Letnik II. (LVII.) V Ljubljani. 12. avgusta 1904. List 32. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOV ENSKE POKRAJINE. Mihael, po božji milosti in po božjem usmiljenju knez in škof Lavantinski, prisednik prestola Njih svetosti, velikokrižnik cesarskega avstrijskega Franc Jožefovega reda, doktor bogoslovja, sporoča mnogočastili duhovščini in vsem ljubim vernikom svoji- škofije pozdrav, blagoslov m vs • dobro od Boga Očeta m Sina v edinosti svetega Duha! (Dalje). Preljubljeni v Gospodu! Poleg teli iz svetega Pisina vzetih in polno-veljavuih dokazov za od Boga razodeto resnico brezmadežnega spočetja Marijinega je še mnogo neovržnih pričevanj, ki so jili dali za našo versko resnico najodhčnejši krščanski misleci vseh stoletij. Seveda so njih izreki še bolj prikriti, še niso popolnoma jasni. Zlasti dvojna misel je, ki vlada vse ustno izročilo in razvidno obsega nauk, da je bila Marija od početka prosta izvirnega greha: to je misel o vsestranski in brezpogojno najpopolnejši čistosti in brezni a dež nos ti deviške Matere božje, potem pa misel o novi boljši H v i. Že modroslovec in mučeiiec sv. Justin je primerjal Mater božjo z nesrečno materjo človeškega rodu; in ta primera je bila sprejeta od sv. Ireneja in se odslej zopet vrača v krščanskem slovstvu. Sv. Amtilohij opaža: „Tisti, ki je prvo devico (Hvo) ustvaril brez napake, je tudi drugo (Marijo) upodobil brez madeža in brez greha." Lahko pa je tudi dokazati, da se prvotno oproščenje Marije od izvirnega greha že v četrtem stoletju razločno nahaja v zavesti svete Cerkve in celo ljudstva.' * Dr. M. Josef Scheeben, Op. cit. Str. 541, št. 11. O r i ge u, s častni 111 p r i i m k o m .d e -man t n i", je pisal v drugem krščanskem veku: Marija je bila ustvarjena v milosti in celo nedotaknjena od strupene sape g r e h a. L u č a t ra č a n s k e c e r k v e v sredi tre tiega stoletja, s v. Ciprijan. sko. in mučeiiec \ Kartagiui, piše primerno: Marija se razločuje od vseh drugih ljudi. Dna ima sicer njih naravo, pa ne njih dolga. Iu n a j d u h o v i te j s i izmed cerkvenih očetov, s v. Av guštin, slavljeni skoi Hipoiiski. je v velikem verskem boju s krivovercema Juliauom u: Pelagijem zaradi icsincnosn nauka o >pU*siio>n podedovanega greha izjavil s poudarkom: Iz ve le pošto v a u j a do Marije in zaradi časti, dolžne njenemu Sinu ne govo-r i m o o nji nikdar, kadar se govori •» greh u. In od Boga razsvetljeni razlagalec svetega Pisma, veliki H i c -r o n i m, ki je sestavil vzorno delo v obrambo vednega devištva Marijinega zopei napade brezbožnega Helvidija. je zapisal pred skoraj pet-najststo leti pomenljive besede: Ni d v o m a . da je bila ni a t i G o > p o d o v a cista vsak e g a gre ii a , ker se nje n a čast u e da ločiti od časti Sina. ki ne more i m e t i n o b e ne zveze z g i e a o m. K a -k o r je torej Krist deviški, enako j e t u d i m a 11 t e g a v e č no deviškega S i n a d e v i š k a m a t i in d e v i c a. \ rliu-tega zagotavlja s v. Janez Da m a s ca n. med o r i e n t a 1 c i os m e g a stoletja najboljši t o 1 m a č b o ž j e g a razodetja: K a č a n i 11 a š 1 a v h o d a d o t e g a u e -b e š k e g a raja. I11 da ne omenjam mnogo drugih glasnik prič, trdi slavni s e r a i s k i učeni k > v. H o n a v e n t u r a iz frančiškan-* k e g a reda, ki je vsekdar pogumno branil brezmadežno spočetje Marijino: N a š a kraljica je bila napolnjena s p r e h i -t e č o milostjo, ki j o j e obvarovala n - k i u m b e izvirnega g r e h a. T e j b i bila za p a d 1 a v sled p o p a č e ne č I o -\ e š k e n a r a v e , k o b i n e b i 1 a obvarovan a p r e d n j u p o p osebni milost i. .lasnim izrazom najodličnejših cerkvenih očetov in učenikov -a- pridružujejo enako jasni izreki občnih cerkvenih zborov. Tako so klicali očetje šotega občnega cerkvenega zbora I. (S80: Marija, ti si vsak čas od začetka svojega ustvarjenja ostala brezni a d e z n a , ker si imela roditi stvarnika vse svetosti. Ko se je leta 787 obhajal »edini občni ali drugi nicejski cerkveni zbor zoper nasprotnike svetih podob, zagotavljali so očetje cerkvenega zbora: M i časti m o p o -dobo božje Porodnice, n a š e n e -dolžne in n e o m a d e z e v a n e D e v i c e. Ko je sveti tridenski cerkveni zbor razlagal vernikom nauk o izvirnem grehu, kako so namreč v»i ljudje spočeti v tem grehu, je pristavil znamenite besede: Sveti zbor izjavlja, da n i m a n a m e n a . v t o d o 1 o č b o , v k a -t e r i »e govori o izvirnem grehu, vštevati tudi p r e b1 a ž en e i n n e -o m a d e ž e v a n e d e v i c e Marij e. Da ne omenjam enakih izrekov drugih cerkven.h zborov in raznih papežev, med katerimi jih je več. ki -o bogoslovcem piepovedali učiti, češ, da je bila Marija -početa v izvirnem grehu, trdim slednjič / vsem poudarkom, da more naš častitljivi verski nauk tudi pamet brez težave iz-vaj iti iz pre\zvišene ča-ti. ki jo je imela Marija doseči po milostnem sklepu božje ljubezni. Po izkušnji potrjena resnica je. da se darovi milosti, ki jiii deli Bog umnemu bitju, ravnajo :>o stopnji, katero ima to bitje zavzemati v božjem ki iljevstvu. Cim višja je služba, v katero je kdo p«»kiuan po božji naredbi, tem obilnejša mera luci in milosti se razliva nad njega. V potrjenje 'e postave opozarjam na Abrahama. Jakoba, Jožeta. Mozesa. Jozua, na mnogo sodnikov in na izraelske kralje, pa na proroke. Si-ss .V in ikcreto de piccato originali Ko je imel poslednji, največji prorok starega zakona, mogočni pridigar v puščavi, sv. Janez Mesiju pripravljati pot in ga krstiti, ga je Bog posvetil za to prevzvišeno službo že v krilu njegove matere Elizabete. Da, po enaki postavi ravna vseinodri Bog tndi v naravnem redu sveta. V važnih dobah, ob zgodovinskih pokretih kakega ljudstva, si poišče velikih oseb ter jim podeli modrosti, moči in kreposti, da morejo popolno izvršiti poslanstvo, za katero jih je izvolil po svoji neskončni previdnosti. Zdaj pa vprašam: Kdo je prejel od Boga višjo nalogo, kakor ona čudovita Devica, ki je bila izvoljena, da postane mati Sinu božjega? Kateri poklic je častitljivši, kakor soudeželevati se skrivnosti učlovečenja Jezusa Krista in odrešenja sveta? Zares, dokler bo svet veroval, da je Jezus Krist Sin božji, — in verovali bomo, dokler živimo, — in dokler se vse naše bogočastje zbira v skrivnosti presvete Trojice, 1 a k o dolgo bo čast Matere božje največja in najvišja, katera se more podeliti pametni stvari. Kaj čuda torej, ako je Gospod brezmadežno Devico za najvišjo službo, ki je le mogoča, obdaroval tudi z največjimi milostmi in predpra-vicami? Gotovo, ako nas uči katoliška vera, da je Bog Oče Marijo, preljubljeno Mater svojega preljubljenega Sina, z ozirom na neskončna zasluženja Jezusa Krista v prvem tre not k u njenega življenja ohranil neomadeže-vano od izvirnega greha, kakor nobenega drugega človeka ne, pravi naša pamet: T a k o s e j e moralo zgoditi. Ali pa bi morda verovali, da je hotel Sin božji, sama svetost in pravičnost, sprejeti meso in kri od človeškega otroka; oskrunjenega po grehu? Ali ne nasprotuje krščanskemu mišljenju in čuvstvovanju, da je šel božji Sin v bivališče, katero je imel pred njim že hudi duh v svoji oblasti in je v njem gospodoval ? Brezmadežno spočetje Marijino, najbližnje napovedanje rojstva Kristovega, je nadalje utemeljeno v tem, da je bila Marija od vekomaj odločena in izvolj.ua, stopiti v povsem izredno razmerje z nebeškim Očetom kot hči, s Sinom, kakor že omenjeno, kot mati in s svetim Duhom kot nevesta. To trajno razmerje terja, da ni niti najmanjšega sledu grešnega madeža na častitljivi stvari, ki je in ostane vekomaj v tako tesni zvezi z vsega moljenja vredno presveto Trojico. Zato pripazuje po pravici odlični služabnik Marijin in razsvetljeni cerkveni učenik, sv. An-zelm: „ Večni pravičnosti je bilo primerno, daje bila Marija olepšana s čistostjo, nad katero se ne da misliti nič večjega, kakor čistost Boga samega: ta Devica, kateri je hotel Bog Oče dati svojega edinorojenega Sina na tako poseben način, da je moral postati skupni in edinorojeni Sin Boga in Device; ta Devica, katero je izvolil Sin, da je naredil iz nje svojo mater, in v katere krilu je hotel sveti Duh učiniti spočetje in rojstvo istega, iz katerega izhaja sam." Oče nebeški ni mogel za drugo Evo storiti manje, kakor je bil storil za prvo, katero je ustvaril v milostnem stanju nadnaravne svetosti in pravičnosti, v katerem pa se v svojo in v svojih potomcev tiedopovedno nesrečo ni ohranila. Postava izvirnega greha velja za vse ljudi, pa deviška Mati božja je morala biti od nje izvzeta. Bog, začetnik te postave, je imel tudi pravico, od nje izvzeti ono, katero je bil odločil, da stopi ž njim v tako častno razmerje. Tudi je jasno, da je dobrota usmiljenja mnogo dragocenejša, ako se nesreča od varovanca odvrne že od začetka, kakor če pride pomoč še le tedaj, kadar je beda že zadela reveža. (Dalje priii.) XIII. nedelja po Binkoštih. Pojdite in izkažite se duhovnom. (Luk. 17.) Vsaka betežnost, in naj je še tako mala, te spominja na to, da se obrabi sčasoma tudi shramba neumrjočega duha, tvoje telo prav kakor večno ne bo stala skledica v omari, akopram jo polni tako dragoceno kamenje, da bi se z njim nakupili gradovi. Zato je izmed najnavadnejih slik živenja ta, ki nam jo današnji sv. evangelij stavi pred oči. Bolezen, huda gobova bolezen je pri-morala pomilovanja vredne reveže, da so Gospoda klicali na pomoč. Vselej usmiljeni naš Izveličar je ozdravi ter pouči, kaj jim je storiti dolžnost. „Pojdite in izkažite se duhovnom.'4 (Luk. 17, 14.) - tako jim veleva. Prav bo, če o tem Gospodujem naročilu govorimo tudi mi danes. „Pojdite in izkažite se zdravnikom" — takega povelja iz Gospodnjih ust bi bili danes pričakovali vsi mi, ki z mislijo zasledujemo, kar čujemo ali beremo. Ozdravljene naj sodi zdravnik. A Gospoduje povelje: „ Izkažite se duhovnom" - ne zdravnikom, nas važnega uči. Bolezni izvor je namreč greh. Vsled greha ste prišli v človeštvo bolezen in smrt. Tudi ti deseteri gobavci so prenašali splošnjo pezo zadolženja človeškega rodu bolezen. Greh v človeštvu je vzrok tudi njihove bolezni, akopram ni treba bilo, da. bi bili grešniki sami. In tako se godi vsem nam še danes. S telesno boleznijo je opraviti telesnemu zdravniku; a dušna bolezen pa spada v duhovnikovo področje. Zato torej današnjim ozdravljencem Kristovo naročilo: „Izkažite se duhovnom." Krist je zato prišel na svet, da bi odvzel človeštvu greh ter zacelil vse rane. koje je zadalo človeštvu Adamovo pregrešenje. In kadar posluje Krist tako, takrat nastopa prav v svojem poklicu. Prvi. nesrečni Adam — telesna in dušna smrt; drugi, srečni Adam, Krist - telesno in dušno živenje! Te resnice, dragi, izvirajo iz današnjega tako zanimajočega nas evangeljskega poročila. Ubogi bolniki so vedeli, kje jim je bistvena pomoč za to svojo večidel neozdravljivo bolezen. Zato ta njihov bolesti polni klic: „Jezus, učenik, usmili se nas." (Luk. 17, I S.) Vedeli so tudi, da Gospod ne vrača nemilo za nedrago in da ga ne moti to. če tudi je eden bolnikov izmed Samarijanov. t. j. onega oddelka ljudstva v Palestini, ki Jezusa pred kratkim zato ni sprejeti hotelo, ker je vedelo, da je sam Jud in ker je opazovalo, da gre skozi njihove pokrajine doli v judovski Jeruzalem. Jude so namreč Sa-marijani do smrti sovražili. A Krist je prišel za Jude in Samari-jane. za vsa ljudstva na zemlji. Tudi uprav danes hodi po sredi skozi samarijske pokrajine. Vedeli so reveži, da ne človeški duh maščevanja, nego božji duh odpuščanja vodi našega Odrešenika: ta duh, ki je, kakor znamo danes mi. vodil do sedaj in naj vodi za naprej vse krščanstvo za vse čase. Dragi! Ali se ne glasi velikrat v tvoji vesti tudi današnje evangeljsko. akopram tajno povelje: .Pojdi in izkazi se duhovnu?" Dragi! Prav glas za današnjo nedeljo je to. Pojdi in izkazi se tudi ti na izpovedi duhovnu, kadar si zbolel na duši. Tam se obtoži svojih grehov zato. da bi odvezo prejel. Bodi tu natančen in odkritosrčen. Natančen v okoliščinah: morda si pohujševal še druge? To bi bila bridka okoliščina. Odkritosrčen bodi. prav kakor se spoznaš pred Bogom, ne da bi česa za-molčeval ali olajševal. Tu se odgrinja vest. Tu sem nisi došel farizej: tu sem te je do-vedel eestninarjev duh. Izpovednika. ki je grešen človek grešen prav kakor ti se ti ni sramovati. Ko bi se sramoval njega, vprašati bi le moral le tega: čemu da se nisi ko je bil pravi čas čemu da se takrat nisi sramoval Boga. Boga se nisi sramoval, ki vse vidi. in mašnika se bi sramoval, ki vidi in ve le to. kar mu poveš. In pa: Ali s tajno izpovedjo prideš v kako nepriliko. v kako svetno škodo? Saj izpovednik pod najostre-jimi cerkvenimi kaznimi niti najmanjega ne sme razodeti iz tvoje izpovedi nikomur niti očetu niti materi. Niti takrat tega ne sme, kadar bi za tebe otroka, za mater in očeta brezdvombeno dobro bilo. Iz izpovedi ni-kedar ničesar! I11. ali ni bolje, da tu skrivaj vse poveš, kar bi te kakor kamen težilo vse živenje: stvarjalo ti vedni nemir in sod nji dan sramoto pred vsim svetom? In še nekaj! Kako je s tvojim kesom na izpovedi? Da le izmoliš molitev za kes. kakor so te je naučili mati in šola, tako meniš? — To ni vse? Žalost in stud, ki mu pravimo kes, mora biti v tvoji duši. — In če ti je le radi tega žal, da si z grehom prišel ob dobro ime - ne zadošča. Ni sicer napačno, da ti je žal tudi radi ljudi. Med ljudmi se mora ž njimi računati! A žal ti mora biti na izpovedi radi Boga. Boga si razžalil. Z Bogom tu obravnavaš. Bog je pa najpopolnejša in najljubeznivejša dobrota. Sone-beščan z njim kedaj biti: to je tvoj namen. A, glej. z velikim grehom na vesti nisi nebes niti več vreden. Kakor velik njegov razžalnik pač ne moreš z njim bivati na enem ter istem kraju — v nebesih! — In Krist ti jih je zaslužil. — Krist za-te vse; ti zanj ničesa; ničesa tudi ne za-se. Vmodri se in uči se kesa na Petrovem izgledu in na Mariji Magdaleni. In sklep? Tvoja volja, da se poboljšaš, mora namreč biti na izpovedi trdna. Zato moraš ob tej priliki skleniti, da vse opustiš, kar te vede v stari greh nazaj. Le človeku prirojena šibkost, a ne tvoje volje slabost — le to te opraviči, če se spomniš na naslednji izpovedi, da se nisi tako poboljšal, kakor si sklenil in bi se bil rad. Hoteti vsaj si moral svojega po-boljšanja; brez take tvoje volje ni bilo božjega odpuščenja. To tvoj sklep! Ali jih ni bilo 10 očiščenih ? Kje pa je unili 9? Nobenega ni. da bi se bil vrnil in čast dal Bogu!" (Luk. 17. 17.) Te besede so pač pomenljivo Gospoduje vprašanje v današnjem sv. evangeliju. Zato, dragi, nikoli ne pozabi Bogu dolžne zahvale, če si se grehov razbremenil na sv. izpovedi. Mati doma'te uče. da se zahvališ za najmanji dar. In tako je prav! A za največi dar za mir svoje vesti bi se ne zahvalil Bogu! Najboljša tvoja zahvala je pa označena v besedah, ki naj so ti po izpovedi tvojega živenja svetilo. Grešnici-prešeštniei jih je govoril Gospod in se glase: ..Pojdi in zanaprej večne greši!" (Ivan S, 11.) Amen. Iz domovine. Popotni s po 111 i nji ua Dolensko. _iA"|i.i naša domovina.* Hrvatska nar. pesem. (Dalje.) Odrinimo zdaj v duhu naprej! Kmalu nad sv. Rokom se odcepi od državne ceste na desni stranska, mala, menda okrajna cesta, ki vodi proti Zatičini. Takoj, ko smo zavoziii nanjo, začutil je menda vsakedo pod kolesi, da v Zatičini ni več „komesije," to je c. k. okrajnega sodišča, kakor je časih po teh krajih priprosto ljudstvo ta vrad navadno imenovalo. Vsaj jaz sem si doinisljeval tako, da dokler je bilo c. k. okrajno sodišče v Zatičini, vozilo se je po tej cesti več in skrbneje. Zato je bila v tisti dobi vtirana biezdvombeiio skrbneje. Dolinica, po kateri vodi cesta, se mi ni videla odveč prijetna. Imajo pač vsake oči svojega slikarja. Bil je pa tudi kmalu konec naši vožnji. Zdajci smo namreč pri vozili na zmerno višavo, odkoder sn 9. pa so nekateri prežali na to. kaj da pišem, in s,» radi kaj popravljali; d i s i ravno so mogli pisati edino tudi le to, kar so posnemali po nekedajuih zgodovinarji!). Zapisal sem takrat v .Novicah": .Več bi še i»il posnel po Valvazorju, pa ne maram dajati prilike, da i>i se popravljale pomote mojih spisov ; torej častite bralce raje zavračam na VIII. Valvazorjevo knjigo str. '!93 7(12.. in XI knjigo str. 530 535., rtjer slavni naš rojak več piše o Zatičini. V prvi kajigi pripoveduje o začetku samostana. in našteva po imenih lo opatov; tudi navaja, da so v letih 1471. i z i 1529. Turki Za-tiuno oropali in požgali. V drugi knjigi pa popisuje med drugim imena večjih iu znamenitih dobrotnik v samostana, in izrecno izraža, kako je biia v prvih ireii stoletjih pobožnost velika. N; je tasirat bilo imenitne rodbine in Kranjskem in tudi ne v sosednih deželah, ki bi ne bila temu •am-Mana darovala kakega večjega diru. \s.,ki omenjenih knjig (VIII. iu XI.) je pridej.uia slika saniosiana, ki jv' bil v starih časih trdnjavi enako obzidan z močnimi zidovi." Nastani pa zdaj morebiti vpras.mje /! telil. Nekako okrog 1. i 7«S0. -o bih nastopili v nasi državi časj. o katerih je pred nekoliko leti zapisal, če se prav spominjam, nemški mesečnik „St. Beuedikisiimmui." da s() bili .žalost ni za uboge duše v vicah!" Kakor je sploh znano, moli se osobito v samostanih posebno veliko za večni mir in pokoj rajnim, za uboge duše v vicah. Takrat pa so jeli odpravljati samostane po vsem našem cesarstvu, in torej tudi v naši deželi. Naštevati jih posamezno ne morem, dasi so mi izvzemši Ljubljane menda znani do malega. Omeniti pa hočem /lasti štirih za moški spol, v katerih je bilo posebno veliko sainostancev - duhovnikov. Ti so na Notranj- skem: v Bistri (med Vrhniko in Borovnico); na Dolenskem pa: v Zatičini, v Pletrjah (blizu Št. Jerneja) in v Kostanjevici. (Dalje pride.) Kadučik-lj .los. I.eviinik. Križ. Bosanska povest I v a n a I. e p u š i č a. II. Pod travniško G o I g o t o. Ubogi župnik je vedel, kaj ga čaka. Drugo jutro je napisal v ječi pismo in ga poslal skrivaje svojemu pomočniku, ki je tudi že dospel v Travnik poizvedovat, zakaj so zaprli župnika. Pismo je po sreči prišlo pomočniku v roke. Glasilo se je takole: .Dragi brate! Kaj sem ti neki storil hudega, da si me ubogega starca z zlimi Turk vred oblatil s tolikim obrekovanjem in potrdil kleveto s svojim pečatom? . . . Jaz moram poginiti. Tebi pa naj odpusti milostivi Bog! Tvoj bivši župnik o. Štefan". Ko je prebral pomočnik usodno pismo, bilo mu je, kakor da bi ga bila zadela strela z jasnega. Vedel je, da je vdaril svoj pečat na pismo, ki mu ga je bil dal mudir (turški sodnik) in ki st) ga bili sestavili v ntedžlisu; toda mudir mu je dejal, da je zapisano takole: .Častiti paša in vojskovodja! Mi smo pobrali vse orožje raji, ki nam ga je mirna in poslušna prostovoljno izročila". Ali mudir je pomočniku drugače tolmačil po turško pisano pismo, nego je bilo zares pisano, da mu je le izmamil pečat, ki mu bo paša verjel. Kani naj se obrne sedaj siromak? Kdo mu bo verjel? Ah naj stopi pred pašo in tamkaj prekliče in zvali krivdo na mundira? Oj vse bi bilo lahko, ko bi imel kako stotino zlatnikov za od-kupo. Dal bi polovico mudim in polovico paši. Hipoma bi se vse preobrnilo na bolje. Oblezel je po mestu vse imenitnejše krščane, ali pri nikomer ni našel rumenjaka. Vse. kar so imeli, so potrošili za odkupe. Vide. da ni pomoči od nikoder, odšel je iz mesta, kakor bi bil slep in gluh. Zdajci se vstavi pod holmcem Jlovačo". Ozre se na tisti strašni kraj. Srce mu vztrepeče, ko se spomni, kakšen grozen konec čaka tam njegovega župnika. Na holmcu raste hruška „Dinjača" in na njej visi konopec in nedaleč proč je zapičen kolec grozne priprave za mučenje. „Tamole usmrte v groznih mukah mojega nedolžnega župnika; tamole konča svoje življenje . . šepne pomočnik, neka ledena zona mu šine skozi srce; vest ga peče, ker je pre-lahkoverno pritisnil svoj pečat na tisto usodno pismo. Kakor okamenel je stal dolgo vpiraje pogled na tista mučila na bližnjem holmcu, potem pa je vzdihnil z vzklikom: „Oj b o s e n s k a G o 1 g o t a v devetnajstem stoletju, koliko nedolžnih je izkrvavelo na tebi!" Pred oči mu stopi križ na Golgoti in Zveličar njegove muke in kri, ki jo je prelil za odrešenje človeštva. Neka nevidna roka ga je jela voditi. Krenil je dalje. Trden mu je bil korak. Storil je že več nego uro hoda, ali duša se mu ni odtrgala še od križa na Golgoti. Prišel je domov. Čim je stopil v izbo, zgrudil se je na kolena pred razpetim Zveličarjem. Potri se je jel grozno kesati, ker je lahkomiselno vdaril pečat na tisto usodno pismo in s tem pritisnil smrtni znak svojemu župniku na pošteno čelc. Vedel je, da v hiši razen prgišča hrane v kleti ni ničesar, s čimer bi mogel odkupiti župnika. Dolgo je molil pred razpelom. Naposled sklene, da pojde pred pašo in vso izmišljeno krivico nase vzame, namestu župnika ponese svojo glavo na morišče na travniško Colgoto in s svojo krvijo izbriše pečat s pisma, ki so mu ga pre-varoma podvrgli. (Dalje prihodnjič.) Začetki krščanstva na Japonskem. (Dalje.) 43. Solnce vzhaja. Tema je legla na japonske pokrajine. Vse 18. stoletje je ni mogel pronikniti noben žarek luči krščanske. Poizkusi katoliških duhovnikov hotečih prodreti na Japonsko so se vsi izjalovili. Kdorkoli je prišel tja, izginil je brez sledu. Sredi 19. stoletja je naposled jelo vzhajati solnce Kristove vere japonskim otokom. Ko je bil leta 1832. vstanovljen korejski vikarijat, prejel je apostolski vikar ukaz iz Rima, da naj se naseli na otokih Liu-Kiu, spadajočih Japoncem. Ali šele leta 1844. se je mogel nastaniti tamkaj duhovnik pariškega misijonskega semenišča Fo-reade. Leta 1854. so sklenile severoameriške združene države z Japonsko pogodbo, ki jim je odprla trgovino z japonskimi otoki. Brzo potem so se zvršile slične pogodbe z Angleško in Francosko. Nangasaško pristanišče je bilo odprto vsem narodom. Istega leta 1854. je založila apostolska sto-lica japonski apostolski vikarijat in imenovala Collina za prvega apostolskega predstojnika. Leta 1857. je prišel prvi misijonar iz paviškega misijonskega semenišča v Hakodate. Njemu je bil poverjen japonski misijon. Leta 1859. je morala japonska vlada dovoliti tujcem versko svobodo Dne 19. svečana 1854 je bila v Nakasami posvečena cerkev na čast šestindvajsetim japonskim mučenikom, ki jih je bil papež Pij IX. dne 8. rožnika 1862 prištel svetnikom. 44. Kako se je ohranjevalo krščanstvo od roda do roda. Po tolikem času se je Japonsko zopet jelo odpirati krščanski veri. Misijonarji so prihajali tja, da zasejejo seme, ki so ga zatrli kruti viharji. Ali so ga popolnoma ugonobili? Ne. Neki francoski škof, ki je šel misijonarit na Japonsko, je pripovedoval vrnivši se v Evropo, kaj se je bilo zgodilo, ko so jeli zidati preprosto misijonsko cerkvico. Prihajali so tjakaj nekateri Japonci popraševaje: „Ali vas je poslal rimski škof? Ali ljubite presveto Devico?" Na vso moč so pazili, kakšen bo odgovor na ti vprašanji. Radovedno so ogledovali masno opravo, nad vse pa jih je zanimala podoba Marije brez madeža spočete na velikem oltarju. Ko se je opravljala služba božja, šepetali so drug drugemu: „Ti prav tako delajo, kakor so videli nekdaj naši dedje". Pripovedovali so misijonarjem, kako se je širila vera krščanska skrivaje od roda do roda, kako so skrbno čuvali v posamičnih rodbinah svete bogoslužne knjige, križe, svete podobe. Izmed podob jim je bila posebno draga in mila slika brezmadežnega spočetja Marije Device, obkoljena z redovnim pasom sv. Frančiška. Tajni japonski k r š č e n i k i so ohranili vero v brez greš no spočetje Marijino, ki še tedaj ni bila zapovedana verska resnica. Tako zvesto so se držali naukov sprejetih od o o. frančiškan o v, od nekdaj o d u š e v 1 j e n i h branilcev tega bisernega venca sv. Bogorodico. Misijonarji so jeli popraševati najdene krš-čane, ali so jim znane kake molitve. Tudi teh niso mogli zatreti kruti preganjači. Ohranil se je v tajni krščanski čredi oče naš, zdrava-tn a r i j a, apostolska vera, očitna izpoved. Pozabljena ni bila niti krščanska postna zapoved. (Konec pride). I\ B Zrnje. Lakotovali so radi suše na zgornjem Nemškem usodnim načinom v letih 1487 in 1631. Tudi letos gledamo podobnim mogočestim v obraz. Ko so hodili te dni po popolnoma osu-šenih Sprevinih strugah, prišli so do kamena, ki nosi napis: „Ko zopet vgledate ta kamen boste jokali. Tako nizko je stala voda v letu 1487." In v bližini Magdeburg-Devina sedaj na suhetn leži kamen z besedilom: „Kadar me vgledate, boste prelivali solze. 1631." Slovenci! „Danice" št. 31. t. I. Vam je kar mogoče zanimivo poročala o tem, kako so naši predniki znali si pomagati ob sušah pretečem 2 stoletji. Navedli smo vam tistih zgodovinskih zanimivosti zato: da krenete po stopinja h starih svojih očetov in mater. Rojaki! „Da sad zemlji daš in ohraniš prosimo te — vsi iši nas!" To je naša molitev. Ljubljanska škofijska kronika. /npnij • Dražgo-e je prej J ondotni župni vpraviuij e. - -p. Irmcisek Boncelj; župnijo Crnio>njice p.t v. c. g .laku!) Lebar. /upnik v Polomu. (.. g. Anton .larc. nam«. >tni gimnazijski j c '-k:c'i*:U /i zupneg. upravitelja na Savo. Staiu pokoj je ilovoijeii v. e. g. Ivanu K ari i n n. /upniku v Smledniku. I in : 1 a -1 .i c. in v. č. gos. Anton L o m ba r, /;'ca-n>. vp »kojeni Kapelan v Crkljaii oS» Krškem, dne J-v j u * ij«i 1H doma na Tr>teiukii; .Martin A\olvk. župnik ua Savi. d:u >o. junija PlOL Priporočata -e v molitev castitim gospodom duh«»v Miiii -obratom. Duhovne vaje. Skupile dulioviK vaje /a duiiovaike se prično k t« »s jo. a v g!i>ta /vece' t i -e končajo dne _\ -v ptv inb a /juliaj. Vabi -e ca- .a duhovščina, da -e j i' i v dele/; v pra\ obiinem številu. Častiti go-p..dje, ki naiiuruvujo priti na duhov m vije. naj o tem -\ >iem nam nu kmalu obve-tv eastite dekanij-ke ur.uk . da morejo le - ti -<.:n p«»r »vati >c do JO. avgusta t. i. IV .i :;blj -kol |.»-iu \ i. t jul. 1'aOt Prav lepo prosimo če. in blag. naročnike i/ I. m U. oddelka dobrotne poravnave. Časniki so dragi. In .Danica" kedo bi s; upal trditi, da je bila natisnjena kedaj elegant-neje, nego je sedaj? V lastno izgubo bi dalje delati ne mogli. Cais«. sodelalci nas sedaj ne s-anejo prav nič. A vender imamo se osebno škodo. Zalo odvrnite, Slovenci, to pretečo nevarnost, da izgubite svoj sedaj naj slu rej i list. Silno laskave sodbe o clankili svojih gg. sotrudnikov imamo v rokah; zato i>i se nam še toliko bolj škoda /delo našega lista. 111. Naslednje pa je zelo žalostno. Žalostno za vero in za rod Ce kedo ne \zmore ..Danice", to unievaino. Pri nas je preveč duševnega davka. Nikomur je ne silimo. A da se agilnje zoper ..Danico" in da se agituje s strani zoper kjer bi se moralo za to je žalosten znak naših žalostnih razmer. Saj je vendar ni .Danicine" številke, da bi ne bilo zaznati i/ nje gorke vneme za vero ni za dom. Ne mislite pa, štajarski Slovenci, da ste to Vi. Pri Vas si pridobiva »Danica" trdnejih tal. Zato prosimo sosebno Vas: Naprej! A vse Slovence pa vabimo: Bistrih darov imate od Stvarnika, berite; sodite in po tem vkrenile. Vrednik. O gmotnem stanu .»Danice". I. C. in blag. -g., ki s,, prejemali v-e leto i' m i.; ..Danico", s,, odpovedali /a v naprej iu da bi bili poravnali omenjeni letnik, poslal: >nio te dni tozadevne pismene p:«»-njv Prejeti nam je na teli /a*ta!inah 1S.'{ K. II C.». iu blag. gg.. ki prejemajo .Danico" tudi l'»o{. leto. , >o ni d »Igu za letnik izza leta. sin » obve-tiii istotako. iVa z.stalni p i je za »>_' K. Pozor! Iščemo le se .Zgodnjo Danico" izza 1887. leta. Za izročena nam letnika 1899. iu 1900. se prisrčno zahvaljujemo go>pej Mariji Pirsicevi iz Ljubljane. Vredništvo. s" : .. :• :. n.. in velia ;••:» p«»>»a /.a vm- 1< i«> »> kr«»n. /a p«»! leta '■> kn»ne. za četrt leta 1 k roti« i • n /in.. viija . '»» ' k.' i: . i \ n Tik<» J kron. .\k«» I »i bil petek praznik, iznle .D.iiium" dan poprej '. i - «'•;»...,. -uviik :«» In vinarjev v tabakarni: Makso Brusovi. pred Škoti jo !_'. »*'m-v-rn. »r.diiik. lastnik »n zala^atelj T«»m«« Zupan Tisk Dragot in Hribar ja v Ljubljani.