za Muziko živen! 28 številka Vse, kar je lepo, enkrat mine: mladost, lepota, celo ljubezen...! Pen pa ne! On se vedno znova vrača. Tokrat pride v četrtek, 26. maja Po Muri Pomurje LEN Oste se Frbo nasprotno’ Nesreča nikoli ne poči^ ovsa med novinarstvom in umetnostjo obsegu njegove in denarnic Murinih nogometašev. Če bi bile taaaaako debele, Novinarstvu sicer priznavajo, da je sedma sila Vsekakor pa nekoliko manj, da je tudi sedma umetnost. A če je soditi po priložnostni Če že soboški prvoligaški (moški] fuzbal bledi, pa prekmurski nogometni hram osvajajo dame. Nogometa-šice Pomurja LEN-a so namreč letos kar 3 x premagale nekoč nedotakljive (in nepremagljive) Dolenjke, ekipo Krke, nazadnje v pokalnem tekmovanju. Če k temu dodamo mnenje našega dopisnika FRBA, sicer strokovnjaka za žensko estetiko, da so lenovke najlepša ženska nogometna ekipa v Sloveniji, potem se Fazaneriji ni treba bati, da ji bo v prihodnjih letih, ko se bo Mura kobacala po nižjih ligah, dolgčas. Prej Maj te baba brcne razstavi znotraj Žute kuče, so se -sedmosilaši" očitno odločili oditi v zelje umetnikom Kaj naj bi pričujoča multime-dijska predstavitev pomenila, je težko dognati in običaj Bil je dan, ko so pomembni gostje sedeli, manj pomembni pa stali. Sedeče je opazovala pentutarska fotografinja in ujela tudi množico dobro pološčenih obuval, med katerimi je oko kamere zapazilo eno nenavadno. Belo je in na pol oblečeno v nogavico Če bi noge znale govoriti, bi se gotovo nad svetom najbolj pritoževala prav ta, obuta v mavec A nič ne de, kot vse, je minljiv tudi »gips« in noga bo spet lahko (ali pa medtem že je) svobodno zadihala (zakorakala). Sicer pa Pentute sprašujejo, ali veste, kateremu znanemu Pomurcu pripada začasna bela obloga na nogi? meni vrli bili gotovo prva Črno-beli svet se je letos 2 x podrl. Prvič, ker se nogometaši MURE niso uvrstili med prvo šesterico klubov v Sloveniji, drugič pa (in takrat še bolj), ko je postalo dokončno jasno, da so funkcionarji v tem klubu v zadnjih letih predvsem mešetarili in gledali na to, kako bi se izognili spoštovanju predpisov (le kdo v tej državi pa je s poštenostjo sploh kaj dosegel0'), kot se ukvarjali s strokovnim športnim managementom. Takd so ostali brez tekmovalne licence in bodo prihodnja leta vegetirali v nižjih ligah. V sivino se je vklopil tudi nekoč uspešni trener (pred leti prvak z Gorico) MILAN MIKLAVIČ. Kot nazorno kaže fotografija, je po njegovem temeljni vzrok za športni del neuspehov v Rastajem se, cigani, ga vama — Te je tou zdaj pamet? x Čidi je te tej giPs? nemu smrtniku kaj takega ni niti približno jasno. Vsaj približnega pojasnila pa boste deležni, če pokličete v redakcijo Murskega vala. Ovša Če imate občutek, da se v pokrajini Murekov že dolgo ni zgodilo nič tragičnega, ni nič tragičnega. Dejstvo pa je, da se vam tako zdi, ker je že nekaj časa na bolniškem dopustu prvi regijski črni kronist OSTE BAKAL. Težave s spodnjimi okončinami, tako upamo pri Pentutah, so zgolj prehodne narave in Oste bo kmalu spet v prvih novinarsko borbenih vrstah. Do takrat pa fotografija prezeblega pisca na eni od nogometnih tekem kluba brez licence. Frbo Vej ste pa n zapravili, panika s napravili. •'tona april 2005 v vrtincu pomladi Ryanom srečanja J Učiteljica in župan W leti v nebo sprejem rojakov, članov soboškega društva upokojencev. jog Novinarka S lenarjenja ovsa Znana soboška učiteljica RUŽA ROŽMAN nam je s ponosom odstopila fotografijo, na kateri je z novogoriškim županom, sicer Prekmurcem, MIRKOM BRULCEM (med drugim je župan tudi stric MV-novinarke Nataše Brulc -Šiftar). Posnetek je nastal v Novi Gorici, župan pa si je z veseljem vzel nekaj minut za Vigred je dokončno v deželi pomurski, Z njo pa Pen-tute »škljocajo« tudi brhke Sobočanke. KARMEN (bela bluzica) in SNJEZANA (črni dekolte) sta gotovo med njimi Prva je referentka za študentsko delo na Pomur skem študentskem servisu, druga pa lastnica trafike tik ob mestni tržnici. Obe prisegata na večno miganje, saj bolj ali manj redno (in skupaj) tekata po soboških (in primestnih) ulicah Je potem takem kaj čudnega, če je njun stas tako čeden, kot je? Gegra Načeloma se novinarji (innovi-narke) delijo na dobre in slabe. A o tem nihče preveč rad ne govori. Za mur-skovalovko SILVO EORY velja, da je NAJ strokovnjakinja za manjšinsko in kmetijsko problematiko. Ib ji ni para So pa Pentute izvrtale, da ima radijski urednik M. DORA v zadnjem času z damo velike težave, saj vse prevečkrat sedi na novo obloženih tleh prostorov v Žuti kuci in veselo telefonira. Sama sicer trdi, da službeno (o upadu mlečnosti črnolisaste pasme krav), a nazadnje je menda govorila o povsem zasebnih zadevah. Povezane naj bi bile z izkoriščanjem prostega časa v rekreativne namene. Nezaslišano! Končno svoji na svojon! Univ. dipl. arh. BIANCA ŽVORC je ne po svoji krivdi - blond Prekmurka, povsem po svoji krivdi pa v obljubljeni dežeh Ameriki zaključuje magisterij in pripravlja projekt z naslovom Liniment. Gre za nekakšno avtobiografijo v obliki multimedijske knjige. Verjetno bo mogoče videti tudi tole, kar objavljajo Pentute - »puso luštne- Blance njenemu modelu in igralcu RYANU. Stani gor, ka ideš dol! ^čnu r ’ ‘ vsekakor pa je oprava M1RKa ŠERUGE - MIMIJA tako ./ Pomurskih all*c® športov poznajo kot p za Mir« atletskih sodnikov in, kot kaže, rialom, ',eVe pnPrave na vesoljski polet, [uhkcija . ' ^^rja. Očitno tudi to postaja . Gegra družina CMAGER z RAZKRIŽJA se je vse od samostojnosti Slovenije z doma : domov prevažala prek zapornic mejnega prehoda, zdaj pa je končno država Poskrbela za posebno dovozno cesto. Temo v čast je gospodar ADOLF nad »omačijo uredil sprehajalno pot, ob kateri vas pozdravljajo »putar« (nosi pijačo delavcem), ženska s samokolnicami (pomaga pri gradnji ceste) in gledalci {spodbujanje in nadzor). april 2005 p^n 28 / Gasilska fotografija vodilnih mož v gasilskih društvih Mestne občine Murska Sobota skupaj z županom mestne občine Antonom Stihcem (v sredini). Od leve so poveljnik GD Murska Sobota Anton Gomboc, ki je zastopal odsotnega predsednika Ernesta Eoryja (tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije), Branko Toplak, predsednik Industrijskega GD Mura, Marjan Martinec, predsednik GD Satahovci, Štefan Škrilec, predsednik GD Polana, Karel Fujs, predsednik GD Veščica, Tadej Kumin, predsednik GD Kupšinci, Anton Ferjanič, predsednik GD Nemčavci, Boris Gumilar, predsednik GD Markišavei, predsednik Gasilske zveze v mestni občini Štefan Barbarič, predsednik GD Rakičan Matjaž Durič, predsednik GD Črnelavci Marjan Horvat in predsednik GD Krog Marjan Grabar. In še ena gasilska: vsi delegati skupščine Gasilske zveze Mestne občine v petek, 22. aprila 2005, v črnelavski gostilni Spirič slovesno opravljeni v uR, . ki jih gasilci s ponosom nosijo. Zastopali so interese 650 članov, ki so °'' 12 gasilskih dru^vih. Med njimi je 70 žensk, 80 pionirjev in pionirk, 75 ml®3 .■ 63 veteranov. Svoja gasilska društva imajo vsa naselja v mestni občini, ča“"' na aktiviranje trinajstega na Pušči, ki je formalno sicer ustanovljeno, začelo. Vsi delajo prostovoljno. Če bi imeli stalno profesionalno ekipo, * letni proračun za 4-krat povečati - s sedanjih 32 na okrog 130 milijonovto"-' »Na pomoč« še vedno prostovoljno Na skupščini je za predsednikom podal poročilo še poveljnik GZ MO Murska Sobota Franc Olaj. Skupnemu fotografiranju je sledilo resno delo. Vodenje skupščine so zaupali delovnemu predsedstvu v sestavi (od desne) Petra Fridrih, predsednik Marjan Horvat in Jožica Viher. Povabilu na letni obračun se je odzval tudi mestni župan Anton Štihec. Ne samo zato, ker so gasilska društva proračunski porabnik (delno se financirajo še iz lastne dejavnosti in iz državne požarne takse), pač pa predvsem zato, da se ljudem zahvali za opravljeno prostovoljno delo. Veliko prostega časa namenijo za izobraževanje, v letu 2004 pa so morali kar 54-krat tudi intervenirati. V razpravo pa se je jktivno vključil vodja Uprave RS za zaščito in reševanje - izpostava Murska Sobota Martin Smodiš. Uprava in gasilci zelo dobro sodelujejo, zgledno je tudi sodelovanje gasilcev v enotah civilne zaščite, saj so gasilci sestavni del sistema zaščite ob naravnih in drugih nesrečah. Po uspešno opravljeni skupščini so sedli še za pogrnjeno mizo k skromnemu prigrizku in prijetnemu pogovoru. Gasilci so družabni ljudje in tem xa debato jim nikoli ne zmanjka - pa naj so v uniformo oblečene ženske ali moški. Kmetijama Lukačevih iz Bakovec in Gumilarjevih iz MarkiŠavec (gospodarja sta na fotografiji desno) so se vodilni iz Gasilske zveze Murska Sobota na skupščini zahvalili za sodelovanje v vaji Požar na kmetiji s podelitvijo zahvalnih listih. Gospodarja sta gasilcem omogočila, da so preverili svojo usposobljenost za primer požara na kmetiji. Štefan Barbarič, predsednik GZMO Murska Sobota Iz letnega poročila 2004 " ________ ... varnost človeka - gasilca mora biti na prvem mestu, zato skušamo nadoknaditi zamujeno in smo v letu 2004 posebno skrb namenjali osebni in skupinski opremi ... skrbi nas vedno več novih obratov, trgovskih centrov in lokalov, ki so zgrajeni in opremljeni z vedno bolj gorljivimi elementi. Starejši objekti pa so slabo vzdrževani z zastarelimi inštalacijami, tako da se krivulja požarne ogroženosti strmo vzpenja ... delamo prostovoljno, svoje naloge pa. moramo izvajati profesionalno in odgovorno. Cilji v letu 2005 _________________________ ... intervencijski čas: po prejemu obvestila biti v desetih minutah na kraju požara ali druge nesreče, ... poleg vozil in opreme dodatno zavarovanje tudi za vse operativne gasilce ter za poveljniško odgovornost, ... pridobivanje mladih gasilcev, še posebno v mestu Murska Sobota, ... nabava zaščitne opreme, ... usposabljanje in preventivno delo. IrmaB. je prevzel projekcijo gradiva, sekretar GD Murska Sobota Milo” poskrbel, da bo dogodek ostal dokumentit0^ fotografije so zdaj že na internetni strani Gasilci se res pravi prostovoljci. Za delo v gasilskih vrstah so vedno pripravljeni ponuditi vsa svoja znanja. Na skupščini so to znova dokazali: Tadej Kumin kliknite www.gasilskazveza-ms.si. In moška gasilska debata? Nismo p1 pr, poveljnik GZ MO Murska Sobota FrancO GD Črnelavci Marjan Horvat in GD Poljon I fl* »ft fl* »* rH ji* 7 9----------------------------------P0n---------------- ■' - sem p deželo, kjer je skoraj vse avtomatizirano, poenostavljeno, moderno. Vozim avtomobilom, ki nima prestav, je avtomatičen, za vožnjo je dovolj samo desna noga, naprej počiva. Pridem pred velika vhodna vrata, pritisnem na poseben aparat, v avtomobilu, in vrata z napisom Hillcreste se avtomatično odprejo, tako "^'garažna vrata. Imam svoj parkirni prostor, ne borim se vsakič za prostor, kje bom avtomobil čez noč. V stanovanju je velik hladilnik, iz katerega si lahko natočim v prečiščeno, destilirano vodo, v drugi kozarec sinasipljem ledene kocke, si ~ »im margarite, usedem se za računalnik in si približam ves svet. Nekoč so živeli tega udobja, luksuza____________________________________ Življenje brez hlačk poh, d 'e 2a človeka pred dvesto, tristo in več leti Njegova poglavitna skrb je bila nabava 2(1 “ uskladiščene zaloge. Hladilnik je ' lni dvajsetega stoletja. Najprej so si omislili Udjo T®*6' Polne ledu, v katerega so zakopavali hrano, severa, s planin, zamotanega v tkanine, 1^Kovina,laa, V devetnajstem stoletju se je razvila Wjou«.Z Norveška je letno izvozila do pol ^jen# kdor ni imel hladilnika, je čuval meso Ihuj^ so *n°’ so sušili, zelje so imeli v loncih. W, 8o " ‘: kruh enkrat na leden, ker se je hitro < k a jedjo namakali v vodo. Pribor za ^itl p , ^dek. Plemiči so nosili žlice s sabo, ni bilo pribora, jedlo se je z Qekki , ^^injam se, da sem medvojno in še niei v Žižkih in Brezovici jedel iz velike sklede z lesenimi , v šestnajstem stoletju je gost i‘ n 1 dvoru ali gradu dobil svoj noi- ČePrav so vilice Bizancu že od desetega " Prišle na evropsko mizo l^*Mt^|‘kaloUška cerkev, vedno ' 3: ,r sumničava, je vilice ker so s svojimi '"'^1 s na hudičev k; M J^ttnska pfin-h i’W e Dor<>čila z & Petnice m lavuem niso imele stekla v oknih. r'.■' Po •' tkanino, namočeno v terpentin, ali s □r?.,,'.' ' PaPu1em. Okna so bila v mnogih C| ^bie^L1 njuno sodelovanje pri ansamblu Finesse prav zaradi tega tako uspešno. Matjaža je nato glasbena pot vodila v Švico, kjer je igral z ansambli, ki so bili tam zelo priljubljeni. Mateja je za delovanje v tujini izbrala Nemčijo m prepevala v ansamblu, ki ga je vodil sin Stanke Kovačič. Nato je v njeni karieri sledilo sodelovanje z ansamblom Šarm in vrnitev v Nemčijo s Slovenskimi muzikanti. Matjaž je že dobro desetletje član ansambla Hay. Mateja pravi, da je ta ansambel po njenem eden najboljših. Ne glede na to, katere zvrsti glasbe se lotijo, jo vedno odigrajo profesionalno. Poleg tega brat uči še na osnovni šoli v Odrancih. Ne bodi kot drugi____________________________________ Mateja ve, kako težko je uskladiti redno službo in glasbeno ustvarjanje. Ko je bila prt Slovenskih muzikantih, ji je vsak teden zmanjkalo po tri ali štiri noči spanja. Takrat je bilo na sporedu samo delo in igranje, ustvarjanje pa je moralo nekaj časa počivati. Zdaj je drugače Po vrnitvi iz Nemčije je Mateja potrebovala nekaj časa, da se je spet ujela v našem okolju Preselila se je na podeželje, kjer mir in narava omogočata ustvarjanje. Ni trajalo dolgo, da se je rodila Moira, ki je njeno umetniško ime in hkrati tudi ime prihodnjega Zavoda za kulturo, ki ga ustanavlja. V Posnetek Matjaža in Mateje je s pustovanja v Turnišču. tem času je nastal tudi projekt Ne bodi kot drugi. Najprej je nosil ime Postaja s simboliko Matejine postaje po končanem delu s Slovenskimi muzikanti, a po dolgem premisleku so naslov spremenili. Mateja namreč želi s projektom dokazati, da lahko uspeš in prodreš, le če delaš drugače kot ljudje, ki so se sprijaznili s tokom vsakdanjega življenja. Misel, da si lahko dober in uspešen le, če deluješ v Ljubljani, odločno zavrača. Pravi, da je čas, da tudi Pomurci pokažemo, da znamo m zmoremo dobro delati. Okoli sebe je zbrala ekipo, s katero se dobro razume, in ki jo dobro pozna. Pri tem je sodelovala s Ferijem Lainščkom in Milanom Ostojičem. Vedno si je želela delati z nekom, ki jo bo znal prebrati kot odprto knjigo in vedeti, kaj si želi. Posnet je že videospot Postaja, pri vsem pa so sodelovali domači fotografi, snemalci, maskerji. »Postali smo velika družina, ki ji je delo izziv in ne samo trenutna zaposlitev« pravi Mateja. Skupni projekt? V življenju se Mateja poigrava tudi z mislijo, da bi v bližnji prihodnosti izdala zgoščenko, na kateri bi morebiti prepevala z bratom ali zapela njegove pesmi. Z Matjažem sta vokalno zelo usklajena, njune barve glasu se ujemajo. Matjaž je napisal že veliko besedil in glas-ie, vendar ju m objavil še nikjer. Mateja ga bo skušala prepričati o nasprotnem, čeprav se zadnje časa zaradi obilice dela bolj malo vidita O tem, kako sta kljub temu povezana, pa priča dogajanje pri postavitvi muzikala Nebo nad Ženavljami. Ko sta se Mateja m Matjaž srečala na vajah, sta se namesto pozdrava vedno samo objela. Brez besed, toda bilo je dovolj, da sta vedela, kaj želita z bratskim ali sestrskim objemom povedati drug drugemu Dejan Fujs Matjaž je danes elan ansambla Hay. Pen april 2005 Manko Golar Joseph Mana R, Pesniku in pisatelju Gorenjcu Cvetku Golarju iz Gosteč pri Škofji Lok[ se je v vagonu, nekje pred Munch^0 še pred prvo svetovno vojno rodil sin, Prlek. Danes ga lahko mirno postavimo ob bok največjih Prlekov časov - Prleka, ki ga je Prlekija za vedno privezala nase. Tu so moji ljudje, moj svet... kot je nekje zapisa^ slikarje, pesnike, pisatelje, dirigente, skladatelje, filozofe, ki še dandanes nekaj pomenijo, je mali Manko opazoval od blizu in neštetokrat poslušal, kako v sproščenem ozračju, resno ali šegavo, razpredajo o umetnosti in življenju na sploh, pojejo ali se na moč prepirajo o povsem nepomembnih zadevah. Prve pesmi je Manko napisal na učiteljišču v Ljubljani, ki pa so se med vojno izgubile Prve objave je doživel še pred vojno v mladinskih listih Naš rod in Zvonček Pisal je pesmi m se ukvarjal s športom Bil je član slovenske plavalne reprezentance na 200 metrov prsno. Nogomet je igral bolj za zabavo. Leta 1933 se je vrnil v Prlekijo, v Križevce pri Ljutomeru. Za učitelja. Seveda se je moral javiti tudi pri tamkajšnjem županu Skuhali, ki mu je mimogrede naročil, da bo ob učiteljevanju kot mlad izobraženec vodil še sokolsko telovadno društvo, da bo režiral, skrbel za »deco« v Jadranski straži in dirigiral pevskemu zboru ter tam-buraškemu orkestru. Mladi šolnik je želel nekaj opo- mor, toplina in tudi dokumentarna pričevalnost Ponosen je bil, da so ga takrat počastili z imenovanjem za častnega občana Veržeja. S tem dejanjem je bila tudi zakopana bojna sekira, ki so jo Veržejci izkopali, ko je nekoč o njih v Ljudski pravici napisal podoben tekst, vendar tržanom takrat še ni bilo do šale kot zdaj in so zadevo razčiščevali na sodišču. (No, tudi ta, tukaj zapisana zgodba, je malce okrogla Podobna je tisti o slikarju Jožetu Horvatu -Jakiju in prebivalcih soboškega predmestja Tu-ropolja, od koder je bil Jaki doma. V intervjuju za Večer je, bolj za šalo kot zares, povedal, da izvira iz dokaj sumljive ulice. Če bi jo zažgali, bi na eni strani bežali ven lopovi, na drugi pa kurbe. Prebivalci Jakiju takrat niso priznali umetniške svobode in mu zagrozili, naj več ne stopi tja. In Jaki se je tega dolgo držal j Sicer pa je Golar svoj stil pisanja nakazal že leta 1963, ko je s teksti sodeloval v zborniku, posvečenem očetu Cvetku. Manko Golar je napisal je kar nekaj iger, ki so jih igrali po šolah in odrih rekati, vendar ga je župan takoj »zabil«, češ če hočeš jesti naš kruh itd Kaj mu je preostalo drugega, kot da je zavihal rokave. Veliko pozneje, ko se je oziral na ta leta, mu ni bilo žal Skorajda je bil Skuhali hvaležen, saj se je na tak način veliko naučil Vojna mu kot zavednemu Slovencu ni prizanesla. Družino so izgnali na Hrvaško. Nato je delavec na železnici v Ljubljani, OF, aretacija, koncentracijska taborišča Rab, Gonars, Monigo. Tu napiše pesmi (Rab, Ko pride noč, Zdaj sem mrtev), ki so pozneje objavljene v Borcu Leta 1946 se naseli v starodavnem gradu, ki kraljuje nad Gornjo Radgono. Postane poslej dom za več kot štirideset let. Pesmi, predvsem za otroke, objavlja dokaj pogosto, prvo samostojno zbirko Gode čriček pa je izdal dokaj pozno - leta 1958 In dobrih deset let mine, ko izide zbirka Jaše k nam zeleni Jurij. Hudomušno in šegavo se dotakne prizorov iz kmečkega življenja. »Pesem mora priti sama od sebe. Če pesmi ne napišem v desetih minutah, potem to ni pesem,« je povedal nekoč, ko so ga vprašali, ali morda posnema očeta ali celo Murna Mladi Manko ni imel velike izbire, kam naj usmeri svojo življenjsko pot. Po vsej verjetnosti je to narekovalo bohemsko vzdušje, ki so ga naredili očetovi imenitni prijatelji - umetniki vseh zvrsti iz cele Slovenije. Radi so prihajali po navdih ali v Ljutomer, kamor se je Cvetko priženil, ali v njegovo zidanico v Ilovcih. Vse te čem »hubertusom« in polhovko Kakšni dve leti pred tem (1967) je presenetil znance in poznavalce svojih del z zbirko Pozabljeni dan Doslej so ga poznali kot radoživega in veselega človeka, ki se veseli vsakega dneva, petja klopotcev in čričkov ali grozda na trti in prepelice v rži, zdaj ga spoznajo povsem drugačnega Nič kaj vedro ne gleda na življenje, ki ima svoj čas in temu primerne odnose, svoje vijugave poti in bogve kakšen konec. Zato ni čudno, da je v zbirko vključil pesem Nekoč bom tiho legel, ki jo je napisal še v internaciji na Rabu. Manka Golarja, mogoče najbolj pravega, spoznamo leta 1973, ko so izšle njegove Okrogle o Veržencih in nato čez čas še podoben tekst Verženci. Tu so zaživeli ljudska modrost, prekanjenost in iznajdljivost pa tudi robatost svojstvenih prebivalcev starodavnega trga. Golar se je izkazal kot dober poznavalec in opa zovalec teh ljudi. Tu se sreča ves Golarjev svet: narečno znane besede, Tiineki, Ze-fike in Gelike, bratva, njegov včasih rahlo bridki, včasih zdrav kmečki hu- kulturno umetniški tev Poznali so ga ' ' skladatelji zbonw^B mi, kot so na 3 Kuhar. Danilo Bučat. J Weingerl, Ciril P'^.. dovan Gobec, niti in še kdo. .J več kot dvesto nie uh pesmi. Jb Besedila je pis^r zabavne glasbe nozabavne ansa® . smo jih lahko N festivalu Vesela je9 ' ptujskem festivalu- . Manko Golar j« pisal tudi priložn0^ sem. Želje po x kakšni priložnosti*^ ali prazniku ni J lovcem, ne g** društvom, mkom^ji za to poprosil ’ 1 y terarni prijatelji radi očitali, češ uri drugo. Manko se n»te h oziral Ljudje so , pesmi radi brak- , $ Verjetno pa največje veselje ■' in zborovsko - >' je dosegel z pevskim zbor0^,,^ ie Tomassmi, s p uspešno nastop* ' del° Jugoslaviji d1 ' kronal z nastop Titom Gode, gode čriček v noči, tra tam sladke sanje nosi, mehko pesem po goricah in med hišicami trosi. Živel je s I Miha p^n april 2005 pesmijo in za njo lili H* ir wU Marija Sedivy Kajetan ‘n članica pevska zbora ''^ivy. S pevskim zborom je t5) ^kem jezeru v Avstriji. Za , j. ° *o takrat posneli celo nekaj je bil dober organizator. >hnov) Manko Golar je bil moj ravnatelj, učitelj slovenskega jezika, predvsem p,a človek, ki je bil sicer strog, a nam je veliko dal tudi zunaj pouka. Z njegovim pevskim zborom sem spoznavala Slovenijo, velik del takratne Jugoslavije, da ne omenim počitnic ob Vrbskem jezeru, kamor je popeljal naš pevski zbor. Naučil me je nastopanja na odru in mi že v rani mladosti omogočil srečanje z našimi priznanimi književniki. Takrat ni bilo bralne značke in obiskov literatov na šolali, zato je bil prihod kar več slovenskih književnikov v Gornjo Radgono velik dogodek. Manko Golar mi je prinesel v razred listek m mi rekel, naj se besedilo, ki ga je napisal, naučim na pamet. Naslednji dan sem mu ga morala povedati Ker to ni bilo prvič, nisem imela težav z besedilom, pač pa z veliko tremo. Na radgonski železniški postaji se je poleg šolskih otrok zbralo tudi veliko odraslih. Uidi Manko Golar je nemirno hodil sem m tja, me vedno znova in znova spraševal, če bo šlo in me opozarjal, naj govorim počasi in glasno in naj med govorjenjem ne gledam v tla V mislih sem ponavljala besedilo in si želela, da bi vlak čimprej pripeljal. Ko je končno obstal, me je zagrabila prava pamka. Z vlaka so začeli izstopati naši gosti. Toliko jih nisem pričakovala. Danes se ne spomnim več, koliko jih je bilo. Morda pet ali šest. Zagotovo pa vem, da so bili med njimi Ferdo Godina, Ivan Minatti in Kajetan Kovič. Prisrčno so se pozdravih z Mankom Golarjem, jaz pa sem z velikim šopkom rož vsa nervozna čakala, da pridem na vrsto. Ko mi je Manko Golar dal znak, sem stopila prednje in zdrdrala naučeni pozdravni nagovor. Na koncu sem vsa zardela obstala z rožami v rokah. Pred mano je stala cela vrsta pomembnih mož, jaz pa sem imela samo en šopek in nisem vedela, komu ga naj dam. S pogledom sem šla od enega do drugega, potem pa ga vsa zmedena potisnila v roke Kajetanu Koviču. Tedaj so vsi planih v smeh in nekdo je rekel; »Dobil si ga, ker si najmlajši med nami.« Bilo mi je nerodno, a popoldne in zvečer sem na to Že pozabila in uživala v nabito polni dvorani, kjer so prebirali svoja dela. ec Vinko ■e 10 -r’" ROUS »''msegavzatewk'e®^'prisl M"'*' šolo za tajnika, Manko postal jonske šole. Nasle^ in vrtca. Službeno šole in vrtca X poglabljali in se odnosi so se iz leta ' .iintoiiStvo. '^^enih tudi v iskreno osebno pi 1 je Preprost človek. V stan^ a njegova žena, ' h na sebi l°Pico’w ,e Sp daleč spoznali Fasino gaRadgončani na cesti ze da dol v in s polhovko nagla ■ c u1ori N*j J6 W navadi vozil z mopedom zna . hi . 'o prijateljev tako med stanova je 1 12 Slovenije in vse Jugo pevskih "i-., generacijam, pevci 41spominjajo svojega pevovodg K«« smrti mi dal otrokom Pobuda je bila na »pl«^ lit,, z “"ovoljstvom m tudi Golarjevi rako)O « M, Marko - SO so z nlo . '■' 'ir, ' 'd'1 on l cicibanovem dnevu spi® ' Spominsko obeležje, ki ga iemdelal^^ « Negov,. pa smo mu postavk ob^ l8““ " pred skromnimi i ‘ Im’ ih Smo Postavili z razmeroma . ue in k .rrs bom. g .. sponzorjev. Lepo se vključuje v okolje Soli. ''Ogledu . e ?। 1111',e bano dolgo življenje, vendar iz v svojem življenju veliko nar 1' ■" 1 Golar. Naredil je veliko. ’ na t M j. Xll Drugič na Triglavu - leta 1964 Kovič Otvoritev spominskega znamenja ob desetletnici smrti Manka Golarja 6. junija 1998. Govor ima njegov nekdanji sodelavec in pobudnik za postavitev spomenika Vinko Rous. V ozadju akademik Kajetan Kovič in Peter Fridau, takratni predsednik občinskega sveta. Ob govorniku avtor obeležja, akademski kipar, Negovčan Milko Bratuš. Kadar me povabijo, naj opišem dogodek iz preteklosti, ki se nanaša na moje srečevanje s prijatelji m znanci, me spomni po navadi izda. Nič uporabnega mi ne pride na misel, ne veselega, ne žalostnega, kot da bi bilo življenje eno samo zdolgočaseno trajanje. Tako se mi je zgodilo tudi tokrat, ko me je urednik po telefonu naprosil za anekdoto o Manku Golarju. Spomnil sem se, da sem v hudem dežju govoril na njegovem pogrebu in da sdm pred nekaj leti pred gornje-radgonskim vrtcem odkril njegovo spominsko obeležje. To sta bila dogodka za novinarsko vest, nista pa »upesnitve vredna« za zdajšnjo spominsko priložnost. Kje torej poiskati primemo snov? Zavrtel sem spominski kolut v počasni hitrosti in se v poznih petdesetih letih preteklega stoletja znašel v Ljutomeru na literarnem večeru osmih pesnikov in pisateljev. Ne spomnim se vseh, a med njimi so bili Miško Kranjec, Ferdo Godina, Ivan Minatti ter poleg moje malenkosti tudi oba Golarja, Manko in njegov oče Cvetko. Tega sem pred leti, ko sem imel v načrtu biografski roman o Josipu Murnu, obiskal, da bi ga izprašal o njegovem prijateljevanju s pesniki slovenske moderne, a se je v glavnem spominjal le tega, da so »pili in peli«. Na tokratnem literarnem večeru je bil kot starosta na vrsti zadnji. Med nastopanjem drugih je zadremal in se ob vsakokratnem ploskanju prebudil ter vprašal: »A sem že na vrsti?« Seveda pa me tokrat niso naprosili za anekdoto o njem. Ljutomerski literarni večer je bil uvod v vrsto drugih po okoliških krajih, na zadnjega v Gornji Radgoni pa nas je povabil zmeraj gostoljubni Manko Golar. Ihrneja je bila zaradi prleške gostoljubnosti rahlo naporna in med potjo se je naša osemčlanska ekipa postopoma redčila, tako da smo na lokalni vlak od Radenec do Gornje Radgone sedli samo še trije, Ferdo Godina, Ivan Minatti in jaz. Ko se je vlak na gornjeradgonski postaji začel ustavljati, smo zaslišali godbo na pihala, in ko smo se ozrli skozi okno, smo zagledal i poln peron mladine z zastavami in cvetjem. Zdelo se je, da smo se pripeljali ob nepravem času m da sprejem ni namenjen nam. Minatti je predlagal, da se neopazno izkrcamo ria hrbtni strani vlaka in se odpravimo v mesto po ovinkih. A tedaj smo sredi mladine že zagledali Manka Golarja, ki nam je navdušeno mahal, otroci pa so peli očitno nam v čast. Moralo bi nas priti vsaj šest, a z vlaka je sestopila okrnjena trojka, kar pa sprejemnega zbora očitno ni motilo. Ker je bilo do literarnega večera še dobro uro časa, nas je Manko odpeljal v šampanjsko klet, seveda ob spremstvu godbe in otrok, ki so vzklikali in mahali z zastavicami. Tako nam je pripravil nepozabno uverturo, bil pa je tudi duša literarnega veoera in prav tako poh-terame veselice, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur. El (Fotografije, razen M. Sedivy, so iz arhiva w sina Marka Golarja) april 2005------ --------------P^n »Ne, ne ... pusti... ne migaj... daj, malo ... dobro ... boli? Sportista ...< Že za prvim ovinkom sem naletela na težave V kolenu me je nesramno zbodlo, da sem morala sesti na umazan asfalt in stisniti zobe. Ker Maja ni dovolj močna, da bi dvignila mojih xx kilogramov, ji je moral pomagati gospod, ki je ravno prihajal nasproti. Okaral jo je, ker mi je poškodovano nogo »ravnala« brez občutka, in mi skušal pomagati do klopi. Mislim, da je gospod bodisi zdravnik bodisi velikanski ljubitelj medicinskih priročnikov in enciklopedij, kajti njegovi nasveti so bili zares profesionalni. Staša Pavlovič & Maja Prettner »Joj, ka de se vrede? Ode, samo se me primi tak okouli, ka te do ki0? pelamo, ka se sedeš ... ode, ode Maja mi je zopet podpirala nogo, jaz pa sem se naslonila na g°sP zelo skrbelo zame, čeprav me ne pozna. To je najbrž tistaženska in prirojena skrb za podmladek, m važno čigav Sta se pa gospe dobro * ko smo jima pokazali našega Jureta, ki nam je prihajal naproti smreke. »Ah, te pa neje nika falabouge, hahaha ge ve zaj, ’ Najbrž je bilo zadovoljstvo dvojno. Z mano je bilo vse v redu, onidv® F J pustili ujeti v objektiv, ki pa na papir ni ujel njunih razigranih obr^'m le zaskrbljene poglede Žal. Sramežljivo spomladansko sonce nas zvabi v naravo, kjer v družbi zelene trave, brstečih dreves, vetra ‘n prijateljev uživamo ob sprehodih, poležavanju ali rekreativnem teku. Če se že odločimo za džoging, se moramo tudi primerno pripraviti. Na kanal, v park ali mirnejše ulice J torej ne odpravite v čevljih, kot sem to storila jaz, ampak obujte športne copate... »Ka je blo? Lejko staneš? De šlo? ... Daj, ka jo zdigneva!« Midve v ne preveč športni opremi, nama nasproti pa mlad tekač v popolni opravi (o tem sem govorila v uvodnih vrsticah). Sicer je najprej na pomoč prilajal pudlček, ki pa mi žal ni mogel pomagati. Je pa to zato uspelo fantu, ki mi je pomagal vstati in mi dovolil, da sem se z vso težo obesila nanj. Ker očitno ve, kako reagirati v taki situaciji, me je hotel vzeti v naročje in me odnesti [ne v Ljubljanico, ampak do prve klopi), a ker več nisem hotela krasti njegovega časa, sem stopila na obe nogi in mu pokazala, da sem padec le zaigrala »Saj se mi je zdelo čudno, ka se nika ne vidi... ali vedno radi pomagamo ...,« je dvignil palec, se prisrčno nasmehnil in stekel neznano kam ... »Tij me samo primi. Esi, esi 5 V tem primeru je čudežno, prav tako kot Staši, meni n1* Bolečina m in ni hotela izginiti in brez pomoči mimoidočega ■111 priti do avtomobila Sicer sem malo pretiravala in se dob°s ^1* gospodu okrog vratu, a to njega ni prav nič motilo. Dajal |WL kakšni morajo biti moji naslednji gibi, dame bo čim mani sem ga ubogala Ko sem mu odkrila, da smo ga ujeli s skrit0 le prisrčno nasmehnil fotografu. Zadnja »reševalca« sta bila mlada fanta, ki sta najprej, ko sem se sesedla, oc^šla mimo. Tako sta se začela prepirati, ko sem poprosila, da mi eden od njiju pomaga do klopi. Bilo jima je nerodno mlado dekle prijeti pod roko, nato pa se je eden vseeno odločil, da mi da malce opore Akcija pa se je končala s posmehovanjem tistega, ki ni priskočil na pomoč, tistemu, ki je nasedel potegavščini: »San ti pravo!« Pomlad je v ljudeh očitno prev* sočutje. Izkazalo se je, ljudje res radi p1 } na pomoč in pomagajo sočlore^ stiski. Vsi so pokazali veliko dobre za trenutek odmislili, da sej^.^j so se za hip ustavili. Naj vam h sfjth izkušnji s »poškodbami* ne p^ da bi se rekreirali. Primerno se oblecite in raztegnite svoje od zakrnele mišice - pojdite na & < Nikoli ni še nihče dokazal nasp Zdrav duh v zdravem telesu! ■M ■re w Pe« april 2005 lokali niso Ze ob vhodu na tržnico ni okolica prav nič vzpodbudna. V primerjavi z Or a š jem je tukaj med tednom precej manj turistov. Na drugi strani tržnice je ulica s spodobnejšimi trgovi nami, narejenimi po evropskem vzoru. T. K., A. B., V. P. Ena od glavnih »avenij« tržnice. Poleg oblačil in obutve ra prodajajo še igrače, drobna elektronika in, oh, seveda, mobilni telefoni. Hitra dostava tukaj pomeni klic po mobilniku in kurirja, ki v eni minuti priteče z zaželeno »robo« za stranko. se neprestano odvaža in dovaža. Poskusiti tudi katere od kitajskih, Pogled s Citadele na Donavo, most Szechenyi in madžarski parlament Še do nedavnega je bilo potrebnih kakšnih deset ur poleta, da je človek prispel do Kitajske. Po novem ni več tako. Kitajska je od Murske Sobote oddaljena le še slabih tristo kilometrov oz. tri ure vožnje. In to z avtomobilom. Ne verjamete? Potem še niste bili na kitajski tržnici v Budimpešti. Se še spomnite naše reportaže z velike tržnice Arizona v Orašju9 No, nekateri pravijo, da tamkajšnji trgovci vozijo blago ravno z velike kitajske tržnice v Budimpešti, drugi pa spet trdijo, da obe tržnici nista kaj preveč povezani in da je »roba« pri madžarskih Kitajcih slabša kot tista v Orašju. Dejstvo je, da je kitajska tržnica v madžarski prestolnici za zdaj našim ljudem manj znana kot tista v Orašju, kjer so si nekateri naši »pridni nakupovalci« že nabrali več kot trideset ali štirideset obiskov. Najprej lokacija: kitajska tržnica oz. Jozsefvarosi piac je v osmem budimpeštanskem okrožju, ki se imenuje Jozsefvarps in je na nasprotnem bregu Donave, če se pripeljete iz smeri Balatona oz. Blatnega jezera. Ni je preveč težko najti, če se samo držite glavne ceste, po kateri ste prišli, in ki vas vodi mimo Citadele prek Eržebetinega mosta (Erzsebet hidj samo ravno po glavnih ulicah Szabad sajto, Kossuth in Rakoczi. Na trgu Baross (Baross ter) oz. pred železniško postajo Keleti je treba zaviti na desno na ulico Fiumei in se peljati ob zidu, ki obdaja veliko pokopališče, samo ravno do trga Orczy (Orczy ter) oz. do ogromne zgradbe madžarske pošte, ki se skoraj naslanja na kitajsko tržnico. Le-ta je v ulici Kobanyai. V primerjavi s staro tržnico v Orašju - da o novi niti ne govorimo - je videti kitajska v Budimpešti dosti bolj tesnobno, neugodno in umazano. »Ulice« so bolj ozke, notri pa je prepovedano fotografirati, snemati in voditi pse, kar je npr. vse dovoljeno v Orašju. V večini so prodajalci kitajskega porekla, sledijo pa jim Vietnamci. TU so se že tako ustoličili, da imajo tudi svoj časopis. Menda naj bi bilo tudi nekaj TUrkov in Indijcev, veiyiar jih mi ob našem obisku nismo videli. Je pa sedaj že precej prodajalcev iz Romunije, Bolgarije, Ukrajine, Rusije in drugih vzhodnoevropskih držav. Primat pa vseeno imajo Azijci, katerim je najljubše opravilo ob prodajanju vsekakor igranje iger, predvsem pa kvartanje, pri katerem dva igrata, kakšnih sedem pa jih navija vsak za svojega favorita Ob taksnih prizorih ima človek res občutek, da je »padel« v kako staro kitajsko mesto. Čeprav so se azijski prodajalci naučili madžarsko in vas vedno najprej vprašajo »Tesek?« kar pomeni prosim, in da v glavnem znajo tudi angleško, so budimpeštanske gospodinje nad njimi vse manj navdušene. Pogosto se v radijskih kontaktnih oddajah pritožujejo, da je blago slabo m da se pri pranju uniči. Če nekako strnemo na skupni imenovalec, se cene ženskih in moških majic, srajc, ženskih torbic m športnih copatov gibljejo med 1800 in 3000 forinti, kar je približno enaka vsota v tolarjih. Ampak pazite, to so cene brez barantanja. Z barantanjem se da cena še precej zbiti. Komur pa ni do tega, ima na drugi strani tržnice dovolj spodbudne trgovine, ki so narejene po evropskem vzoru. Obisk kitajske tržnice naj ne bo vrhunec vašega obiska Budimpešte. Prej obratno. Ta nakup mora bolj spadati le med zanimivosti in v rubriko: »Ko voli, nek izvoli.« Nikakor pa se ne more primerjati z razgledom s Citadele na obdonavske dele Budimpešte in na njene čudovite mostove. »Rusija? Slovaška? Slovenija? Aaa, Slovenija,« se je šel geografa mladi prodajalec iz Kitajske, z veseljem pa se je fotografiral skupaj s svojim blagom. Njegove starejše kolegice pa so fotografiranje zavrnile in v odmoru pridno grizljale različne vrste semen. Na tržnici pa vietnamskih. Prepovedano je fotografiranje in snemanje (zaradi večjega števila ilegalno priseljenih prodajalcev), vodenje psov (bolje za njih, saj vemo, kaj je na Kitajskem specialiteta) in nošenje orožja (razlaga ni potrebna). Tu in tam se na tržnici najde tudi kakšen varnostnik. ■ h L1 • ----- - "'k^ ,o m«nda »obvladuje« štiri ali pet družin' je ogromno zaboj-^^itvL^^dorh^-10'0 In še marsikaj. Ni daleč ^2 31 la 10,0 domačinov, da je v takšnem xarsko prišel tudi marsikateri tukajšnji _ lta Jozsefvarosi piac je v osmem 'n Pretil okroži°/ se imenuje Jozsefvaros. ,-u ’rovno m®d dragulje Budimpešte. Na v sh-anski ulici smo odkrili velik napis Le 300 kilometrov do Kitajske £8^ april 2005 36 p^n------------------------ Ekskurzija na Dansko bi se sicer morala zgoditi v maju, a smo jo zaradi številnih drugih dejavnosti prestavili na marec. S tem se je spremenila tudi tema ekskurzije: iz sociološke smo prešli na geo-grafsko-zgodovinsko. Na severno popotovanje so odpotovali dijaki prvega letnika evropskega oddelka in iz tretjih letnikov. Vseh sedem dni so pridno opravljali meteorološke meritve, do potankosti spoznali slabe strani oceanskega podnebja, opazovali pokrajino, ljudi, spoznavali kulturo in pisali dnevnike. V deževnem in vetrovnem vremenu so nam delali družbo profesorji: Martina Domajnko, Franci Čuš, Jernej Jakelj, Cedric Klein, Norma Bale in Sonja Ferčak. Vsi skupaj smo pozirali ža PEN pred mestno hišo v Kdbenhavnu. Dnevnik Menjavanje garde 1. in 2. dan: Ljutomer-Nykobing (14. in 15. marec 2005) Ker so letalske vozovnice dosegljive Je z mastnimi denarji, smo se mi, skupina nadobudnih osvajalcev držav iz ljutomerske gimnazije, odločili za prevoz z avtobusom, ker je )e-ta cenejši, do skandinavske države in po njej, ki po površju niti malo ne spominjana skandinavsko državo. Vožnja do tega bisera severne Evrope se ni in ni hotela končati, saj je trajala približno 18 do 19 ur Ta številka pa je v bistvu nesmiselna, saj je pot za nas di(v)jake ljutomerske gimnazije minila kar hitro oz smo si jo skrajšali s kartanjem, pogovorom ali ogledom kakega (ne)zammivega filma. Po dokaj zaspani vožnji po avstrijskih in nemških avtocestah smo v dopoldanskih urah prispeli v majhno pristaniško mestece na severu Nemčije, Puttgarden, od koder smo se podali na malo zanimivejši način, s trajektom, po morju vse 3. dan: Nykobing-Kobenhavn {16. marec 2005) Ob 9.00 smo že bili na poti proti glavnemu mestu Danske - Kobenhavnu. Čeprav se veter ni polegel in včasih je tudi rosilo, smo zaceli z ogledi večine atrakcij takoj, ko smo prispeli. Najprej smo si šli ogledat kip male morske deklice. Profesor Jakelj nam je z gotovostjo trdil, da se je treba dotakniti desne oz leve od roke, tako kot Julije v Veroni, saj v nasprotnem primeru prinese nesrečo Ko smo izvajali ta manever, smo opazili smejoče se mimoidoče, a ga - verjetno iz vraževernosti -nismo opustili. Sledila je vožnja in nato sprehod do kraljičine palače Bilo je točno opoldne, zato smo si lahko ogledali menjavo kraljeve straže. Vsi stražarji so seveda hodili v skupnem ritmu, a ker se nesreče dogajajo, je enemu spodrsnilo in je padel. Čeprav je to sramota za vojaka, se je hitro pobral in ujel ritem z drugimi Kasneje smo še videli narodno gledališče, opero, spomenik vsem na morju umrlim danskim mornarjem, mestno hišo, hipijevsko fontano, kip H. C Andersena ter mnogo drugih znamenitosti. Zanimive so predvsem hiše znotraj Kobenhavna Vse so zelo pisane in zgrajene v nekem posebnem slogu Menda naj bi imele, po neki tradiciji, rumeno hišo samo tiste družine, v katerih imajo štiri ali več otrok ... Mimogrede smo videli tudi muzej Guinnessovih svetovnih rekordov in se fotografirali z lutko najvišjega kdaj živečega moža ter ugotovili, da mu segamo nekje do palice za hojo. V prostem času smo skočili v trgovine s spominki, za katere smo se že prej pozanimali, kje so, ter kupili razglednice Na poti do naslednjega youth hostla smo se ustavili še na eru od gimnazij Poleg velike sprejemne avle nas je očaralo naslednje na širokih hodnikih so bile mize za namizni nogomet in tenis, ki si ju lahko Morska deklica Vetrne elektrarne po mili volji igral, na hodnikih je bilo vsaj šestnajst računalnikov za prosto uporabo, skozi okno pa smo opazili bazen Malce nevoščljivi smo se odpravili v hostel, kjer smo doživeli še en nepozaben večer. Miha Tibaut, 3. c Na vrsti je bil nov dan1 Dan, poln doživetij in zanimivih ogledov. Tokrat resnično zanimivih. Danes je bil namreč na vrsti Kobenhavn, prestolnica Danske Ob 8.00 je bil zajtrk. Izbira je bila velika! Polnozrnate štručke, črn kruh, jagodna marmelada, sir, več vrst kosmičev, jogurt, kava in sadni sok Pozajtrkovali smo hitro, se nato pripravili na odhod in potem končno odrinili Tudi tokrat nismo imeli veliko sreče z vremenom. Oblačnost je bila nizka vreme hladno, občasno je tudi pršilo. Do glavnega mesta smo se vozili približno dve uri. Skozi okna smo lahko opazovali lepo okolico, kjer je prevladovalo predvsem poljedelstvo, v presledkih se je pojavljal tudi bukov m brezov gozd Električne vetrnice niso bile več velika posebnost. Opazili smo jih že prejšnji dan in dobro smo vedeli, čemu služijo. Po dolgotrajni vožnji smo prispeli v Kobenhavn To mesto je kar nekajkrat večje od Ljubljane in ima pol milijona prebivalcev. Preplet ulic in uličic nam sicer m delal prevelikih preglavic, saj smo kar hitro prispeli do pristanišča, kjer nas je čakala mala morska deklica, pravzaprav le njen kip, ki pa je relativno majhen Nastal naj bi po romantični pravljici o princesi mali morski deklici, ki se je zaljubila v človeškega mladeniča. V zameno, da bi ga smela ljubiti in postati pravo človeško bitje, je odvrgla rep. A resnične ljubezni med njima ni bilo. Mladenič se namreč ni zmenil za njeno hrepenečo ljubezen in deklica je od žalosti okamenela, še prej pa zopet postala pravljično bitje. A še danes čaka na svojega človeškega mladeniča. Pri tem kipu smo naredili kar nekaj fotografij in potem za las ujeli še menjavanje kraljevske straže pred kra Ijičino palačo. Danska je namreč kraljevina Sledil je potep po mestu in potem smo imeli kosilo v turški restavraciji To je bilo sicer posebno kulinarično doživetje, a preveč pekoče jedi nikomur niso teknile in bili smo kar malce razočarani nad to restavracijo Pot nas je vodila dalje po mestu. To je bil čas nakupov spominkov in drugih stvari, ki so se nam zdele zanimive. V večernih urah smo prispeli do hostlav Kobenhavnu, ki je stal ob letališču in je bil zato tudi malce lepše urejen Za večerjo je bil zopet riž, ki pa ni nikomur več teknil, saj smo ga jedli že pri prejšnji večerji in kosilu Sledila je namestitev in nato zopet žur do jutranjih ur. Urška Šajnovič, 1. e Farma krav molznic njega pričakoval - namreč prha imela spodnjega dela, kamor bi odte^| k P* to smo se proti koncu potovanja pc^ navadili. do Danske obale. Na trajektu smo uživali v prekrasnem pogledu na morje, galebe in obalo ene ali druge države, na začetku ali koncu poti, ali smo uživali znotraj trajekta na malce bolj udobnih sedežih kot na avtobusu Že tukaj, na trajektu, pa smo lahko zaznali malo (preveč) zasoljene cene, na katere smo se do konca potovanja že privadili Ko smo se pr vič zap elj ali na dansko zeml j o, n as je pozdravijo pršenje, ki je značilno za oceansko podnebje, ki ga ima Danska. Lahko smo opazovali dokaj enolično, a zelo zanimivo dansko pokrajino, ki je kar posejana z ravninami, po katerih skoraj ves čas piha veter, ki ga zelo dobro izrabljajo z vetrnicami Opazili smo tudi zanimivo gradnjo hiš, ki so v glavnem iz opeke in so v gručah ob cesti Nykobing je prvo dansko mesto, ki nam je dalo prenočišče in dež Tega smo občutili kar na lastni koži, ko smo si hoteli pretegniti noge in se v lepem mestu nadihati svežega danskega zraka. V tem mestu smo spoznali tudi, kolikokrat so cene pomnožene v primerjavi z našimi. Youth hostel je bil lepo urejen in čist. Motil me je le del kopalnice, ki ni bil opremljen, kakor bi od Ar^ 4. dan: Kobenhavn-Helsingor- Helsingborg-Odense (17. marec 2005) Četrti dan našega bivanja na Danskem se je ponovno začel v oblačnem in vetrovnem jutru Po že tradicionalno obilnem in raznolikem zajtrku smo se z avtobusom odpeljali proti mestu Hel-singore Tam smo si ogledali znameniti grad Kronborg, kjer se je pred stoletji dogajala zgodba o Hamletu. Le-to je skušal s svojo priložnostno gledališko skupino obuditi tudi profesor Franci Čuš. Z gotovostjo lahko trdimo, da jim je to povsem uspelo, predstavi pa je dala poseben čar še scena zapuščene grajske sobe, ki smo jo za kratek čas -nezakonito- zasedli. Po odlični predstavi in dolgem aplavzu smo odhiteli v grad, kjer smo si ogledali stare grajske sobane. Posebej zanimiva se mi je zdela ogromna plesna dvorana s prav takšnimi slikami. Ob prihodu iz gradu nas je -sprejel« nepogrešljivi danski dež, a nam tudi ta ni mogel preprečiti obiska sosednje Švedske Tja smo se odpravili s trajektom in si takoj poskušali poiskati primerno restavracijo za kosilo. Ker smo bik na Švedskem le dobro uro, smo preostanek časa izkoristili za fotografiranje ob razburkanem morju Popoldne smo se odpravili proti znamenitemu danskemu mestecu Odense Pot nas je vodila mimo čudovite obale in pisanih obmorskih hišic. Ustavili smo se še v vikinškem muzeju Tam je še posebej užival Cedric, ki se je v vikinških oblekah počutil, kot je sam dejal, kot pravi črni Viking Zvečer smo prispeli v hostel, ki nas je na prvi pogled sicer spominjal na konjušnico, a nas je presenetil z večerjo brez riža. Katarina Primožič, 3. e V četrteksmo se odpravili v Helsingor, kjer smo obiskali grad Kronborg. v katerem se je dogajala zgodba o Hamletu Profesor Čuš je poskrbel, da so posebni izbranci lahko odigrali najpomembnejši prizor iz istoimenskega romana, ki ga je napisal Shakespeare Malo kasneje smo se sprehodili tudi po notranjosti gradu in tako spoznali takratno rsfzkošno življenje Čas nas je priganjal in že smo se znašli na trajektu, ki je bil namenjen proti Švedski Po nekaj minutah smo stali na švedskih tleh Ampak kaj lahko vidiš v eni uri? V to eno uro je vštet tudi čas za malico. Torej ti ostane največ pol ure, da S® švedskega zraka, potem pa ti drugega kot to, da se vrneš nazaj mesto in se pripraviš na vožnjo pomembno, koliko časa smo tam P h1 no je, da se lahko pohvalimo, d® • Švedsko Avtobus nas je že čakal se proti mestu Odense, na poti p® Jr . vikinški muzej Muzej je bil poln st®1^ zanimive pa so bile srednjeveške jih lahko pomerili in naredili neKW • obleke so bile videti podobne, > namesto moških nadeli kar ampak to takrat ni bilo pomemb®® trenutkov smo spet sedeli na proti najdaljšemu mostu, dolg®1® Nekoliko utrujeni smo se naselil'v kjer so nas razveselili z večerjo, t Veronik® 1 Pen april 2005 IIIFil .. z Danske 1 dan: Odense-Arhus-Horsens (18. marec 2005) snih zaitrka pa nismo prespali. Za ta M . v načrtu ogled hiše H C. [))e ' v°žnjo v Arhus, drugo največje i;' pa mi ni tako ugajalo kot k1- wtnk na najvišjo dansko goro. ftlu ®reino po vrsti. Ogled rojstne ^^ucvi' Z izstavljenimi pravljicami ter * Prettnieti hi izdelki je naredil tar som Andersena že dolgo ? jj stavljeni so bili njegove obleke 1k. । ■ je izdeloval v svojem „ e'v p1’Pa ud ■ njegovo pohištvo, ki ga je J j e Ini'- vreme še malo slabše, (prejšnje dni je samo rosilo) Arhus, ki se mi je zdelo /' u<:i' ' “ z muzejem stare danske ' Samle by«, ki je bil zasnovan ece in S1 se lahko sprehajal po r ‘I ulicah ter pisanih hiškah, ki 0Premljene Pred tem sem bila s na kosilu v tajski restavraciji, ki - N, v sP°tninu predvsem po tem. ker ‘ '■-.-.i: , ' ■ angleško, tako da j« bilo zabavno Nato smo se 'N ' "'kuiskogur-' visoko kar 171 eT’avo Vutorm leži na 174 m im je prvič, ko sem se na m z avtobusom IM I® sredi ■ ■ 4. '■ -mi. povzpeli na njega - in' ' Upnicah) Na vrhu Je bilo .f'M. nastavljanje foto-^iti, ^ksemd.,h i,.nalogo datnoram t« meUlh nadmorske višine J^ii bo, , aa sem '"'a, kaj delam Na Lu.i- j c 111 “ir -. Bilj namreč razdeljeni ta, 'Jan ena nkupumi |. ki je imela v'aži'-r>5t zraku, 'hT1 'Unt e*****'111 button je bila na vrsti W se “S1**1 ** tn Sm° se v hostlu Horsens ku, ‘^^zadmovaterju v hMAlu na •mo tudi prenočili Nuša Meznarič, l e Po preranem vstajanju smo se odpravili v rojstno hišo H. C. Andersena To je bil velik muzej, v katerem si imel možnost poslušati njegove pravljice v različnih jezikih. Najbolj je bila zanimiva danščina, za njo pa še švedščina. Po končanem ogledu smo se odpeljali v Arhus, ki je drugo največje mesto na Danskem. Ogledali smo si prostor, v katerem so bile razstavljene stare hiše, ki so bile značilne za Dansko. Pripeljali so jih iz vseh krajev države Videti so bile fantastične. Vse je bilo tako resnično. Zares se imel občutek, da tam živiš. Hiše so bile lepo opremljene, se glasba se je slišala v ozadju. Ce tega ne bi videla z lastnimi očmi, si ne bi mogla predstavljati. Po tem prečudovitem ogledu so nas odpeljali na najvišji vrh Danske. Nihče ne bi mogel verjeti, kako visoko je to, kar 171 metrov. Človeku se kar zvrti, ko pogleda navzdol. A tudi ta dan je prehitro minil in odpravili smo se prosti Horsensu, kjer je bil naš zadnji boste! Jerneja Milošič, 3 e Kobenhavn - Nyhavn, novo pristanišče, v katerem je delal Andersen. 6. in 7. dan: Horsens-Billund-Ljutomer (19. in 20. marec 2005) Po zelo mučnem vstajanju smo odšli v jedilnico na zajtrk, od tani pa nazaj v sobe, da smo skrbno pospravili svoje kovčke in jih odnesli v avtobus Nato je sledila še kar dolga vožnja v bližino mesta Billund, kjer smo obiskali Legoland TUkaj je bilo se posebno zanimivo, saj smo lahko videli najrazličnejše figure, sestavljene iz kock Lego Poleg tega smo lahko šli še na številna igrala, kot so vlak smrti, različni čolni, robot in številni drugi. Meni je bilo najbolj zanimivo na vlaku, ki se je vedno hitreje vrtel, in na vlaku smrti, kjer sem potrebovala kar nekaj poguma, da sem se odločila za vožnjo, vendar je kasneje strah izginil in bila sem tako navdušena, da sem se šla peljat še enkrat. Zanimivo je bilo tudi v čolnih, ki so pluli po strugi, nato pa so se naenkrat povzpeli na visok breg in s čolnom vred smo zdrseli v globino, tako da smo bili na cilju kar malce mokri. Bilo Stolp na najvišji gori V Legolandu je še veliko drugih atrakcij, ki so bile prav tako zanimive. Po obisku Legolanda pa smo se čez Nemčijo in Avstrijo odpravili nazaj na naš začetek - v Ljutomer Seveda je bila tudi pot domov zelo dolga. Najprej smo gledali filme, nato pa od utrujenosti počasi zaspali Po kratki noči je sledil še zadnji ogled filma, nekateri pa smo preostali čas na avtobusu raje •izkoristili za klepet z novimi in starimi znanci o naših doživetjih. Ob prihodu v Ljutomer so nas pred šolo že čakali starši, s katerimi smo se potem vsak po svoje odpravili domov. Na Danskem je bilo zelo zanimivo Ni mi žal, da sem se odločila za to ekskurzijo, in z veseljem bi šla tja še enkrat. Polona Švegl, 1, e Dnevnike uredil Miha Feuš Pen april 2005 38vbh ’ 1 Prof. dr. Jože Balažič, doktor medicine, predstojnik Inštituta za sodno medicino in prodekan Medicinske fakultete Ljubljana je bil rojen pred 51 leti v Renkovcih pri Tlirnišču. O svojem delu । pravi: »Sem človek, kine zna reči ne. « Je zelo zaposlen, a prijeten sogovornik.j Vesten raziskovalec priljubljen predavatelj - Rimski zgodovinarji so bili med prvimi, ki so pisali o naših prednikih, ko so le-ti živeli nekje za Karpati in se jim še sanjalo ni, da se bodo nekoč preselili v ta del Evrope. Pišejo na primer o slovanski gostoljubnosti. Gosta so menda spremljali od kraja do kraja, in če bi se mu kaj žalega zgodilo, bi ga kruto maščevali. Tistemu, ki gosta ne bi hotel sprejeti v svojo kočo, bi celo zažgali dom, njega pa razglasili za brezčastnega človeka. Tudi bizantinski zgodovinar Prokopij pripoveduje v svojih spisih o naših prednikih, živečih nekje med Dnjestrom in Dnjeprom. Pravi, da so visoke in vitke postave in krepkih udov. Lasje so svetlo rumeni, hranijo se revno In preprosto; videti so umazani in zanemarjeni. Živijo v raztresenih kočah in tudi okolica je zanemarjena in nastlana z odpadki. Nič kaj prijazna ocena naših prednikov, zanesljivo pa iskrena, saj je zapisal tako, kot mu je tisti, ki je bil tam, povedal. Arabski potopisec Ibrahim Ibn ■ Jakub javlja, da so to bojeviti in pogumni ljudje, toda razcepljeni v mnoge rodove in plemena. Ako bi ne bili med seboj nesložni, bi se z njimi ne mogel meriti noben narod na svetu. To zadnjo, laskavo oceno pustimo ob strani. Sicer pa smo nekaj takšnega potrdili ob osamosvojitvi, ko smo dokazali, kaj zmoremo. Bili smo kot eden in takrat nas noben vrag ne bi ustavil. Kaj pa prva ocena? Tudi odlično! Naša prislovična gostoljubnost torej ni od včeraj. Na njo smo lahko ponosni, saj sta končno gostoljubnost in prijaznost ena od osnov uspešnega turizma. Od turizma pa se da dobro živeti - če je uspešen. Kaj že pravi ta Bizantinec Prokopij v drugem odstavku? Da, med drugim pravi, da so imeli naši predniki zasvinjano okolico, ki pa nikogar ni m otila. E, vidite, dragi moji, to je žalostno. Žalostno predvsem zaradi tega, ker se po skoraj dva tisoč letih nismo prav veliko spremenili. Ne bom navajal nazornih ali celo v nebo vpijočih primerov, vsak jih bo v svoji okolici našel nešteto. Zapuščene grede ali slonje steze čez njih kjerkoli, vdrti ali drugače zanemarjeni ali s plevelom poraščeni pločniki, na 'različne načine na različnih objektih polomljena stekla, nepokošene zelenice, zanemarjena pročelja, razriti asfalt ali celo luknje v njem, sledovi prekopanih ulic, zamašeni, do polovice z urinom napolnjeni pisoarji, povsod pločevinke in tetrapaki, plakati na vsakem drevesu itd., itd. Tisti, ki le malce pogleda čez prag, recimo čez Muro v nemško Radgono (kot smo ji včasih rekli, zdaj sem pa to nalašč poudaril), že lahko vidi očitno razliko v urejenosti mesta. Ne gre vedno za denar, za velika sredstva, za investicije, da bi se nekaj uredilo ah spravilo v red. Za stopnjo kulturnega razvoja gre, za stopnjo odnosa do sveta in naše miselnosti. Če bi nas zanemarjenost okolice res motila, pa nas očitno ne moti dovolj, bi bili tudi naša mesta in vasi kot iz škatlice, kot so v glavnem povsod v zahodni Evropi. Takrat bi bila naša samozavest visoka. Tedaj bi tujemu turistu z lahkoto in ponosom zaračunali naše storitve in k temu prišteli lepoto, ki jo ponuja naš kraj. Dokler ne bo tako, se bomo do njega obnašali ponižno, kot da nam je prinesel miloščino. urrJ-mk. Inštitut za sodno medicino deluje v poslopju ljubljanske Medicinske fakultete. Od leta 1998 je njen predstojnik prekmurski rojak prof. dr. Jože Balažič. Nasledil je uveljavljenega akademika Janeza Milčinskega. Njegova dosedanja življenjska pot je obogatena s pridnostjo, znanjem, z neposrednim, prijaznim komuniciranjem z okoljem. In zelo hitro je dosegel pomembne življenjske cilje. Prof. dr. Jože Balažič je v življenju veliko dosegel. V Renkovcih sta se mama Ana, rojena Sobočan, in babica Veronika od ranega jutra pozno v noč ubadali z delom na kmetiji, v hlevu, vinogradu nad Dobrovnikom in še kje. Oče Štefan je bil strog. Kot dečka bi ga sinova Jože ter leto in pol mlajši brat potrebovala. A ko se je občasno vračal z dela v Avstriji, sta se ga bala, ker je bil strog. Na srečo je bila mama »mile sorte«. A je bil oče v vasi spoštovan mož. Bil je sodnik porotnik na lendavskem sodišču in opravljal je različne druge družbene dolžnosti. Jože je moral kot osnovnošolec veliko delati na kmetiji. Malo je bilo prostega časa. A vseeno so bila to zanj lepa leta. Od maja do pozne jeseni je hodil naokoli bos. Noge so se tako otrokom zdravo oblikovale. »Nisem imel platfusa,« je pripomnil oni dan z nasmeškom med pogovorom v svoji pisarni v Ljubljani. Ko je obiskoval 7 in 8. razred osnovne šole, se je odpravljal ob svitu na ročno košnjo. En stric je bil vodilni kosec, drugi so se zvrstili za njim. Kosili so do šestih, pozneje je bila trava suha m neprimerna za košnjo. Lepo je bilo jeseni Po košnji otave so otroci pasli govedo ob Ledavi. Igrali so se, brcali žogo. Iz listja so »motali« cigarete in »malo probali prvi dim«. Lovili so se veverice Tisti, ki je plezal po drevesu, je bil veverica in drugi ga je lovil. Ko je nekega dne brat padel z drevesa, je bilo igre konec. Spominja se prijetnih domačijskih družb ob luščenju bučnega semenja, »čejsanju« perja. Ob poznih jesenskih večerih so ličkali koruzo, sekali in praznili buče Zime njegovega otroštva so bile hude. Od zmrzali je pokalo drevje In sneg je bil trd, da se je dalo po njem priti po bližnjici čez njive iz Renkovec v turniško šolo. V renkovskem mlinu so »delali tik vino olje« in še marsikaj Stara mati se je s sosedi v procesiji odpravljala na romanja k Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Otroci so jih pospremili velik kos poti. In ob vrnitvi so jim šli naproti. Verniki so hodili takrat na božjo pot v zavetju noči, skrivaj med polji Izogibali so se takratnim neprijetnim srečanjem z milico. Saj procesije niso bile uradno dovoljene. Leta 1962 so začeli postopoma podirati »cimprano« domačijo, graditi novo. V nekdanji črni kuhinji so dimili meso zase in sosede. Otroci so tu in tam skrivaj odrezali košček in dejanje prikrili s pepelom, sajami. »Boug ne daj, da bi za tou stara mati zvedla,« hudomušno poudari sogovornik. Poseben dogodek je bil v Turnišču 15. avgusta Tam se je zbralo na tisoče romarjev. In lectarji so prodajali okusne medene pogačice In blizu cerkve je imel pekarno Jaušovec. Po odhodu od maše so si otroci kupovali pri njem žemlje. Že videti belo žemljo je bilo za Jožeta veselje. Doma je bil na mizi črni domači kruh. Bilo mu je 15 let, ko se je odpravil med gimnazijce v Maribor. Občutil je veliko razliko med sošolci iz podeželja in mesta. Da se ni izgubil v izzivalni drugačnosti, je poskrbel tam živeči mamin bratranec Franc Cigut. Jože je končal gimnazijo z odliko in zato mu ni bilo treba delati mature. Pisalo se je leto 1973. Nameraval je študirati pravo, a ga je kolega Štefan Tiselj navdušil za študij medicine. Danes je on urolog v celjski bolnišnici. Na Medicinski fakulteti je uspešno opravil sprejemni izpit in se lotil študija z izjemno predanostjo. In ves čas je delal prek študentskega servisa Dolgo je delal na reševalni postaji kot bolničar spremljevalec. Tako si je pridobil obilo praktičnih izkušenj s področja medicine. Študijska leta so bila zanj ... predstojnik je prof. dr. Balažič. S posnetka je razvidno, da je v bližin* zelo zanimiva. Med počitnicami je pomagal domačim na kmetiji in delal je v Ljubljani. Na morje je šel redko. Tri leta je dobival štipendijo Pomurskega zdravstvenega centra, ki jo je v poznejših letih vrnil. Stanoval je v študentski stolpnici na Ilirski v Ljubljani. Tri leta je bil predsednik doma in je zato bival brezplačno. Študij je uspešno končal leta 1979 in bil takoj vpoklican k vojakom. V vojaški ambulanti v Zrenjaninu mu je bila zaupana zdravniška skrb za 2500 ljudi Okolje ga je prijazno sprejelo m pridobil si je vsestranske zdravniške izkušnje. Potem so ga na hitro povzdignili v »kapetana prve klase« in ga imenovali za načelnika zrenjanin-ske garnizijske ambulante. V Ljubljano se vrne leta 1980 Ker je imel visok vojaški »čin«, so ga hoteli zaposliti kot načelnika vojaške sanitete v Kranju A ker so »prevetrili« njegovo katoliško poreklo, je bil moralnopolitično oporečen. Moral bi vstopiti v ZK, česar ni želel. Potem je opravil staž« v Kliničnem centru in se zaposlil v Šiški. Želel je specializacijo na kirurgiji, a bi moral čakati več let. Privlačilo ga je pedagoško delo; delo s študenti. Lotil se je raziskovalnega dela in leta 1992 z 38 leti starosti je postal doktor znanosti. Doktorat opravljajo drugi večinoma v starosti okoli 50 let. Postal je docent, potem profesor ■ ■ nrol dr^ Njegov sedanji uradni naziv je p1 Balažič, doktor medicine, Pred!,wlB7^( za sodno medicino in prodekan M fakultete Omenil nam je, da kandidiral tudi za dekana. Vedno 1® ■ več od povprečja. Zanimal ga je čas nastopa sm® za nenadno smrt otroka. Lotilse'° venegadela, raziskav Tudi njegov0 s tega področja Vse bolj se genetiko oziroma biološke zakone področje sodne medicine. Izpop°m\^ v Miinstru v Nemčiji. Postal je področja sodne medicine Je pobudnik, da so ustanovili n® za sodno medicinonajsodobnelj^ I toksikološki laboratorij za genetske Imajo pooblastila Ministrstva zap®^ opravljanje preiskav o očetovstvih jjB opravijo do 15 partnerskih so zanesljivi Delajo preiskave s krajev kriminalnih dejani samomore. Delajo obdukcije, 1®®^ W čen laboratorij za mamila - ' mednarodne znanstveno raziskav j Sodeluje s tujimi inštituti, objavlja)0 prispevke v strokovnih wvt11- jt Balažič je doslej objavil okoli l00 ' । prispevkov Je zunanji urednik P strokovne revije z Nizozemski P' pomembna predavanja ter študenti medicine. Ti so ga 14 -jppv j najboljših predavateljev VJnsP^I študijskih letih. Predava akademiji in drugod. Dan je ' prekratek, toliko ima obvezni6' ci prekmurskega porekla P* kako v Prekmurju izboljšati ’,. omejiti uporabo pesticidov ® - f j Prof Jože Balažič se j® odhodom k vojakom Ljubeze na vrhu Triglava. Tja je kot |it*^ mladino iz Turnišča. Med n]1^ Mujdrica iz Gomilice, sedanja ;>> i V Ljubljani je študirala medicinske sestre. Pozneje Je na Visoki šoli za organizacij0 j? Zaposlena je v ekonomsko- t, dr. Medicinske fakultete Zakon hišo v Podutiku pri Ljubija®1^ 1987 Imata tn otroke sledita še Marko in s® P . marljivi pri študiju ali delu jajo v prekmurščini ah Tb in tam se Balažičevi o

ki h"q d>l »a'; S i?'“»F. ' 54 “l'"» > 6*'» »s0 R |Som, m . Qrc [Pen jih je odprl! < april 2005 Pen 40 Slavko Suklar, skladatelj To sem jaz Težko je v nekaj vrsticah opisati svoje relativno razburkano življenje. V telegramskem stilu bi bilo to tako: Daljnega leta 1968 me je iz mojih Gančan v svet »izstrelila« dvain-polkilometrska makadamska, zaprašena cesta. Petnajst let sem imel takrat. Z materjo sva se poslovila na avtobusni postaji v Lipovcih, na katero sva prispela peš, s kartonskim kovčkom na kolesu in harmoniko v rokah. Deževalo je, bila je nedelja, jaz pa sem imel občutek, kot če bi domače prekmursko nebo jokalo samo meni v slovo. Tudi materine oči so bile polne solz in takrat, v tistem trenutku sva dojela, da se to dogaja za vedno, da sem ravno tisti trenutek zletel iz družinskega gnezda. Bolečino matere (oče je bil vedno moja moralna podpora) sem dojel pred leti, ko je moja hčerka Kristina kot štirinajstletna deklica odletela iz našega družinskega gnezda. Takrat so se zgodili tudi naši »tektonski premiki«. Preselili smo se v Slovenijo. Jaz sem prišel nazaj v svojo domovino, drugi člani moje družine pa v popolnoma novo okolje. Bilo je težko, toda nujno. Široko novosadsko Donavo smo zamenjali z reko Pako, Novi Sad in Beograd pa z Velenjem. Hrabro smo preživeli adaptacijo in življenje je steklo naprej v počasnejšem in ugodnejšem tempu. Naveze z Vojvodino, Novim Sadom in Beogradom so ostale zelo trdne. Človek enostavno ne more (pa tudi ne sme) pozabiti tridesetletnega negovanja prijateljstva, vzpenjanja od srednje glasbene šole do akademije, uspehe in padce na s trnjem posuti ustvarjalni poti, ki me je tam pripeljala na Akademijo umetnosti v Novem Sadu in na Fakulteto glasbenih umetnosti v Beogradu, na mesto izrednega profesorja za predmet kompozicija in orkestracija, na mesto predstojnika oddelka, na mesto predsednika Društva skladateljev Vojvodine... To je bilo tisto resnično PERASPERA AD ASTRA, do pravih zvezd sicer nisem prišel nikoli, mi je pa tu in tam katera že tudi pomežiknila. Bilo je to obdobje, v katerem sem se zelo dobro počutil, vse se je vzpenjalo -kariera, družinska sreča, vabili so me v vse večje In močnejše institucije ... Lepo se je živelo v tistem obdobju - vse do trenutka, ko smo tam začeli delati samo za golo preživetjem ko nam je tista oblast končno dopovedala, da ne potrebuje 4* več tistih, ki razmišljajo s svojo glavo, izobraženih, priznanih, ustvarjalnih ... V življenju definitivno ne obstaja »dobitna kombinacija«. Tisto, kar pridobiš, se navadno izenači s tistim, kar si izgubil, tako da si vedno v nekem življenjskem povprečju. V mojem življenju so, hvala bogu, »otoki«, na katerih se dobro počutim. Eden od teh otokov je vsekakor moja družina, ki je kljub življenjski amplitudi našla neko sredinsko, varno pot. Vsi smo »potopljeni« v glasbo od ranih korenin, odžene do otrok. Za zdaj smo srečni s svojimi glasbenimi in človeškimi sledmi, ki smo jih in ki jih zapuščamo za sabo. Vsak od nas si je priboril relativno uspešen »rating« na področju glasbe - upam, da tudi na področju človečnosti. Delamo torej tisto, kar imamo najrajši. Z druge strani pa je težko in zelo odgovorno biti na »odru« ter prikazo^^ dokazovati svoja stremljenja, ki peljejo k določenim Nekateri bomo morda uspeli priti do teh ciljev, neM • žalnikoli. Znam vojvodinski pesnik Miroslav Ančs^ J napisal: NAM KONJEM NI POMEMBNO, KDAJ I ' NA CILJ, TO JE POMEMBNO TISTIM, KI NAS Neusmiljeno me jase odgovornost do lastnega mogoče pomem bno, da pride na določen cilj - ne ven. , razmišljam in se obremenjujem s tem, ali je napisal, dobro ali lahko to dam v javnost in uh trivialno, ceneno ... Moja umetnost, če to sptoh £ ~ noževi ostrini med umetnostjo in dopadljivostjo-težko je loviti ravnotežje na tako postavljeni poti. -"'P0 edina, ki je dostopna tudi navadnemu konzument^^ sem popolnoma prepričan. Tridesetletne ustvarjal i t r so mi potrdile, da je moja glasba našla pot do izvap poslušalcev, do strokovne kritike ...in zaradi ^0 tem svojem otoku zadovoljen, včasih tudi srečen, v* izmišljena za poslušanje, to je njeno osnovno nac# ■ t Drugi »otok« moje osebne sreče so pa vsekakor _ sem jih srečal in jih srečujem v življenju. B011' pomembne stvari odvisne samo od enega človeka ■ nekaj ljudi. Te ljudi mi je nekdo (Bog?!) poslal na ^^jf Po njihovi zaslugi sem zgradil mostove profesto^ človeškega druženja. Ti mostovi so prlpomogh : Pomurju od leta 2000 dalje organizirali že sto smo se družili in da se še vedno družimo z vrhunskih svojih instrumentov, svojih slik, svojih knjig, svoji^r^, ...Ti stebri, ki neskončno trdno podpirajo te vsekakor ljudje in prijatelji s fantastičnim । iskreno ljubeznijo do umetnosti: Rudi Cipot, Ivan Marin, Roman Buzeti, moj duhovni učitelj 4: Subotič, Pavel Šifer ... Ti stebri so tudi odlični domovine in tujine, ki so na piedestalu umetnosti ' * krogu »apostolov« vrhunske u metnosti je nepopit J in sodelovati. Od njih sem se marsikaj naučil, oni»j iz dneva v dan dvigujejo tudi mojo linijo najmanjš^S0^, -HVALA JIM ZATO! t 4 V Velenju.* Ruski ujetnik Pišta V sedmem letu starosti je bil vpisan v tamkajšnjo osnovno šolo. Čeprav so ga klicali Pišta, so mu v šolske zvezke napisali ime Štefan. Komaj se je Pišta - Štefan Farkaš naučil pisati in brati knjige, je sodeloval pri radiacijski skupini. Začel je tudi s pisnimi deli. Od začetka je zapisoval posamezne dogodke, posebne dogodivščine in značilna doživetja. Zaradi krajšega opisovanja jih je pozneje zbiral v obliki verzov. Literarno delo Povedal je, da je že zelo dolgo od tistih dni, ko se je takratnima mladoporočencema ‘ ' Farkaš na mali kmetiji v Kobilju 11. decembra leta 1920 rodil prvi otrok. Ko je vaška svojimi obrtniškimi škarjami sodelovala pri porodu, ugotovila, da je novorojenček fam*■ dali ime Pišta, torej Pišta Farkaš. Tako Pišta na humoren način pripoveduje o svojemj^^ Lendava, dne 1, Maja 1964. Piknik delavcev Mehanike 1. maja 1964. Pišta na ramenih drži hčerko. ■m Štefan Farkaš kot sekretar med govorom v podjetju Mehanik v Lendavi, kjer je bil zaposlen. ♦ navd^" 1942. Vojni časi mu dajejo mnogo na verzov. mu je prekinila, pisano besedo uničila, življenjsko pot pa ovirala druga svetovna vojna. Okupator ga je mobiliziral in poslal na fronto (v vojaških knjigah okupator ni uporabljal ne imena Pišta ne Štefan, pač pa Ištvan), ker pa ni imel pred seboj nobenega sovražnika niti ni hotel imeti »nepnjatelja -, je pristal v ruskem ujetništvu. Nastala dela so bila med vojno skoraj v celoti izgubljena ali uničena, zlasti ob koncu vojne, ko so domači (mama, babica, bratje in sestra) pred prihodom ruske vojske mnoge stvari poskrili, nekatere tudi zakopali v zemljo. Ko se je Pišta po vojni vrnil iz ujetništva, je veliko stvari manjkalo, a na srečo so bili vsi domači živi. Oče pa mu je umrl, ko je bil Pišta v štirinajstem letu starosti. Komaj se je vživel v domače novonastale okoliščine, že je bil vpoklican v jugoslovansko vojsko, kjer je prebil polnih šest mesecev, čeprav so mu v vojaško knjižico zapisali, da je bil 37”mesecev v okupacijski vojski. Po »drugi« vrnitvi iz vojske je poleg šolanja, dela v službi in pozneje tudi ob skrbi za družino od časa do časa nadaljeval z ustvarjanjem skromnih literarnih del. Poskrbel je za ureditev maloštevilnih ohranjenih del iz predvojne dobe, ki so bila zapisana v starem koledarskem poglavju za zapisovanje dogodkov. Želja po znanju ga je pripravila do tega, da je končal p^n april 2005 i ibm41 $ Lutkovni oder Spomin toh&ja v leta pred drugo svetovno vojno, ko so otroci °bisko :> $ F S* ti ji* if * C Oselje kratkohlačniki lutkovne predstave v Sokolskem domu - v današnji Partizana v Murski Soboti. » j p r' P V f r nJ proje, . _|e začel delovati leta 1932 na pobudo ■''■■a' 'j ' ''^kn Ščuke, likovnega pedagoga na ljubeznijo do lutkovne dejavnosti je takrat ■■ Leonid Abakumov, ki je bil pravi mojster ^ig^ ln ’e Prlv,aL>il k sodelovanju številne dijake 1932 ,|, PO navadi ob nedeljah popoldne. V letih me. 5 je bilo odigranih kar 15 premier. Igrali so tej,.. . ksmi marionetami. Otroški junak lutkovnih ■—b,, ^sperček, ki je vedno reševal in rešil vse ki so se dogajale v zgodbi. Odej- ■ 80 Prekinila to pestro lutkarsko dejavnost. ■’ so bile uničene. Po vojni, do leta 1951, o ■ - . ni bilo slišati. Šele po preselitvi otroškega šh^ k lt^e Gartnerjeve (dolga leta je bila pozneje v Šfef knjižnica) v Valyjevo vilo (vrtec Gozdiček v Kovača) je lutkovna dejavnost ponovno vnemo so vse v tedanjem vrtcu zaposlene 'itar^'sble veliko spodnjo dvorano (tla so bila s Protiprašnim oljem) in jo pripravile za '■ njej je bil zložljiv lutkovni oder, prostor pa 1"-'l telovadnica . j.6 Gašperčka nadomestil iznajdljivi Pavliha, ki prvi rešil vse probleme. Spomnim se % ^liha in mesar, Pavliha in Coprež, Pavliha in 1 *-■ je z izdelovanjem ročnih lutk. Iz gline Modelirale glavice likov za igro, jih kaši ral e, * Zase vedno pravi, da iih ima 20. ^P^šolo ■■ o.1" Pa se študij ekonomije. Zaposlen je bil ^vkkjerje z družino stanoval v Ozki - "7' ’ burski Soboti in v Beltincih. Leta G ki so jo sestavljali Pišta, njegova žena ‘M. ' kbi L Anici in Klara, preselila v Maribor, kjer Pa 8(1 retar zaposlitev v gradbenem podjetju za varstvo pri delu, kjer je ostal tint ^Jih fizjf-nik uP°bojitvi se je Pišta podal na Pograd L '' ‘L ’e b*1 va)en že v mladosti. Skrbi Fnsort Lendavskih goricah in prizadevno goji 11 'Llžli i^| rt‘:'trte Včlanil se je v Literarni klub i^- bror PD vseh edicijah in je doslej izdal slovenskem knjižnem in narečnem d.’v'fvdomačemKobilju,tradicijo, starševsko '■ d,, ’■ |;.:! , Mladosti, spomine na vojno in še ''tur, ' zkirkj pripovedk z naslovom Ud ? ■ d,.; leta jgo/11^61^ ^’^ l pripuvidavale. Prva zbirka ■ ' $ Iti >h ' Vefzi p, Z naslov°m Mi zanamcem. Verzi vetra P^smj 'N 'Z Vetrw 1999 - Prav >e istega '■ Z en&kini naslovom. Zadnja njegova in > Sploh , deli z naslovom Ob robniku je :• umor tista popestritev, ki jo Pišta ' "''v., ' '' žlahtni ' ' sv°iim literarnim prispevkom Kgove pesmi in vsebinsko bogate Bojan Zadravec lepile, barvale, sešile primerna oblačila in tako pripravile lutke za predstavo. Največ smo sodelovale Irena Topolnik, Olga Kuštor, Pavla Štok, Pepca Zonik in jaz, ki sem predstave tudi režirala. Lutkovni oder v vrtcu (Valyjeva vila) - lutke so izdelali igralci sami. Lutkovne animatorke pri lutkovnem odru predstave Mudin in volk leta 1953: Irena Topolnik, Olga Puhan, Pavia Štok in Dragica Juteršnik. Na fotografiji manjka Pepca Zonik. Skupina je nastopala tudi zunaj vrtca. Za sceno je poskrbel slikar amater Jože Zrim, ki je stanoval nedaleč od vrtca. Pozneje je odšel v svet in se zasidral v Franciji, kjer se je tudi upokojil kot. dekorater. Kot slikar je še vedno aktiven in po izjavi njegove sestre pripravlja Ja. No, pa nan se bole jasno gračuje, kakša je nouva vlada. Lidje njoj po sej raziskava} neizmerno zaupajo. Kak tuj nebi, vej so nan pa nalepke za avtoje odpravili. Pred naslednjimi volitvami do po znankar zglasovali, ka avtoje sploj več nej trbej registrejrati. Ge so že volitve. Prvi par dnij, da je nad Janšon sijo skoro svetniški sij. Tak je naraji bil. kak če bi grato dalajlama, nej pa ministerski predsednik Slovenije. Pa se naš ati nej mogo načudivati, kak se lejko što prejk nouči tak spreobrne. Pa nan je hitro po-kazo, ka je tou malo za medije bilou. Zaj so cilou tak daleč, ka če šteroga nemrejo s svojin člo-vekon samo tak zemenjati, po friško zakon sprejmejo, fšteron si zapišeajo, kak pa kaj. Bivši di-rektori cepajo kak muje. Nej so prave barve. Vej pa po enon kraji je človik razam, ka si morejo na najvišiše položaje svoje lidij nastaviti. Samo ka pa trebj sak-šega zamenajti, tou je pa malo tak. Ka bi naj pravo. Tou je inda bilou, da smo še v Jugoslaviji živeli. Ka če si nej bil v rdemj stranki, si pač nej mogo do nikšega stoučka. Tistin smo pravit, ka so rdeči, kakši so pa tej, ka tou za tirajo, pa nernren povedati, Ka so čarni? So mogoče bejli? Ali pa čamo-bejli? Vglavnon postilajo si tak, kak če bi je 50 left oblasti čakalo. Pouleg te opozije, ka jo zaj mamo, se ne bi niti čiidivo. Nikšega čednoga nastopa. Samo so semi prouti. ka tej so na vlasti delajo. Kak inda Janševi, da ji je motilo, če je šteri LDS-ovec nej bil friško obriti. Što bi znal, zakoj je tou tak. Znankar ji še za j bolij, ka so tak fejstvotitve zgujbih. Najbole glas zdigne sedanja opozicija, da kakše butelke v oštariji ne dobij. Se pa Slovenija ponaša z enin nainteligentnejši podpredsednikov državnoga zbora. Z gelon namočeni, sigdar malo kundravi, naš mali Saško. Se je dobro, dokeč lalavke ne odpre. Te njemi po malo vujddvle. Najprle doj tira gospo Širca. Kak s kakšof čundrof si je z njoufdzal. Mogočega je svadila. ka nema z gelon vlasi namočeni. Te pa izjava, ka ne bi nej s črncon pa nej z gejon nanč na kavo šou. Saško, tu si pa. mtjmo fudno. Po mojen bi v prihodnje leto razstavo v domačem kraju. Poleg številnih predstav v vrtcu smo z zložljivim odrom gostovati tudi v drugih dvoranah v mestu. Do premikov in ponovnega delovanja na lutkovnem odru pa je prišlo v letih 1958-1959, ko sta bili ustanovljeni dve osemletni šoli. Kakor hitro sem prišla na I. osnovno šolo, sem na hodniku v pritličju postavila oder in začela z delom Uidi tukaj so bili člani lutkovnega odra »vsi za vse«. V šolskem letu 1959/60 smo imeli celo šest predstav, ki si jih je ogledalo več kot 1200 gledalcev. Takratni kronist je zabeležil imena učencev, ki so bili pohvaljeni za delo pri lutkovnem odru: Marija Medič, Boris Firm, Ludvik Vadnal, Mija Manč, Tatjana Firm, Koloman Šeruga in Nada Čačinovič. Pozneje so lutkovne odre ustanovili tudi na OŠ II in pozneje na OŠ III. Skupine lutkarjev od vrtca do vseh štirih šol so delovale več ali manj ves čas. Pozneje se je uspešno predstavila skupina pod vodstvom Jožice Roš, ki pa je že delovala na odru v soboškem gradu, uspešno pa je nastopala tudi na vsakoletnih revijah lutkarskih odrov. Leta so minila in sedaj nastopajo z novimi lutkami in novimi idejami. Lutkarstvo pa živi m vedno znova privablja mladi rod. Dragica Juteršnik sakšoj driigoj državi EU-ja te isti moment, da bi kaj takšega pravo, bilou s tvojon gelskoblestečof karierof konec. Bilo bi zradirani, izbrisani. Če ne, bi pa kakši plakat z Zmagojon gor kelila na vrata poslanske pisarne vajne stranke. Muva s Tunčon se tuj fčasi, da nama mka čednejšoga na pamet ne prijde, politiko špilava. Pa čiglij sva čiindraša, nama kakše takse ne spadnejo na kraj pameti. Ka nas pa še čaka svetla prihodnost, tou je pa skorogvušno. Občina Velka Polana si od srca želej, ka bi radioaktivne odpadke k njin vozili. Super. Kakša turistična popestritev. Ka si je kaj takšega nej že što prte zmislo! Sigdar naprej nosimo, kak je naše Prekmurje neonesnaženo, pa zeleno, pa neokrnjena narava. Zaj pa puf, jedrski odpadki direktno v Velko Polano. Cejla Evropa- de vesela. Turiste do ekstracugi vozili. Na morskon mosti de sakši turist, ka k nan prijde, doubo Šenki en mah pikslin jedrski odpadkov z napison: -Jz neokrnjene narave." Naša prekaljena s sejmi lentami ovenčana vojska se je pa nej ghj vo pokazala. Nešterne enote so doubile oceno nezadostno. Tou je meni nej jasnp. Da cvek fsouh dobiš, te si mka nej znal. Pa kaj zaj manio profesionalno vojsko, mi je nej jasno, kak tej, ka so za pejneze soldaki, lejko za svoje delo cvek dobijo. Tou je po moje tak kak če bi naša mama ffabriki za svoje delo cvek dobila. Kak dugo bi jo ešče gledali na delovnon mesti? Na konci ponavadi prijde šport. Ja. Šteri? Fuzbal. No soboška Mura se pomoli sišij. Pejnez nega. Milijonof. Debeli prej folijo. Niti licence so nej doubili za nastopanje v prvoj slovensko) ligi. Pa za stadion tuj ne/. Zvezde, ko- bi naj labdo tirale, trnoi: s'aho sve/i ijo. Pa ka smo še culi. Ka de Mura v Evropi špilala. Naš ati je še f senjaj vido plakat Mura-: Manchester United. Zaj je pa tak, ka de zaistino plakate vido. Mura ■ Kerna, Bakovci; Mura. Pa tak dale. Kakše je finančno stanje, pa se vgdi tu) po ton, ka je gospod športni direktor Mure na domačoj radijsko) postaji pravo, ka bi njemi naj plačuvali za tou, ka on prijde na radio povedat, kelko pa s ken je pa Mura zgibijla. Mogoče v njegovon nas lednjon živlenji, v naslednjem klubi, na enoj drujgoj postaji. april 2005 p^n 42 Microsoft stiska Svet digitalnih tehnologij uporabnike nelegalnih windowsov Nelegalne kopije programov že od vsega začetka povzročajo izdelovalcem programske opreme precej preglavic in škode. Nekaj časa kontrole sploh ni bilo. Zadnja leta pa se boj proti temu piratstvu vse bolj stopnjuje. Velike programske hiše se proti tej nadlogi bojujejo vsaka po svoje. Microsoft je pred kratkim sporočil, da bo februarja začel z uvodno stopnjo programa »Windows Genuine Advantage« (WGA). Gre za program, ki naj bi zmanjšal stopnjo nelegalne programske opreme. Ob posodabljanju windowsov preko spletnega portala window-supdate.microsoft.com ali nalaganju novih programov m dodatkov se bosta preverili verzija m legalnost našega operacijskega sistema. V ZDA se je začel omenjeni program že pred nekaj meseci. Pri posodabljanju ima uporabnik zaenkrat še na izbiro, ali želi preveriti legalnost svoje kopije windowsov Ob uporabi internet explorerja traja postopek le nekaj sekund. Legalnost window-sov se preveri s pomočjo activeX kontrole. Če ima uporabnik legalno verzijo, lahko nadaljuje s posodobitvijo oz. nalaganjem želenega programa na svoj računalnik Nekaj daljši je postopek ob uporabi brskalnika Mozilla Firefox. Najprej je treba naložiti 300 KB velik programček »Genuine Check«. Po zagonu programček izpiše kodo, ki jo vnesemo v Microsoftovo spletno stran in tako izvemo za legalnost naše kopije Windowsxp Introducing. _ Windows* Genuine Advantage Updates and promotions for genuine Window customers! tek ’ar genuine windowsov. Na ameriških straneh je ta varnostni postopek trenutno še prostovoljen. Odločitev je prepuščena uporabniku Ker pa si Microsoft želi, da bi to storitev in tudi legalne windowse uporabljalo čim več ljudi, ponuja razne programe in druge »nagrade« za vse tiste, ki postopek uspešno opravijo. Enaka procedura bo tudi ob začetku uvedbe programa pri nas Bo pa ta prostovoljna faza časovno omejena. Predvidoma od sredina leta naprej bo preverjanje legalnosti pri nalaganju določenih programov in dodatkov obvezno. Marsikdo se lahko vpraša, kako je z anonimnostjo podatkov. Ali bo imel uporabnik, ki bo dobil med postopkom odgovor, da njegova kopija windowsov ni legalna, kakšne posledice? Microsoft zatrjuje, da v ta namen uporablja certifi-ciran postopek, ob katerem se popolnoma anonimno prenesejo podatki o naši kopiji windowsov v obdelavo k Microsoftu. Prav tako naj se ne bi prenesle z našega računalnika nikakršne datoteke, ki bi lahko identificirale uporabnika To naj bi končnim uporabnikom in majhnim podjetjem omogočilo ugotoviti, ali uporabljajo legalne verzije windowsov. Večjim uporabnikom s posebnimi licencami postopka ni treba opraviti. Normalni uporabniki windowsov potrebujejo za postopek preverjanja aktivirano verzijo windowsov To je še eden od mehanizmov proti nelegalnim kopijam. V nasprotnem primeru se izvede postopek poznejšega preverjanja Uporabnik pridobi po odgovoru na tri vprašanja o državi, proizvajalcu in prodajalcu računalnika posebno kodo, ki jo nato lahko uporabi pri preverjanju legalnosti. Seveda bo moral prej tudi aktivirati svojo verzijo windowsov. Microsoft vidi postopek WGA kot naslednji korak v boju proti piratstvu programske opreme, ki letno odžira velikanske vsote dobička. Vendar pa Microsoft daje varnosti večji poudarek kot legalnosti. Zaradi tega bodo varnostni popravki prosto dostopni tudi po končanju prostovoljnega obdobja programa WGA. To pomeni, da bodo tudi imetniki nelegalnih windowsov lahko prišli do varnostnih popravkov. S tem hoče Microsoft preprečiti uporabo windowsov z varnostnimi luknjami Spoznali so namreč, da bi to škodovalo tudi imetnikom legalnih kopij. Pri vseh drugih nalaganjih z Microsoftovih spletnih strani pa se nam obeta obvezno preverjanje legalnosti. Boj med proizvajalci in pirati programske opreme se je s tem zaostril Z našega štedilnika Kremna juha s školjkami Branko Časar, kuharski mojster v gostilni Pri Lovenjaku v Polani 300 g ribjih obrezkov (plavuti, repki, glave). 80 g korenja, sol, beli poper v zrnu. 1200 cl vode, 300 g paradižnika, 200 g čebule, 30 g surovega masla, noževa konica žafrana, 10 cl mleka, 20 g jedilnega škroba, 200 g zamrznjenih all vloženih školjk, 10 cl kisle smetane, vejica sesekljanega svežega rožmarina in melise Ribje obrezke operemo v hladni vodi. Korenček očistimo in zrežemo na rezance. V lonec damo vodo, začinimo s soljo in celim poprom Kuhamo 20 minut. Čebulo sesekljamo in jo na maslu prepražimo, da postekleni. Ribjo juho precedimo in z njo zalijemo čebulo. Dodamo na kocke narezan paradižnik, ki smo mu odstranili seme Vse skupaj pokrijemo in kuhamo 15 minut. Jedilni Škrob zmešamo z mlekom in žafranom ter prilijemo juhi. Dodamo školjke in na majhnem ognju prevremo 10 minut. Preden ponudimo, dodamo kislo smetano ter potresemo s sesekljano meliso m rožmarinom. Nadevano svinjsko stegno s testeninami 1000 g svinjskega stegna, 120 g peresnikov (testenin), 5 cl olivnega olja, 150 g čebule, 240 g paradižnika, 80 g mesnate slanine, 15 g moke, 1 jajce, sol, rdeča paprika, poper, origano Peresnike v slani vodi skuhamo, pazimo, da ne premehko. Kuhane stresemo na cedilo, splahnemo s hladno vodo in dobro odcedimo. V ponvi segrejemo olje in na njem prepražimo na drobne kocke narezano čebulo in slanino Ko čebula postekleni, pomokamo, še malo prepražimo in dodamo na kocke narezan paradižnik. Vse skupaj prevremo in začinimo. Odstranimo z vroče površine, malo ohladimo, nato primešamo jajce in testenine Svinjsko stegno v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Po dolžini mesa naredimo odprtino (žep), ki jo zapolnimo s pripravljenim nadevom, nato odprtino zašijemo ali zašpilimo z zobotrebci. Zunanjo stran stegna natremo z mešanico soli in paprike. Položimo v pomaščen pekač in pečemo 40 minut v srednje vroči pečici. Med peko polivamo z lastnim sokom Pečeno stegno narežemo pravokotno na nadev. Zeljne kroglice________________________ Krompir še topel pretlačimo, dol1”’ drobne kocke narezano blanšira”8 jajca, maslo, zdrob, nariban sir in , Vse skupaj dobro premešamo in o« j kroglice. Kroglice zavijemo v N8, zeljne liste, ki jih polagamo v P° pekač. Prelijemo jih s kislo smetano, smo rdečo papriko razmešali • /j osnovo. Pečemo v pečici 20 minut pri Zapečena solata ____________— 500 g solate knstalke. 30 g masla, 20 cl mleka, 1 jajce, 80 g drobtin, C Solato operemo, damo v vrelo vremo m odcedimo. Narežemo na Maslo razpustimo, na njem sveuul^ mo moko, zalijemo z mlekom m se zgosti. Odstavimo in ohladim0^ mo jajce, narezano solato dr° zacinimo s soljo in poprom RaW° mo in damo v pomaščen oz ' namazan model, ki ga potrosimo z ji mi Pečemo v pečici 20 minut Prl^' Pečeno pustimo stati v modelu 5 n1 » j zvrnemo na desko m poljubno razl« Skuta v temnem ovoiu t n G ■I Sestavine za testo: 200 g moke. - I sode. 15 g sladkorja v prahu, * rumenjak. 10 g kakava. 1,5 cl Sestavine za nadev: 370 g pn'^ sestavine za naaev: s/ug P' , 140 g sladkorja v prahu. 2 rm'1*’' <1"’ pšeničnega- zdroba, 1 vanilin limoninega soka, sneg3 beljak Jr V presejano moko zmešal”0 ■ jedilno sodo ter dodamo dr°D ...i'-' masla, sladkor, rumenjak in Vse na hitro pognetemo v naredimo svaljek, ga pokrijem0 20 minut na hladno. Testo razvad ' Dr. Matej Gomboši, univ. . dipl. inž. rač. in inf. 300 g kuhanega krompirja, 2 jajci, 30 g masla, 50 g pšeničnega zdroba, 100 g sira, 200 g zelja, 20 cl kisle smetane, 10 cl goveje osnove, 5 g rdeče mlete paprike, sol, poper, mleta kumina, 300 g zeljnih listov pravokotnika ter položimo v l' ' pomokan rebrast model, tako ° model Del testa prihranimo • jemo s preostankom testa, z ‘ tjO ’ .prebodemo in pečemo 50 mu10' , Priprava nadeva: Pretlačen0 nični zdrob, rumenjake, va” 40^/ limonin sok, rozine in poj0^^..^0 dobro zmešamo Iz beljak0* ” sneg, ki mu dodamo preosta* narahlo primešamo k skutni03 Aktivno poslušanje Če znate sogovornika aktivno poslušati, pomeni, da ga znate z zanimanjem poslušati, upoštevati njegova čustva in mu s svojimi besedami povedati, kaj ste opazili pri njem. Prof. dr. Christian Weisbach in Usuala Dachs Razumevanje čustev drugih od nas ne zahteva, da bi morali hkrati čutiti tako kot oni. Predstavljajte si, da ste žalostni in potrti. Ali bi v tem primeru pričakovali, da bi partner jokal z vami ah pa bi pričakovali njegovo naklonjenost, da ima za vas čas in vas posluša ter razume? Predvsem bi pričakovali dobrega poslušalca Dober poslušalec pa ve, kaj bi sogovornik rad povedal. To lahko razbere že iz sogovornikovega načina sedenja, njegovega obraza in druge nebesedne komunikacije. Ko si je ustvaril predstavo, kaj mu bo sogovornik povedal, dober poslušalec ne bo sedel molče ob njem, ampak bo v pogovoru z njim aktivno sodeloval. V pogovoru bo svojo pozornost posvetil ne samo tistemu, kaj bo sogovornik govoril, ampak tudi temu, kako bo to povedal Poleg tega bo pozornost namenil ne samo besedam, ampak tudi nje- govi celotni osebnosti. To pa zato, ker velja, da čustvene vsebine redko najdemo v tistem, kar nekod pove, ampak v tem, kako to pove. Ker torej malo ljudi izraža svoja čustva z besedami, ampak z nebesedno komunikacijo, bo za prepoznavanje občutkov pozoren na zven njegovega glasu in na vse tisto, kar bi lahko poimenovali govorica telesa Zato, da bi sogovorniku nakazal, da je v pogovoru aktiven, lahko s svojimi besedami izrazi občutke, ki jih je zaznal pri njem. Gre torej za takšen način poslušanja, ki odpira vrata k sogovorniku in ustvarja zaupanje. V razgovoru se morate zavedati, da imate priložnost vplivati na sogovornikova čustva. To vam lahko uspe, če se vživite vanj. To pomeni, če lahko opišete, kakšne občutke ste zaznali pri njem, ali pa domnevate, da ga prevevajo S tem mu dajete možnost, da ZAPRTA VPRAŠANJA ODPRTA VPRAŠANJA PREVERJAJOČA VPRAŠANJA Nanje je mogoče odgovoriti Sogovorniku omogočajo izčrpen z DA ali NE (ali- ali) odgovor, mnenje ali pojasnilo Preverjajo stvarno ali čustveno vsebino doslej povedanega Primer: Greš z nami v kino? Primer: Kaj boš počel danes zvečer? Odgovor: Da. Odgovor: Rad bi poslušal koncert. Primer: Zdi se mi, da se Še vedno nisi odločil, ali boš šel danes zvečer ven. Odgovor: Veliko dela imam, najprej moram videti, koliko bom opravil do večera Vir: prof. dr. Christian Weisbach in Usuala Dachs, Koko razvijemo čustveno inteligenco, DZS, 1999, str. 89. ..Pvn“ se zave svojih čustev, jih P11 r potrebi spremeni. 0 Kadar ne moremo usp^^t^ občutkov sogovornika, mulu |1T tudi korektna vprašanja- Prl upoštevati, da tisti, ki sprašuj^ , podrobnejše informacije z 11 razumevanja ali preveriti sv° । pa zgolj pokazati zanimanj® •1 o čustvih. Ko zastavljate vp1 • 1 j rate zavedati, da obstajal0 ^pl^ljJ vprašanj, ki do določene to, kako izčrpen bo odgovoi — zapomniti, da če ste se v čl' k | njem tudi s konkretnimi vpM prestopili meje, ampak vas njegove težave zaniU’^ razumeti. Tudi ko sogovor^u^^ mu morate pokazati, da ga ' ' Gre torej za to, da moram doumemo položaj drugeg3 katerih se je znašel, kakor l J mo, kako se v tistem hipu 1 >^ti poslušalci oz. moramo 0 1 aktivnega poslušanja Ak 1 pa nikakor m zasliševanj’ temveč način, s kater1”0 drugega cenimo in spošt^ Mag.Sim°na^ I 43 p^n april 2005 r 0» jf * $ It J * * 0 X s»ho sL 6 laWt° razKled boljši; nast(T^?ZaVestne’ši- hnamo boljši 5Bn |h *******smo ,ahko to, kar dah r biti. Tudi na dan, da, '-■X oui... |p pugj v zares raznolik, če samo seosr /’ besedo Če naj na P°r°čno obleko, । zgodovina. Preseje beja ko ugotavljamo, da ^enčjja ^bolizira nedolžnost, Pretehn v kateri so se v . da* ženske, ozna 80 rodne oz. da si želijo '■ Vsekakor je rdeča bolj ‘M i, L, K1 P1** o naših čustvih - Vlajihkvečjemu skriva 10 1's '' l:Va bolezen? u, y. 2en Pri kateri se zaradi znižanja imun W S v tkivu, ki ga najdemo ■Dn... vrun,!-, 7ru(nil je tudi kot hodkinov limfom k? 'Juh |br 10 rebrni>, limfni rak. To je bolezen, 1 ’, Os,|ui.-.||j "eriicKfc Lahko se pojavi tako pri o ro WiCri*- Zat al ni odkrit pravi vzrok za nas an Ivi^ii° Se r,odkinova bolezen obravnava W1 H« r***' kj I' d<>kai razširjena. Pn tej “, ■11 v. | 'V' povečajo skupine bezgavk ( 1 h-.,1’"'dni'Hlimfocidnegalinfoidnegatki « ko- SQ timos (priželjc), vranlC^m Hat :|.. JObčutek splošne obolelosti je v ’ k|' " '^-.1 .dol"°t ra|nn povečana temperatura, ho ut Povečanje znojenja. Ko bo e> Ruskega sistema vedno ^1 . 'Ir ,..;1 ‘thn na? le del imunskega sistema m Umfooitom, da 11311 Se ruv ’ J|n|' ■' obrambi proti virusom m di ^bej pomemben je pri otrocih, ker lahko Na petah Hepatitis C nepravilen razvoj timusa povzroči imunodeficitarne bolezni. Če timus zmanjša svojo funkcijo, pride do okvare imunskega sistema. Enako velja za vranico, ki je gobaste zgradbe, njeni medprostori pa so izpolnjeni z eritrociti, limfociti in fagociti (celice, ki požirajo druge celice in tujke). Ker je, med drugim, naloga vranice tudi sodelovanje v boju proti infekcijam, je nujno, da skrbimo za njeno zdravje. Povečana vranica nas opozori, da se v njej dogajajo spremembe. Če se vidno poveča in obenem čutimo bolečino v predelu prsnice ter opazimo povečana in zatekla jetra, je to gotovo znak, da smo zboleli za hodkinovo boleznijo. Pri obravnavi te bolezni moramo upoštevati tudi to, da kadar se pojavljajo nepravilne celice, ta pojav imenujemo hodkinov limfon. Vse druge vrste pa nehodkinov limfon. Kakšna je razlika17 Hodkinova bolezen je maligna pri kateri se bohotijo celice v limfoidnem tkivu (bezgavke in vranica). Kot nehodkinov limfon pa imenujemo vse vrste raka limfoidnega tkiva,, ki niso hodkinova bolezen Le te so različno maligne. Odvisno od narave in dejavnosti nepravilnih celic. Obe obliki sta ozdravljivi. Zato bolnikom priporočam čimprejšnje zdravljenje s pomočjo kemo- terapije ali na drug način, ki ga predpiše zdravnik specialist Sam pa obe vrsti obolenja zelo uspešno zdravim s pomočjo bioterapije. Postopek poteka tako, da energetsko Okrepim timus, vranico in jetra. S tem povišam življenjsko energijo, povečam splošno odpornost in aktiviram delovanje imunskega sistema, ki je bil prej porušen. S pomočjo toplote rok (bioenergijo) zavrem rast rakavih celic in vzpostavim ravnovesje s tem, da spodbujam razvoj zdravih celic. Ker medicina še ne pozna vzrokov za naptanek bolezni, jih bom naslednjič nekaj navedel, da se boste lahko lažje zaščitili pred nastankom teh in drugih rakavih obolenj. Za konec pa še nasvet vsem, ki ste zboleli za to boleznijo. Svetujem vam, da se zaradi nedelovanja imunskega sistema varujete pred infekcijami, ker so lahko tudi smrtno nevarne. Še posebej si kontrolirajte svojo telesno temperaturo (posebej nevarna je v razponu med 37 in 37,5 °C, ker se pri tej temperaturi poveča število virusov, ki povzročajo virusno pljučnico, ta pa je smrtno nevarna). Če se slabo počutite in je izmerjena telesna temperatura nad 37 °C, se zadržujte v toplem prostoru m vnesite povečano količino vitamina C Priporočam v obliki limonade ali zrelega in mehkega kivija. Vitamin C bo okrepil imunski sistem. Če vročina ne pade, obiščite zdravnika ali pokličite mene po telefonu št. (02) 539 1737. Kaj je hepatitis C? Hepatitis C je bolezen jeter, ki jo povzroči virus hepatitisa C (HCV). Z njim je na svetu okuženih vsaj 170 milijonov ljudi. Podatka za Slovenijo nimamo. Po oceni, ki je postavljena glede na okuženost med potencialnimi darovalci krvi, je okuženih manj kot odstotek prebivalcev. V razvitih deželah je te najpogostejši vzrok za kronično vnetje jeter (kronični hepatitis). Njegova posledica je 40 odstotkov odpovedi delovanja jeter, 60 odstotkov raka na jetrih in 30 odstotkov presaditev jeter. Kako poteka okužba?__________________________________ Najpogosteje je brez znakov bolezni, le pri četrtini okuženih se pojavijo rumenica kože in drugi znaki, značilni za akutni hepatitis. Včasih se virus spontano odstrani iz telesa a je mogoča ponovna okužba. Zvečine okuženi virus vztraja v telesu vse življenje, tedaj govorimo o kronični okužbi s HCV. Pri večini kronično okuženih povzroči kronično vnetje (kronični hepatitis C), ki največkrat poteka prikrito, brez simptomov. Bolezen se pogosto odkrije povsem naključno. Nezdravljeni kronični hepatitis C se po 20 do 25 letih pri petini zbolelih sprevrže v jetrno cirozo, pri 1 do 4 odstotkov zbolelih pa privede do raka na jetrih. Kje v 'telesu se nahaja HCV in kako se prenaša? Nahaja se v jetrih in krvi pa tudi nekaterih drugih telesnih tekočinah, denimo v slini, semenski tekočini, nožničnih izločkih, seču in solzah Le za približno polovico okuženih je način okužbe pojasnjen, vendar ni bojazni, da bi se virus hepatitisa C prenesel pri običajnih socialnih stikih med ljudmi. Najpogosteje se prenaša pri parenteralnem stiku z okuženo krvjo ali krvnimi pripravki. Mogoč je tudi prenos pri spolnem stiku z okuženo osebo, z okužene matere na novorojenca ter med družinskimi člani (predvsem pri souporabi pribora za osebno nego) Odkrivanje okužbe_____________________________________ Zdravnik s posebnimi testi krvi ugotovi navzočnost protiteles proti virusu hepatitisa C Pozitivni izvid protiteles lahko pomeni trenutno okužbo ali okužbo v preteklosti, ki je ni več Potrdi ali ovrže ga dodatna preiskava, ki ugotavlja navzočnost virusa v krvi. Pidi če je ta pozitivna, se zdravilsko zdravljenje ne začne takoj. Bolnik ima namreč lahko le akutni hepatitis, ki bo kmalu sam izzvenel O kronični okužbi s HCV govorimo, ko je bolnik okužen več kot šest mesecev. Tedaj zdravnik napoti bolnika k specialistu, kjer se opravijo nadaljnje preiskave za kronični hepatitis C Zdravljenje kroničnega hepatitisa C Vsi bolniki ne potrebujejo zdravljenja- Nekateri morajo biti le pod stalnim zdravniškim nadzorom, pri drugih pa se zdravnik specialist na osnovi izidov preiskav odloči za zdravilsko zdravljenje Terapevtski cilj je odstraniti virus iz telesa, zmanjšati vnetne spremembe v jetrih in preprečiti nastanek jetrne ciroze ter raka na jetrih. Izborno zdravilo je interferon alfa v kombinaciji z ribavirinom. Najučinkovitejša oblika interferona je pegilirani interferon alfa, ki omogoči tudi preprostejše in prijaznejše zdravljenje. Na voljo je v obliki injekcij za podkožno dajanje enkrat na teden. Injekcija z brizgo je preprosta za uporabo, zato si lahko bolniki po predhodnem pouku zdravilo dajejo sami. Zdravljenje je dolgotrajno, zahtevno, spremlja ga lahko vrsta neželenih učinkov in potrebuje stalen zdravniški nadzor. Kako preprečimo okužbo? Priporoča se manj tvegano vedenje. Intravenozni uživalci nedovoljenih drog naj uporabljajo lasten pribor za vbrizganje Izogniti se je treba neprofesionalnemu tetoviranju, akupunkturi ter prebadanju kože in sluznic. Osebe, ki imajo stike z več partnerji, naj uporabijo kondom pri vsakem spolnem odnosu. Novorojence mater, okuženih s HCV, testirajo takoj po porodu in so pod stalnim zdravniškim nadzorom. Opusti naj se souporaba osebnega pribora, denimo zobnih ščetk, brivnika in pribora za urejanje nohtov Pri rokovanju s krvjo in telesnimi tekočinami naj zdravstveni delavci dosledno izvajajo splošne previdnostne ukrepe. Pri naključnem vbodu z odvrženo onesnaženo injekcijsko iglo naj se ukrepa pravilno: iztiska kri na mestu vboda in izpira pod tekočo mlačno vodo 10 minut, nato je treba mesto vboda razkužiti in se čim prej posvetovati z izbranim osebnim zdravnikom, ki po jiotrebi napoti k infektologu. Že okuženi lahko preprečijo prenos okužbe na druge. Spolnemu partnerju naj povedo o okužbi s HCV in se odrečejo spolnim stikom, kjer lahko pride do stika z izpostavljeno krvjo. Naj ne darujejo krvi, organov in semena Naj ne souporabljajo pribora za vbrizganje droge. Naj ne souporabljajo pribora za osebno nego. Krvaveče poškodbe naj prekrijejo z obližem, ki ne prepušča vode. O okužbi naj obvestijo svojega izbranega splošnega zdravnika m zobozdravnika. Ob zanositvi naj obvestijo izbranega ginekologa. Ožji družinski člani in člani v skupnem gospodinjstvu naj se testirajo glede okužbe s HCV Povzetek________________________________________ Virusni hepatitis C tudi v Sloveniji ni redka bolezen. Nezdrav Ijen ima lahko zelo hude posledice Danes je njegovo zdravljenje uspešnejše kot pred leti Z ustreznim nadzorom m zdravljenjem lahko pri polovici bolnikov ustavimo napredovanje v nevarne bolezni, ki bi ogrozile življenje. Cepiva proti okužbi za zdaj še ni, lahko pa se z manj tveganim vedenjem pred njo zavarujemo. Ze okuženi lahko poskrbijo, da okužbe ne prenašajo na druge. Vic Hepatitis C: informacija za bolnike, Mojca Matičič, Kliniko za infekcijske bolezni, Ljubljana. 2004 Janez Springer, mag. farm. april 2004 44 Nagradna križanka p^n _ °* 2®1 ™ HOROSKOPA do 27. V. diktat a ŠTEFAN HAJDINJAK BOLEZEN Z NAPADI DUŠENJA, NADUHA M’ r Gržki VELIKAN OBLAČILO INDUK PISEC TRAGEDU, TRAGED ZELO DEBEL ČLOVEK AKVARIJSKA RIBICA ŠYKl ZAČRTANA SMER MESTO V SIRIJI PEN VRSTA IGLAVCA NALOG ZA PRENOS DENARNIH SREDSTEV IR1OU ZELIŠČNI HAPfJEK HRVASKJ KOŠARKAR (DINO) PESNICA SEIDEL MESTO V UKRAJINI PIŠČAL J ZVRST JAMAJŠKE GLASBE zašCttni PREMAZ ZRAKOPLOV NA PLIN KOSClČAST SADEŽ VELJKA BRITANIJA ČEfiEUl SAMEC RONALD REAGAN FRANCOSKA UPRAVNA ENOTA “TčrbF ZA SPISE lOŠČ /♦ PAPEŽ WOJTYLA OJMPOVA ŽENA IN MATI RUDARSKO MESTO V BOSNI JT. FILMSKI KOMIK H. KEMIK. NOBELOVEC (GIULIANO) STAR SLOVAN RDEČE JABOLKO GLAVNO MESTO RUSIJE PEN haža TOVARNA OBUTVE PRIKUHA ANGLEŠKI PWK (JOHN) ODVETNIK RIBIŠKA VRTKA SP L FT LUKA V IZRAELU * *S KOVINSKO PRIZNANJE IVAN TAVČAR POT (LAT.) MESTO V $PANUI KAR VZBUJA SME« I SRS D M. E-AMERIŠKA KAKTEJA KONRAD ADENAUER BRISANJE BALCTM1K STARA GLAVNI ŠTEVNI« sčeiA MLAKAR ZA VINO LITERARNA JUNAKINJA KARENINA PESNIŠKA FIGURA GRSKJ NOGOMETNI KLUB PEN JUNAKINJA viSOSKE KRONIKE JUHU VEGA JE BIL ♦ VODNA PUCA EVROPSKO GORSTVO PRHO« PADA V (TALUt BeSTO V INDIJI PRIPADNICA GALOV MESTO V RUSUI. VJATMA ŽJV1NOREJ PARMA V ZDA Švedsko IME FINSKE LUKE TURKU OČTTEK. OPOMIN ERNA MUSER VULKANSKI LUAX BESEDNA PREMETANKA ČOLN ZA LOV NA TUNE AŠKERČEVA PESE^ AMERIKA ZVEZNA DRŽAVA STAR EJ Pl BJUTANSKJ GLASBENIK HOKEJIST UYO) ANGLEŠKI P1SATEJJ (WILLIAM) * KARL LAGERFELD DARJA GROZNIK REVUA ZA OSNOVNO ŽOLCE VOJAK ZA KOPANJE ROVOV JAPONSK) REŽISER KUROSAVA POZDRAV Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem. mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj, Branko Časar in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika. Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota do petka, 6. maja 2005. Rešitev: Ime in priimek: Naslov: Rešitve vestnikove križanke z dne 14.4. 2004 - Charles in Camilla, kraljica, Windsorski grad (Rok za oddajo prejšnie križanke je 29 april Zaradi tiskarske napake pri razpisu se opravičujemo. Uredništvo! 1 nagradi i wednosll IO 00D SIT: Marjan Slavič, Orehovski Vrh 40, 9250 G. Radgona, 79374964 2 . nagrada kuharska knjiga Boug žegmaj: Jože Erjavec, Salahovci 58. 9000 M. Sobota 3 .-7. nagrada Veslnlkova majica Marija Bogdan. Krog, Murska 115, M. Sobota Lea Jona, Mladinska 4 c, 9231 Beltinci Aljoša Obal, Razlagova 24. 9000 M Sobota Nina Bobovec. Mostje 72. 9220 Lendava Darja Ajfec, Mala nova 2. 9000 M Sobota Pripravlja: Agendi Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubek OVEN (21. III. - 20. IV.) EHTNlCl (23. IX. -22.W P^n Pen je, kratko rečeno. Vestaikova mesečna priloga in ima radi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bli, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Pred majem možen službeni konflikt! Maj, mesec nenavadnih doživetij, bi znal biti silno uspešen. Nestrinjanje in različni pogledi bodo pozabljeni. Z umirjenostjo in iskrenostjo boste obdržali harmonične odnose z vašimi bližnjimi Fizično in psihično se boste dobro počutili, zato razmislite, v katero smer boste namenili svoje aktivnosti Sredi meseca bogato družabno življenje, proti konpu meseca boste preža posleni Načelnost vam bo prinesla, vsaj v začetki*t težav. Pozneje se bo uredilo in se P0^ ste se dobro postavili na noge partnerstvu Sicer bo to vaš mesec. Z * delati z denarjem in ljudmi PipjW pomlad ne bo preveč razgrela srca, ... po 12 čedalje bolj veseli in razpossf koncu meseca se bo razpoloženje spreminjalo Ne iščite igle v kopici s® j S & r r T S BIK (21. IV. - 21. V.) ŠKORPU°I (23.X.-21^ V začetku meseca možne neprijetnosti v zasebnem življenju. Sicer mesec pogovorov, bližine, iskanj pa tudi dobrega razpoloženja. Pri zdravju svetujemo previdnost (vrat, grlo). Druga polovica mesa bo bolj spodbudna in udejanjili boste nekaj starih načrtov. Odgovorni bodo ponudili možnost V začetku meseca ne bo vzroka za ljubosumnost. Komunikativni boste in z zadovoljstvom boste končali projekt DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) Nekaj napetosti v zasebnem življenju vam bo pokvarilo dobro razpoloženje, čeprav zadeva nima večjih razsežnosti Vsekakor ne podcenjujte razhajanj v stališčih. Priporočamo prijaznost - doma in v službi Večji nakup v maju ni primeren. Pazite na prehlad - lahko vas položi v posteljo. Primerno obdobje za nove cilje. Spremembo na bolje pričakujte sredi meseca. Pozneje dobro, zelo živahno obdobje. RAK (22. VI. - 22. VII.) Dober mesec, saj vam bo Mars dal potreben pogum in energijo Počutili se boste dobro, sanjali boste, se dotaknili romantike ... Spremembe v poslovnem svetu Vsekakor v tem mesecu ne pričakujte velikih sprememb, ker bo vse dokaj normalno. Potrebujete spremembo. Morda napredovanje Prijateljstvo se bo potrdilo. Če se ne boste potrudili, boste proti koncu meseca osamljeni. LEV (23. VII. - 22. VIII.) Poslovno usklajevanje, nepredvidljive situacije in prijateljstvo bodo zaznamovali začetek meseca Sicer pa rast v vseh pogledih, saj je sreča na vaši strani. Priložnosti in številna vabila. Na poslovnem področju bodo novosti zahtevale veliko dela. Večjih podvigov se lotite po 8. (mlaj), ko bo vaš vpliv večji. Držite se die te, da boste bolj sproščeni. Ne družite se samo s tistimi, ki jih potrebujete. DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Velik napredek, ki se bo pokazal še pred majem Ta bo za vas vzpodbuden Z družino in izbrancem previdno. Predsodek lahko povzroči napetost, razreši pa ničesar. Tudi občutljivost ne bo prinesla nič dobrega Probleme boste znali reševati, vendar bo potrebna atomska naglica. Spremembe, ki jih še ne pričakujete. Proti koncu meseca boste kljubovali, kar bo prineslo samo sitnosti. Začetek meseca bo zahteval ■ ar-odnosov, kar se bo sprevrglo v teKn Sicer previdno, kajti to bo precej ARJjjj včasih zahrbten mesec Bodite pripra* boste potrebovali veliko energ1^ -p izkušnje, nemir m trmoglavost b° LM samozavest, ki bo povečala vaš Najbolj optimalne so napovedi v 11,1 zadevah in telesnih dejavnostih STRElX (22.XI.-21f V ožjem krogu možno razočaranje in morda pritisk Sicer pa bo d položiti Težav ne bo veliko. Tisto, 7 zamislili, naj bo jasno in pregledna* . se pred drugimi in ne bežite v san*1^^ bo celo prvo polovico meseca '. pri navezovanju stikov. Ne mešaM ig življenja in dela. Postavil se bo jti Varujte se nestrpnosti in prenag™ kozohX (22. XII' * Ustvarjalni zagon vas bo pon®3®^ Počasi boste dosegli, kar od pričakujejo. Obdobje, ko lahk® ■ । želje prednost. Kaj, če bi priprav^1 i*M zabavo, saj se bo morda dodatnega denarja Lahko se v stvene težave, vendar dosežen®116 ^plfl Konec meseca boste nekoliko P>e' VOD^i (21. L - i T Priložnost za uspešen podvtf - v povezan s potovanjem. Drug® r _ ^f^ i«1* da se spustite v boj in v nje®1 P moč - pa naj bo, kar bo Lah L ugodne vetrove, čeprav boste P1'* probleme in iskanje odgovor® . napake Ugoden čas za urela ^etil^i1 zadev Ugoden razplet vas bo Pr< d1 ste sami vplivali na njega. Pc201 RIB' Ugodno za denarne na "• |:i I ' družinskih zadev Zaupni pog® do pomembnih odločitev Ce nestrpni m premalo zagreti,b_ pr* ,.f delali tisto, kar vas ve»«H zahtevajo discipliniranost, ' ' j/ zapleti. Priporočamo obilo P |,u dovoljenega m možnega) in 1 y 0 2 o službi Konec meseca dob®r Izdaja ga Podjetje za informtraDje.Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Elituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter. za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker. lektorira Nevenka Emil. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! Pen april 2005 u iW‘ * L' It 41 Treba ga je negovati in ceniti ; ' ' 1 sem, da je vsakdo med vami sm'" ' kakšno prostovoljno delo, a ni zavedal, saj so definicije zanj Mivh H*™ predvsem kvalitetno klicah11'6 prosteSa časa in deluje na Wear Orožjih, socialnem, športnem, ki Iti * izobraževalnem, zdravstve-turneni, okoljskem, turističnem m .. ‘ situacijah, kot so gasilci in ^1/ ljpravti&io ga ženske m moški, . |r Jtl otroci, ljudje srednjih let in li’dje, iV|fn' lahko vključujejo vsi 'tKEUl|U zmogljivosti, saj v času materialnih Wen ■ ' veefu bogato paleto izkušenj, 11 ki navsezadnje tudi pomembno ^al kasnejšem iskanju službe. : i najnenjen promociji prostovoljcih ' Osve®čanju javnosti o aktivnos -“t-di prostovoljno izvajajo, ter m prostovoljcem za energijo, ki so jih in jih i prostovoljni pomoči. v/T1 "ne velik pomen za skup ki’^°l|4u,c kakovost. življenja v druž-■ rv,.. *’B>■ posameznikov m skupin, Prikrajšani, potisnjeni ob rob, un' "na ed osnovnih poti odzivanja na potrebe v njej in ustvarja Lvhega delovanja državljanov v * - ; ; 1 Mk‘1 družbi. Prostovoljno delo je bodisi samostojna ali dodatna dejavnost in dodana vrednost delovanju služb in institucij. Prostovoljno delo ne sme biti privilegij posamičnih družbenih skupin. Noben držav Ijan iz njega ne sme biti izključen zaradi svoje socialne situacije, pripadnosti manjšinski skupini, starosti ali bolezni Pravice pa imajo tudi prostovoljci. Pravico imajo do celovite informacije o svojem delu in o organizaciji ali ustanovi, v okviru katere delujejo, uvajanja v delo, podpore in priznanja za svoje delo, možnosti učenja in napre- * —S Ni lepšega kot topla beseda Največ se pogovarjamo In kdo sploh je prostovoljec? Vsaka oseba, ki posveti nekaj časa, dela, aktivnosti drugim in za kar ne pričakuje plačila. O prostovoljstvu, kaj vse ti lahko da, kako sploh z njim začeti, smo dobili infoirmacije kar iz prve roke. Vanja Poljanec Nina Klement, Osnovna šola Kuzma -Pri prostovoljnem delu imamo najrazličnejše stvari, med drugim tudi delavnice ne le med seboj, ampak tudi s starejšimi, ki so naa zelo veseli, saj se z njimi zabavamo zelo veliko jim pomagamo, največ pa se z njimi pogovarjamo. Sama sem se vkjjucua v prostovoljno delo zato, ker rada pomagam starejšim ljudem in jih imam rada, zanimajo me njihove zgodbe, njihovo življenje, njihova preteklost. Prostovoljka sem že dve leti in ker mi je to zelo všeč, bom s tem delom še nadaljevala« Primož Jamšek, koordinator prostovoljstva mladih v Sloveniji •Slovensko prostovoljstvo med mladimi bi ocenil kot zadovoljivo. Vsekakor moram reči da obstaja m da ga je kar nekaj. Čeprav vrednota prostovoljstva v Sloveniji, ne samo med mladimi, ampak na splošno, ni na nekem nivoju, mogoče ravno zaradi tega šejia tudi pri mladih. Srečujem se s kopico mladih ki so se odločili in posvetili nekaj časa drugim, nekateri že v osnovni šoli, di egi v srednji šoli ali na fakultetah, nekateri celo ob delu še uspejo najti nekaj časa, da ga lahko posvetijo drugim. Vrednoto prostovoljstva med mladimi bi lahko še izboljšali To se je delno že zgodilo s tem, da je predmet priznan v šolskem sistemu kot obvezne izbirne vsebine, moramo pase tudi zavedati, da je prostovoljno delo način neformalnega izobraževanja. Za dobro promocijo prostovoljnega dela pa je seveda Sam sem začel s prostovoljnim delom dovanja pri delu, možnosti, da izrekajo svoje mnenje in soodločajo, možnosti, da sodelujejo v organizaciji prostovoljskega delovanja, prejemanja nadomestila za stroške, povezane s prostovoljnim delom, zavarovanja Državljani, ki delajo kot prostovoljci, ne smejo biti izkoriščani, vrednost njihovega dela mora biti prepoznana na vseh ravneh s strani organizatorja m javnosti kot tudi državnih in lokalnih oblasti. Prostovoljno delo pa terja predanost. Prostovoljci se morajo držati dogovorov in morajo sodelovati z osebjem društva ali institucije, v kateri delujejo. Za potrebe ljudi je potrebno plačano in prostovoljno delo Obe področji morata zaradi ‘firbca’, zanimalo me je področje odvisnosti in tako sem se odpravil v komuno za zdravljenje odvisnikov, nekaj časa sem živel poleg njih in jim pomagal, potem je nekako prišla odločitev za mojo poklicno pot, socialno delo, m na fakulteti sem se srečal z obveznim prostovoljnim delom, ko smo se morali podati v eno organizacijo in opraviti 40 ur prostovoljnega dela. Vendar moram reči, da sem jih opravil v dveh mesecih in prostovoljno delo potem tudi nadaljeval Prostovoljno delo daje zelo veliko. Človek dobi nekaj zase osebno, določena znanja, spretnosti in izkušnje. Se pravi, da spoznaš samega sebe, si zgradiš svoj lastni sistem dela, vrednote in podobno. Potem seveda prostovoljstvo omogoča to, da lahko pomagamo drugim, razširimo si svojo mrežo, spoznamo nove prijatelje, poleg tega pa dobimo še druge stvari, kot je recimo ugled v družbi.« prepoznavati prispevek in vrednost druga druge za dobro v skupnosti. Prostovoljci in plačano osebje prispevajo vsak iz svoje pozicije in v okviru svojih možnosti za blagostanje družbe. Vzajemno spoštovanje je osnova za dobro sodelovanje. Pri obrav-navi in odločanju o posamičnih socialni] i problemih v skupnostih, v katerih sodelujejo prostovoljci, morajo biti vključeni tudi predstavniki prostovoljcev. Prostovoljno delo ima velik pomen za razvoj in prihodnost. Prispeva k razvijanju obstoječih sistemov, vrednot solidarnosti ter k socialnemu in drugemu napredku družbe, zato ga je treba negovati in ustrezno vrednotiti Vanja Poljanec Vaše pesmi Verjemi Ne verjamem lepim besedam niti obljubam in ne lepim očem. Pubertetniška leta so daleč za mano, daleč je čas, ko sem verjela lažem. Z življenjskimi Izkušnjami sem se sprijaznila živeti. Ne moti me, če sem za druge ljudi -drugačna od njih. K. Ljubezen Ljubezen je lepa.. ljubezen ni slepa, ljubezen boli, kada r kaj všeč ji ni! In ko se izgubi, nikjer je več ni, le zvezda na nebu žari, pogumno nejxrgumnega bodri! Florjan Vaša čustva Nevidne niti ljubezni naju povezujejo, združujejo v celoto. Neznana sila me vleče k tebi. Sila tvojih oči, tvojih poljubov, tvoj nasmeh me vleče k tebi. Ti sam me vlečeš k sebi. Kot nevidna senca si vedno ob meni, mi daješ pogum, mi daješ upanje. Kako si želim, da ne bi bila le senca za mano, ampak tvoje telo. Vem., da misliš name, tudi jaz mislim nate. Toda srce komaj čaka, da te bo ob sebi imelo vse dni v letu. Vem, da enkrat pride ta čas, in z veseljem ga čakam. Do takrat pa naj naju povezujejo niti najine ljubezni, sreča in smeh. Vedno mislim nate, tudi danes, in vem, da vedno bom. Moj zaklad, verjemi mi, zate živim, ker ljubim te. Sonček R0 . april 2005 p^n 46 Odšel je knez Rainier III. Princ Albert in knez Rainier III., poslednji absolutistični evropski monarh, ki je bil na prestolu 55 let. Ta mesec so pokopali 81-letnega Raimera III., monaš-kega suverena, ki je kneževini Monako vladal od leta 1949. Njegova smrt m bila presenečenje. Knez je namreč že precej dolgo bolehal. Začelo se je pred desetimi leti, ko je doživel srčni infarkt, nekaj pozneje je bil operiran na srcu. Pred petimi leti je bil operiran na pljučih. Odstranili so mu de) pljučnega krila - verjetno zaradi raka, čeprav tega nikoli niso uradno potrdili Njegov oslabeli organizem je tako pos- Dekle meseca tal idealno mesto za različne infekcije, zdravje se mu je ves čas slabšalo in tako je pred dobrim mesecem spet šel v bolnišnico v Mo nte Carlu, imenovano po njegovi soprogi, princesi Grace, ki je umrla v avtomobilski nesreči leta 1982 in smrti katere nikoli ni prebolel Tokrat bolnišnice ni več zapustil. Istočasno z očetovo smrtjo je prestol prevzel njegov 47-let-ni sin princ Albert, ki je bil razglašen za regenta šele teden dm pred smrtjo Takšna je bila odločitev kraljevskega sveta, ki je temeljilana ustavi knežje družine - dru- žina Grimaldi ima svojo ustavo, ker je Monako, miniaturna državica na Ažurni obali z 32.000 prebivalci, poslednja absolutistična monarhija v Evropi Očetova smrt je najbolj prizadela njegovo najmlajšo hčerko Stephanie, ki je bila njegova ljubljenka. Princesa se ni mogla ravno pohvaliti s svojim obnašanjem Imela je številne ljubimce, ki se niso mogli primerjati z njenim stanom, in tudi otroka sta nezakonska. Očka ji je vse to oprostil. Tudi starejša sestra Caroline po obnašanju ni veliko boljša. Zanjo pa pravijo, da bi znalo To je Alicia Grace, ki jo Amerika pozna po nazivu najlepša kmetica. Naziv si je pridobila letos marca, ko so jo izvolili izmed petdeset izbrank, ki so se uspele uvrstiti na zaključno prireditev Od lanskega septembra pa vse do konca leta se je na razpis prijavilo nekaj tisoč deklet. Pogoj za prijavo je bil enostaven. Dekle ne sme biti staro več kot dvajset let, živeti mora na farmi in tudi njen prihodek, kakor tudi prihodek staršev, lahko izhaja le iz dela na kmetiji. Če pogledamo njene negovane prste, lahko sklepamo, da je njena kmetija izredno mehanizirana. biti, da bo nekoč postala kraljica mati. Če se princ Albert ne bo poročil in če ne bo imel srna - kot velevajo monaški zakoni - , bo za njim sedel na prestol njen 21-letni sin Andrea To pa bi se lahko zgodilo, saj se o princu širijo različne govorice, tudi ta, da mu je moški spol veliko bližji kot ženski. To pa ne pomeni, da Albert žensk ne bi pogledal: Claudia Schiffer, Karen Mulder, Heidi Klum in številne druge znane ženske iz svetovnega jet seta Albert dokazano pozna iz neposredne bližine Mogoče pa se bo zdaj, ko je na tronu, uresničila njegova napoved, ko je v nekem intervjuju napovedal, da si bo družino uredil, ■ ko bo to potrebno Za princa Alberta pa nikakor ne moremo trditi, da je kakšen mehkužec plemiškega rodu: rad igra nogomet in tenis, rad smuča, plava in trenira judo - je nosilec črnega pasu Kot član monaške reprezentance v bobu je sodeloval na treh zimskih olimpijskih igrah, leta 1985 pa je sodeloval celo na rally ju Panz-Dakar Armani v svil Slavni italijanski dizajner Giorgio Armani se 1 na turnejo po Daljnem vzhodu S to potjo je takoj tridesetletnico svoje navzočnosti v svetu visok81 deset let blagovne znamke na južnokorejsk^J Armani ne bi bil Armani, če se v Seulu ne bi ’ v svilo, kakršno tradicionalno nosijo tamkajšnji) teži »Svila je eden najplemenitejših in udobne)?1 alov, vsako potovanje in nova doživetja pa so zanie inspiracija,« je razložil vzroke, zakaj se je odel v Oliver uspel Slavni britanski kuhar Jamie Oliver (29J, tudi P1 8 iz številnih kulinaričnih TV-oddaj m knjig 0 skrivnostih ter spretnostih, je nedavno doka*--1’^ kuhanje ne gleda le prek štedilnika in kuhalh*^^' veliko širše Nedavno tega se je odločil, da bo britanskih šolskih kuhinjah. Mr*1*' »Hrana v angleških šolah je neokusna predvsem v revnejših predelih države Ča? j6, 10 spremeni in da bodo naši otroci začeli užival jim je postrežena v šolskih kuhinjah'- je povedi akcije zbiranja podpisov za peticijo, v kateri se vlada poveča sredstva za boljšo in bolj prehrano. Očitno mu je podvig uspel. Zbral )e podpisov in se z njimi najavil pri britanske^111 Tonvju Blairu. Le-ta ga je sprejel v svoji londoh^ kjer pa Jamie ni bil prvič Že leta 1999 ga Je ® da pripravi kosilo za njega in še dvajset državnikov Razgovor je bil uspešen in Oliver I* # Street 10 zapustil s premierovo obljubo, namenila za program 280 000 milijonov funt°v slabo, če bi tudi mi imeli takšnega kuharja. Iz zapora v zapor »Prišla sem z dežja pod kap Rešila sem se enega zapora, zdaj grem v drugega.« Tako je komentirala svojo usodo ameriška TV zvezda Martha Steward (63), ko je po šestih mesecih zapustila zapor Al derson v Zahodni Virginiji in se napotila domov, v svojo vilo v okolici New Yorka. Martha je kazen morala odsedeti zaradi nezakonite prodaje delnic. Posel se ni splačal, saj je bila kazen st roga pol leta zapora in nato še pol leta hišnega pripora. Drugi del kazni ni veliko milejši od prvega Policija ji je namreč okrog gležnja pripela posebno elektronsko napravo, s pomočjo katere lahko neprenehoma spremlja in v vsakem trenutku na po sebnem radarju ugotovi, kje se nahaja. Ves čas prestajanja kazni mora biti Martha v svoji hiši. Izjema je le obisk pri zdravniku ali zobozdravniku in udeležba pri cerkvenem obredu. Pen april 2005 Zadnji fantovski dnevi P p zma. se nekaj mesecev in princesa Sayaka bo navadna državljanka očkom in mamico : ... ^secev - le-tibodo zdaj zanesljivo minevali z atomsko naglico - in 35-letna $lLyaxi’ morala za vedno zapustiti družinski dom, pravzaprav j’11 Sayako je edina hčerka cesarja Akihita m cesarice.Michiko (ki imata še ’ meseca se je zaročila, proti koncu leta pa se bo poročila. Po japonskem ^onu princesa, kakor hitro se poroči in postane gospa, izgubi naslov . R vse ugodnosti, ki jih ta naslov prinaša. Njen izbranec je štiri leta starejši 2aP°slen v tokijski mestni upravi. Dokler ne bo zapustila cesarskega ’ ,sb Sayako vsak trenutek, da je skupaj s svojimi starši. Tako jo vidimo, kako . materjo sprehaja po cesarskem gozdičku pri mestecu Takanezawo, ' šoJ/’ Tbkaj ima cesarska družina tudi velike vrtove in rastlinjake, kjer gojijo Menjavo. Sr Jerina, filmska igralka . prahsposnet- , • Potem ko je * banske raz v neradi Sl " h,.. ^^beni trg j " :, .^'Hh. v finske r / dl!c,fi P1-S, %A'S ' 'ta« Duh« k, ^hbH, 'a mia nu*r . sem bilk ' ^.rn, J '■ ' bodo poi je izjavila njene '"* >V|11 kat a ' Keniji -'t.. ” 2a' v „ in hodnem ^f^ati v)ogo , tudl Za Ul - -■ /a ,. H, rstar.kjerbi igrala Jovanko Broz. Film bi snemali v številnih mestih nekdanje Jugoslavije, producent filma pa naj bi bil beograjski igralec Dragan Bjelogrlič. Tega igralca poznamo predvsem po glavni vlogi v kontroverznem italijanskem filmu Srce v brez- nu, ki govori o partizanskih zločinih v Istri ob koncu vojne. Do realizacije filma o Titu pa je še precej daleč, saj se bodo o filmu v teh dneh šele začeli dogovarjati tudi v Slovenji. Prvo igralsko vlogo je Severina odigrala lani v gledališču na Reki. K ti Z*** <» SjC u • ’9° od »ena v - J"1 ’tepelixt°du iz k _ in dod“tno •*'^1 kulturnik i. Letošnji april je bil res poln dogodkov, zanimivih za vso svetovno javnost. Eden takšnih je zanesljivo tudi poroka princa Charlesa in Camile Parker Bowles, ki so jo morali zaradi pogreba papeža Janeza Pavla II. odložiti za teden dni Poslednje dneve svojega samskega stanu je angleški prestolonaslednik preživel s svojima sinovoma - na snegu. Družina se je smučala in zabavala v švicarskem Kiostersu, kjer pa je princ Charles naredil precejšnjo napako, ki mu jo je novinarska srenja zanesljivo malce zamerila. Medtem ko je s Harryjem m Williamom poziral fotografom, ni opazil mikrofona nedaleč od sebe. Mikrofon je bil vključen in je zabeležil vsako izgovorjeno besedo, česar pa princ ni vedel. Tako so novinarji pač slišali, kako je sinovoma povedal, da ne more več trpeti teh prekletih novinarjev in da so njihova vprašanja grozna. Pozneje so to, seveda neuspešno, poskušali popraviti iz njegovega urada z malce neumnim opravičilom, češ da je na njegovo obnašanje vplivala višina smučišča. Zadnji fantovski dnevi. Princ Charles s sinovoma v švicarskem smučarskem središču Klosters. Zaenkrat se nihče, vsaj uradno, ne sprašuje, kakšni odnosi bodo med mačeho in sinovoma. Dol z moje obleke! Španska igralka Penelope Cruz (30) je bila glavna zvezda na premieri filma Sahara, ki je bila v začetku aprila v kinodvorani Gra umans Chinese v Los An gelesu. Na snemanju tega avanturističnega filma, ki ga je režiral Breck Eisner, se je Penelope precej zbližala s pet let starejšim Mat hewom McConaugheyem, ki v filmu igra raziskovalca Dirka Pitta. Poznavalci pravijo, da se resno govori o njuni poroki, sama pa o tem še nista spregovorila besede. Ne samo to, tudi fotografirati se nočeta skupaj, kar pa Penelope očitno ne moti. Namesto možnega prihodnjega soproga je na premieri z veseljem po zirala fotografom s kamelo, ki so jo za to priložnost prignali iz tamkajšnjega živalskega vrta. To, da je kamela stopila na dragoceno obleko, naročeno prav za premiero, nikogar ni motilo, očitno še najmanj slavno igralko. — april 2005 ---------------------p^n------------------------- 48 »tal B1,Uci Pe.ui se KOVCŠ LakoJ । Namesto logar ja je postal strokovnjak za varj$ V otroštvu, ki ga je preživljal pri zaselku Osredek na Gornji Bistrici, kjer je bil sedež logarnice njegovega očeta Arpada, je kazalo, da bo tudi on postal logar, saj ga je to delo zelo zanimalo. Tako je velikokrat hodil z očetom na obhode po gozdovih, mu pomagal označevati drevesa in pri drugih opravilih. Zelo rada sta skupaj opazovala ptice, jih krmila in snemala njihove glasove. Navdušil se je tudi za lovstvo. Kljub vsemu je namesto logarja postal strokovnjak za varjenje. Poklicna pot do magisterija »Leta 1975, ko sem končal gimnazijo v Murski Soboti, sem razmišljal tudi o študiju gozdarstva, vendar me je bolj pritegnila elektrotehnika Zanimanje za tehniko sem kazal že na OŠ Bistrica, pri modelarskem krožku, ki ga je vodil učitelj Hirci. Takrat sem začel izdelovati tudi modele radijsko vodenih jadralnih in motornih letal. Ta dejavnost me zanima še danes, je rdeča nit, ki me sprem-Ija kot člana modelarske sekcije pri Aeroklubu Mavrica Mostje, in to predvsem z Z varjenjem se ukvarjam predvsem v pisarni, z vodenjem in izvajanjem raziskovalnih nalog na področju elektrotehnike, varilstva in energetike, spremljanjem novosti, reševanjem problemov idr. Seveda znam tudi sam variti, če je potrebno, ampak meni leži predvsem teorija. željo, da bi pritegnil in navdušil za tehniko čim več mladih« Naj povem, da sem lahko na omarah njegove pisarne občudoval nekaj njegovih izdelkov, m ob tem mi je še povedal, da tega ni delal zaradi tekmovanj, ampak predvsem za svojo dušo, ker ga je to pač zanimalo Študij elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je končal leta 1979, ko je postal univ. dipl, inženir elektrotehnike. Že naslednje leto se je vpisal na študij magisterija in si leta 1983 pridobil strokovni naziv magister elektrotehniških znanosti. Medtem se je tudi že zaposlil na Inštitutu za varilstvo Ljubljana kot raziskovalec in vodja oddelka. Na tem delovnem mestu je ostal do leta 1992. »Kot raziskovalec sem delal na področju varilstva (razvoj, raziskave varilnih naprav, avtomatizacija in robotizacija varilnega procesa), kasneje pa sem opravljal tudi dela in naloge vodje konstrukcijskega oddelka Leta 1992 me je zanesla pot v Liezen v Avstriji k firmi ZEUS Ges. m. b. H, kjer sem delal kot svetovalec za zniževanje stroškov energije in za uporabo alternativnih virov energije ter okolju prijaznih sistemov« Direktorstvo, svetovanje ______________ Leta 1994 se je odločil za nov izziv, s tem da je prevzel funkcijo direktorja v Industriji konfekcije Velika Polana, kjer pa je vztrajal le do naslednjega leta, ko se mu je ponudila priložnost vodenja firme, ki naj bi bila pisana njemu na kožo - to je Var stroja Lendava. Imenovali so ga za predsednika uprave Vendar se že leta 1997 vrne tako rekoč k svojemu prvemu delodajalcu, Inštitutu za varilstvo, d. o. o, in sicer za vodjo Enote pomurskega centra varilstva. Sedež enote je kar v pisarni družinske hiše v Dolnjem Lakošu. »Pomurski center varilstva opravlja oziroma ponuja naslednje storitve: prenos znanja v prakso, razvoj in raziskave, reševanje tehnoloških problemov s področja varilstva, svetovanje, energetsko svetovanje, racionalna raba energije, obnovljivi viri energije, energetski pregledi, energetske zasnove, energetski projekti, opravlja oziroma v okviru instituta organizira certi-ficiranje osebja, postopkov, proizvodov ter preskušanje materialov in proizvodov« Arpad Koveš je tudi član Slovenskega društva za varilno tehniko in slovenski delegat komisije XII. Mednarodnega inštituta za varjenje. V tej funkciji se je udeležil in sodeloval z referati na skupščinah v Osaki na Japonskem, San Franciscu, Kobenhavnu Napisal in objavil je tudi več kot sto člankov in prispevkov v strokovnih revijah in zbornikih Harmoniko je obesil na klin Seveda sem skušal vsaj nekoliko »prodreti« tudi v Arpadovo zasebnost. Poleg že omenjenega mi je razkril, da je poročen z logarjevo hčerjo (menda po naključju) Marijo iz Banute in da imata hčerko Saro ter da z veseljem postori vse, kar je potrebno pri njenem odraščanju. No, nad kuhanjem ni ravno navdušen. Rad potuje, službeno ali zasebno, in večkrat zahaja med člane zelene bratovščine (pri kartanju mu skoraj ni para) LD Velika Polana (je predsednik družine). Kot osnovno- in srednješolec je obiskoval tudi glasbeno šolo. Igral je na harmoniko, a se je medtem tako rekoč za stalno poslovil od nje Ko je v kakšni dobri družbi, raje zapoje, kot da bi raztegnil harmoniko. ■■■ V mlajših letih mi je uspelo izdelati model® ji vodenih letal in to me študiju tehnike Leta 2002 sem bil tudi na lovu (safariju) v A sem se vrnil s čekani te velike svinje brada''1 Jožef G. Bistriški V Afriki (in sicer) sem užival tudi v »lovu« s kamero in fotoaparatom. rU N0' še posebno zanimivo ozadje, zato sem dal aparat v roke sorodniku me je rade volje ovekovečil. Ato.