5tov. 262 TRST, sreda 21. septembra (9iO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN teti efe nedelja*. In prunikM efc 5-, e» penedelJicHi rt t. i^fraj. Penam* Pne ItoT. m prodeiuo p« 3 nvć. (6 stol) t uegik tnbak&rn&k ▼ Trstu In okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, f^oftojai, Sežani, N&breiiai, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Đorabergu itd. Zastarele iter. po 5 nvč. (10 sto t.). 3 3LASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 »r^oua. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi pa S »t, wnm, sitnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa SO Rt. mm. Za oglase v tekstu usta do 5 vrst 20 K, vsaka -»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, n»j m) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTETAN tJODIXA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti itev. 18. PoItno-hranllnKnl ra?un 5t. 841*652. TELEFON Si. 11-57. Zveza Jugoslovanskih železničarjev sklicuje javni shod Jp in sicer danes 21. septembra ob 8. uri zvečer y ileftal. dvorano Jaradi. doma" y Trstn. DNEVNI RED: Pasivna rezis*enca na južni železnici. Sklep ..Zveze jugo&i. železničarjev1. Ker gre za velevažno odločitev v odločilnem trenotku, vabi na obilno udeležbo Odbor. TRST, dne 19. septembra 1910. BRZOJflUNE UE5TI. *j* Josip Kainz. DUNAJ 20. Danes ob 5*35 zjutraj je v Ldwijevem sanatoriju umrl dvorni igralec Jcsip Kainz. Josip Kainz je bil rojen dne 2. janua-rija 1858 v Wieselburgu na Ogrskem. Že 15 let star je prišel na Dunaj v gledališče, kjer je preživel svoja mlada leta.. Leta 1875 in 1876 je igral v Mariboru na Štajerskem, potem je prišel v Lipsko, v Meiningen in leta 1880 na monakovsko dvorno gledališče, gostoval je po raznih deželah in tudi v Ameriki ter je pred 20 leti zopet prišel na Dunaj. Že težko bolan je sklenil novo pogodbo z dvornim gledališčem na Dunaju. Umrl je za rakom v črevih. — Josip Kainz je veljal kakor prvi nemški igralec sedanje dobe. Nemški cesar na Dunaju. HETZENDORF 20. — Cesar Viljem je dospel semkaj s posebnim dvornim vlakom •b 9 15 dopoludne. Na tukajšnjem kolodvoru so ga vsprejeli cesar Fran Josip, prestolonaslednik Fran Ferdinand, več nadvojvod, nemški poslanik Tchirsky in mnogo drugih dostojanstvenikov. Cesarja sta se z nadvojvodi in drugimi dostojanstveniki odpeljala v Schdnbrunn. DUNAJ 20. Mestni svet je sklenil prekrstiti Park-ring v „Cesar Viljem-Ring". DUNAJ 20. Nemški cesar je vsprejel v aviijenci ministra za unanje stvari grofa Aetarenthala. DUNAJ 20. Ob 3 uri popoludne se je cesar Viljem peljal v kapucinsko cerkev, kjer je položil venca na grob pok. cesarice Elizabete in pok. prestolonaslednika Rudolfa in je opravil kratko molitev. Posvetovanje pri ministerskem predsedniku Bienerthu. DUNAJ 20. Danes se je vršila pri miBisterskem predsedniku konferenca, katere sta se udeležila finančni in trgovinski minister, nadalje dr. Gessmann kakor zastopnik Nižeavstrijske, deželna odbornika Pirko m Stockler in kakor zastopnik dunajske ©bii«e podžupan dr. Porzer in viši kurator PODLISTEK. I.—ei Leto 1910-1911 po Kr. r. (Prizori iz/.a. ljuiskošolskega vpisovanja.) Pater Magister je vstal in odkorakal v šol«... Po cesti grede je izvlekel časopis iz žepa in ga razgrnil pred seboj. Bila je „Edinost* od 13. septembra 1910. štev. 254... Z vidnim zanimanjem je prečital članek „Naše ljudsko šolstvo", v katerem mu nekdo z dežele zavida krvavo zaslužene počitnice. Pater Magister si je pogladil flegmatično svojo rdečo brado, zvil mirno list v žep in nadaljeval svojo pot... Zamišljeno je hodil, da me ni opazil, ko sem mu od daleč makal z roko v pozdrav... Premišljeval je morda o nehvaležnosti sveta in najbrž je deklamira! pred-se slavne verze našega peaaika : „Le črevlje sodi naj kopitar". Ustavil sem se pred njim in izpregovoril tiho, da ga preveč ne prestrašim : „Dober dan, pater Magister!" „Zdravo, dečko!", mi je odvrnil z vso Steiner. Predmet tega informativnega razgovora so tvorile težkoče glede izvedbe zakona o vodnih cestah iz leta 1901. Pri tem se je razpravljalo tudi vprašanje, kako in v kaki meri naj bi se v gospodarskem in financijelnem oziru odškodovalo Nižeav-strijsko in mesto Dunaj v slučaju, ako se ne bo gradilo kanalov. Odkritje dveh spomenikov v Belemgradu. BELIGRAD 20. Včeraj sta bila v navzočnosti kralja odkrita dva spomenika v spomin dveh zmag nad Turki, ki so ju priborili Srbi s pomočjo ruskih čet. Kralj je na slavnosti pozdravil došle ruske goste in rekel med drugim: Brez pomoči ruskega bratskega naroda ne bi srbski narod nikdar dosegel svoje svobode. Ruski diplomatični poslovodja Murajev je odvrnil: V sto letih se ni rusko-srbsko bratstvo spremenilo, marveč se bolj razvilo in utrdilo. Rusi in Srbi korakajo po isti poti, zvezani po spominih na njiju zgodovinsko minolost, po nadi na njiju bodočnost in na veliko slovansko idejo. Neurje na Španskem. MADRID 20. V več krajih pokrajine Murcia je razsajalo neurje, ki je uničilo letino. V mestih Lorca in Cieza je stala voda nad dva metra visoko. Železniška zveza je na več strani prekinjena. V Barceloni je promet poulične železnice ustavljen. Voda je v stolnici sv. Pavla prodrla do oltarja. Letalni stroj za Vanderbilta. PARIZ 20. Kakor javlja „Journal", je znani letalni tehnik Bleriot zgradil za znanega ameriškega milijonarja William Vanderbilta letalni stroj, ki je v stanu preleteli 200 km na uro. Kolera. RIM 20. — V zadnjih 24 urah so na novo obolele v Apuliji za kolero štiri osebe, ena je pa umrla. BUKAREŠTA 20. Bakteriologična preiskava je tudi glede obolelega pristaniščnega delavca v Braili ugotovila kolero. Od 11. t. m. so obolele za kolero tri osebe. CARIGRAD 20. Tu je umrlo več oseb za kolero. New-yorški župan ozdravil. NEW-YORK 20. Zdravniki so izjavili, da je župan Gaynor popolnoma ozdravil. Župan nastopi dne 25. t. m. zopet svojo službo. — Njegova izvolitev new-yorškim guvernerjem je zagotovljena. Deželni zbori. Koroški. CELOVEC 20. Danes je bil otvorjen deželni zbor. Deželni glavar baron Aichel-burg-Labia je v svojem nagovoru omenil, da je en del prebivalstva v veliki nevarnosti radi poloma centralne blagajne kmetijskih zadrug. Potem se je spomnil vladarjeve 60-letnice. Solnogradški. SOLNOGRAD 20. Danes predpoludne je bila otvoritvena seja deželnega zbora. Po običajnem pozdravnem nagovoru je bila seja zaključena. Štajerski. GRADEC 20. Štajerski deželni zbor je skoro pri polnoštevilni vdeležbi začel danes zopet zborovati. Med navzočimi je bil tudi dostojanstvenostjo, ki jo je zahteval moment. „Kam pa?" sem se drznil vprašati ga dalje. „V hram učenosti in vzgoje, dragi Ivo! Delat, delat grem za svoj rod, za slovensko deco... In veš, končno pa pride spet nekdo in mi poreče v obraz: Nič ne delaš! Zastonj je ves trud, ki ga imaš baje v šoli," je nadaljeval pater Magister. Znal sem takoj, kam meri s svojimi besedami in zato sem mu odvrnil: „Mož, je čutil potrebo, da se znese nad kom ali kaj hočeš; ne oziraj se na njegove nepremišljene besede. Morda je tudi hotel poizkusiti zmožnost svojega zarjavelega peresa in odtod oni nesrečni članek." „Res, potrpljenje moramo imeti mi vzgojitelji z narodom, ki smo ga sami vzgojili. Ivo, pojdi z menoj v pisarno in tamkaj se pomeniva marsikaj." Prijel sem patra Magistra pod pazduho in odšel sem žnjim proti šoli. Ko sva vstopila v vežo, zagledal sem na steni oglas s sledečo vsebino: Vpisuje se od dne 15. sept. do 17. sept. od 8—12. zjutraj. Obrnil sem se tedaj do prijatelja in mu rekel: „Danes imate torej vpisovanje. Ravno prav; ogledati si hočem malo bliže ta slavnoznani čin." naučni minister grof Stiirgkh. Vlado je zastopal namestnik grof Clary. Potem ko so bile prečitane vloge in bili izročeni na dnevnem redu se nahajajoči predmeti dotičnim odsekom, je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo v četrtek. Pred sejo zbornice so imele vse stranke seje, na katerih se je razpravljalo o položaju, ki je nastal radi obstrukcije Slovencev. Sklenilo se ni ničesar v tem oziru, temveč se je izrazilo v vseh klubih mnenje, da se počaka na razvoj stvari. Jutrašnji dan bo posvečen pogajanjem. PredarlberŠki. BREGENC 20. Po slovesni službi božji je bilo danes otvorjeno drugo zasedanje deželnega zbora. Velika nesreča na drž. železnici na Štajerskem. GRADEC 20. V minoli noči ob 2 30 je blizu Rottermana osebni vlak državne železnice, ki je sinoči odšel iz Trsta na Dunaj, trčil skupaj z osebnim vlakom, namenjenim v Trst. ROTTERMANN 20. Vlaka, ki sta danes zjutraj trčila skupaj, sta osebni vlak št. 101 in 102. Lokomotivi sta skočili s tira in se poškodovali. Oba poštna voza sta se razbila. Ni še pojasnjeno, kako da je nastala nesreča. Na ukaz ministra za železnice, je odpotovalo na mesto nesreče več viših uradnikov. Tja je odpotoval tudi generalki nadzornik železnic. BELJAK 20. Tukajšnje ravnateljstvo c. kr. državne železnice poroča: Povodom današnje železniške katastrofe izven postaje Rottermann je bilo 7 oseb ubitih, 10 težko in 19 lahko ranjenih. KNITTELFELD 20. Od tu je odšel na mesto nesreče en pomožni vlak s 30 delavci. Potrjuje se, da je dosedaj 7 mrtvih, 11 težko in 19 lahko ranjenih. Petorica mrličev so poštni in železniški uslužbenci. Med mrtvimi je baje tudi neka 10-letna deklica iz Trsta. * * * Drugi dve železniški nesreči. BUDIMPEŠTA 20. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic poroča, da je na postaji Hatvan danes ob 2. uri popoludne tovorni vlak št. 340 zavozil v tovorni vlak št. 451. Obe lokomotivi in trije tovorni vozovi so Skočili s tira. Poškodovan ni bil nihče. Prometne ovire so že odstranjene. LIZBONA 20. V Porto je skočil s tira osebni vlak. Pri tem je bilo 100 oseb lahko, več pa težko ranjenih. Kongres slovanskih železničarjev v Pragi. O jezikovnem vprašanju je spregovoril poslanec B u r i v a 1, naglašujoč splošno, da hoče vlada vso državno železniško upravo centralizirati in Čehe Še bolj potisniti iz vplivnejših mest in to posebno še s pomočjo slavnega nemškega „Volks-rata". K temu vprašanju je priglasil besedo tudi drž. poslanec dr. R y b a r, ki je v jedrnatih besedah pokazal nesoglasje, odnosno nekonsekventnost nemških železniških uprav. — Njegov govor priobčujemo naslednje : „Gospoda! Železnica in narodnost, železnica in jezikovno vprašanje, se mi zdita parodokson! Železnica je internacijo-nalna! Železnica ima biti transportna institucija, institucija, ki služi javnosti, zahtevam trgovstva^in potujočega občinstva. Železnica nima delati politike! Žalibog v Avstriji ni tako. Mi znamo, da se na železnicah dela politika, mi znamo, da se nam in našim slovanskim organizacijam očita, da one delajo politiko, da mi zanašamo politiko v železniško vprašanje. Nam očitajo, da hočemo mi na železnicah delati slovansko politiko. Temu ni tako. Vsi znamo, da se mi že dolgo let bojujemo za ravnopravnost pri železnicah, da se borimo za boljšo ekzistenco naših uradnikov, naših slovanskih delavcev. (Burno ploskanje). Mi nismo proti Nemcem na nemški zemlji, smo pa proti Nemcem, ki hočejo nas odriniti od kruha. Mi, gospoda, ne delamo politike. Politiko delajo Nemci, politiko dela vlada, tista pristranska vlada, ki nam pošilja nemške uradnike, fanatične uradnike, ki ne znajo niti našega jezika, ki pa nas ne imenujejo drugače, nego „win-dische Hunde". (Ogorčenje). A to vladi še ni zadosti, da nam pošilja nemške uradnike, ki odjedajo kruh našim ljudem; avstrijska vlada, ta vlada ustanavlja na naših tleh nemške šole za slovenske železničarje! Gospoda ! V Gorici so ustanovili, ali je ustanovil — glasoviti Wieser nemško šolo, ki dobiva poleg podpor od Siidmarke, Berliner Schulvereina, še subvencijo od naše avstrijske vlade! (Klici ogorčenja). Taka šola se je nadalje napravila tudi v slovenskih Jesenicah. Našim ljudem, ako nočejo pošiljati svojih otrok v te šole, groze, da izgube službo. Ako to pomislimo, potem se vprašujemo: kako naprej, kako naj se borimo proti tej germanizaciji ? !! Gospoda! Ob neki priložnosti je rekel neki minister Jugoslovanom, ko so bili prišli protestirat radi neke stvari: „Gospoda ! Ako pride železniški vlak do Glognice in ako je prenapolnjen, da ne more preko Semmeringa, kaj se napravi z vlakom ? Vlak se razdeli in odpihata dva preko Semmeringa". — Mi pa se ne bomo razdvajali, da bi se potem vladalo po izreku : „divede et impera". Pravic svojih si ne damo vzeti! Na svojem vlaku, ne razdeljenemu, ampak v skupnosti razvijemo svoj slovanski prapor ter pojdemo preko Semmeringa. (Burno pozdravljen). (Zvršetek pride). „Že prav, že prav I" mi je odvrnil Magister in me povlekel skozi vrata, na katerih sem v naglici opazil napis : „D i r i -g en z a". Sedela sva morda dober četrt ure, ko je naju izbudilo iz premišljevanja lahno trkanje po vratih. Na najin odziv so se vrata polagoma odprla in v sobo je stopila poštama ženica, vsa sključena, in povlekla za seboj malega dečka. „Aha," sem si mislil, „ta je-že nov vojak, ki je najbrž prvič v teh prostorih." „Prosim, le bliže!" je rekel pater Magister uljudno in potrkal z blagim nasmehom na licu malega dečka po ramah. „Kako se imenuješ?" Deček je malce zardel, a naposled se je cjunačil in odgovoril moško: „Vojteh Martelanc." „Dobro, dobro; priden si, to že vidim" se mu je nasmehnil prijazno Magister. Deček pa se je ponosno vzravnal in vskiiknil s ponosom: „Ne samo priden sem, ampak tudi Slovenec sem." Zadovoljno ga je pogladila stara ženica po čelu in pater Magister se je obrnil do mene in šepnil s pridušenim glasom : „Dokler bodo naše matere take otroke rodile, se nam ni bati propasti..." Odgovoril nisem ničesar, ker nisem mogel, ampak obrnil sem se proti oknu in strmel v na- Narodni sporazum na Češkem. Minulo nedeljo predpoludne so začela v Pragi posvetovanja vodilnih poslancev konservativnega veleposestva v stvari sporazumnih konferenc. Poročal je grof Franc Thurn. Popoludne se je vršilo skupno posvetovanje členov konservativnega in ustavo-vernega veleposestva. Na tem posvetovanju so govorili o morebitnih kompromisnih predlogih, ki naj bi jih stavili veleposestniki. Določili so tudi taktično postopanje veleposestnikov na spravnih konferencah. Toliko konservativno, kolikor ustanoverno velepo-sestvo se bo vzdrževalo vsakega posredovanja, dokler ga ne zaprosijo za to ljudski poslanci. „Narodny listi" javljajo, da poda dr. Skarda — Mladočeh — v prvi seji spravne ravo, da tako skrijem svojo razburjenost. Starka in deček pa sta se poslovila in odšla. Vrata so se zaprla za njima in jaz sem pogledal Magistra. Molčala sva oba... * * * Prešlo je nekaj trenotkov... V sobo je stopila mlada, močna ženska pred seboj tirajoč mlado deklico. Pater Magister jo je pozdravil, ker j* je poznal iz prejšnjih let. Imela je namreč dva sina, ki sta obiskovala slovensko šolo. Žena je pristopila k mizi, oddala Magistru nekaj listin in rekla: „ Vpišite jo v italijanski razred/" Magister jo je debelo pogledal in vprašal še enkrat: „Kam?" „V italijanski razred," se je glasil zopet odgovor. Čudno so mi donele te besede in videl sem Magistra, kako je zmajeval z glavo in s tresočo roko vzel pero in začel pisati. Ni rekel ni besede, ampak mirno drsal s peresom po papirju... Zdelo se mi je, da piše žnjim obsodbo našemu malemu rodu... Ko je žena odšla, je magister vrgel pero na mizo, klonil na stolico in vskiiknil: „In potem muči se še in poučuj ljudi! Sami tirajo svoje otroke v nesrečo, v temo... ne-hvaležnost, kako si ti velika !" „Kdo pa je ta ženska?" sem ga vprašal. „Žena nekega peka v naši vasi. Oba sta Slovenca, oba živita od slovenskega de- 8tran JI »EDINOSTc št. 2C2. V Trstu, dne 21. septembra 1910 konference, (ki so začele včeraj) izjavo, da so Čehi pripravljeni za pogajanja z Nemci kakor enaki z enakimi, vendar le na podlagi nerazdeljivosti Češke. * * * PRAGA 20. (Brz.). Današnja konferenca je začela hitro po deseti uri. Višji deželni maršal knez Lobkovic je otvoril konferenco z nagovorom, v katerem je rekel med drugim : Z današnjim sestankom naj bi se dalo priliko za prost razgovor, naj se zopet poskusi, da bi se našlo pot, na katerem bi mogli v sporazumu obeh narednih strank priti do rednega delovanja deželnega zbora in da se stori konec razmerju, ki provzroča pripadnikom obeh narodnosti neprestano največjo škodo. Namestnik grof Coudenhove je nato podal sledečo izjavo v češkem in nemškem jeziku: Težke gospodarske in kulturne škode, ki groze pripadnikam obeh narodnosti, ako bodo trajale sedanje razmere v deželni zakonodaji, bode, kakor se nadejam, prodrlo preko strankarskih razlik z vero, da je dolžnost nas vseh z odločnostjo iskati in nastopiti pot, ki vodi iz te stiske. PRAGA 20. Na konferenci sta podala svoje izjave dr. Škarda v imenu češke stranke, dr. Eppinger v nemške stranke. — Govorili so grof Clam-Martinic v imenu konservativnega veleposestva, dr. Pacak, posl. Pacher, Pazdirka, Choc, Zuleger, Dvorak,- Srb in Baxa. Sporazum v Budjejevicah. Budjejoviški župan Josip Tašek (voditelj Nemcev) in deželni poslanec dr. Žatka (voditelj tamošnjih Čehov) sta prišla k mi-nisterskemu predsedniku dr. Bienerthu, da bi mu poročala o vprašanju kompromisa posebno v Budjejovicah. Posvetovanj sta se vdeležila tudi minister notranjih stvari Haerdtl in justični minister dr. Hohen-burger. Doseženo je baje popolno sporazumlje-nje v vseh vprašanjih in tudi v vprašanju šol. Ako se ta vest potrdi, potem ni dvomiti na tem, da bo sporazum _v Budjejovicah kjer divja tako ljut boj med Čehi in Nemci, dalekosežnega pomena ne-le na razmerje med Čehi in Nemci v Budjejovicah, ampak tudi na razmerje v vsej Češki in preko te tudi na razmerje med narodi vse Avstrije. Pasivna rezistenca na južni železnici. Dunaj 19. sept. V nedeljo in danes se vršijo pogovori eksekutivnega komiteja koaliranih društev, katerim prisostvujeta za društvo jugoslov. žel. uradnikov g. Zoreč in za „Zvezo jugoslov žel." tov. Hochmiiller. Uprava južne železnice se je posvetovala v nedeljo ves dan od 10. ure predpol. in danes nadaljuje. Zastopniki eksekutivnega komiteja bodo poklicani še danes na generalno direkcijo, in upa uprava, da pride do konečnega spora-zumljenja. Pasivna rezistenca se nadaljuje vspešno. Posebno je občutiti rezistenco na koroških in tirolskih progah, nadalje na postajah Matzleinsdorf, Miirzzuschlag, Bruck ob Muri, Gradec, posebno v Mariboru in tudi v Ljubljani. Značilno pri tej rezistenci se postavlja socijal-demokratična organizacija, to je tista, ki menda hoče pohrustati na enkrat ves kapitalizem — ampak le v svoje koristi ! — Ne da bi se držali indiferentno, pospešujejo socijalni demokratje službo in Helo s tako pridnostjo in silo, da je neki socijal-dem. nadpremikač v Mariboru prišel vsled svoje pridnosti ob svojo nogo, v Matzleinsdorfu in Dunajskem Novemmestu so stroji in vozovi vsled naglice premikanja po socijalnihdemokratih skočili iz tira. — Akoravno socijalni demokrati delajo z vso silo nasproti — in to iz samoljubja — upajo vendar koalirane organizacije na končno zmago. narja in sedaj tako plačujeta dobrote lastnim sorojakom." „Molči, prijatelj," sem ga potolažil. „Na take ljudi pade že samo prokletstvo — z nebes. Izdajice, poturice.,." Iskal sem v duši primernih besed, da bi dal oduška čutom, ki so me napolnjevali a zmanjkale so. Stisnil sem vkup zobe in gledal srepo pred-se. Najrajši bi bil zgrabil za papirje na mizi in vkup raztrgal... A premagal sem se... Ogledoval sem patra Magistra in videl sem, da tudi on trpi. Grizel si je ustne in nervozno mešal papirje pred seboj... Grobno tišino, ki je vladala v sobi, je motila le ura, ki je mirno tiktakala na zidu... * * * Bilo je ravno tričetrt na dvanajst in vrata so se zopet odprla. V sobo je vstopil majhen možicelj s precej karakterističnim, velikim nosom... Za njim je pricapljala desetletna hčerka. „Dober dan ! Hm, hm..." je zajecljal mož v strahu. „Dober dan," mu je odvrnil Magister. „Kam vpišite otroka?" „Hm, hm! Ne znam..." „Ne znate; kaj se pravi to? Eh... ne znam; hm, hm..." „Kam je hodil otrok v šolo dozdaj?" — „V italijansko šolo v Trstu; hm, hm..." „Ali ni slovenskih šol v Trstu ?* — „Hm, hm... Ne!" — „Odkod ste, prosim?" „S Stajer- Socijalnodemokratična zastopnika Tomšik in Weigl igrata v tem boju jako žalostno vlogo. — Vedno sta v stiku z upravo, dovažata se v avtomobilu in je značilno, da je pri prvem pogovoru z eksekutivnim komitejem upravni svet pred istim poklical Tomšika in Weigla. Po tem pregovoru je bil izdan od teh dveh na socijalnodemokra-tične železničarje poziv, da naj na/vestnejše delajo svojo službo. Morda je kaj neslo? To je stanovska vzajemnost „ Internati jonale"! Iz kože koaliranih organizacij pa skušajo rezati za svojo stranko kapital. Dnevne novice. Govorice o sestanku vladarjev. Iz Berolina poročajo: O sestanku vladarjev Nemčije, Rusije in Angleške ni tukaj znano ničesar. Izlasti se ne ve ničesar, da pride angleški kralj v Nemčijo. Bržkone se pa sestaneta cesar Viljem in car, doslej pa še ni določen kraj in čas sestanka. Uvoz mesa iz Romunske. Z Dunaja poročajo, da se trgovinski minister dr. Weisskirchner pogaja radi uvoza mesa iz Romunske. Pomanjkanje mesa. Minuli ponedeljek se je vršilo v Pragi zborovanje čeških mesarjev, ki so sklenili zahtevati od vlade, da dovoli uvoziti iz Srbije po znižani carini vsaj 100.000 glav goveje živine in 200.000 glav prešičev. Shod se je izrekel tudi za uvoz argentinskega mesa in za prepoved izvoza živine v Nemčijo. Kdaj pride argentinsko meso, ekse-lenca? Kakor znano, se je udeležil letalne tekme v Dunajskem Novem mestu minulo nedeljo tudi trgovinski minister dr. Weiss-kirchner. Ko je hotel stopiti v avtomobil, da bi se vrnil, je bilo čuti iz množice opetovano klice: „Kaj je s pomanjkanjem mesa ? Kdaj pride argentinsko meso, ekse-lenca?u Kaj je ekselenca odgovoril na to, o tem, žalibog, kronika — molči. Češki kapital j v Bosni in Hercegovini. Ravnokar je začela svoje poslovanje v Bosni in Hercegovini banka „Slavija", ki je ustanovila v Sarajevu glavno zastopstvo, ki gotovo mnogo pripomore za ojačenje slovanskega elementa v Bosni in Hercegovini. Predsednlštvo beligrajske občine. Samostalci (mladoradikalci) so postavili kandidatom za mesto predsednika (župana) beligrajske občine vseučiliščnega profesorja dr. Kumadija. Staroradikalci se pripravljajo, da skupno z nacijonalci postavijo svojega kandidata. S tem so prišla na svetlo nesoglasja med staro- in mladoradikali, nesoglasja, ki so deloma provzročila tudi sedanjo srbsko krizo. Pri prihodnjem zasedanju skupščine — oktobra meseca — je pričakovati zanimivih novih strankarskih formacij. Domače vesti. SLOVENSKI GOSTILNiĆAR/l! Naznanja se Vam, da so včerajšnja pogajanja z novim komitejem (Baschiera) radi predstojećih volitev odbora gostil-ničarskega konsorcija ostala brez-vspešna. Ozirom na to, Vam je dano na svobodo, da ukrene vsakdo po last nem prepričanju. Iz poštne službe. — Poštni inšpektor poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu dr. Fran Tobiasch je imenovan pod-ravnateljem poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu in je ob enem uvrščen v VI. činovni razred. Poroka. Dne 19. t. m. se je v Ško-cijanu pri Divači poročila bivša in tudi sedanja vrla nabiralka za Ciril Metodijevo družbo, gospica Ivanka GombaČeva, učiteljica ročnih del, z občinskim tajnikom v Naklem, g o s p. R e n č e I j e m. Bilo srečno ! Šol nimamo! Prejeli smo: Na tukajšnji pripravnici za srednje šole niso mogli skega; hm, hm..." „In žena?" — „Hm, hm; iz Sežane." „in kam bi radi vpisali otroka?" — „Jaz bi že rad vpisal... hm, otroka v slovensko šolo hm... ah..." „Saj ste se vendar zmenili doma z ženo..." „Sem ali..." V tem je zgrabila deklica očeta za jopič in mu rekla: „Mamma ga dito in scuola italiana /" Mož se je zmislil zopet na zapoved žene in se ves zamišljen zgrabil za glavo. „Kje pa delate?" sem ga vprašal jaz. „V svobodni luki, hm, hm..." „Najbrže ne veste niti tega, da žive Slovenci v Trstu, ker ste prej dejali, da ni v njem slovenskih šol." Mož me je pogledal obupano in molčal. Magister pa je nadaljeval: „Pojdite še enkrat domov in posvetujte se z ženo." A mož je le stal na svojem mestu in vrtel v zadregi svoj klobuk. Videl je najbrž v duhu svojo ženo pred seboj, kako vihti svoje hišno orožje nad njim, — svojo metlo... Zdahnil je še par-krat: Hm, hm... in konečno vpisal hčerko v italijanski razred. Skromno, kakor je prišel, je tudi odšel... Pogledal sem Magistra, stopil k njemu in mu dejal: „Uboga domovina, ki sloni na takih moških ramah... Lahko si vesela...! A sedaj, hvala ti, prijatelj, za uslugo in zbogom..." Različne misli so se podile po moji glavi... vsprejeti vseh priglašenih učencev, ker ni prostora. Stariši se tudi radi tega dogodka jezijo na „Edinost- (!), češ: čemu vabi Slovence, naj pošiljajo svoje otroke v slovenske šole, ko nam šolska oblastva odklanjajo naše otroke! Jaz ne morem razumeti omejenosti teh ljudi. Je-li „Edinost" kriva, da nimamo dovolj narodnih šol, oziroma, da imamo za obstoječe šole preveč otrok in malo prostora ?! Pripravnica je začela z enim razredom. Danes poučujejo, ako se ne motim, že 4 učiteljske moči. Ko pa je preveč otrok, upam, da šolska oblastva preskrbe še peto in šesto učiteljsko moč. Tudi iz Vodovodne ulice mi je neka slovenska mati tožila, češ, da jej menda zavrnejo otročiče, ker da ni prostora. Ako je to res, upam, da naša družba stori vse možno, da se našim otrokom preskrbi pouk v materinem jeziku. „Edinost" pa je na vsem tem kriva le toliko, da je s pomočjo raznih rodoljubov vzbudila slovenske stariše, ki danes iščejo in zahtevajo slovenske šole za svoje otroke. Ta greh pa menda ni — naglaven ?! — Kaj?! „Markota" ni več v Trstu! Pozneje povemo, kaj več o „našem" Markotu, sedaj bodi povedano le, da so ga „odtirali" na Dunaj. Je-li tudi on iredentist ali ne — nam ni znano; znano pa nam je, da ni storil tu nikomur nič žalega. Imel je vse enako rad, da so mu le kaj — dali. Te dni pa so ga (po južni železnici) poslali, kakor rečeno, na Dunaj. Da-li so mu cel vagon na razpolago ; a moral je že kaj hudega storiti, ker so ga poslali zvezanega na verigi!! Medpotoma pa je „Marko", ki je junak prve vrste, raztrgal verige in... vrgel se je na poln vagon sadja, ki je je deloma pojedel, deloma pohodil in pomazal! Iz Nabrežine so brzojavili na vse kolodvore, da je v enem vozov velik rujav — medved, ki se je odtrgal in ki gospodari po vsem vozu! Na Dunaju so ga z težavo spravili iz voza in ga oddali onemu, ki ga je kupil od našega magistrata^! Našega Markota v javnem vrtu ni več! Skoda! Posojilo se vrača! Na dan velikih izgredov, dne 4. septembra je stala gruča mazzinijanskih — junakov pred kavarno Chiozza. Ker nisem imel nikakega znaka, niso pogodili, da sem Slovenec in mogel sem se pogovarjati ž njimi. V tem je prisopihal neki drugi tak kulturonosec, ves raz-buijen (ker jih je menda nekaj vjel), ki je menil srdito: „Nič ne bo, dokler ne pobijemo vsaj deset teh „caure porche". — In sicer z revolverji. Potem jim že (Slovencem namreč) pojde pogum in Trst bo hitro italijansko mesto." — Pritrjali so mu vsi prav po — šarlatanski. In prišel je dan 18. septembra. In junaki so res streljali iz revolverjev, pa ne iz junaštva, ampak iz — strahu pred istimi Slovenci, ki bi jim hoteli nabijati glave ! Ne, v nedeljo niso razbijali slovenskih glav, in niso lomili slovenskih kosti, marveč so nosili in vodili svoja lastna polomljena kolesa. Ne da bi hoteli moralizirati, izjavljamo vendar povsem iskreno, da so razmere med nami tako daleč dozorele. Lahko bi živeli v miru in uživali obojni. Italijani nočejo tega.' Hoteli bi sicer oni uživati popolno svobodo tudi na izključno naših tleh, ne privoščajo pa nam je na tleh, ki so njih in — naša. S tem silijo naš živelj v reakcijo. Iz ust povsem priprostega kmeta iz Istre smo čuli te dni izjavo, da ako ne bi Slovenci primerno odgovorili na tolika izzivanja in žalenja, ne bi bili vredni, da žive. Eto, do takih zaključkov prihaja priprosto ljudstvo. V nedeljo pa so dobili Italijani pouk, da se vsako posojilo vrača. Kakor ti meni, tako jaz tebi! Le oni, ki je sam obupal nad seboj se ne ravna po tem pravilu v trdem boju. Posledice prepovedi našega izleta v Pulo in kolesarske slavnosti v Gorici dajajo Italijanom jasen pouk, da z vsakim kamenom, ki ga oni tržejo iz zgradbe naše svobode, pada celo po več kame nov iz zgradbe njihove svobode. Italijani naj se enkrat streznijo, naj začno trezno računati z danimi razmerami, naj se slednjič sprijaznijo z nespremenljivim dejstvom, da morajo živeti v stikih z nami. Če tako store in uravnajo svoje postopanje nasproti nam, pa se bodo svobodno gibali tudi po naših tleh. Šikane na državni železnici. Delavec Anton Senica dela pri Lloydu. Biva pa v Ricmanjih, od koder prihaja vsako jutro in kamor odhaja vsak večer. To se pravi: vozi se po državni železnici Trst—Herpe-Ije—Kozina. Za take delavce so uvedene posebne izkaznice, legitimacije, podpisane od gospodarja in postajne oblasti in veljavne za tri mesece. — Proti izkazu teh legitimacij se vozijo taki delavci za polovično delo. Ko pa je rečeni Senica dne 21. avgusta hotel vstopiti na postajališču pri sv. Ani ter predložil poslujočemu železniškemu organu pri blagajni svojo legitimacijo, mu jo je oni poduradnik — ali, kar je že — odvzel z mativacijo, da legitimacija ni več veljavna, da-si faktično določeni trije meseci niso še minoli. Pri tem je bil železniški organ skrajno oduren. A ne le to, marveč ni hotel dati Se-nici niti navadnega voznega listka do Ric-manj in si je moral delavec pomagati na ta način, da je poslal nekega druzega človekt po listek. A ne dovolj na tem. Dne 17. sept. se je na istem postajališču dogodila z istim delavcem ista šikana. Senica si je bil pre-skrbel drugo legitimacijo, ki mu jo je železničar pri sv. Ani zopet odvzel z jednako motivacijo in mu zopet ni hotel navadnega voznega listka, ki si ga je delavec moral preskrbeti na sličen način kakor prvikrat. To je že od sile, kako šikanirajo slovenskega delavca, kjer le morejo. Da se je to zgodilo le enkrat, bi si človek se mislil — da-si ni lahko verjetno — da je mož na postajališču postopal v zmoti, torej v dobri veri. A to le glede legitimacije ; dočim je bilo vskratenje navadnega voznega listka aa vsak način le objestna šikana. Ker pa se je stvar ponovila, ni možno več dvomniti »a zlobnem namenu. Ni ga dneva, da ne bi bilo pritožeb proti razmeram na državni železnici v tem ali onem pogledu. Zato je jasno, da imama posla z našemu narodu sovražnim zistemom, ki se izvaja dosledno od ravnateljstva pa do zadnjega postajališča in zadnjega delavca. In to na državni ustanovi, ki jej morajo pokrivati primanjkljaje vsi državljani brez razlike narodnosti. Vspričo dejstva pa, da vse pritožbe nič ne koristijo, da bi se le za las spremenil ta grdi zistem, se boda morali naši zastopniki že odločiti za drugačen, bolj izdaten način obračuna z uprava državnih železnic v Avstriji... Ni vraga, da bi se ne dalo dokazati, da včasih se more sekati tudi — Vrbe ! Nujen poziv! Komaj so se odprle šolske dvorane in napolnile z učečo se mladino, že doni od številnih naših srednješolskih dijakov glas po nujni pomoči. A ni čuda. — Saj obisk naših dijakov na tržaških srednjih šolah morda ni še nikdar dosegel tako velikega števila! ! Na drugi strani se pa kaže vedno večja brezbrižnost do edinega društva, ki jim je v pomoč, do Dijaškega podpornega društva v Trstu. Nad sto dijaških prošenj za učne knjige, hrano, stanovanje, obleko itd. je že dospelo odboru, dasi se je komaj pričelo šolsko teta. A kako pomagati? Podpore temu dobrodelnemu društvu so skoraj popolnoma izostale; a kaj naj rečemo še o članih, katerih število se je skrčilo v tako neznaten krog, da ni ravao častno za nas. Le oglejmo si naše nasprotnike, kak« jim je na srcu ravno srednješolska mladina ! Kaj nam pomaga vedno kričati o šolstvu, zahtevati to in ono, ako pa ne podpiramo svoje mladine, ki je jedro istega. „Dij. podp. društvo" v Trstu se obrača opetovano z rodoljubno prošnjo do naroda, da mu priskoči na pomoč ter odvrne nevarnost, ki preti mnogim dijakom, da se bodo morali posloviti od učenja, ako ne dobe nujne pomoči. Vsak dar naj si bode še tako skromen bo vsprejet s hvaležnostjo. A kdor le more. naj pristopi z malim zneskom 2 kron ali (če I zamore) 10 kron v krog podpornikov našim \ pridnim, a bednim dijakom. Časi so resni, zato pa na pomoč mladini, da bo zamogla tudi ona podpirati težnje naše teptane domovine. Darove in podpomino sprejema društveni blagajnik g. Jo s. Abram odvetnik v Trstu (ulica Campanille št. 11). Razpisano je pri kriminalni kaznilnici tukajšnje c. kr deželne sodnije mesto kontrolorja s plačo X. čin. razreda in uživanje stanovanja v naravi. Razpisana služba. Na c. kr. državni gimnaziji v Trstu bo s 1. decembrom 191® izpraznjeno mesto šolskega sluge. ProŠaje je uložiti do 31. oktobra 1910 pri c. kr. namestništvu v Trstu. II. veliki koncert „Čitalnice pri Sv. Jakobu" dne 18. t. m. pri Sv. Ivanu v Narodnem domu. Po kratkem presledku nas je „Čitalnica" piesenetila zopet s konce rtom. Predno nadaljujem o poročilu, zdi se mi umestno, povdarjati, da hočem napisati kritiko objektivno brez laskanja in pa tudi ne-opuščajoč potrebne graje. Kajti le, če s«« si svesti napak, moremo z gotovostjo računati na dosego jasnega cilja, ki smo si ga stavili! Da je „Čitalnica" veliko bolja, nego je bila, ni dvoma. Da, more se reči, da današnja „Čitalnica" je čisto nekaj druzega, nego je bila. Njen napredek je očividen. Ali ravno nedeljski koncert nam je pokazal, da tudi ni še na višku, na oni stopinji razvoja, ki ga brezdvomno hoče doseči. Ne glede na to, da zbor ni preveč številen — in posebno ženskih glasov je vsaj še enkrat toliko potrebno, kolikor jih je nastopilo — bi hotel omenjati druge hibe v zboru: pri pevskem zboru ni glavno, da se poje natančno po predpisanih notah — to je sicer prvi, ali ne glavni predpogoj. Da bo petje lepo, mora biti tu predvsem lepa interpretacija. Dotične glasbene točke po zborovodji: da je ta bila v danem slučaju, razume se samp po sebi, čim vemo, da je zborovodja „Čitalnice" gospod prof. Mirk. Dalje mora biti pri aboru preciznost pri izvajanju: istodoben začetek V Trstu, 21. septemkra 1910. „EDIK08T" St. 2«2. Stran fi pri vseh izvajalcih, jednako vzdržavanje tempa pri raznih .glasih, da se ne lovijo, itd. V priznanje „Čitalnici" moram reči, da se tudi tozadevno ugodno razlikuje od prejšnjih nastopov. Manjka ji pa one gotove kompaktnosti, ki provzroča, da se zlivajo vsi glasovi v lepo harmonijo, da se ti zdi, da čuješ en sam proizvajajoči subjekt, eno eaoto, enotno skupnost. Ako se omenjenim predpogojem pridružuje še minucijozna natančnost v intonaciji, potem se lahko reče, da je zbor popolen! Pri „Čitalnici" natančnost intonacije ni največja. Posebno te-aor večkrat omahuje, da izostaja efekt. — To na splošno. / Hudovernikova „Naša zvezda" je star, pa vedno lep zbor. Vsled omagovanja baritona je srednji — sicer najlepši — del (bariton solo se spremljevanjem zbora) nekoliko zgubil na lepoti; začetek in konec pa je bil prednašan krepko in se zanosom : napravil je na občinstvo jako dober utis. Mešani zbor dr.ja G. Kreka: „Kakor bela golobica --—"je bila najboljše izvajana točka program. • V tej, vse prej nego lahki skladbi, je zbor pokazal vse svojo moč: čisti sonorni soprani so prišli do prave veljave in ona, prej omenjena, kompaktnost se je pri tej pesmi najbolj udejstvila. Pesem seje morala ponoviti. Jako čedno se je izvajal tudi drugi mešan zbor dr. B. Ipavca: „Ej tedaj." S tema dvema pesmama, kakor tudi s pozneje izvajanimi narodnimi : „Gozdič je že zelen" „Meglica", in „Koroška" (O. Devova harmonizacija) je „Čitalnica pokazala, da je njena moč v mešanem zboru. Mešani zbor pa je, če abstrahiramo od njegove šibkosti v ženskih glasih, zares ono, na kar more biti to društvo ponosno. Moški zbor je mnogo šibkejši; to se je pokazalo posebno pri predzadnji točki: „Domu" od A. Foer-sterja, Krepek in energičen začetek (le za malenkost hitrejši tempo bi morda bil bolj na mestu), pri bariton-solo padanje, pri kvartetu skoro padec, da ni vešče roke dirigentove. No, na koncu se je zbor popravil ter lepo pesem lepo zaključil. Da, efektni „eho" pri končnem „hura" se mu je naravnost mojstersko posrečil. (Zvršetek pride) Tržaška mala kronika. Aretirana sta bila včeraj 18-Ietna, Ka-rol Renier, brez posla, in Ferdinand Michelli, dijak, oba strastna mazzinijanca, ker sta ogoljufala več oseb. Z nožem je ranil v nedeljo, kakor smo predvčeraj poročali Tulij Fait u ulici Madonnina krčmarja, Dalmatinca Josipa Pa-vello in sicer v pljuča. Stanje tega poslednjega je še vedno nevarno. Faita so iz policijskega zapora odposlali v znano ulico Tigor. Koledar in vreme. Danes: Matevž ap. in ev. — Jutri: Mavricij in tov. muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -t- 22° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, zvečer dež. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Društvene vesti. Seja odbora pol. društva „Edinost" se bo vršila jutri, dne 21. t. m. ob 3. uri popoludne v „Slovanski Čitalnici", v Narodnem domu. Gg. odborniki in njih namestniki so naprošeni, da se je udeleže v polnem številu. Predsednik. DAROVL Svetoivanski podružnici sv Cirila in Metoda so darovali: Ker se nista udeležila slavnosti „Lege" g. E. Furlan 3 K, M. Ne- gode 50 st. Na „Sokolski" slavnosti nabrali v razstavi 6 K 2 st. — Mesto prepozno došlih kolekov za vstopnice daroval „Sokol" 12 kron. Pri vstajenju „Mladine" na Frdeniču 11 K 70 st. Skupaj 33 K 22 vin. Iz nabiralnikov poslali v Ljubljano iz „Gosp. društva" na Frdeniču 9 K 52 stot. Učit. kružok v „Nar. domu 30 K. Na krstu Vitke Sustič nabrali za mo-žko podružnico: kum Fr. Rodica 1 K, ku-mica Marija Pregelj 1 K, oče Filip 1 K, mama Marija 50 stot., stara mati Amalija 50 stot. in Šuligoj 40 stot. — Skupaj 4 K 40 stot. 15. in 16. tedenski prispevek (2. pol. sept. m.) Skupine Drobtinarjev za gradbo nove društvene šole pri Sv. Jakobu 6 K. — Z ozirom na izkaz o darovih neimenovanih rodoljubov za šolske potrebščine družbine šole na Aquedotu nas prosi g., ki smo ga pomotoma označili kakor nabiralca, da popravimo v toliko, da ni sam nabiral, ampak še pet drugih gospodov kakor odbor. Za moško podružnico CM v Trstu je darovala vesela družba pri izpraznitvi „barigelce" dobrega terana v gostilni De-kleva, recte „Valentin", trg Bariera K 4, ob tej priliki so tudi darovali: g. Valentin Dekleva, gostilničar K 2, g. Gerljanc Ivan K 1, g. Z. N. 40 stot. skupaj 7 40 K, kateri znesek je naložen v „T. P. in H." — Na nedeljski slavnosti „Vrdeljskega Sokola" so preplačali vstopnino sledeči gospodje : N. N. 5 K, Franjo Pelicon 2 K, Vato-vec Jos. 1-50 K, J. Stoka 1*50 K, Iv. Volk 1-50 K, Marc J. 150 K, Anton Prelc 110 K, A. Bak 1 K, A. Negode 1 K, Aug. Marte-lanc 1 K, I. Valič 50 stot., M. Vatovec 50 stot., Št. Godina 50 stot., A. Trobec 50 stot., L M. Mijot 50 stot., Iv. Daneu 50 st., N. N. 50 stot., Sr. Železnik 50 stot., Križ-mančič 50 stot., Lenardon 60 stot., Furlani 50 stot., Janko Vin 50 stot., Vidmar 50 stot., Fonda star. 50 stot., Al. Mikelič 50 stot., Iv. Kovačič 60 stot., Šmuc 50 stot., Rebec 50 sjot., Buhler 50 stot., Požar 50 stot.. O. S. 50 stot., M. Kamuščič 50 stot., Vodopivec 50 stot., Olga 50 stot., Furlani 50 stot., Rebek 50 stot., P. Rebek 50 stot., A. Baretto 50 stot., N. N. 20 stot., N. N. 20 stot., N. N. 20 stot., N. N. 20 stot., N. N. 10 stot., Miče 10 stot., Neimenovani 10 stot., omizje v „Narodnem domu" 82 stot. — Skupno 33 52 K. Za kolo sreče pa so darovali gg.: N. N. tintnik, N. N. škatlo pisemskega papirja, N. N. beležni album, Iv. Camauli 24 komadov dišečega mila v narodnih barvah, Dvojica Gradišar punčko in 6 različnih galantarij, H. Schmidt 2 Škatlji jabolk, Fonda Ivan Vuček 1 K, Marc Ivan 1 K, Učen Andrej 2 K, Narodni dom 10 steklenic terana, Ant. Prelc album za slike, Fr. Fakin umi-valno opravo sestoječo iz 5 kamnov, Ivan Braten Vodnikov portret in en iztis knjige Džungla, J. Jug. trobojnico, A. Trobec dva kipa, Druž. Grmek dve vazi sadja v žganju, Stari Udovič I. M. 2 K, Daneu Iv. 1 K, j. Negode 7 galanterijskih komadov, Iv. Mike-luc 5 vazov za cvetlice in 6 skledic za belo kavo, Malka Trobec svečnik, pepelnik, vazo za cvet. in bombpnero, Marija Černigoj dve bomboneri, g.a Železnik dva kipa, g.a Po-nikvar 6 škodelic za kavo, Ant. Jaklič 2 buteljki malinovca in Jos. Gasperčič 2 steklenici malinovca. Vsem darovalcem presrčna hvala in krepak : Na zdar !_ Nar. del. organizacija. Volilni sestanek v svrho določitve kandidatov za društveno vodstvo — osrednji odbor — N. D. O. se vrši v soboto, d n e 24. t m., točno ob 7. uri in pol v društveni dvorani N. D. O. v ul. Lavatoio št. 1. Vabimo k temu sestanku pred vsem vse odbornike posameznih skupin, zaupnike, pa tudi ostale člane, da na sestanku jasno in brez pridržka izrečejo svoje mnenje in svoje želje glede bodočega vodstva N. D. O. Zato tudi prosimo točne in čim najobilnejše udeležbe. Volilni odsek in odbor N. D. O. „Narodna delavska organizacija" s sedežem v Trstu sklicuje za nedeljo, dne 2. oktobra ob 9. uri in pol dopoludne svoj III. redni občni zbor v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu. Dnevni red : 1. Nagovor in poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Poročilo strokovnega tajnika. 7. Volitev predsednika in odbora. 8. Volitev pregledovalcev računov in nadzorstva. 9. Samostojni predlogi članov. 10. Razno. Ako prvi občni zbor ni sklepčen, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Občni zbor se vrši po starih pravilih. Samostojni predlogi članov se morajo vsaj 8 dni pred občnim zborom naznaniti odboru, sicer se ne razpravlja o njih. Z ozirom na veliko važnost tega občnega zbora za nadaljno delovanje NDO, vabi k polnoštevilni udeležbi. _ Odbor NDO. Vesti iz Goriške. Kolesarsko društvo „Gorica" v Gorici priredi v nedeljo dne 25. septembra 1.1. v proslavo XV. letnice svojega obstanka 8 dirk na goriškem dirkališču Velodromu združeno z veliko ljudsko veselico. — Pri-četek ob 2. uri in pol popoludne. — Vstopnina za osebo 50 stot. Slovenci!! Ta dan vsi na Velodrom. Odbor. Kolesarsko društvo „Gorica" naproša vsa bratska društva, da dopošljejo gotovo do petka to je do 23. t. m. prijavnice, da zamoremo imena dirkačev priobčiti na programu. Dirkališče je vs«k dan odprto od 4—7 ure zvečer edino za priglašence. — Pred-vožnja se vrši v nedeljo dne 25. t. m. ob 9. uri dopoludne. — Vsi priglašeni dirkači se morajo vdeležiti iste. — Obenem se naproša, da blagovole društva takoj naznaniti, ako se vdeleže slavnosti korporativno ali po deputaciji. — Vse podrobnosti daja na znanje g. Rud. Drufovka. Odbor. DVORANA ZA SODNE DKAŽBJE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se vrši danes 21. t. m. od 9—12. Čhiffoniers z in brez ogledala, umivalnik za dve osebi z mramorjem in ogledalom, ponočne omarice, miza, slike, stenska ura, klavir „Payer", stroji za nogavice, dvokolesni voz, omot tkanine, naslonjala, stoli, divan, več parov čevljev za moške, ženske in otroke. gumovi podstavniki za pete so vendar najboljši! - pobć se povsod. [ Svoji k svojim \ Odlikov. krojačnica Svoji k svojim ! Avgust Stnlar TRST - Via delle Poste štev. 12, i. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) IZUR5UJE VSMOURSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in Tsaiov. uniforme. - Naročile se Izrršijo točno. - Delo solidno. IIIIBlBlBOBlili BiliBBaiHBB^BB ^r ^^ Odlikovana delavnica in zaloga ^ |[ sedlovja in potnih predmetov FRIDERIK HERTAUS, TRS 1% ulica Stadion štev. IO. TRVDKA Adolf: Kostorls skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON itev. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju 9 9 Broj 4572 Oglas natječaja. U smislu zaključka obćinskog zastupstva od 26. avgusta 1910 razpisuje se ovime natječaj za mjesto drugog obćinskog lječ- nika sa sjeloui u Matuljima ili u blizini Ma-tulja. Godišnja plaća sa paušalom za konja ustanovljuje se na Kr 3000:—, izplativih u mjesečnim anticipatnim obrocima, osim toga primati će ustanovljene pristojbe za lječničke posjete, koje su gornjom odlukom od dosadašnjih skoro podvostručene. U okružje tog lječničkog mjesta spadati će porezne obćine: Mat ulj i, Spinčići (osim sela Brnini, Belići i Cari), Bregi, Perenići, Pobri, Kučeli, Dol. i Gor. Rukavac, Trinajsti ći, Jušići, Jordani, Puži, Zvoneća, Brgud i sela Dolčić i Frlanija u Rubešovoj. Lječoik biti će dužan držati farmaceutski ormar ; bezplatno lječiti posve siromašne bolestnike, dočim će mu putni trošak i lje-kovi istima izdani, biti izplaćeni iz občinske blagajne i kao zdravstveni organ obćine voditi zdravstveno uredovanje. Službena pogodba sklopiti će se sa lječnikom iza imenovanja istoga, a koja stoji natjecateljem na uvid kod podpisanog poglavarstva. Natjecatelji mogu podnesti podpisanom svoje molbe do 15. oktobra t. g. obloživ ih diplomom sveukupnog lječničtva, s^jedočbom o dosadanjem službovanju, o poznavanju hrvatskoga jezika kao uredovnog i o svojem državljanstvu. Občinsko poglavarstvo Kastav dne 14. septembra 1910. Načelnik: JELUŠIĆ v. r. Spritzer wein se imenuje belo Štajersko Tino, kl je edino pripravna pfjaia i mineralnimi vodami in sifonom. Prodajam tudi t buteljkah pristno vino Opollo Iz Vi9a, Relo sladko iz Visa, istrsko in teran Priporočam tudi svoj izbor desertnih in adravllnih Tin, res liktrje, žganje ln sirupe. Zaloga „Asti spumanti' po Kron t 4. Sladki refofik po K i. Izborno Iganje po K *"4U buteljka Jurcev, Acquedotto9 II Dr. Fran Korsano 11 Specijalist z« sififitične In kožns bolezni ima svoj ambalatonj r Trst« v uiici San jfoalfr štev. 9 (ud Jadransko bank«) msiSHi 9i 12. fl!, U M 5. & • ll fli HKL gabio a^roiiEi^ :: PRVA PRIMORSKA TOVARNA s DROŽ (KVASA) ki se je v tako kratkem času tako dobro razširila a svojo točno in hitro postrežbo in s svojim najfinejšim blagom, pri katerim se ni bati nobene konkurence, pošilja po vseh delih sveta. Trgovci in peki ! Zahtevajte cenik, eventualno tudi vzorec, kateri se Vam pošlje brezplačno. J. J. SUBAN, TRST-VRDELA Proda.j o se izložbe vrata, okna, stopnic?, ograje doge, parketi, tlakovi. - Stavbeni materijal. Trst, Piazza Nuova I, kjer rušijo hiše. Stran IV ►EDINOST« št. 262. V Trstu, 21. septembra 191C x La calata. Ker je vlada ugodila prizivu kolesarskega društva „Gorica" proti prepovedi kol. slavnosti, in se bo le ta vršila prihodnjo nedeljo, je laško liberalno glasilo zopet iz sebe. Že včeraj so se razdeljevali po mestu pozivi, ki opozarjajo Lahe na grozečo invazijo Slovencev. Imenovani p«ziv začenja z besedami: Cittadini! Gli slavi annunziano la calata per domenica prosima. Attenti ! E fate il vostro dovere. Ni težko uganiti, kaj pomenja v tem slučaju „ii dovere". Dolžnost namreč, da se Lahi pripravijo na poboj mirnih Slovencev, ki pridejo v mesto k dirki in slavnosti! Opozarjamo od ■aše strani politično oblast na te nakane Lahov, opozarjamo na to pa tudi naše občinstvo, s pozivom, naj se te slavnosti udeleži v kar največjem številu. x Črnovojniki naj se zglase tekom oktobra na goriškem magistratu. Seboj je prinesti vojaško knjižico, ali (če je to kdo izgubil) kako drugo uradno izkaziio. x Otvoritev slovenskih paralelk na goriški drž. gimnaziji bo te dni. Ravnateljstvo gimnazije je izdalo obvestilo, da se bo vpisovanje v imenovane paralelke vršilo dne 21. t. m. od 8. do 12. ure predp. V četrtek bo vsprejemni izpiti. Dolžnost slovenskih starišev je, da vpišejo svoje sinove v slovensko vspored-nico. Akad. fer. društvo „Adrija" v Gorici si je na svojem rednem občnem zboru z dne 12. kimovca izvolilo sledeči odbor: predsednik: Slavko Fornazarič, jurist; podpredsednik : Artur Mrevlje, jurist ; tajnik : Viktor Devetak, jurist; blagajnik: Ivan Mi-kluš, jurist; gospodar: Albin Pitamic, tehnik; ■amestnika: Josip Brajnik, tehnik, in Mirko Strel, jurist; preglednika : Ciril Kraševec, jurist, in Franc Povšič, jurist. Vesti iz &stre. Požar. Sinoči 19. t. m. med 10. in 11. uro je nastal velik požar v hiši Ivana Kocijančič, cerkovnika župne cerkve pri sv. Antoni« pri Kopru. Sreča, da ni bilo nobene osebe v hiši med tem časom. — Prva je zasledila požar Marija Turko; sklicala je svojega soproga Mihaela, ki je prvi dospel na lice mesta in jel klicati na pomoč. Prihiteli so, da bi rešili ; ali bilo je prepozno. Zamogli so rešiti samo 2 šivalna stroja in eno dvokolo. — Požar je napravil ogromno škodo. Iz Pobegov. — (Zahvala.) Podpisani •dbor pevskega bralnega in glasbenega društva „Ilirija" pri Pobegih izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo slavnim bratskim društvom „Samo" iz Brtokov, „Vola-rič" iz Čežarjev, „Straža" iz Truške in ^Jadran" iz Gažona, ki so s svojo udeležbo in sodelovanjem pripomogli, da je veselica toliko v moralnem, kolikor gmotnem oziru tako lepo izpadla. Ob enem zahvaljujemo vsem onim gospodom, ki so preplačali vstopnino in sploh slavnemu občinstvu, ki je s svojo udeležbo pripomoglo k lepemu uspehu veselice. Tujci v Opatiji. Od 1. januarija do 14. septembra 1910 je obiskalo Opatijo 3§.420 oseb ; — vrhu tega 3382 pasantov — skupaj torej 39.802 osebi. 14. septembra je bilo v Opatiji 4019 gostov. Druge slovenske de ele Hribolazec se ubil na Mangartu. Na Mangartu je padel 500 metrov globoko dunajski turist Herz in se ubil. Šel je na Mangart s svojim prijateljem Schattenauerjem, a je vrv, na katere je bil privezan, prerezalo •stro kamenje. Ljubljanska kreditna banka je v Celovcu kupila hišo sladščičarja Wurschitza za 169.000 K. Gimnazija v Kranju šteje letos 326 rednih učencev in 15 hospitantinj. Število učencev se je od lanskega leta pomnožilo za 21. _ Gospodarstvo. Vina se je pridelalo lani največ na francoski zemlji. Francoska sama je imela vina 54.446 000 hI, otok Korzika 267.000 hI, Alžir 8.229.000 hl in Tunis 252.000 hl. Za Francijo pride Italija s 41.398.000 hI, potem Avstro-Ogrska s 4.500.000 hI. — C — Zvišanje cen krompirja. V zadnjih dveh tednih so cene krompirja na dunajskem trgu znatno poskočile. Zahteva je velika in to je vzrok, da cene dnevno višajo. Zato je tudi prodaja precej živahna, trgovina na drobno je velika, izrablja situva-cijo in zahteva dvakrat večje cene nego v prejšnjih letih. Cene za blago na debelo no-lirajo med tem nižje in so sledeče : krompir rumenomesnati K 4 do 4 50, belomesnati K 3 do 3 60, rdečkasti K 275 do 3 35 za 100 kg- V trgovini na drobno se prodajajo omenjene vrste za stot. 7—8, oziroma 7 in 6 kilogram. Poedini trgovci zahtevajo pa 10 do 12 stot. za kilogram. Največ se zahteva beli in rumeni krompir- — _ Razne vesti. Mednarodna fotografska razstava v Moskvi. Meseca marca in aprila l. 1911 bo v Moskvi mednarodna fotografska razstava. — Prijave je poslati razstavnemu odboru (Moskva, ruska fotografska družba) do 1 decembra 1910. Razvrstiv skupin je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Petnajst zapovedi zrn dekleta, ki se hočejo omožiti. 1. Ne vzemi za moža človeka, ki pride eno uro kasneje na sestanek, kakor je bilo dogovorjeno. 2. Ne poroči se z moškim, ki mora imeti vedno družbo, da se zabava 3. Ne vzemi moškega, ki se da zalotiti na laži. 4. Ne vzemi za moža onega, ki je surov z živalmi ter nima veselja do narave. 5. Beži pred „gigerlom" pa tudi pred onim, ki hodi okoli z umazanim ovratnikom. 6. Pusti na miru človeka, ki se baha s svojimi prstani, priveski na urah, verižicami itd. 7. Obrni hrbet moškemu, ki ti reče, da ne more izhajati s svojimi dohodki. 8. Odslovi moškega, ki ti ne more mirno zreti v oko ali srečno stisniti roko. 9. Ne moži se z onim, ki zabavlja na druge ; tudi ti mu boš mogoče služila le v zabavljanje. 10. Zapusti onega, ki zna sladko in lepo govoriti kakor kak gledališki junak, ki ti piše fantastična pisma ali tudi onega, ki ne spravi ljubeznive besede. 11. Ne veži se s človekom, ki preveč poprašuje po premoženju tvojega očeta 12. Ne poroči se s človekom, ki ne govori spoštljivo o svojih in tvojih stariših. 13. Opusti dotiko s človekom, ki ne stremi za ciljem v svojem poklicu. 14. Zapodi vsakega, ki ima še kako drugo raz-meije. 15. Ne moži se nikoli s pijancem. — Te zapovedi navaja neki nemški list. Če bi se dekleta strogo ravnaia po njih — koliko bi se jih pa potem poročilo ?! Sneg na Ogrskem. — V Sipto St. Mikluševem okraju je zadnje dni zapadel sneg; potem ko je prej deževalo več dni. Vrhovi hribov so bili pokriti s snegom. EiHALl oglahe; MALI OOLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanj« pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelku. rironnronncti ^p1)'®118 na dražbi se pro- UrdyUtDllU5U dajo po izvanrednih, nizkih cenah. Verižica za dame, gramov 12, kron 24'—; damska verižica z medaljonom, gramov 25, kron 52'— ; gospodska srebrna ura, znsmka Bobbin kron 18'— ; prstan z sece?ijon dijamanti kron 24*— ; moški prstan z 3 triljanti K 100'— ; moški prstan z 9bri-Ijanti kron 140 : stenska ura najfineji regolator 1 m dolg K 36. — Via S. Caterina 9, v dvorišču. (1560 llnonra s prt j me takoj Vekoslav PiesniČar, tr-Ubcllua govec jestvin, ul. Giulia 29. 1558 flrirfa Qp takoj meblovana soba za kron 24 UUUd OD mesečno pri slovenski družini. Po dogovoru tudi za dva gospoda. Via Farneto 49, II. vrata 16._1559 Zaloija vina ee radi pre?z?^a Manzoci 4. druga trgovine proda. Via 1536 PrnHo C P ljudska kavarna zaradi bolezni. Go-rrUUd tov zaslužek. Zmerna ceca. - Via deli' Istria štev. 693, blizu poŠte pri sv. Jakobu. __1553 Šolske potrebščine, s;;^ ke, pereanike, nahrbtne in ročne torbe »e dobi v izberi pri Rudolfa Može, via 8-alinata št 1._1533 (srednja velikost) po-:: polnoma nova, s e takoj proda. Naslov v Go enjČevi knjigarni v Barko vi j ah. 2000 Sokolska obleka miačo in cuetoče, zčrauo m ueselo nemore ostati nobeno dekle in nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in u gospodinjstvu pri pranju in umivanju s slabim milom. — Pri porabi ovega mila se uarufe roke in doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo. NOVO PUGBEBNO PODJETJE t z bcgLto oprečno za vsakovrstni pogreb. in prodajal-nico mrtvaških predmetov in vsa* ko vrstnih vencev iz umetnih cvetlic perie, porcelana. — VtiMka zaloga voščenih sycc Prodaja aa debelo in drobuo. Corso 49 (Piazža Gol doni) Tel. 140 V«nhntn t m ob uri popoludne se OUUUIU b0 prodalo dražbenim potom približno 35 kvintalov le pesa grozdja boljih vrst v državnih tTtnih nasadih v Tržiču (MoDfalcone). 1550 l7i/ft$hQnnriQ Slovenskega stenografa aprej-■AWO*uailO|JCl me m o takoj. Ponudbe a Dopisom dosedanjega delovanja in eventneluimi "pričevali ter zahtevki na naslov: „Trst, poŠta VII., predalo 55*. 15*5 ALEKS. FRAW MAYER - TT?ST žgaMca kave TELEFON 1743. VaJbolJit vir sa dobtrnnje fcav» ^■■■■■■HniisnBnHRBn^ Aii se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA C1TTA' Dl TRIESTE Trst, nlica Siosnc Cardacci it 40 flirej Torrate) Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 dn 20 Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovarn. Velika zaloga arajo, hlad ln drugih predmetov za delavee. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA ČUTA' D! TRIESTE Tist, ulica Giosae Carducci štev. 40 (prej Toirate) TRST, ul. ■ Gavana 2 S PEKARNA \H SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE Predaja svežega kruha 4-krat na daa. - Postrežba iočna In na dom „PRI STARI BRESKVI ' v ulici Belvedere štev. 17 se toči izvrstno pivo in vino. SO/ \£A Prva in edina pisarna \ cv v vojaških - - ee iti / \ ^IDaja nasvete in informacije o vsemV O) /kar se tiče novačenja in voj. službeA^ co /Izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-\ ■^fčenj vojašk. značaja — oprr^ČeDje od\ 53 vaj in kontrolnih shodov, ent letno pro-\ Mtovoljetvo, ženitbe, dosezanje zakonitih\ /ugodnosti glede prezenčna službe vsp:e-\ ^ ^ /jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena zastopati stranke pred oblastnijami. — Posreduje v najtežavnejih slučajih — Reševanj hitro in točno — Uradne ure : Ob delavnikih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol. fOb nedeljah in pravnikih od 10. do 12. opolud' (■IIBIIUI .■»■■■■■i ran ran ran mm ran iffirmuri Prva in edina pisarna v vo Jaški stvari, koncesijonira-na od c. ftr. namesiništva i mrmran iJHMilHI imnRiiit Miiiiai mi ranmran trn k anni ' il Rogaška kisel. Jemplu? Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi. — ZASTOPNIK — Lacko Kiiž - Pula VV1ESENREITER & Co., TRST via Gioachino Rossini 20. I i Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnioa ■■■■ PAVEL ViSINTlNI Trst al. Giosue Corducci 31. Fllljalka al. 3. Sebastiano 8. Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave ae izvršujejo točno in solidno po jmenrih cenah Pohištvo svetlo in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. vae po nizki oenl. Izgofovlj. moške obleke ..... in šivalni stroji ..... na obroke in oeno. — Proda IVANKA D0REGHIN!, Trst Zaloga, pohištva) ul. Madoonina S.