvenih in rekreacijskih
vzrokov veliko pomeni. Razliko do polne cene letovanja tem otrokom
plača skupnost otroškega varstva iz posebnih sredstev namenjenih za
subvencijo.
V letošnjih poletnih mesecih je bilo v Biogradu kar 230 otrok več kot
leto poprej. To "je pomenilo tudi nekatere dodatne organizacijske težave, ki
se začenjajo pri zagotovitvi zadostnega števila vzgojiteljev, tehničn^a
osebja, kuharic in podobno. Na sestanku komisije za počitniško kolonijo
Biograd na morju so med drugim sklenili, da se morajo prihodnje leto bolj
angažirati šolski kolektivi, ki edini s to vrstnim kadrom tudi razpolagajo.
Poleg tega pa bi bilo še zaželjeno, da so vzgojitelji in otroci iz iste šole tudi
istočasno v koloniji. To poprejšnje poznanstvo bo lahko tudi velik prispe-
vek k še uspešnejšemu delu v desetih dneh, ki jih skupaj preživijo.
Člani komisije med drugim ugotavljajo, da bo denar za subvencionira-
nje cene večini otrok, ki jim je Biograd tudi namenjen, potrebno zagotoviti
iz stalnega vira, najustreznejša pa bi bila prispevna stopnja.	mS
p-ii-^ VIDA ROJIC __
-ZD UPORNE [Z^
SLOVENSKE GORICE
^^mmmmmmmmmammmmmaamaBsmmmmmmmtmmmmmmmmmmmrnm
("7. nadaljevanje)
minerci
. Iz dnevnih poročil Lackovega odreda posnemam podatke o delovanju
®inerske skupine Lackovega odreda januarja 1945 v Slovenskih goricah,
^^vedeno je, da je razstrelila 12. januarja železniško progo med Mari-
"^■■om in Gradcem. (Kraj v poročilu ni naveden.)
Točnejši so podatki v poročilu o miniranju proge pri Pesnici 24.
J^uarja. Tedaj je bila hudo poškodovana lokomotiva tovornega vlaka, ki
"j pribijal iz Maribora. Vlak ie ostal na _ppstaii Cirknice. Drugi tovorni
je zavozil v jamo, ki jo je izgrebla mina in uničila progo v
okrog dvajset metrov. Promet je obstal za 12 ur. Napad ni povsem
ker se je razstrelivo ,,nobel" zaradi hudega mraza preveč ohladilo.
j® zaplenila minerska skupina Nemcem v neki hiši pri
"J" ob Pesnici 15 kg streliva,
v Od	j® minerska skupina sedmih minercev vrnila na Kozjak
■^iner^^ •	visokega snega je tja prispela šele 2. februarja. Pet
l)Dr> ostalo v Slovenskih goricah za sabotaže.
"■^EDIN DNEVNIK
Ij^j J^ozika Perger-Breda. terenka v liutomerskem okrožju, članica
""Merskega okrožnega odbora OF in komiteja KP^ki jo poznamo po
Pom^"' dnevniku že iz leta 1944, je v svojem dnevniku napisala tudi nekaj
podatkov o osvobodilnem boju za leto 1945 v vzhodnih
enskih goricah. Naj nekatere navedem!
I^^^oreda je prispela iz ljutomerskega okraja v ormoški spet 5. januarja
djj. ■ Znano nam je že, da se je tu mudila že od 21. novembra do 16.
^ora v ormoški okraj ter ga zapustila 23. februarja.
Ko navaja v dnevniku, da je pred prihodom v Ormož dobila na seji
Pjpj ^ Jeruzalemu 20 kg pisalnega papirja in precej sanitetnega blaga.
ol(f odposlala v ljutomersko okrožno tehniko Osojnik, zdravila pa na
JS; Od tam se je napotila na Kog, na kurirsko posta.jo TV—15, kjer
zvezo terena z okrožjem. Oglasila se je tudi na postojanki
^kega okrajnega odbora OF, kjer pa ni našla Katje,
v dne	^ j® Breda udeležila mitinga v nfki vasi pri Ormožu, ki je
•lus^^'^ ne imenuje. Na mitingu je govoril o nalogah OF in o dogodkih
' "Vt- ^vnih bojiščih Izidor, Breda pa je spregovorila
^SM	- ft'a'O so na mitingi; pridobili za ustanovitev odbora
--va mitinga v ormoškem okraju. Na
'	SO^v-idi, na mitingu 17. januarja pa
je^L "	ki uovorila sta apel izidor in Breda. Spregovorila
ijr^J^." udi t^-renk.-; Miiena. Naio so	.-.kdo pa je zaigral na
"a r.iii-r;;:-. -t h;!;; ■, ■ r;ajst tcrer . l.judje so bili z njim
zadovoljni.
16. janurja se je Breda udeležila akcije terencev v ormoškem območju.
Na neki občini (imena ne navaja) so uničili akte, nemške zastave, zaplenili
perilo, gasilsko obleko, papir in uničili telefonske naprave.
23. januarja je Breda pisala uredništvu Borbene Slovenke; Jelki in
Benjaminu na okraj Radgona; Miri na okraj Ljutomer; Izidorju na okraj
Ormož in Marici v Brežice.
Do konca januarja nima Breda v dnevniku več pomembnejših beležk.
K njenemu dnevniku pa se bomo vrnili pri podajanju dogodkov iz meseca
februarja.
STEFKINO PISMO
V	imenu PoverjeniStva POOF za vzhodno Štajersko je napisala pismo
10. januarja 1945 njegova predsednica Štefka (Cvetka Praprotnik) —
Pokrajinskemu odboru OF. Štefka se je tedaj mudila z drugimi člani
poverjeništva v Slovenskih goricah.
Pismo, ki je sicer datirano z 10. januarjem, a beremo v njem tudi o
dogodkih meseca februarja, je Štefka, kot vse kaže, začela pisati 10.
januarja, zaključila pa ga je na koncu februarja, na cilj je prispelo sredi
marca.
V	pismu beremo, da so najbolj narodno zavedni Slovenci v večjih sre-
diščih, v Ljutomeru in Ptuju, najmanj pa so zavedni viničarji. S skrivači so
terenci OF navezali stike, da bi jih prepričali, naj vstopijo v NOV. Nemška
uprava še deluje, naloga OF pa je, da jo razkraja. Ker pa se ljudje bojijo
hudih kazni kozaške policije, izvršujejo še naprej okupatorjeve naredbe.
Kopljejo strelske jarke in skrbijo za obvezno oddajo pridelkov.
K vsebini Stefkinega pisma se bomo vrnili od februarskih dogodkih.
Januarja 1945 se četniki še javno niso družili z okupatorjem, Svojo
glavno postojanko so še vedno imeli pri Malečniku (Sv. Peter pri Maribo-
ru). Patrulje četnikov so zahajale tudi v vzhodne Slovenske gorice, v Pr-
lekijo.
14. januarja so napadli partizani četnike v Partinju pri Jurovskem
dolu. Padlo je 6 četnikov, partizani pa niso imeli izgub. Manjši spopad je
bil januarja med četniki in partizani pri Negovi blizu Breznikove hiše. V
spopadu je padel partizanski poročnik Mirko Gams-Miško iz Slovenjega
Gradca.
Manjši spopad je bil še pri Noričkem vrhu. Skupine četnikov, ki so
prihajale iz zahodnih Slovenskih goric v Prlekijo so štele po deset do
dvajset mož.
Vzf)oredno s četniškim gibanjem so se pojavili zarodki bele garde. V
vzhodnih Slovenskih goricah so bili zametki: v Dragotincih, Drakoncih,
Grabonoših, Razkrižju in na Slamnjaku, čez Muro pa v Lendavskih gori-
cah, a bili so slabotni. Ljudstvo se je od gibanja odvrnilo, ko je spoznalo
njegovo povezavo z Nemci.
Januarja je bilo v mariborskem predelu Slovenskih goric okrog od 80
do 150 četnikov. Največji uspeh v zahodnih Slovenskih goricah so meji
v krajih sv. Ana (Zg. Sčavnica) in Sy. Jakob (Jakobski dol). V starem
obmejnem pasu pa so se le redki ogrevali za obnovo stare Jugoslavije, kar
so propagirali četniki. (Viri: do. F—655, II. muzej NO Maribor: Drago
Novak: Prlekija v NOB, dok. 16277; 24.1.45 -p. okorž, pooW. OZNA -;
zg. arhiv CK ZKS; Janko Kšela: NOB občine Lenart-spis v muzeju NO
Maribor)
IZ SEJNEGA ZAPISNIKA KPS
Okrožni komite KPS Maribor se ie sestal 4. januarja 1945. Navzoči
so biii: sekretar Strgar in člani MtrVod, Peter in Rozika. Odsotna sta bila
Mica in Tone. Na sestanek je prišla še Danica, mladinska aktivistka
oblastnega komiteja SKOJ.
Na seji so obravnavali politično situacijo v vsem okrožju, pregledali so
prispele okrožnice, obravnavali vprašanja KPS in SKOJ v zvezi s kadri in
delovanje množičnih organizacij, posebno OF.
V	zapisniku beremo, da so v lenarškem okraju ljudje pripravljeni po-
magati vsem, ki so proti Nemcem. Ker se tam pojavljajo četniki, želijo vi-
deti večjo skupino partizanov. Vprašanje vere je občutljivo. Ljudje so po-
litično nepoučeni, razen nekaterih. Zamujen je ugoden čas za široko poli-
tično vzgojo ljudstva. Sedaj pa je nemška kontrola vedno močnejša in
delo vedno težje.
Na seji so kritično ocenili odgovor Osvobodilne fronte na pojav belo
in plavogardizma. Prisotni so bili mnenja, da je p>otrebno poglobiti raz-
krinkavanje sovražnih gibanj. Potrebno je prirejati čitalne večere za odra-
sle, za mladino pa študijske. Okrožni in okrajni gospodarski oddelki OF
naj vodijo točnejši pregled nad zbrano hrano in drugimi zalogami.
Njihovo delo je potrebno nadzirati.
Na koncu seje so se zmenili, da bo naslednja 20^januarja. (dok. 1627
2. zg. arhiv CK ZKS)
ČLANI OK KPS IN POOF ZA ŠTAJERSKO V SLOVENSKIH GORI-
CAH
V dopisu oblastnega komiteja KPS za Štajersko, z dne 20. januarja
(dok. 16222, zg. arh. CK ZKS), poslanem CK KPS, beremo, da je imeno-
van za mariborskega okrožnega sekretarja Sergej Kraigher. Dalje zvemo,
da je pet članov oblastnega komiteja v Slovenskih goricah, trije od teh v
ljutomerskem okrožju in dva v mariborskem. Novo imenovana člana
oblastnega komiteja Matija Meldič-Ciril in Jože Kopitar-Gregor pa še ni-
sta prispela.
PO OF za Štajersko navaja v pismu Izvršnemu odboru OF, 25.
januarja 1945; (dok. 16223, zg. arhiv CK ZKS), da so odšli v Slovenske
gorice že 8. decembra 1944 člani POOF: Jože Lampret, Franček Majcen,
Katja Rupena, Cvetka Praprotnik in Jože Kocbek. Po seji okrožnega od-
bora OF Ljutomer je odšel Majcen v Prekmurje, drugi pa so ostali v Slo-
venskih goricah.
V	dopisu beremo, da so prebivalci v vzhodnih Slovenskih goricah proti
okupatorju, vendar ne delujejo aktivno v OF , ker se bojijo Kozakov.
Nemška mobilizacija je zajela letnik 1908. V partizane so odšli redki.
Žene so pasivne, može ovirajo pri političnem delu. Tudi mladino odvra-
čajo od osvobodilnega boja, ker se zanjo bojijo. Nekateri moški prihajajo
na mitinge pijani, ker je alkoholizem v teh krajih pogost pojav. Vino
težko vnovčijo, pa ga zato sami pijejo. Tudi nezadovoljstvo vodi k pijan-
čevanju.
Ljudi moramo na mitinge prisiliti, beremo v pismu. Na mitingih go-
vorijo aktivisti o neizbežnem nemškem porazu in o ciljih osvobodilnega
boja. Večino mitingov ljudje okupatorju prikrijejo. Pismo navaja še, da
je Maribor hudo prizadet zaradi rednih bombnih napadov. Alarmi trajajo
po več ur na dan. V mestu životarijo stari Uroševi odbori OF, on pa je iz-
ginil neznano kam. Komite se bo v kratkem preselil v mesto.
Nadaljevanje prihodnjič
POPRAVKK: \ 116 nadaljevan,- ^l.uika UPORNE SLOVENSKE GO-
RKT, jO pod nas!.' om ,.Leio 1945" pravilne, da so takrivili zločine
Kozaki 'v v.^hodnih Slovenskih goricah , ri^kdrsi«.. ^krat je natisni! v
.,/ahodnih";
8 - NA$I DOPISNIKI
11. oktober 1979 - XEDMI|(
Brigadirji veterani
na IVIDA Kicar 79
Jarek za vodovod v Kicarju se iz tedna v teden daljša. Delovišče je
vsako soboto še vedno živahno.
Okrog 400 m jarka je že izkopanega. K temu pa so tudi mnogo
pripomogli brigadirji veterani, ki so prejšnjo soboto veselo zarili
krampe in lopate v trdo ilovico. Osemnajst jih je bilo. Prijetno
je bilo z njimi obujanje spominov z akcij Samac — Sarajevo leta 1946,
BrCko — Banoviči, itd. Mladi smo spoznali, da je brigadirstvo pred leti
bilo mnogo težje, da se z današnjimi MDA sploh ne da primerjati. Toda
po svoje je bilo lepo, kalilo se je bratstvo in tovarištvo. Marsikateremu se
oko zasolzi, ko obudi spomin, kako je gradil porušeno domovino, reko,
cesto. Med mladimi pa se je slišalo: ,,Prihodnje leto bom tudi jaz odšel v
na akcijo."
Ob koncu akcije smo se z njimi pomerili tudi v športnih disciplinah.
Toda tu smo v primerjavi z deloviščem imeli več sreče mladi. Vrv z
veterani je bila hitro na naši strani, kot da jih ne bi hoteli spustiti domov.
Želja vseh je bila, da še se srečamo.
Brigadirji veterani, hvala vam!
Mladinci, krajani — zdravo — na prihodnji akciji!
M. L.
Delo na trasi je naporno, vendar brigadirjev to ne ustavi (foto M. L.)
Fo napornem delu se prfleže krajši pofitek
(foto M. L.)
Obnovitev
Artenjakove vile
Stanovanjska skupnost Ptuj se je odločila za obnovo Artenjakove
vile, ki so jo pred kratkim tudi opravili. Obnovili so pročelje zgradbe,
dimnike, prepleskali okna, odstranili železno ograjo, ki je branila
zgradbo, saj je prestala mnoge udarce od avtomobilov, ki so pridiv-
jali iz ostrega ovinka. Tam kjer je stala ograja bodo sedaj naredili
pločnik, da bodo imeli pešci več prostora za varno hojo.
Za čisto in urejeno okolje bodo poskrbeli stanovalci. Obnovljena in
urejena zgradba bo prispevala k lepšemu videzu celega naselja.
Obnova pročelja vile ob Mariborski cesti, kjer bodo» uredili tudi pločnik
(foto D. Ris)
Pionirji pred odgovornimi nalogami
v Ptuju smo ustanovili novo
osnovno šolo. Naše delo in
življenje dobiva od prvega šolske-
ga dne nove in vedno večje
razsežnosti. Sola še nima pravega
imena, delamo v prostorih
nekdanje gimnazije. Učenci se
postopoma navajamo na sošolce in
učitelje, učitelji pa nas skušajo čim
bolj pritegniti k učenju in sode-
lovanu.
Od prvega dne pouka, pa
vse do dneva pionirjev, 29.
septembra, smo se pipravljali na
naš praznik in konferenco. V
pionirskih skupnostih smo temelji-
to pripravljali delovne načrte.
Končno je prišel svečani
trenutek, DAN PIONIRJEV.
Konferenco smo začeli s kulturnim
programom, ki so ga izvajali
učenci naše šole. Sledil je osrednji
del konference. Najvažnejša točka
dnevnega reda je prav gotovo bila
sprejemanje pionirskega delovnega
načrta, ki smo ga enoglasno
sprejeli.
Naša prva naloga je učenje. Na
§oli že deluje nekaj krožkov. Naše
želje so zelo različne. Ob izdelavi
interesne slike smo ugotovili, da bi
se pionirji radi vključili v kar 35
različnih dejavnosti. Želimo, da bi
se v krožke vključili vsi učenci naše
šole. Sodelovali bomo v
najrazličnejših akcijah, tekmovali
bomo v okviru JPI in prispevali
svoj delež ob vseh slovesnostih v
šoli in v KS. Svoje sposobnosti bo-
mo pokazali na najrazličnejših
športnih tekmovanjih, na kvizu
znanja in drugih pri-
reditvah. Naša naivečia želja jg
da bi lahko ob dnevu repubiiv'
razvili svoj pionirski prapoj'
Povezali se bomo s KS in poskusj
li najti pokrovitelja našemu
pionirskemu odredu.
Predlagali in izvolili smo delpo«
te za odbor pionirskega odreda, te
dva učenca, ki bosta našo Jolo
zastopala na občinski konferenci
Konferenca je potekala kar se (U
resno.
Vsem je bilo hudo, ker tovarij
ravnatelj zaradi operacije ni mogei
prisostvovati naši konferenci
Predsedstvo PO mu je po kon^!
nem sestanku v imenu vseh
pionirjev naše šole preneslo
najlepše pozdrave in želje k sko.
rajšnjemu okrevanju in obljubo
da bomo izpolnjevali pionirske
dolžnosti.
Ponosni smo, da lahko kot mla.
di samoupravljala opravljamo
svoje pionirske naloge.
Učenka 7/b razreda
OS v ustanavljanju
Pkinirska konferenca
(foto Langerbolc)
P1£SNI1EČAJ
V Narodnem domu v Ptuju se je
v petek ponovno začel plesni tečaj
standardnih in latinsko-ameriških
plesov. V tečaj so vključene plesne
novosti. Tečaj bo kot ponavadi
vodil Sandi Glatz s pomočjo članov
plesne sekcije pri DPD Svoboda
Ptuj. Organiziran je tudi za starej-
še.
Razveseljivo je, da plesna sekcija
kljub težavam še vedno deluje. Res
je trenutno vključenih sedem ali
osem parov, vendar je vprašanje,
če lahko od njih pričakujemo še kaj
drugega razen pomladanskega
(letošnjega) plesnega turnirja. Očit-
no ni pravega zanimanja m volje,
vendar, to so težave, ki jih bodo
morali sami prebroditi.
Mogoče bo s tega tečaja prišel
kakšen perspektivni par, ki se bo
začel ukvarjati s športnim plesom.
Vendar tečajev je bilo že mnogo,
vendar ... Ples je šport, ki zahteva
dva cela plesalca, perspektivna
športnika, Teh pa od časov Sandija
Glatza še ni bilo in jih trenutno še
ni.
B. Rode
Sandi Glatz — foto B. Rode
Dva izmed parov plesne sekcije. — Foto B. Rode
Pri spominskem obeležju tehnike Lacko
(foto K. Zoreč)
Pohod planincev
Planinsko društvo Kidričevo je v okviru akcije Nič nas ne sme presene-
titi pripravilo pohod svojih članov, ki se ga je udeležilo 24 planincev. Pot
jih je vodila prek Apač v Doleni kjer so se ustavili ob spomeniku padlim
borcem NOV, od tu pa so pot nadaljevali na Janški vrh, kjer so se pomerili
v streljanju z zračno puško. Po krajšem počitku so se odpravili v Stogovce
in si ogledali partizansko ciklostilno tiskarno ter poslušali spomine na čas
med narodnoosvobodilno borbo, ki iim jih je pripovedovala Marija Super.
Po dveh urah hoje so se prek Ptujske gore vrnili v Kidričevo. Ob povratKU
so jih pričakali taborniki in predstavniki krajevne konference SZDL. Pode-
lili so značke pohoda vsem, posebna priznanja pa še najmlajšemu in najsta-
rejšemu udeležencu.
K. Zoreč
Brezbrižnost in
polovični pridelek
Kljub temu, da je v nekaterih krajih bistriške občine, med njimi tudi
na območju krajevne skupnosti Laporje, od koder je posnetek, neurje
zmanjšalo kmetijski pridelek, le ni bilo tako hudo kot je videti na kozolcu.
Še posebno ne na travnikih in poljih od koder naj bi pridelek pospravili
pod streho, ki to kmalu ne bo več. Samo vetrič je še potreben in kozolec bo
ostal brez najpotrebnejšega dela, strehe. To je nekako tako, kot če bi v teh
dneh sodu izbili dno.
Na kmetih je vedno premalo časa vendar ali ga ni mogoče najti vsaj
toliko, da bi popravih ,,ostrešje" na kozolcu? Kozolec lastnik potrebuje
saj je izkoristil še preostanek uporabnega dela. Žalostno je, da stoji tik ob
osnovni šoli in tako otroci lahko vidijo, kako odrasli ne bi smeli ravnati s
svojo lastnino. Torej tudi pouk v naravi, koristno spoznanje za najmlajše.
Predvsem starejši občani v želji, da bi bil njihov kraj urejen, pričakujejo,
da se bo lastnik končno odločil uporabiti tudi drugo polovico kozolca,
seveda popravljenega.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Tednik mi odkriva
medvojne dogodke
Tednik kot glasilo SZDL je namenjen predvsem občanom z območja
Ptujskega in Dravskega polja, Slovenskih goric in Haloz. Kljub temu je
zanimiv tedenski časopis tudi za druge. Zame so npr. zelo privlačne,
njegove zgodovinske nadaljevanke ,,Uporne Slovenske gorice' , ki jih z
izredno poglobitvijo in privlačnostjo piše Vida Rojic. Prav te
nadaljevanke so me pred tremi leti privabile, da sem naročil Tednik, poleg
tega pa so moji očetovski sorodniki bili Ptujčani. Tednik priporočam
vsakomur z območja Slovenskih goric.
V 37. številki Tednika sem v prej omenjeni nadaljevanki zasledil tudi
zanimive podatke o orožnikih, ki so med vojno bili povezani z OF. Zame
so še zlasti bili zanimivi podatki iz Jarenine in okolice, podatki o ujetih,
pobitih, o tem, kako je okupator poimenoval naše kraje, orožniške po-
staje in njihova poročila itd.	...	, .
Takšni sestavki in podatki bi morali še zlasti zanimati naše otroke m
mladino, pa tudi odrasle, saj so vsem v poduk in domoljubno spodbudo.
Želel bi tudi vse več naše povezave, tako krajevne kot splošne s
Tednikom. Vsem tovariške in borbene pozdrave!
Mirko Vauda, upok. šolski nadzornik
Vukovski dol 27 Jarenina
Kozolec čaka na popravik)
PETEJNŠB( ROZUa
V SLOVO
Odprl se je grob, poln žalosti in solza, saj med nami ni več
Rozike.	. .j je
Prezgodnja smrt je nenadoma pretrgala nit tvojega življenja,/-'^
kljub bolezni, ki si jo nosila že dalj časa v sebi, se vsa razdajala a^^^
službi, doma in še posebej skrbi za svojo onemoglo mamo. Imela si ve"
lepe lastnosti — skromna in dobra si živela med nami.	jfj.
Polnih 29 let si bila vzorna delavka v Kmetijskem kombinatu v j^l j,
čevem in Staršah. Na njihovih obširnih njivah ter vrtnarskih gf® ifgtsi
dolga leta urejala, sadila in zalivala nežno cvetje in bilke — nežno, f
bila ti sama. Vsakomur si rada pomagala. Med nas si delila znanje » .j
kušnje, pridobljene na delovnem mestu. 29 rosnih pomladi si preživet k ^
delu na domači zemlji. Sedaj, ko je prišla jesen, ko listje odpada.
ptice poslavljajo in ko se megle sklanjajo do zemlje in z njimi tv^v
rojstni dan. Ta dan si se poslovila od mame, sorodnikov in svojih
s prošnjo, naj skrbimo zanjo, s srcem polnim upanja, da bos i'" v
ozdravela. Z žalostjo v srcu . smo te spremljali in bili v mislih pn
tvoji bolezni.	»alost"'
Tvoja prezgodnja smrt je naša dvojna bolečina. S tem, ko se zf' Lj
poslavljamo od tebe, globoko sočustvujemo s tvojo mamo, ki J^
ostala sama in s teboj vred izgubila svoj edini up.	i nbi'-®'
Draga Rozika, naj ti bo lahka domača zemlja, ki si jo tako U"
Rože naj objamejo tvoj grob, a v naših srcih in mislih boš živela vec" ^
fEDNIK
- 11. oktober 1979
TELESNA KULTURA IN SPORT - 9
^vbelj državni prvak, brez konkurence	foto: B. Rode
V Zaboku prvič prvo mesto za Cuša.	foto: B. Rode
V znamenju prvakov
v Zaboku je bila v nedeljo • 7. oktobra
^dnja dirka za državno prvenstvo v kategori-
.j do 125 ccm in predzadnja v kategoriji do
>50ccm v I. ligi. Videli smo kvalitetne boje,
kakršne na jugoslovanskih dirkališčih redko
spremljamo.
V prvi vožnji do 125 ccm Ptujčanom sreča
ni bila najbolj naklonjena. Čuš je skoraj celo
jirko vozil na drugem mestu, vendar ga je na
koncu prehitel Zdovc (Orehova vas). Habja-
niču se je utrgala veriga. Mere in Purg pa sta
dosegla slabše uvrstitve. Zmagal je seveda
Predan, ki ni imel pravega tekmeca.
Druga vožnja je potekala do nekaj krogov
pred koncem po pričakovanju. Vodil je
Predan pred Cušem. Štiri kroge pred koncem
je Predan padel, Čuš pa gaje prehitel. Prido-
bil si je prednost pol kroga, vendar jo je s
težavo obdržal. Predan je v zadnjih treh
krogih dokazal, da je zasluženo osvojil naslov
državnega prvaka, saj je prehitel vse tekmece,
razen Čuša, kije zmagal za dolžino motorja.
Velja omeniti, da je manjkal Mežnar
(Tržič), ki je imel že pred dirko zagotovljeno
drugo mesto.
Dirke do 250 ccm skoraj ni vredno komen-
tirati, saj je Avbelj v obeh vožnjah dokazal, da
je najboljši. Razočaral je domačin Samec, ki
se ni uvrstil med prve tri. Za AMD Ptuj je
nastopil le Jerič, kije bil diskvalificiran. Petra
Šegula ponovno ni bilo na štart, ker je poško-
dovan.
Rezultati do 125 ccm: 1. Predan (Orehova
vas) 47, 2. Čuš (AMD Ptuj) 45, 3. Zdovc
(Orehova vas) 40, 17. Habjanič (AMD Ptuj) 4
točke itd.
Rezultati za DP.: 1. Predan (Orehova vas);
2. Mežnar (Tržič); 3. Čuš (Ptuj). B. Rode
Premalo zavzetosti
Stadion RK Drava v Ptuju,
gledalcev 150, sodnika Gruber in
Cazar (oba Split)
PP Drava: Sietzenfraj, Čeme 3,
Ivančič 1, Krivec Krivec, Novak,
Kranjc, Vičar, Mumlek 2, Kmetec,
Tomažič, Farič;
Rudar: Zuber, Kokot, Šverko,
Paliska 5, Salopek 1, Vodopivec,
Beučič, Maček, 1, Galo 5,
Spinkovski, Jan, Prosenjak;
Ptujčankam v severni skupini
druge zvezne lige ne gre, ne toliko
» rezultatih, saj so igrale z
močnimi nasprotniki, bolj zaskrb-
ljuje igra in odnos do igre neka-
terih igralk. Po drugi strani pa je
res, da trener Djurič nima na voljo
ustreznih zamenjav za poškodo-
vane igralke V sobotnem srečanju
i Rudarjem iz Labina so manjkale
Cuševa, Kučkova, Galičeva in
Severjeva. Kljub temu pa si ekipa
toliko osnovnih napak, kot jih je
naredQa v tem srečanju, ne sme
Piivoščiti saj to v takšni konkuren-
" kot je letos v tej skupini druge
pomeni zanesljiv poraz. Tako
)e bilo tudi tokrat, čeprav je
zafetek srečanja obetal drugače.
V začetku srečanja so domačinke
uigrale dokaj dobro in vodile s
ter ob igralki več imele
priložnost, da povedejo z dvema
ali tremi zadetki razlike. Vendar so
naredile osnovno napako in
izgubile žogo v napadu. Gostje, ki
so v pretekli sezoni nastopale v
prvi zvezni rokometni ligi, so te
napake izkoristile in si do konca
prvega dela priigrale dva zadetka
prednosti.
V drugem delu smo pričakovali
in upali, da bo PP Drava le zaig-
rala tako kot bi lahko, vendar je
bilo še slabše kot v prvem delu.
Prav nerazumljivo je veliko število
poklonjenih žog v roke nasprotnih
igralk, kar je izzvalo razburjenje in
celo smeh med najbolj vnetimi
privrženci rokometa. Gostje iz
Labina so te prepogoste napake
Dravašic v napadu^in prepočasno
zapiranje v obrambi izkoristile in
zasluženo zmagale. Igrale so enos-
tavno, kar pa ni odlika domačih
igralk. Moramo zapisati, da s
takšnim odnosom do igre boljših
rezultatov ni pričakovati. Vse
preveč je statične igre zlasti kril in
pivota. Dejstvo je, da se rokomet
tako kot ostale igre z žogo, igra
tudi brez žoge, z menjavanjem
mest, zapiranjem, postavljanjem
bloka, pripravljanjem udarca na
vrata, izkoriščanjem vrzeli v
obrambi in podobno. Vse to pa se
lahko doseže s hitrejšim gibanjem
in zlasti razmišljanjem v igri. To v
ekipi PP Drava morajo popraviti.
Brez zavzetega dela vseh igralk
tudi trener ne more odločni
srečanja, pa čeprav se še tako
razburja s klopi.
Omeniti pa velja tudi delegiranje
sodnikov. Komisija je po našem
mnenju s takšnim načinom, da
pošljejo v Ptuj dva sodnika iz
Splita, naredila veliko napako, saj
so tako stroški izredno visoki,
sredstev pa tako nikoli ni dovolj
kaj šele preveč.
Ostali izidi v šestem kolu so
naslednji: Alples — Slavonija DI
19:12, Koka — Velenje 11:14, Ina
— Podravka 9:18 in Zamet — DI
Trokut 17:17. V vodstvu je Pod-
ravka pred Alplesom in Olimpijo,
PP Drava pa je s tremi točkami še
vedno na devetem mestu.
V prihodnjih kolih Ptujčanke
dvakrat gostujejo in to pri ekipah,
ki sta trenutno na repu lestvice.
Najprej se bodo v Rajiču pomerile
z DI Trokut in nato na Rijeki z
Zametom. Prav na teh gostovanjih
bi igralke PP Drave morale poka-
zati največ, saj bodo ti izidi verjet-
no odločilno vplivali na uvrstitev
in nadaljne igre. Torej, več borbe-
nosti in koncentracije v igri z
upoštevanjem trenerjevih navodil
in uspehi na smejo izostati.
1. kotar
Darja Sietzenfrai tokrat ni uspela zadržati strela igralk Rudaija (foto B.
Rode)
Visok poraz v
Koprivnici
Dvorana športnega centra v Koprivnici, gledalcev 300, sodnika
Bernard (Kranj) in Porenta (Preddvor);
Podravka: Soštarič, Pajska 4, Brusač 3, Slukič, Malogorski,
Podunajec 4, Havlas I, Vincek 2, Popijaš 3, Samardjič, Miialovič;
PP Drava: Sitsenfrai, Černe 5, Ivančič, Novak 1, Kranjc, 1, Vičar 1,
Mumlek, Sever, Kmetec, Galič, Tomažič, Farič;
Prestavljeno srečanje petega kola sta ekipi Podravke in PO Drave
odigrali v sredo 3. oktobra v Koprivnici. Ptujčanke z ozirom na občutno
kvalitetno razliko med tema dvema nasprotnikoma na gostovanju niso
imele kakšnih možnosti za presenečenje in uspeh. Dobro so se upirale le v
začetku obeh polčasev, v nadaljevanju pa je Podravka s hitro igro dobro
na polnila mr^o PP Drave.	i,
DRAVA-MURA
0:3 (02)
Stadion Drave v Ptuju, gledalcev 50, sodnik Grmovšek (Maribor)
Strelci: 0:1 Horvat (16), 0:2 Slavič (36), 0:3 (80) Ivanič
Drava: Golob, Malek, Borak, Kmetec, Dobaj (Trlep), Matič,
Stajner, Čuš, Kelenc, Radolič, Selič (Vrabl);
Mura: Sarka, Gorza, Serdf, Kosi, Kranjc, Ivanič, Freidreih, Slavič,
Gomboši, MOrec, Horvat;
V prestavljenem poklanem srečanju, Drava in Mura sta ga odigrala
3. oktobra, so gostje iz Murske Sobote dokaj prepričljivo dobili prvo
srečanje. Tako imajo nogometaši Drave v povratnem srečanju zelo malo
možnosti. Mura si je zmago zagotovila po boljši igri v prvem delu
srečanja.	i,
Brez napada
ne gre
Stadion Drave v Ptuju, gledalcev lOU, sodnik Črnec iz Liubliane:
Drava: Golob, Kmetec, Tement, Smigoc, Trlep, Matič, Stajner (Vrabl),
Čuš, Selič, Skok, Emeršič;
Šmartno: Gnezda, F. Omladič, Kralj, Podgoiiek, G. Omladič,
Frangeš, Meh, Zalig, Kapušar (Lamu^, Prašnikar, A. Omladič;
Strelci 1:0(59) Emeršič. 1:1 (66) Prašnikar, 1:2(80) Podgoi^ek;
Nogometaši pete selekcije NK Drava niso uspeli premagati selekcije
iz Smartnega, še več, doživeli so zaslužen poraz in tako so trenutno na
zadnjem mestu z dvema točkama, ki so jih osvojili v Lendavi in doma
proti Kranju. Zaskrbljuje podatek, da so igralci Drave v šestih srečanjih
le dvakrat premagali nasprotnikovega vratarja, po številu prejetih
zadetkov (8) pa so med bolišimi moštvi v enotni slovenski ligi.
V	prvem polčasu nedeljske tekme smo gledali dokaj enakovredno
igro, gostje pa so v nasprotnih napadih večkrat nevarno prodrli.
V	drugem delu so igralci Drave zaigrali nekoliko bolje in rezultat
takšne igre je bila dosojena enajstmetrovka, ko je gostujoči vratar zrušil
Seliča potem, ko ga je ta že preigral. Vendar je Trlep kazenski strel in
čisto priložnost zastreljal. Štiri minute kasneje je po lepem zadetku
Emeršiča, ko je po streljanem kotu skočil najvišje, Drava povedla.
Vodstvo je domačun igralcem vlilo novih moči in beležimo obdobje res
dobre igre, kot je v tej sezoni v Ptuju še nismo videli. Vendar so gostje
Čuš (levo) in Stajner (z žogo) na pokalnem srečanju z Muro v Pti^u (foto
B. Rode)
stalne napade Drave dobro izkoristili za protinapade in PraSnikar je po
streljanem kotu neoviran premagal sicer odličnega domačega vratarja
Goloba. Domači nogometni so zaigrali zmedeno brez pravih akcij m
gostom ni bilo težko z enostavno igro doseči vodilni zadetek in zmago.
Za domače nogometaše lahko zapišemo, da v i^ri premalo
razmišljajo o enostavnih rešitvah ter žogo predolgo zadržujejo, kar zlasti
velja za napadalno vrsto. Ob tem pa nikakor ne znajo zaigrati sproSčeno
in ra/vifi iiyo, sai nncamp/niki. ki Dremalo sodeluieio v len 5« naredijo
veliko število osnovmh napak kot so napačne podaje ali predolgo
vodenje, ekipi to ne dovoljujejo. Skratka, potrebno bo več koncentracije
v igri ter volje in želje. Tega pa je trenutno premalo.
V	predtekmi so mladinci Drave vrstnike Smartnega premagali kar s
7:1.
V	naslednjem kolu se bodo igralci Drave (člani in mladinci) v
Ljubljani pomerili z vrstama Ilirije.
Ostah izidi v SNL: Izola—Slovan 1:0, Mura—Mercator 3:8,
Unior-Kranj 1:1 in Lendava—Vozila 0:2. Lestvica po šestem kolu:
1 Merrator	6	6 0 0	38:5 12
2.	Izola	6	4 2 0	12:6 10
3.	Železničar	5	3 2 0	7:3 8
4.	Vozila	6	3 2 1	6:14 8
5.	Slovan	6	3 12	13:5 7
6.	Kranj	6	1 3 2	5:16 5
7.	Unior	6	1 3 2	5:18 5
8.	Šmartno	6	1 2 3	6:13 4
9.	Ilirija	5	113	8:12 3
10.	Lendava	6 114 5:10 3
11.	Mura	6 114 8:15 3
12.	Drava	6 0 2 4 2:8 2
1. kotar
Zadnji nastop
za republiške naslove
.. v nedeljo je bila v Portorožu v organizaciji aMD Piran zaanja, 4.
■"fKa, za republiško prvenstvo Slovenije.
i , Ptujčani so bili ponovno oslabljeni, saj so nastopili le v kategoriji
"""orji in 100 ccm.
V mladinski konkurenci je ix)novno zmagala Irena Lavrič iz Most.
^"^ando Hvala je zasedel 4. mesto, drugi ptujski tekmovalec Blaževič je
. V kategoriji 100 ccm je ponovno zmagal Miran Novak iz Most,
^Jboljši Ptujčan je bil Dušan Korošec na 6. mestu. Langerholcu je
•snovno zatajil stroj.
y ^ kategoriji 125 ccm je zmaga pripadla Bužanu iz- Celja. Ekipna
^rstitcv: AMD Moste, Celje, Postojna, Nova Gorica, Ptuj. Ob lepem
"'nem vremenu si je tekmovanje ogledalo prek gledalcev,
po konca tekmovalne sezone sta še dve tekmovanji, v nedeljo 14.
v^^^ra^državno prvenstvo v Novi Gorici in 21. oktobra državno prvenstvo
okt ^ motokrosu se tekmovalna sezona zaključuje. V nedeljo 14.
jJ^Dra bo na obronkih Pohorja v Orehovi vasi zadnja dirka za državno
enstvo v kategoriji 250 ccm L in 11. liga.	Zupane
Solidna uvrstitev ptujskih
zdravstvenili delavcev
^^"boru so v petek 21. in soboto 22. septembra potekale druge
Udgl^« igre zdravstvenih delavcev Slovenije, ki se jih je udeležilo največ
^ Vencev doslej iz 25 zdravstvenih delovnih organizacij naše republike.
je tudi 40 delavcev iz Zdravstvenega centra Ptuj—Ormož in
Uioj, y disciplinah: mali nogomet, tek moški, tek ženske, namizni tenis —
ženske, kegljanje moški in ženske ter streljanje z zračno puško
Ue 1 " ženske. Pri tem so dosegli 1. mesto v malem nogometu, 1. mesto
K;, "ju — moški in i. mesto v namiznem tenisu. Tudi ostale uvrstitve
.	-OM
v nedeljo zaključni boji
Medtem ko so odbojkarji prve medobčinske odbojkarske lige zaklju-
čili s tekmovanjem v petem kolu, nekatere ekipe druge medobčinske lige
Slovenska Bistrica—Ptuj igrajo šele srečanja tretjega in četrtega kola. Po
jesenskem delu tekmovanja je prvo mesto osvojila ekipa Polskave, z 10
točkami, drugi so odbojkarji Črešnjevca B in tretja ekipa Poljane.
V drugi medobčinski odbojkarski ligi pa so znani naslednji rezultati:
b. b. b.; Dornava:Kidričevo 1:3; Kungota:Kidričevo 1:3; Kungot»:bp.
Polskava 2:3 in Cirkovce:Dornava 3:0 b. b. Po nepopolnem četrtem kolu
vodita ekipi Cirkovc in Sp. Polskave.
zk
Skromno število
poročil
Do zaključka redakcije smo prejeli skromno Število rezultatov
pokalnih in prvenstvenih srečanj. Najprej nekaj izidov pokalnih srečanj:
Zavrč—Videm 6:0, Gerečja vas A—Središče 1:4 in GoriSnica—Boč B 3:0
b. b.
Ud prvenstvenih srečanj imamo le naslednje izide: Hajdoše—Rogoznica
3:8, Zavrč—Dornaval:!, Kicar—Bukovci 2:0, Gerečja vas B—Tržeč 0:4,
Stonjci—Skorba 5:4, Varnica—Ptuj 1:8 in Moškanjci—Markovci 0:7.
V soboto 13.10. so pari naslednji: Sobetinci—Grajena, Ptuj—Mla-
dinec, Dornava—Moškanjci, Draženci—Hajdoše in Rogoznica—Gerečja
vas B; v nedeljo 14.10. pa se bodo pomerih: GoriSnica—Stonjci, Haj-
dina—Apače, Pragersko 75—Boč A, Ger. vas A—Zg. Polskava,
Skorba—Videm, Bukovci—Zavrč, Markovci—Podvinci, Središče—Kicar,
Tržeč—Leskovec, Slovenja vas—Varnica, Oplotnica—Kidričevo,
Osankarica—Kungota, Makole—Spodnja Polskava in Boč B—Lovrenc.
1. k.
10 - ZA RAZVEDRSLO
11. oktober 1979 —
^EDNIK ^^^^^
OGLASI IN OBJAVE - 11
TGO GORENJE - TOZD ELEKTRONIKA PTUJ
Temeljni kamen za novo
tovarno
Osrednja slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za novo tovarno
Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje — TOZD Elektronika
Ptuj, je potekala v petek 5. oktobra popoldne ob lokaciji nove tovarne.
Slovesnosti so se razen predstavnikov družbenopolitičnih in gospodarskih
organizacij občine Ptuj in regije udeležili tudi predstavniki delovne
organizacije iz Velenja in delavci TOZD Elektronika.	— OM
Temeljni kamen za novo tovarno je položil Alojz Ganza, dosedanji
direktor TOZD Elektronika. (Foto: M. Ozmec)
OBNOVA MOSTU ČEZ
DRAVINJOVVIDMU
Most čez Dravinjo v Vidmu pri Ptuju je bil že nekaj časa v zelo slabem
stanju ter nikakor več ni ustrezal precej gostemu prometu na cesti
Videm—Leskovec. Jasno je, da je utrpel mnogo škode ob lanskoletni
zaoori borlskega mostu, ko je ves promet proti Cirkulanam, Borlu in
ostalim delom Maioz puielcai po cesti sko^ viuem.
Pred dnevi so delavci TOZD Vzdrževanje cest Ptuj začeli obnavljati
omenjeni most, zato bo predvidoma mesec dni cesta Videm—Leskovec
zaprta za ves promet. Obvoz bo skozi Ptuj—Spuhljo—Bori—Cirkulane.
Predračunska vrednost del znaša kar okoli 190 starih milijonov.
JB
V Cirkovcah gledališki
abonma
Prva predstava novega gicuaiiaKega abonmaja v Cirkovcah je že za
nami. Številnim obiskovalcem so se predstavili člani Drame SNG Maribor
in sicer z delom Toneta Cufarja Ščurki.
Poleg te predstave je domače prosvetno društvo vključilo v gledališki
abonma se pet predstav. Predstavili se bodo člani Šentjakobskega gledali-
šča, celjskega, mestnega ljubljanskega in Teatar u gostima iz Zagreba.
Zanimanje za letošnji abonma je precejšnje in bo zagotovo presežena
lanskoletna številka, ko se je abonmajskih predstav udeležilo okoli 2900
gledalcev.	zk
Praznenje in odlov rib
v podlehniškem ribniku
v teh dneh je pogled na prazno dno podlehniškega ribnika prava
zanimivost. Ciani ribiške družine v Ptuju so namreč pred slabim mesecem
začeli z izpuščanjem vode z namenom, da bi ribnik sanirali. V začetku tega
tedna je gladina vode padla na meter in pol, tako, da so lahko že začeh z
odlovom rib. Na pomoč so jim priskočili delavci mariborskega Agro-
kombinata, ki so večina ribjih velikanov strokovno polovili v mrežo. Ta
dogodek pa je navdušil tudi ptujske gostince, ki so pripravili od petka 12.
do petka 19. oktobra teden ribjih specialitet. Gostom bodo v vseh obratih
KK Ptuj — TOZD Haloški Biser na voljo ribe na več načinov — vse seveda
iz podlehniškega ribnika. Pa dober tek!
M. Ozmec
Ptujski ribiči in delavci mariborskega Agrokombinata na dnu ribnika pri
odlovu. Do sedaj je bila največja riba somotoistolomobik tehtala pa je več
kot 30 kg. Pričakujejo pa fe težje some. (foto: M. Ozmec)
Zlati par a Apač
v soboto je bila na matičnem uradu v Ptuju spet slovesnost, v
pred pooblaščenim delegatom skupščine občine Ptuj in maiifa ^tj
svečano potrdila 50-letnico skupnega življenja zakonca Ana in c/J^
SABERL iz Apač .št. 260, KS Kidričevo.	^^ef;^
i^telan je star /3 let, bil je zidar, danes pa uživa zaslužen poicp,
letna Ana pa je skozi obdelovala zemljo in gospodinjila. V zako ^
.se jima roclili trije otroci, imata pa danes tudi že 6 vnukov. Oba
poročenca sta za svoja leta še čila in krepkega zdravja, kar jima
tudi še mnogo let!	^''rtio
Ana in Štefan ŠaberI ob svečani razglasitvi za zlatoporočenca
Foto: LangerlHii,
Voznice - v soboto
na rally!
športna komisija pri AMD Ptuj je pripr^ila in nekaterim člam.
cam društva že poslala, pravilnik žensKega turističnega avto rallyja,t
bo v soboto. 13. oktobra pod pokroviteljstvom Emone-Merkur Ptuj.
Tekmovalke se lahko prijavijo vsak dan v pisarni društva
Cvetkovem trgu 4, od 7. do 14. ure m v soboto do 10. ure. Pred druStve-
nimi prostori bo ob 11. uri start, pred tem pa bodo strokovnjaki pregie-
dali vozila tekmovalk. Cilj rallvja je pri lovskem domu LD Kidričevo
kjer bo srečanje članov AMD Ptuj. Za tekmovalke so organizaton;
pripravili pokale in priznanja. Vaoijo vse voznice, da se udeležile
sobotnega ženskega turističnega rallyja.
N.D
NEVSAKDANJA
RIBIŠKA TROFEJA «
16-kilogramski
som
Martina Vrabla
Ribiška sreča je zelo redka in
vsakomur ni namenjena, še posebej,
če gre za kakšno večjo ribo. primerno
za trofejo. Martin Vrabl (40) iz
Budine 55 je že »prekaljen« ribič.
Sicer je zaposlen v klavnici ptujske
Perutnine, član ptujske ribiške druži-
ne pa je že od mladosti. Večkrat je že
poskušal srečo v Dravi, pa v Podlehni-
škem ribniku, pa v Pesnici in Dravinji.
Vedno se je moral zadovoljiti le z
normo ali pa je odšel domov s prazno
mrežo. Zadnje čase je večkrat nama-
kal trnek v ribniku pri Sv. Trojici pri
Lenartu . V nedeljo 23. septembra se
mu je nasmehnila prva sreča. Na
koruzo je ujel 14 kg krapa. Dan za
tem se je ponovno odpravil na krapa v
ta ribnik in okoli 17. ure popoldne je
nekaj prijelo na koruzo. 45 mm vrvica
je zaigrala kot struna, Martin se je
vstrašil, da štirka ne bo zdržala. Borba
z neznano mrcino je trajala tričetrt
ure. Na pomoč je priskočil sosednji
ribič in s težavo sta na suho potegnila
utrujenega soma velikana. Prek 16 kg
je pokazalo na tehtnici in čez meter in
40 cm. Prava trofeja, kajne?
Fotovest: M. Ozmec
Vse kaže. da so bila zaman vsa opozorila, v katerih smo opozarjali
udeležence v cestnem prometu na skrajno previdnost zaradi spremenjenih
pogojev vožnje v jesenskem času. Miličniki postaje milice Ptuj in oddel-
kov so v času od 1. do vključno 9. oktobra posredovali kar v enajstih
prometnih nezgodah. Pri tem so zabeležili eno smrtno žrtev, tri hude in
kar 8 lažjih poškodb. In kar je najbolj zaskrbljujoče, kar v šestih prime-
rih so bili udeleženi kolesarji — v večini primerov tudi kot povzročitelji
nesreč. Glavni vzroki nesreč pa so bili neupoštevanje prometnih znakov,
pretesno in neprevidno prehitevanje in skrajno neprevidna vožnja v dveh
primerih tudi pod vplivom alkohola.
VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA
DOVOLJENJA
Do nezgode je prišlo v nedeljo,
7. oktobra ob 11.45 na regionalni
cesti pri Zavrču. Voznik kolesa
Jože Kokot iz Kidričevega 9 seje
peljal proti Zavrču. Za njim pa je
pripeljal voznik motornega kole-
sa Franc Levanič iz Hrastovca.
Zaradi pretesnega prehitevanja
je s svojim vozilom zadel kolesar-
ja. zato je ta padel in se lažje
x)škodoval. Motorist je vozil
)rez vozniškega dovoljenja.
UMRL NA KRAJU NESREČE
Zelo huda prometna nezgoda
se je zgodila v četrtek. 4. oktobra
ob 12.0U na Selški cesti v Ptuju.
Voznik dostavnega avtomobila
Jože Galinec iz Zg. Hajdine 34 je
peljal iz smeri Turnišča proti
Selam. Iz smeri Draženc pa je na
Selško cesto pripeljal kolesar
Franc Šegula iz Sel 40. Šegula ni
upošteval prometnega znaka
Stop in je tako zaprl pot vozniku
Galincu. Trčenje je bilo tako
močno, da je Segula umrl na
kraju nesreče. Na vozilu je za
okoli 21.000 din materialne ško-
de.
NEPREVIDNO PREHITEVAL
Tudi v petek, 5. oktobra se je
zgodila prometna nezgoda. Okoli
19.40 seje voznik kolesa Leopold
Kvar iz Grlinc peljal brez luči iz
Ptuja proti Grlincem. V Podvin-
cih ga je prehiteval voznik oseb-
nega avtomobila Anton Pihler iz
Ptuja. Zaradi pretesnega prehite-
vanja je zadel kolesarjea in ga
zbil po cestišču. Pri tem je Kvar
dobi lažje telesne poškodbe.
SRECA V NESREČI
V petek, 5. oktobra ob 23.15 se
je zgodila nesreča na lokalni cesti
v Štukih. med Zlatkom Srtom iz
Grajenščaka in voznikom kolesa z
motorjem Ivanom Kolaričem z
Mestnega vrha. Oba udeleženca
sta vožila kolesi z motorjem. Ivan
Kolaričje peljal iz smeri Mestne-
ga vrha proti Ptuju s sopotnikom
Darkom Miheličem.Za njima je
pripeljal Srt in med prehiteva-
njem zadel v pedal. Vsi trije so
")adii po cesti, a je na srečo dobil
ažje po.škodbe le voznik Srt.
SPET PRETESNO PREHITE-"
VANJE
Huda nesreča se je zgodila v
sredo. 3. oktobra na lokalni cesti
pri Lovrencu-na Dravskem polju,
med voznikom osebnega avto-
mobila Francem Voduškom iz
Ptuja in kolesarjem Jakobom
Kacjanom iz Lovrenca. Do ne-
sreče je prišlo, ko je Vodušek
prehiteva Kacjana najverjetneje
pretesno, ga zadel in zbil po ces-
tišču. Kacjan je dobil hude telesne
poškodbe.	- OM
Foto kino klub
DPD Svoboda
razstavlja
člani foto kluba DPD Svobo-
da so na stopnišču Blagovnice
Panonija v sodomo postavili raz-
stavo fotografij. Zelja foto kluba
je. da ta razstava postane stalna
oblika seznanjanja občanov z
napredkom avtorjev. Ta razstava
se no večkrat menjala, pozneje se
bodo predstavili tudi avtorji
posamezno. Mislim, da je to
dober način, ki bo v^odbudno
vplival na delovanje foto kluba,
širšemu občinstvu pa dal možno-
sti spoznati novosti na področju
fotografije.
B. Rode
Razstava je na stopnišču Blagovnice Panonija.	Foto: B. Rode
V ponedeljek srečanje
pesnikov in pisateljev
začetnikov
Letos bo v okviru ptujskih kulturnih srečanj tudi srečanje pesni-
kov in pisateljev začetnikov. Komisiji za literaturo pri občinski zve
kulturnih organizacij občine Ptuj se je prijavilo 23 mladih avtoi]?.
izbranih je bilo sedem, na srečanje pa je organizator povabil k C
avtorjev, ki jim je potrebno mentorstvo.
Srečanje bo v ponedeljek, 15. oktobra ob 15. uri in sicer vdomi
JLA. kjer so začasni prostori Kluba mladih. Pri organizaciji letošnjefi
srečanja sodeluje tudi Klub mladih in literarno-gledališka skupina.i-
bo zvečer ob 1?. uri pripravila literarni večer z ddi, ki jih je izbrala ki>
misija.
osebna kronika
Rodile so:
Antonija Trančar, Korenjak
30 — dečka: Katarina Grlica,
Vinski vrh 20 — Simono; Marta
Rozman, Frankovci 32 — Ma-
nuelo; Ana Lah. Muzejski trg
1/b — deklico; Nada Samastur.
Koritno 17 — dečka; Irena
Vindiš. Apače 300 — Andreja;
Daniela Soršak, Poljčane 179 —
Katjo: Darinka Vaupotič, Lanco-
va vas 48 — Mirka; Darinka
Unuk. Ze. Jablane 35 — dečka;
Zofija Hebar. Kvedrova 2 —
dečka; Marija Lasič, Ivo Lola
Ribar 20. Slov. Bistrica — Met-
ko; .Marija Godec, Njiverce 28 —
dečka: Jožica Mar. Mezgovci 5
—	dečka; Slavica Zagoršak.
Žamenci n. h. — deklico; Justina
Cenar, Mezgovci 55 — Sabino;
Alojzija Trbuc, Grabšinci 7,
Gornja Radgona — Darka; Ves-
na Kamenšek. Ptujska gora 97 —
deklico; Zofija Krajnc; Savci 41
—	dečka; Zdenka Miklavc, Zi-
danškova 18. Slov. Bistrica —
dečka; Marija Celeč, Muretinc
35 — deklico.
Poroke:
Vasilij Laboda, Ljubljani
Vojkova 18 in Alenka Terpin^
Ljubljana, Tabor 9; Branko D"
venšek. Gerečja vas 33 in Tati^
na Škrinjar, Brunšvig 79,
Repič, Tržeč 17 in Marija Spr^
Tržeč 48/b.
Umrli so:
Franc Tomažič, Cvetkovci ^
roj. 1902, umrl 1. oktobra l^J
Marija Hojnik. Bratislavci ^
roj. 1899, umrla 2. oktobra I'' *
Ivana Topolovec, Gradišče
roj. 1904. umrla 2. oktobra
Antonija Rodošek, Skorba ^
roj. 1903. umrla 3. oktobra
Julijana Kolarič. Ziherlova Pj^
ščad 2, roj. 1895, umrla 6.
bra 1979; Ana Saše, Podfc
roj. 1909, umrla 6. oktobra '
izdaja zavod za časopisno ij^
sko dejavnost RADIO-
62250 Ruj, Vošnjakova 5- g,
predal 99. Ureja uredniški ^ ^
ki ga sestavljajo vsi novin^L ^
da, direktor in glavni uredn^
HAEL GOBEC, odgovorni ur ^
FRANC FIDERŠEK. Urednis-j
uprava Radio-Tednik telefon ^
771-261 m 771-226. ^fi
naročnina znaša 200
tujino 300dinarjev.Ziro rac
RUJ 52400-603-3102-^^
ČGP Mariborski tisk. Na PJ^
zakona o obdavčevanju ^^ f^
m storitev v prometu
NIK med proizvode, za
plačuje temeljni davek od P
proizvodov.	J