Delavsfca Pravica
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika	II	Posamezna številka Din 1*—. ~ Cena: za 1 mesec	||	Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo
dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši-	II	Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20*—; za	||	Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad*
Čeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	II	inozemstvo Din 7*— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru	II	Telefon 2265. — Štev, čekovnega računa 14.900
Velika skrb
Zadnje čase se v časopisih in na raznih zborovanjih pogosto čuje beseda, da so v naši državi na delu neke sile, ki streme za tem, da se industrija v Sloveniji — demontira. To se pravi po naše, da se industrija ustavi in odpravi. Misli se pri tem na rudarstvo, posebno na premogovne rudnike in na železarsko in sploh kovinsko industrijo.
Razvoj gre pri nas v Sloveniji že nekaj let sem v tej smeri. Še preden sta bili na vrsti rudarska in kovinska industrija, so se že pred leti ustavile pri nas steklarske tovarne in deloma tudi kemične in druge tovarne ali pa so skrčile obrat. In začelo se je preseljevanje na jug. Sedaj je razvoj demontaže v polnem razmahu glede slovenskih premogovnikov. !’isati o vzrokih tega od nekih sil v naši državi hotenega in z železno doslednostjo vodenega razvoja — je težko. Naše mnenje je, da bo pri dosedanjih naših notranje-političnih razmerah šel razvoj po nakazani črti strumno dalje. Mi mislimo, da je to že nekako stvarno dejstvo, pred kateri#! si slovensko ljudstvo, zlasti pa prizadeto delavstvo, ne more več zapirati oči in se tolažiti z upi in nadami v razne veljake našega dosedanjega javnega življenja. Slovensko delovno ljudstvo čuti, kako klavrne so vloge vseh teh ljudi.
V	enakem položaju kot so danes rudarji, bodo prav kmalu, če vsi znaki ne varajo, tudi naši kovinarji.
Ne pišemo tega v strahu za dividende kapitala, ki je naložen v teh industrijah po Sloveniji. Ta si bo že znal pomagati preko vseh zakonov in meja do novih plodnih naložb. Nas skrbi že bližnja prihodnost desettisožev delavskega življa. Nas je strah dneva, ko bodo v Trbovljah, v Zagorju, na Jesenicah in drugje prenehali brneti stroji, ko bodo ti kraji tihi kot pokopališča in kot kamenite puščave. Kdo nam more biti danes trden porok, da se ne bo to zgodilo?
Ko smo nedavno pisali o potrebi zares velikih javnih del v Sloveniji, smo poudarili, da bi bila z njimi samo začasno omiljena le najhujša beda, ki je kot kuga napadla naše delovne stanove. Zakaj zraven demontaže starih slovenskih industrij vstaja preil nami novo strahotno dejstvo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani zadnje mesece veselo razglaša, kako število zavarovancev raste, kako je torej zaposlenost poskočila in se je število brezposelnih napram lanskemu letu že dosedaj za čez 6000 manjšalo. Prava resničnost pa je taka, da je pri nas brezposlenih pravzaprav zmerom več. Zakaj?
Slovenija postavi vsako leto na delovni trg najmanj 6 do 7000 novih delovnih moči. Zadnja leta, ko so bile povsod same redukcije, niti misliti ni bilo na to, da bi se mogle te sveže delovne moči zaposliti. Saj so bili že prej zaposleni kar v množicah brez dela. Ostrina je bila zbita temu pojavu deloma samo v tistih krajih, kjer je nastala kaka nova industrija (11. pr. okrog Kranja). Tako se je zbrala rezervna armada nekaj desettisočev brezposelnih, ki bi celo v primeru normalnega razmaha gospodarstva že sama zadostovala na delovnem Irgu za nekaj let. Gospodarstvo pa gre pri nas prav nasprotno.— navzdol. In še vsako leto novi tisoči delovnih moči, ki s pravico do življenja terjajo tudi pravico do dela in zaslužka. Ne mislimo pri tem samo na ročno delavstvo, marveč prav tako na brezposelnost, ki duši mladi slovenski inteligenčni in polinteligenčni naraščaj.
To je tista strašna skrb, ki zmerom silneje trapi vsega slovenskega malega človeka. Prav vse enako mori: delavce, kmete, obrtnike, uradnike — vsi samo s strahom mislijo na dni, ko hodo morali njihovi otroci iskati dela in kruha. I11 vsi že danes
Zagorsko delavstvo je zborovalo
Naša skupina rudarjev je v soboto, dne 20. junija, imela dobro obiskan sestanek apneničarskega delavstva, v nedeljo, dne ‘21. junija, pa se je vršil javen shod rudarskega in ostalega delavstva ob nabito polni dvorani. Imeli smo tudi razgovor o organizaciji na Lokah.
Na sestanku apneničarskega delavstva je govoril lov. Lombardo, ki je obrazložil vse gorje, katerega delavstvo danes doživlja. Tako je tudi z apneničarskim delavstvom, za katerega se danes nihče ne pobriga in je morda eden tistih, ki ima najbolj naporno in nezdravo delo, vendar pa izkoriščan tako kot nihče drugi. Po daljši debati se je sklenilo, da se izvoli nekakšen pripravljalni odbor najbolj veščih ljudi, ki bo vzporedno s tov. tajnikom Lombardom vso stvar dobro proučil in potem ukrenil vse potrebno, da pride tudi apne-ničarsko delavstvo vsaj do nekakih pravic, katerih danes skoraj nič nima. Da pa bo borba uspešna, je bil tudi sklep, da se vsi do zadnjega organizirajo. Če ni potrebe enotnosti kršiti, potem naj se vsak pridruži, pošteni in borbeni organizaciji Jugoslovanski strokovni zvezi! Apneničarji! Kot smo dali bojazen ob stran in šli na delo za naše pravice, tako vsi do zadnjega v organizacijo!
V	nedeljo pa je po pozdravnem nagovoru predsednika skupine dobil besedo kot govornik tov. Lombardo, Govoril je o vseli važnih vprašanjih, ki se tičejo delavca v zadnjih časih. V svojem govoru je bil zelo stvaren in je bil zgolj strokovno-gospodarskega značaja. Ni imel namena v svojem referatu agitirati ali hvalisati našo organizacijo, ker se pošteno delo samo hvali, vendar je moral omeniti toliko, da je JSZ v zadnjem letu priborila delavstvu nad en milijon dinarjev samo pri plačah, da drugih podrobnih ugodnosti niti ne omenja. V več tovarnah so se sklenile s podjetniki kolektivne pogodbe itd., zato ne more nihče trditi tega, da naša JSZ ni delavska organizacija.
Kot drugi je govoril tov. Hočevar iz Celja o vzgoji delavstva in delavske mladine. Ta je po-
gledal tudi v idejno stran naše organizacije, kakšna mora biti vzgoja, da je res taka, da služi v delavski namen. Govornik je omenjal tudi izrek sv. pisma: »Kdor ne dela, naj tudi ne je«, kar se pa nekaterim ni dopadlo. Nekaterim se je zdelo, da je odveč govoriti o vzgoji, vendar smo morali ugotoviti, da je nujno potrebna, potrebna nam vsem skupaj, predvsem pa tistim, ki imajo delavstvo tako rekoč v zakupu. Ker vlada v naših vrstah najširša demokracija, se je pozvalo, naj dotični, ki je prej ugovarjal, izvoli svoje povedati. Seveda se tedaj k besedi ni oglasil. Lahko je obrekovati in delati med delavstvom nezadovoljstvo. Hvala za tako vzgojo, s katero ne boste daleč prišli. Naj se že vendar enkrat neha s tem, če hočemo ustvarjati neko skupnost.
Govoril je tudi g. Vodušek. Obrazložil je natančno glede našega odjema premoga, kakor je že tudi poročala »Delavska Pravica«, vendar je zadevo še enkrat obrazložil. V mesecu maju je bilo 60%, juniju 70, juliju bo že 75 vsega odjema. Od meseca septembra dalje pa bo odjem poln. Nekateri trosijo vesti, da gre to že na račun zimskih mesecev, kar pa ne odgovarja resnici. Odkod to izvira, nismo na jasnem in bo ostalo menda uganka. Govoril je tudi tov. Guna, ki je moral na žalost ugotoviti, da v resnici manjka vzgoje, in to prave delavske vzgoje. Ne bi smeli delavci izgubljati časa za razne medsebojne prepire itd., ker danes je delavstvo le še obrambna sila, je v defenzivi, kar je vedno težko in slabo. Cas je že, da delavec stopi na plan, ven iz obrambnih zidov v napad za tiste svoje pravice, ki mu gredo po božjih in svetnih zakonih. Zato delavce ne loči ideja, ki ostane vsakemu zavednemu strokovni-čarju ideal, če gre za naše gospodarske interese. Vsi enako služimo kruh in vsi enako doživljamo udarec za udarcem od našega nasprotnika kapitala, ki ga ne loči ničesar, niti nacionalnost, niti vera, če gre za njih profit. Zato je nam, tovariši, lahko za vzgled in šolo. Bodimo vsaj tedaj skupni, kadar gre za naš življenjski obstoj!
Tečaj JSZ v Zireh
V	nedeljo popoldne se je vršil v Žireh kratek tečaj za tamkajšnjo skupino. V Društvenem domu se je zbralo okrog 30 mladih članov skupine, ki so vsi z velikim zanimanjem sledili izvajanjem predavateljev. Tvarina tečaja je bila obsežena samo v dveh predavanjih, vendar sta predavatelja nanizala v svojih govorih najpotrebnejše, kar mora danes vedeti vsak organiziran delavec. Tovariš Srečko Žumer je obdelal vprašanje strokovne organizacije, njen pomen, delo, udejstvovanje, predvsem pa stališče in poglede kršč. soc. delavstva do sedanjih družabnih trenj. Dotaknil se je v par besedah tudi javnega udejstvovanja delavstva in podčrtal predvsem, da povsod in v vsakem slučaju mora delavec nastopati le kot delavec, ki brani svoje delavske pravice. Drugi predavatelj, tovariš Pitako, je poljudno in docela razumljivo obdelal najvažnejše točke delavskih varstvenih zakonov in seznanil navzoče z vsemi pravicami, ki jih de-
trdno verujemo, da sc bo dalo tu nekaj zares pre-okreuiti samo s temeljitim ozdravljenjem vsega našega javnega in s tem tudi gospodarskega življenja. Kje in kdo so tiste sile, ki naj izvrše to prepotrebno in zgodovinsko delo, je vprašanje nas samih, to se pravi vprašanje in naloga slovenskih delovnih stanov.
lavec mora uživati. To pa je mogoče le, če jih v prvi vrsti dobro pozna in točno ve, kaj mu vse po zakonu pripada in če je organizacija močna, ki lahko vse te pravice uveljavi, — Naša žirovska skupina se je tekom prvega leta svojega obstoja lepo razmahnila in živahno deluje. Člani skupine so s svojim zanimanjem za strokovno organizacijo najboljše poroštvo, da bo JSZ v Žireh napredovala in v doglednem času uredila delavsko vprašanje tudi v tem kraju, ki je vsled pomanjkanja prave delavske borbe postalo že pravi gordijski vozel.
Znižajte ceno sladkorju!
Najnovejše podatke o porabi sladkorja na glavo prebivalca v posameznih državah je priobčil v zadnji številki »Industrijski pregled«. Potrošnja je sledeča: Danska 46 kg, Anglija 43, Švica 40, Avstrija 26, Belgija 25, Češka 24, Francija 23, Nemčija 22, Poljska 10, Grška 11.50, Italija 8, Jugoslavija 4 kg. Pred časom je znašala potrošnja sladkorja pri nas še 6 kg na osebo, sedaj samo 4 kg. Ali ne govori to dovolj zgovorno, da je sladkor za večino naroda predrag. Ali ne bi bilo bolj pametno, da se zniža cena kakor tudi visoka trošarina, pri večjem konzumu bi se to gotovo izravnalo in državni dohodki kljub nižji trošarini povečali.
Zahteve tobačnega delavstva
Že vso povojno dobo se tobačno delavstvo potoni svojih sindikalnih organizacij bori za pravične delovne, plačilne in pokojninske pogoje. Smelo trdimo, da je bilo v teh leti h poslanih na razna merodajna mesta nad 1000 spomenic in resolucij, v katerih je tobačno delavstvo tolmačilo svoj težki položaj in tudi svoje pravice, ki jih imajo kot ljudje in delavci. Delavstvo je medtem pošiljalo tudi deputacije v Belgrad, ki so na odločilnih mestih osebno obrazložile razmere in potrebe monopolskega delavstva. Vse prizadevanje pa ni rodilo zaželjenega uspeha, nasprotno je to delavstvo doživljalo še nova poslabšanja. Pokojnine so odmerjene tako, da dobi delavec oziroma delavka po 35, 40 in več letni zaposlitvi največ 830 Din mesečno. Danes imamo veliko število takih delavcev oziroma delavk, ki imajo nad 40 in celo 50 let dela v tobačni tovarni.
Z novim pravilnikom, ki je stopil v veljavo 1. aprila 1936, so predvidene boljše pokojnine in to od 600 do 900 Din mesečno. Nerazumljivo pa je, zakaj se staro in onemoglo delavstvo ne upokoji, ker je pravilnik že v veljavi in je odobrenih ‘20 milijonov dinarjev za kritje zvišanih pokojnin. Bojimo se, da ne bodo ti milijoni ostali zgolj na papirju in bodo delavci prejemali višje pokojnine šele tedaj, ko bodo s svojimi prispevki, ki jih plačujejo v pokojninski sklad, sami ustvarili kapitalno kritje zvišanih pokojnin.
Tobačni delavci v Ljubljani so na svojem sestanku dne 18. junija ponovno razpravljali o svojem težkem položaju in sklenili, poslati vsem odločujočim činiteljem resolucijo, ki se glasi:
1.	Delavstvo preko 35 let službene dobe v tobačni tovarni si usoja vprašati, zakaj je nastal zastoj v težko pričakovanem penzioniranju po novem pravilniku o penzijah, izdelanem 1. aprila 1936, po katerem je bila obljubljena upokojitev od strani merodajnih faktorjev v treh etapah, po-čenši s 1. majem 1936. — Ker je delavstvo že
prekoračilo do 35 letno dobo, predvideno z novim Pravilnikom o penziji, nekateri celo 40—50 letno dobo službovanja, želimo, da se to vprašanje takoj, ali vsaj čimprej reši v prilog delavstva.
2. Celokupno delavstvo dalje stavi zahteve, da se § 26. Pravilnika o delu upošteva in daje delavstvu letni plačan dopust — do katerega ima po istem pravico, v letnem času, da si lahko pridobi svežih moči in svežega zraka, potrebnega za zdravje, ne pa v zimi, da mora istega uživati v nezakurjenih stanovanjih, ker je preslabo plačano, da bi si moglo nabaviti potrebno kurivo.
3. Da se prizna nestalnemu delavstvu vsaj 1» 5 letih službe avtomatična stalnost, ker je že isto pravico imelo delavstvo pod bivšo tobačno režijo po enem letu.
4. Delavstvo si usoja staviti zahtevo po ta-kajšnjem izdanju Pravilnika o plačah z vsemi pripombami, sklenjenimi in predloženimi z ankete monopolskega delavstva v Belgradu, dne 18. in 19. aprila 1936, ter dostavljenih po delegatih Delavske zbornice v Belgradu Upravi monopolov v Jugoslaviji, in to tem prej, ker so naše zahteve po minimalnem povišanju plač tako malenkostne, da jih nikakor ne moremo primerjati z nečednostmi, ki.so se izvršile na gotovih mestih v zadnjem času, za katere smo izvedeli, zasledujoč dnevna poročila časopisov.
Gorenjo resolucijo so podpisale vse zainteresirane organizacije v tobačni tovarni. Za krščansko socialistično delavstvo je resolucijo podpisala Jugoslovanska strokovna zveza, čeprav, da so si nekateri močno prizadevali, da bi bilo krščansko socialno delavstvo, ki je ostalo zvesto .lugoslov. strokovni zvezi, od te akcije, izločeno. Poudariti moramo, da tu ne gre za eno ali drugo organizacijo ali stranko, marveč za nujne potrebe tobačnega delavstva. Tobačno delavstvo bo ob svojem času že znalo obračunati z vsemi tistimi, ki iščejo pri tem nekaj drugega, kar hoče delavstvo.
Pogajanja stavbincev v Mariboru
Tudi v Mariboru je nastopilo mezdno gibanje stavbincev. Dne 15. junija so se v Delavski zbornici vršila tozadevna pogajanja, ki jih je sklicala inšpekcija dela. Pogajanjem je prisostvovalo zastopstvo delavskih strokovnih organizacij in delodajalcev. Za ekspozituro JSZ je bil na pogajanjih tov. Kores Martin. Razprava je bila zelo živahna. Zastopniki delavstva so vztrajali na svojih zahtevali po povišanju plače. Delodajalci so pristali na povišanje s pridržkom, ako pristanejo na povišanje tudi graditelji stavb. Dne 18. junija so se vršila ponovna pogajanja, ki so se zaključila s sporazumom. Delodajalci so pristali na povišanje
j plač in pogoje, ki so jih delavci in delodajalci j sprejeli v Ljubljani. Po pogajanjih se je vršil v j Unionu tudi velik delavski shod. Govoril je tu ! tudi tov. Kores Martin, ki je predvsem poudaril to, da je delavstvo s pritiskanjem mezd vedno bolj navzdol, bilo pritirano do skrajnosti. Ker pa stav-binsko delavstvo ni hotelo priznati strokovnih organizacij, se mu je pač slabo godilo. Danes pa, ko je videlo, da brez strokovne organizacije ne j gre, bo moralo s tem voditi račune in se organi-’ zirati. Strokovne organizacije pa morajo najti pota in sredstva, po katerih bodo nastopale enotno povsod, kjer gre za pravice delavskega stanu.
Ponovne volitve obratnih zaupnikov
Kranj, 24. junija.
V	soboto, dne 27. junija 1936 popoldne se bodo vršile v tovarni »Jugobruna« volitve obratnih zaupnikov. Volitve za leto 1935 so se v tej tovarni izvršile nezakonitim potom. Upravno sodišče v Celju je le volitve s svojini odlokom z dne 29. februarja 1936 razveljavilo. Ker pa je letošnje volitve vodil zaupniški zbor, ki je po določbi upravnega sodišča v Celju nezakonit, je kr. banska uprava na podlagi upravnega sodišča v Celju, dne 25. maja 1936 razveljavila volitve obratnih zaupnikov v tovarni »Jugobruna« za leto 1936 in razpisala nove volitve za dne 27. junija 1936. Volitve
se bodo vršile po skrajšanem postopku. Vsi delavci -ke, organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi, naj izvršijo svojo dolžnost. Pojasnite pa tudi drugim neorganiziranim delavcem in delavkam, zakaj se vršijo ponovne volitve. Volite belo glasovnico, katero pustite celo, drugi dve pa raztrgajte in dajte v kuverto, ter to vse skupaj zalepite in oddajte na volišču. Red in zakonitost naj bo povsod v vsem našem javnem življenju, posebno pa v delavskih vrstah, to naj bo naše geslo pri teh volitvah! Zato v borbo, na delo, in zmagali bomo!
Naši strohovničarji zborujejo
V	nedeljo, dne 21. junija 1936, se je vršil v Domžalah pri Mullerju ob pol 10 dopoldne sestanek zaupnikov kamniškega okraja. Zastopanih je bilo 10 skupin s 54 delegati. Tov. Bore.je otvoril sejo in dal besedo centr.. zastopniku lov. Tomanu. Ta je v kratkih besedah poročal o slogi in delu centrale z ozirom na govorice, ki so se trosile v kamniškem okraju. Nadalje so podali svoja poročila predsedniki, ozir. njihovi namestniki o delovanju skupin. Zanimiva in pestra so bila ta poročila že zato, ker se je iz njih videlo, kako posamezne skupine vodijo borbo za uveljavljenje socialne zakonodaje in kakšne težkoče imajo posamezni funkcijonarji in odbori. Treba bo veliko
požrtvovalnosti in dela, pa tudi pravega strokovnega pogleda v vse delo posameznih skupin.
Sklenilo se je, da se bodo vršili slični sestanki zaupnikov redno vsak mesec kakor tudi, naj se skliče strokovni odbor lesnega delavstva, po možnosti tudi strokovni odbori ostalih strok. Z delom, s kakršnim je pričelo delavstvo v kamniškem okraju, moremo doseči le najboljše uspehe. Ako bomo korakali po tej poti naprej, bomo lahko s ponosom gledali, kaj zmore delavstvo, ki je enotno in trdno povezano s svojo matico JSZ. Le z delom bomo lahko dokazali, kdo je za delavstvo in kdo je proti njemu.
Strokovna poročita
Tobačno delavstvo
Ljubljana. Strokovna zveza tobačnega delavstva je imela dne 23. junija izredni občni zbor, kateri je bil za nastale razmere zadovoljivo obiskan. Zastopnik .ISZ tov. Lombardo je v imenu centrale pozdravil navzoče in ugotovil, da ima pokojni dr. Krek še značajne in neomajne člane, kateri se ne puste begati od nikogar. Nadalje je pojasnil, kako je prišlo do zmešnjave in beganja tobačnega delavstva, da so se delali razni sklepi v imenu članstva, nakar pa izjavljajo prisotni, da niso bili vprašani o stvareh, v katerih odloča samo članstvo. — Nadalje se je izvolil nov odbor in nadzorstvo. Sklenilo pa se je, da-novoizvoljeni odbor pozove prejšnji odbor, da takoj izroči novemu odboru vse tiskovine in štampiljko z gotovino. Dalje naj pozove novi odbor vse one delavce in delavke, ki so bili člani naše zveze, ako želijo še nadalje ostati v naši nad 40 letni organizaciji, da takoj prijavijo svojo odločitev novemu odboru, in sicer v 8 dneh. — Po zaključku tega važnega občnega zbora so se navzoči razšli zadovoljni in odločni na novo delo.
Kovinarji
Jesenice. V zadnjih dneh preteklega tedna se je izvedelo, da K ID ustavlja vsa dela novozapo-četih objektov in stavb. Delavstvo se vprašuje, zakaj vse to? Kje tičijo vzroki? Kaj se za vsem tem skriva? Naj že bo karkoli, delavstvo je organizirano v svojih strok, organizacijah in bo znalo in moglo teinu slediti ter vsakomur reči odločen stoj, ki hoče uprizarjati s takimi metodami prestižna vprašanja. Vse delavstvo pri KID je predobro prepojeno z mislijo, kaj mu je podjetje, in bo znalo upravičene težnje z vsemi svojimi močmi braniti. Odbijalo bo pa tudi vsak neopravičen napad na svoje pridobitve, zavedajoč £e predobro, kaj je bilo leta 1931 in kdo je od tega imel največje koristi.
Kamnik. Po daljšem presledku je naša krajevna skupina kovinarjev v Kamniku sklicala za nedeljo, dne 21. junija 1936, članski sestanek. Ni bil sicer tako obiskan kakor bi bilo želeti, razumemo pa, da ima vsak doma kako delo; vendar so nam tudi sestanki potrebni, kjer se moremo o vsem porazgovoriti, kar nas teži. Uvodoma je poročal tov. predsednik Stare o tekočih dogodkih in delu delavskih obratnih zaupnikov. Nato pa je govoril tov. tajnik Rozman. Podčrtal je pomen podpornega fonda, o katerem je poročal tov. predsednik in naglašal, da se delavstvo vse premalo zaveda nalog podpornih fondov. Kratko je objasnil položaj glede kolektivne delovne pogodbe. Zanimivo je bilo tudi poročilo o njegovem potovanju na sejo predsedstva naše mednarodne strokovne organizacije. Sploh je bil sestanek zelo pester in zanimiv. Želeli bi si še več takih poučnih in res domačih sestankov. Naše delo je težko, odgovornosti velike, vse to bomo zmogli le tedaj, ako bomo složni, edini in organizirani.
Tekstilno delavstvo
Trata. V nedeljo, dtle 14. junija, se je vršil za našo skupino sestanek, na katerem je poročal tov. Pestotnik iz Kranja. V svojem izvajanju nam je orisal bedni položaj tekstilnega delavstva. Pojasnil nam je tudi skupno akcijo tarifnih odborov, njihov namen in delovanje. Sestanka se je polnoštevilno udeležilo delavstvo iz podjetja Inteks na Trati. Dalje so se sestanka udeležili tudi lesni in stavbinski delavci. Tovariši, tovarišice, po tej poti naprej, in uspeh naše borbe nam je zasiguran!
Lesni delavci
Jezersko. V nedeljo, dne 28. junija 1936, se bo vršil na Jezerskem v Prosvetnem domu ob 4 popoldne sestanek lesnega delavstva. Na sestanku bo poročal tov. Pestotnik iz Kranja. Tovariši, udeležite se tega sestanka prav vsi, da s tem pokažemo, da lesno delavstvo na Jezerskem strnjeno stoji v vrstah organiziranega delavstva.
Nekateri dopisniki še vedno pišejo na obe strani pole in s tem otežkočajo delo pri korekturi dopisov. Zaradi tiskarne je treba, da so vsi dopisi pisani samo na eni strani pole. Prosim vse tovariše dopisnike, da to upoštevajo in se po tem ravnajo.	Urednik.
Ope karsho delavstvo
Radomlje. Delavstvo opekarne Pipan Šraj se je v celoti organiziralo v Jugoslovanski, strokovni zvezi. Do tega koraka so delavstvo prisilile neugodne delovne, zlasti pa plačilne razmere. Delo v opekarnah je zelo naporno in umazano. Plače pa skrajno nizke, tako da delavstvu ni omogočeno niti skromno preživljanje. Razumljivo je, da vsak delodajalec gleda na to, da delavstvo doseže čim večjo storitev, ker le tako more zadostiti naročnikom in seveda doseže tudi čim večji dobiček. Delavstvo ne ugovarja temu stremljenju delodajalca, zahteva pa, da se mu da primerna plača, ki mu bo omogočala ohraniti delovno sposobnost, ki se od njega zahteva. Delavstvo je polom svoje organizacije predložilo podjetju svoje zahteve, do katerih smatra,“da je popolnoma upravičeno. Uver-jeni smo, da bodo te zahteve našle pri delodajalcih razumevanje, ker pri tem ne gre za ničesar drugega, kakor skromno izboljšanje eksistence, katero mora imeti delavec, ako hoče podjetje, da mu uspešno vrši delo, katero od njega zahteva. Vemo, da delodajalcem ni povsem po volji, da se delavstvo posluži organizacije, toda od' tega se delavstvo ne bo odvrnilo z nobeno grožnjo ali reakcijo, ker se zaveda, da mu je le po tej poti dana možnost izboljšati svoj skrajno neugoden in težak gmotni položaj.
Kokrica pri Kranju. Opekarsko delavstvo, zaposleno v tukajšnjih opekarnah, se je organiziralo v Jugoslov. strokovni zvezi, da si potom organizacije pribori boljši položaj. V soboto, 20. junija, se je vršil zelo dobro obiskan sestanek, na katerem sta poročala tov. Pestotnik iz Kranja in Grošelj iz Ljubljane. Podala sta poročilo o gibanju opekarskega delavstva, ki si je potom .Jugoslovanske strokovne zveze, v- podjetju Združenih opekarn na Viču, priborilo zelo lepe uspehe. Njihov položaj pa se bo s sklenitvijo kolektivne pogodbe, na katero je podjetje že pristalo, še izboljšal. Pozvala sta navzoče, naj odločno vztrajajo kljub morebitnim žrtvam, v organizaciji, ker le strokovna organizacija je porok boljših časov delavstva. — Dogovorili smo se se tudi o nadaljnjih korakih glede izboljšanja mezdnega položaja tukajšnjih opekarskih delavcev.
Živilsko delavstvo
Slovenska Bistrica. V nedeljo, dne 21. junija, se je vršilo za člane naše skupine zelo važno predavanje, ki ga je imel tov. Rozman Peter. Udeležba je bila zadovoljiva. Predavatelj nam je zelo poljudno podal idejne razlike naših strokovnih delavskih organizacij. Zakaj in čemu »rdeči« kot »beli« in »plavi« je večini delavstva do danes še nejasno. Mnogi ne morejo razumeti te razlike, ko vidijo, da kapitalizem izkorišča in tlači vse enako, ne glede na barvo ali firmo strokovne organizacije, v kateri delavstvo bolj ali manj pripada. S tem se delavstvo dostikrat zavaja v strokovne organizacije, ki so po prepričanju (svetovno nazornem) delavcu celo nasprotne. Čas bi že davno bil, povedati delavstvu, zakaj se neka organizacija skriva s svojim pravim imenom in namenom ter delavstvu z deviško sramežljivostjo servira samo to, da je »delavska« in da je samo ona prava delavska in nobena druga. Treba bi bilo povedati nevednemu delavcu tudi to, zakaj bi v krščansko socalistični strokovni organizaciji ne bilo pravo mesto za njega. Vsak delavec bi moral to veliko in najvažnejšo idejno razliko naših strokovnih organizacij dobro poznati. Zato je bilo to svojevrstno predavanje za nas delavce zelo važno in nujno potrebno. — Po predavanju se je razvila debata, v katero so posegli tudi navzoči in vodilni zgornje-bistriški marksisti, zagovarjajoč svoje stališče na-pram krščanskemu socializmu, toda tega niti zda-leka niso mogli vzdržati.
Slovenska Bistrica. Ni prav, če se strokovna organizacija prizna samo tedaj, kadar gre za podporo ali za intervencijo zaradi plače. Še grše pa je, ako se organizacija omalovažuje in celo sumniči, ako ta že prvo uro ne doseže sto odstotnega uspeha. Naravnost krivično in nepošteno za vsakega delavca člana pa je, če nikoli nima časa priti na sestanek, kadar ga strokovna organizacija kliče. Tedaj je vse polno izgovorov, samo takih ne, da bi bili v prid organizaciji. Tovariši! Ako bi ne bili mnogi med nami tako mrtvičasti, ako bi se bolj in najprej zanimali za svojo organizacijo, potem šele za druge postranske stvari, bi danes ne bilo v vsej naši okolici delavca, ki bi ne bil član naše skupine. Zatorej vsi več brige, več volje in veselja do dela v organizaciji! Dajte najprej vi njej, kar ji gre, potem bo šele ona mogla uspešno vršiti svoje delo.
Zenica
V	nedeljo je bil slovesno položen 'temeljni kamen v Zenici. Prvi je govoril rudarski minister Jankovič. Dejal je:
»Današnji dan je velik v zgodovini našega gospodarstva. Ko polagamo temelj tej za državno in narodno življenje prepotrebni železarski industriji, izvršujemo obenem veliki gospodarski načrt sedanje vlade dr. Stojadinoviča. Ta načrt se izvršuje v različnih smereh. Ni treba še posebej dokazovati potrebe po ustanovitvi težke železarske industrije, ko imamo tolike zaklade v Evropi najboljše železne rude in železo tako potrebujemo, da smo ga kupovali v tujini za 350, pa celo za 800 milijonov letno. In Zenica je središče našega rudnega bogastva. Tu se bo proizvajalo letno 180.000 ton najrazličnejših profilov od žice in pločevine do železniških tračnic in traverz za gradnje. Tu se bodo proizvajale tudi najboljše vrste jekla, brez katerega danes ne more biti narodne varnosti. — Mi nočemo več voditi dosedanje politike, ko smo železno rudo izvažali in za drag denar uvažali izdelke. Danes polagamo temelje veličastni zgradbi, ki bo dolga 300 m in široka 51 ni. Pod njeno streho bodo čez leto dni zabrneli ogromni stroji. Pod to streho pa bodo našli zaslužka tudi tisoči, katere danes muči nezaposlenost in vrnila se jim bo veselost in vera v same sebe. Tako bodo postali državljani zadovoljni in taki bodo največja nada naše domovine.«
Nato je bilo v temelj zazidano tole posvetilo: »Naj ta zgradba z božjo pomočjo izpolni vsa pričakovanja njenih stvariteljev in naj bo v procvit kraljevine Jugoslavije in v korist vsega jugoslo-
vanskega naroda, bodočim pokolenjem pa naj bo živ dokaz prizadevanj tiste jugoslovanske generacije, ki jo je postavila gradeč s tem svojo domovino.«
Po udarjanju s kladivom po kamnu je govoril zastopnik Kruppove tovarne baron Vilnovski. Izjavil je, da bo tovarna po svoji znani točnosti dobavila čisto nove stroje, grajene po najnovejših tehničnih pravilih. Za njim je nastopil predsednik vlade dr. Stojadinovič. Izvajal je:
»Brez pretiravanja moremo reči, da z današnjim dnem začenjamo pisati novo stran v naši gospodarski zgodovini. Danes bomo začeli novo ekonomsko politiko. To, kar smo danes začeli v Zenici z železom, bomo začeli jutri v Boru z bakrom, a pojutrišnjem z neko drugo rudo. — Prvi moj današnji udarec po kamnu sem namenil Zenici in njeni novi zgradbi, drugi udarec naši' novi gospodarski politiki, tretjega pa kot sklep, da za večne čase pokopljemo našo staro in slabo gospodarsko politiko. Prepričan sem, da bo ta nova politika dvignila ves naš narod. Ne izdajam pa tudi nobene državne tajnosti, če vam povem, da to, kar danes začenjamo, še ni zadnja beseda, katero hoče izreči sedanja vlada tu v Zenici. Delali bomo na to, da izgradimo industrijo, ki bo dala tem siromašnim krajem drugačno lice, ki bo zaposlila tisoče poštenih delovnih rok in koristila .ljudstvu. A če bo treba, kar Bog ne daj, bomo mogli tu proizvajati neko posebno vrsto železa in jekla, s katerim bomo branili našo domovino pred zunanjimi ne-prijatelji.«
Drobne vesti
V	»Slovenski ljudski fronti« in okoli nje so se začele zbirati različne politične skupine ljudi, ki niso ne za JRZ, niti za JNS, niti za socialiste. Te tri stranke so za narodno edinstvo in poznajo po svojem programu samo en narod. »Slovenska ljudska fronta« po svojem imenu kaže, da je prvič slovenska, da drugič je za popolno politično svobodo in da tretjič hoče predstavljati v socialnem pogledu sodobna stremljenja delovnih stanov. Kolikor je mogoče izvedeti, namerava delati ta nova politična formacija v sporazumu s Hrvati in Srbi-opozicionalci.
Srbski zeinljoradniki so imeli zborovanje svoje stranke v Belgradu, na katerega so prišli tudi zastopniki iz notranjosti države. Tu so bila podana poročila o zunanjem in notranjem političnem položaju. Ker je v njih izraženo nekako skupno gledanje združene opozicije na ta vprašanja, naj iz njih navedemo nekaj značilnih mest. Zlasti še zato, ker sedanje čase časopisi nič več ne poročajo o kakih sporih in nesoglasjih v teh vrstah. — Vodja zemljoradnikov, Jovanovič je dejal, da je danes v Evropi ena sama zmešnjava. Še nikoli ni bilo v srednji in južnovzhodni Evropi in na Donavi toliko nevarnosti za mir kol danes. Mirovne pogodbe in ž njimi Društvo narodov — so razbite. V mednarodni politiki velja danes samo še sila — moč. Kdor ima to, misli, da ima tudi pravico. V srednji Evropi bi bila najbolj nevarna povrnitev Habsburžanov, ker se namerava pod njihovim žezlom sestaviti neka skupina več ali manj samostojnih državic in tako osnovati takozvan »katoliški blok«. — Mi smo za narodno združenje Srbov, Hrvatov in Slovencev na osnovi enakopravnosti. Kmalu bo glede hrvatskega vprašanja dosežena popolna soglasnost. Mi delamo odkrito, iskreno in pošteno in hočemo tako rešitev, da bo zadovoljeno Srbom in srbstvu, Hrvatom in hrvatstvu ter Slovencem in slovenstvu. — Dr. Gavrilovič je izjavil, da so stranke Združene opozicije soglasne v zahtevi, da se izvoli nova skupščina in da v tej skupščini odločajo o vsem brez preglasovanja svobodno izvoljeni poslanci — Srbi, Hrvati in Slovenci. Jaz nisem vaš minister, vendar zahtevani od vas odo-brenje, da tak sporazum s Hrvati dovršimo. In ko ga dovršimo, ste na vrsti vi. Naša vloga je končana, začenja se vaša vloga. — Dr. Tupanjanin je govoril o socialnih smernicah: Ko bo prišla opanka na vlado, bo dana možnost življenja vsem. Mi dajemo vsakemu mesto, ki mu pripada, a le tisti naj živi, ki dela. V naši zamisli družabnega reda ni prostora za tiste, ki hočejo živeti od tujega znoja.
»Mi ne odklanjamo polne državljanske svobo-I de,« je dejal minister Cvetkovič, »in kmalu bo ! prišel čas, ko bo prišlo ljudstvo do polnega izraza, I in sicer po tajnem glasovanju. Očitajo nam, da
smo počasni in obzirljivi. Mi tega ne zanikamo, kajti z uvajanjem ljudskili pravic se ne smemo prenagliti, ker imamo v naši državi zamotane zadeve in naše notranje edinstvo še ni popolnoma cementirano in ker smo nasledniki režimov, iz katerih se ne sme takoj v polno svobodo, zakaj to bi pomenilo iti iz skrajnosti v skrajnost.«
Železnica Tuzla—Valjevo se bo gradila kot je izjavil predsednik vlade dr. Stojadinovič, in sicer normalno-tirna.
V »Tivarju« je prevzel rdečini celo organizacijo »Hrvatski radnički savez«, ki je priključen hrvaški ljudski fronti.
Diplomatsko tihotapsko afero je policija razjasnila in zaključila preiskavo. Sedaj imajo zadevo v rokah carinske oblasti.
Most čez Savo pri Bos. Gradiški za zvezo Slavonije z Bosno bo dolg 240 metrov, širok 10 metrov, veljal bo pa 24 milijonov. Za druge manjše mostove v vrbaski banovini je odobrenih še 16 milijonov dinarjev. Z vsemi deli se je že pričelo.
Posvetovanje generalnih štabov držav male antante se je končalo s sporazumom o vseh vprašanjih.
V občini Kočane v južni Srbiji so bile občinske volitve. Vloženi sla bili dve listi JRZ. Od 2437 volivcev je dobila prva 958, druga pa 586. Zanimivo je to, da so bile v 'prejšnjih letih po občinah tod okoli zmerom po dve listi JNS, sedaj so pa po dve JRZ.
Sankcije bodo ob koncu tega meseca na seji Društva narodov odpravljene. Angleška vlada se je že odločila in spravila stvar pred parlament, ki te dni o tem odloča. Angliji bo sledila tudi Francija in za njima bodo šle vse druge države. Predsednik Združenih držav ameriških je tudi že izdal odlok o ukinitvi izrednih odredb proti Italiji.
Belgijsko	delavstvo	je po zgledu francoskega
ob	nastopu nove vlade	zahtevalo zvišanje	plač in
znižanje delovnega časa. Prvi razgovori niso uspeli in	delavstvo	je šlo v	stavko, prišlo je	tudi do
resnih spopadov s policijo. Vlada je posredovala in je bil sklenjen sledeč splošen sporazum: minimalna mezda je 32 frankov dnevno; enotedenski plačani dopust za delavce, ki so več let zaposleni v isti tovarni; 40 urni delovni teden v vseh industrijah z nezdravim delom, listo teh industrij bo sestavila vlada.
Francoski senat je brez sprememb sprejel nove	delavske	zakone. Vlada je izdelala	načrt o
kontroli narod, banke. Tistim, ki so odnesli denar v inozemstvo, bo ves zaplenjen, če ga v določenem roku ne spravijo nazaj v državo. Izdelan je tudi zakon o nadzorstvu oboroževalne industrije. Vlada je razpustila fašistične organizacije in jim prepovedala vsako nadaljnje udejstvovanje. — štrajki
VINIČARJI
Borba za povišanje plač
(Nadaljevanje.)
Na Hrvaškem so se najprej organizirali kmetje za zvišnaje cen goveji živini, mleku, volni itd. Uspeh je bil zelo povoljen, koristi od tega pa so imeli le oni kmetje, ki so imeli kaj prodati. Ko so to videli kmetski delavci, bajtarji in viničarji, so se tudi ti organizirali. Dosedanje plače po 10 do 15 dinarjev na dan brez hrane, je gotovo premalo za človeka vredno življenje. Najprej so se dvignili delavci v somborskem okraju. Kakor pri nas, tako je tudi tam. da tisti, ki več ima, navadno najmanj da. Večji posestniki najmanj plačajo. Vršila so se večkratna pogajanja, pri katerih so delavci uspeli. Plače so se jim zvišale za 50 odstotkov.
Iz Sombora se je mezdno gibanje poljskih delavcev raztegnilo tudi na druge kraje. Tako so se vršila mezdna gibanja in stavke po raznih krajih: v Požegi, Osijeku, Varaždinu, Jakovlju in v okolici Zlatarja. Tudi tu so tako poljski, kakor vinogradniški delavci uspeli in dosegli višje plače. Obenem pa so s svojimi delodajalci sklenili posebne delovne pogodbe, podobne kolektivnim pogodbam. Tu so določili točno, kolika plača gre delavcu v denarju, če recimo žanje, kosi travo, okopava, mlati, ali spravlja poljske pridelke. Določen je odmor med delom, da so ženske plače enake moškim. Važno določilo je tudi to, da zaupniki te samopomoči (organizacije) določijo, kdo je bolj potreben, da dobi delo in kdo manj. Delodajalci so se obvezali zaupnike v vseh pogojenih določbah upoštevati. Pri tem gibanju je nadvse važno omeniti, da so ob času stavke bolj revne delavske družine, ki nimajo nič svoje zemlje, bile podpirane od onih kmetičev in bajtarjev, ki so nekoliko premožnejši in ki imajo svojo zemljo. Solidarnost jc zmagala in zmaguje povsod, kjer nastopi!
Kaj pa pri nas? Nad desettisoče imamo tu ob severni državni meji samih viničarjev. Plačani so le po 2.50, 3 do 5 Din največ, in to brez hrane za celodnevno delo. Koliko pa imamo kmetskega delavstva, n. pr. na obširnem Murskem iit Dravskem polju, kjer ti delavci sedaj garajo noč in dan, pa nikoli niti beliča ne zaslužijo. Vse delajo največ samo za odslužitev, bodisi stanovanja, hrane, drv itd. Protiračuni delodajalcev so običajno tu taki, da delavec, čeprav je celo leto delal kot črna živina, ne dobi od tega nobenega zaslužka, marveč še dolžan ostane za prihodnje leto. Čudno je, da se naši voditelji, politiki in razni sociologi tako malo zanimajo za ta del slovenskega naroda, te najbolj krvaveče rane na našem državnem (kot agrarnem) in narodnem telesu. Vse gre nekam nerazumljivo trdo pot, neprijetno in odlagajoče na vse, kar so še kdaj zahtevali bodisi Haši poljski delavci ali viničarji zaradi ureditve njihovih plač. Zato tu ne preostane tudi ničesar drugega, kakor samopomoč — organizacija. Kakor si je odpoinogel delavec in viničar na Hrvaškem, tako si more odpomoči tudi pri nas.
Najprej bo treba zgrabiti vinogradnike ino-zemce. Kriza nizkih cen teh tako ne tlači, ker morejo svoja vina, pa tudi sadje, izvoziti izven
so povsod zaključeni z uspehom. Stavkalo je v celoti čez dva milijona delavcev in nameščencev.
Tudi v Španiji se širijo stavkovna gibanja. V Barceloni stavka čez 100.000 delavcev raznih strok.
Barikade so postavili stavkajoči delavci na ulicah mesta Kovno v Litvi. Razvile so se ogorčene borbe in je bilo več mrtvih in ranjenih.
8000 šoferjev je zastavkalo v Bolgariji, da protestirajo proti raznim prometnim odredbam in visokim taksam na olje in bencin. — V stavko so stopili tudi čevljarji.
Pravcate bitke so se začele vrstiti iz dneva v dan po svetih krajih Palestine. Arabski vstaši so se sedaj lotili že tudi redne angleške vojske. Poročila govore o težkih izgubah na obeh straneh.
V	manjših dosedanjih spopadih je padlo 42 Arabcev in 300 Židov. Za Arabce se zbirajo prispevki v vseh muslimanskih deželah.
Gorki, slavni ruski proletarski pisatelj, je umrl v 75. letu starosti. Bil je celo svoje življenje tuberkulozen. Izmed njegovih povesti in romanov je najbolj znana pri nas >Mati in drama Na dnu .
naše države in ga na drugih tržiščih mnogo dražje prodati, kakor naši vinogradniki. Svoj čas so dobivali od naše države še celo nagrade za izvoženo vino. Imeli so dvojni dobiček: svoje vino so dražje prodajali kot naši in da so povrh tega še dobivali državno nagrado. Ravno inozemci pa so bili vedno tisti, ki so pritiskali na plače viničarjev in delavcev in se izmikali zakonitim delovnim in plačilnim predpisom ter so s tem očitno dokazali, da jim ni za nič drugega, kakor našo zemljo in naše ljudi izmozgati in izkoristiti do skrajnosti. Tudi to je ostalo do danes brez vsake pozornosti naših odločilnih krogov in s tem tudi brez vsakih tozadevnih ukrepov zaščite našega človeka pred brezvestnim delodajalcem tujcem. Ker tedaj in v prvi vrsti tu ne gre za enostavno pravičnejšo ureditev viničarskih mezd, marveč mnogo bolj za obrambo nas samih pred inozemsko eksploatacijsko politiko naših najlepših krajev in naših najbolj pridnih delovnih slojev, bo potrebno, da se po zgledu oblasti kr. banske uprave v Novem Sadu tudi tu določijo minimalne mezde. Najprej za vse viničarje in poljske delavce, ki so najeti in zaposleni na inozemskih posestvih. Potem bo potrebno preiskati gospodarske možnosti tudi pri naših večjih posestnikih in določiti minimalne mezde za njihove delavce. Mi smo prepričani, da se bo to zgodilo in se bo našlo razumevanje na odločilnih mestih. Pri tej važni zadevi pa morajo sodelovati vsi prizadeti delavci. Zato viničarji, poljski delavci, hlapci, dekle, vsi v strokovno organizacijo! Ko bo postal uspešen pritisk na nekatere, bo to avtomatično vplivalo tudi na druge. Položaj se bo tako kmalu zboljšal. Samo začeti je treba, kot je to vedno dejal naš boritelj dr. Janez Ev. Krek.
•
Za prosto stanovanje! Viničar tovariš Šešerko Franc v Sv. Barbari pri Mariboru, je moral vsako leto narediti nekaj dnin na račun stanovanja. To je po sedanji uredbi o viničarskem redu nedopustno in gre viničarju stanovanje zastonj. Dne 18. junija se je vršila tozadevna razprava viničarske komisije. Med strankama je prišlo do sporazuma tako, da je dobil viničar plačane vse dnine, narejene za stanovanje, in nagrado za dve leti nazaj v skupni vsoti 632 Din. Viničarja je zastopal tov. Rozman Peter.
Naslednje strokovne skupine nam še niso sporočile, koliko izvodov Delavskega koledarčka za leto 1937 naročajo: Celje, Boh. Bistrica, Domžale — oblačilni, .Jesenice, Kranj, Količevo, Maribor, Litija, Nazarje, Otiški vrh, Prevalje, Slatina Radenci, Strahovica, Vevče, Slovenjgradec in Slov. Bistrica. Da bomo mogli določiti naklado, prosimo, da nam vse navedene skupine sporoče (vsaj približno), koliko izvodov Delavskega koledarčke za leto 1937 naročajo. Naročila moramo Imeti najkasneje do 10. julija.	Delavska	založba.
iVaše nove postojanke
Vir. Na inicijativo tov. Bukovca iz Količevega in Grošlja iz Ljubljane so se zbrale delavke in delavci Kocjančičeve tovarne na Viru 22. junija v Društveni dom v Dobu na prijateljski razgovor zaradi ustanovitve strokovne organizacije. Tovariš Grošelj je omenjal, da kapitalizem v prvi vrsti izkorišča šibkejšega, to je žensko, zato je nujno, da se tudi delavke skupno bore za svoje pravice v Jugoslov. strokovni zvezi. Tov. Bukovec je zelo obširno razložil potrebo in cilj strokovne organizacije. Ugotovil je, da so njihove plače skrajno nizke, da delajo v tovarni, kjer je zrak zelo kva* ren zdravju, nadure se ne plačujejo z zakonitim doplačilom. Dalje jim je razložil pravice, ki jim jih nudijo socialni zakoni, katere pa morejo uspešno uveljaviti le potom organizacije. Ravnajo naj se po zgledu tovarišev na Količevem iii organizirajo v Jugoslov. strokovni zvezi. Izvršijo naj to brez strahu, ker jim bodo stali ob strani vsi organizirani tovariši in tovarišice. Navzoči so vsi podpisali pristopnice za JSZ. Kdaj se bo vršil prvi prihodnji sestanek, se bo pravočasno sporočilo.
Trata Škofja Loka. Tudi pri nas se je lesno delavstvo pričelo zavedati, da je edina rešitev lesnega delavstva v močni in enotni strokovni organizaciji. V ta namen smo sklicali v nedeljo, dne 21. junija, sestanek, na katerem nam je tov! Pestotnik iz Kranja obrazložil pomen strokovne organizacije. Obrazjasnil nam je žalosten položaj lesnega delavstva v današnjem času. Vsi navzoči so se enodušno izjavili, da pristopijo v vrste Jugoslovanske strokovne zveze. Tovariši, tovarišice, v času, ko se najbolj izkorišča delovni stan, smo pristopili v armado borbenih delavcev, da se skupno s svojimi sotovariši delavci v naši škofjeloški okolici borimo za pravično ureditev današnje družbe. Zato na delo, vsi v organizacijo, naj nikogar ne bo, kateri bi stal ob strani!
To
in ono
Jescnicc. V zadnji štev. »Delavske Pravicec pod geslom ;>V boj za ljubljansko bolnišnico :, moramo dodati, da bo akcijski odbor nadaljeval svoje delo, ki si ga je zarisal, da bodo delavci o tein informirani. Od časa do časa bo poročal o uspehih in neuspehih svojega dela ter iskal izhodov, da se uresniči stremljenje: Hočemo novo izpopolnjeno klinično bolnišnico in z njo tudi druge pokrajinske bolnišnice, predvsem na Jesenicah in zgradnjo vseh tozadevnih sanitarnih zavodov kot tudi izpopolnitev že obstoječih.
Zahvala
Podpisani Drolc Pr., ključavničar, se najiskre-neje zahvaljujem JSZ za podporo, ki sem jo prejel v času moje brezposelnosti v znesku 250 Din. —
V	Kamniku, 21. junija 1936. Drolc Franc.
Ali si že naročnik Krekove knjižnice?
KNJIGOTISK BAKROTISK KLIŠ ARNA
1
LITOGRAFIJA
KAMENOTISK
OFFSETTISK
JlKiOŽlOVANiKA TISKARNA
I—IIlil ■■IIIPlllil Hill lil lllllllli I IIII'III »IIIIIMIIIM—
LJUBLJANA ♦ KOPITARJEVA 6
ILUSTRACIJE IN KLIŠEJI DAJO REKLAMI SELE PRAVO LICE. - ZA REKLAMO V VI-SOKIH NAKLADAH UVA2UJTE LE OFFSETTISK, KI JE DANES N AJCENEJSII
088®
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč. — Iidaja komoreij »Delavske Pravieec 8. Žumer.