55. Požtoina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 9. junija 1928 Letnik X Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. ***. 182. Uredba o tlakovini (kaldrmini). 183. Pojasnilo o uporabljanju tarife ra pobiranje tlakovine in navodila za oddajanje dohodkov od tlakovine. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 184. Tarifni obvestili. Razne objave. Uredbe osrednje vlade. 182, zakona za leto 1928./1929. predpisujem po doseženem sporazumu z ministrom za gradbe in soglasno s finančnim odborom narodne skupščine Uredbo o tlakovini (kaldrmini).* Člen 1. Zakon o tlakovini z dne 31. decembra 1911. se izpreminja ter se glasi: I. Obče odredbe. Člen 2. Xa vse blago, ki se uvaža in izvaža, najsi se vozi po tlaku ali ne, se pobira tlakovina po določilih te uredbe. Dohodki od tlakovine se smejo uporabljati samo za namene, določene s to uredbo. Člen 3. Kot tlakovina se pobira: 4.) na spodaj imenovano blago, in sicer: a) na konje, kobile in žrebeta; mez-Na podstavi pooblastitve v členu 127. finančnega1 ge, osle in osliče; vole, bike, krave, ' teleta, junčke in junice; koze, kozle, ovce in ovne; jagnjeta in kozliče; svinje . .............................. b) na mrežice za razsvetljavo . . c) na klobuke v obliki zvona in stožca (dula)......................... č) na moške in ženske klobuke, brez razlike materiala in obdelave .... d) na fese........................ e) na dežnike in solnčnike . . . f) na klavirje in harmonije . . . g) na žepne ure, okrove za žepne ure in mehanizme za žepne ure . . . h) na potniške in tovorne vagone, vagončke (vagonete) in dresine, tramvajske motorne vozove in priklopne vnzove ............................... i) na velocipede, motocikle in njih priklopne vozove, kakor tudi na dele velocipedov in motociklov; na tovorno in ostale avtomobile in njih rezervne dele; na aeroplane in njih rezervne dele; na aerostate in njih rezervne dele; na motorje za motocikle, avtomobile, aeroplane, aerostate in njih dele . . . na morske parne in druge morske motorne ladje: do vštetih 3000 čistih registrskih ton preko 3000 čistih registrskih ton....................... na rečne parne in druge rečne motorne ladje................ na ostale ladje, vlačil nie e, tanke, pontone............... d- na čolne z motorji .... e. na čolne brez motorjev . . f. na morske in rečne trebilnice (bagerje).................... B. Na izvozno blago: od zneska carine Din A. Na uvozno blago: 1.) ki je po carinskih zakonskih predpisih oproščeno carine, če se uvaža ali izvaža začasno š pridržkom, da se v določenem roku vrne, po 0-05 Din od 100 kg nečiste teže ali od kosa, najmanj pa 0-20 Din od vsake pošiljke; od 100 kg nečiste teže Din 2.) na katero znaša določena stopnja carine: a) 1000 Din in več, 1 — b) preko 500 Din do 1000 Din, . . 0-80 c) preko 100 Din do 500 Din. . . 0-50 č) preko 10 Din do 100 Din, . . d) do 10 Din ali ki je po uvozni ca- 0-20 finski tarifi ali pogodbenih carinskih tarifah prosto carine, 0-10 Za blago, prosto carine, se ne smatra blago, ki je prosto carine po pripombah in opazkah k poedinim tarif-r'ina številkam, delom in skupinam hvozne carinske tarife, kakor tudi ne °no, ki je začasno prosto carine po odločbah ministrskega sveta; 3.) na drva in stavbni les, neobdelan, obtesan ali razžagan, pooblan ali Prikrojen za gradbene konstrukcije: od 1 m3............................ od 100 kg.......................... 1’—i 0-20 ß' r- i % i %. i%, 3%, 3%' 3% 3 % 3 % 0-251 %: 0-50 %, od vsake (vsakega) Din 20-— 40— 20— 15— 10— 5— 20— a) na katero se plačuje izvozna, carina in ki se ocarinja po teži, .... najmanj pa 0-10 Din od vsake pošiljke; b) na blago, na katero se ne plačuje carina,.................................. najmanj pa 0-10 Din od vsake pošiljke; c) na seno, slamo in neobdelan, obtesan ali razžagan les, na presno sadje in presno zelenjavo, na strešne opeke, zidne opeke, na cement, apno, kamenje in na izdelke iz kamenja, na gramoz, pesek, premog in na vse ostale rude in izkopke.................................. najmanj pa 0-10 Din od vsake pošiljke; od 100 kg nečiste teže Din 0-02 0-»l 0-005 č) na konje, kobile, mezge, osle, govedi, žrebeta, osliče, junčke, junice in teleta............................. d) na koze, kozle, ovce, ovne, jagnjeta, kozliče in svinje ...... najmanj pa po 0-10 Din od vsake pošiljke. Teža pod 100 kg se računi za 100 kg; količina pod 1 m3 pa se računi za 1 m3. Minister za finance sme stopnje tlakovine znižati kakor tudi določiti za izvestne predmete posebno stopnjo tlakovine; - vendar pa ne smejo biti tako določene stopnje večje od stopenj, predpisanih s to uredbo. Stopnje tlakovine se računijo v zlati valuti. Tlakovina se plačuje po predpisih, ki veljajo za pobiranje carine in carinskih davščin. Minister za finance predpiše, kdaj se pobiraj tlakovina pri ocarinitvah, sestavljenih iz več vrst carinskih ekspedicij. Člen 4. Tlakovina se ne pobira: 1. ) na blago, ki je po carinskih zakonskih predpisih oproščeno carine in poslovnine; 2. ) na blago v neposrednjem provozu; 3. ) na domače blago, ki se pošilja iz enega kraja carinskega okoliša v drug kraj carinskega okoliša, a se mora prevoziti čez tuje ozemlje; 4. ) na živino in orodje, ki služi za obdelovanje dvovlastniških posestev naših in inozemskih državljanov, kakor tudi ne na živino, ki se goni na poljska dela, pašo, prezimovanje, zaradi plemenjenja in zdravljenja; in 5. ) na parne in druge motorne ladje za prevažanje potnikov in blaga, če so proste carine. -Člen 5. Pogrešno in neumestno pobrana tlakovina se povrača in neplačana ali premalo plačana tlakovina se pobira naknadno po predpisih, ki veljajo za po-vračanje in za naknadno pobiranje carine in carinskih davščin. Člen 6. Iz dohodkov tlakovine, ki se morajo po odbitku izvršenih povračil na koncu vsakega meseca obresto-nosno naložiti pri Državni hipotekarni banki, je> ustanoviti pri Državni hipotekarni banki v Beogradu posebne tlakovinske fonde občin in obči tlakovinski fond. 1.) V posebne tlakovinske fonde se stekajo: a) dohodki, pobrani kot tlakovina, po odbitku 30 % za obči tlakovinski fond; b) dohodki od vseh zgrajenih, kupljenih ali v zakup vzetih objektov in iz posojil, najetih na podlogi dohodkov od tlakovine, dokler se ta posojila ne poplačajo; c) vsote, prejete kot odškodnina za zavarovane objekte, če so bili ti objekti zgrajeni ali kupljeni iz posebnih tlakovinskih fondov ali iz posojil na podlogi dohodkov od tlakovine; in č) obresti od dohodkov, vloženih v posebne tlakovinske fonde. od .glave Din 0-10 0-03 2.) Y obči tlako vinski fond kaj o: a) 30 % skupnih dohodkov od vseh posebnih tlakovinskih fondov (točka 1. a); b) neukoriščeni posebni tlakovinski fondi občin, v katerih so bili sedeži ukinjenih carinarnic ali carinskih oddelkov; c) dohodki od vseh objektov, zgrajenih, kupljenih ali vzetih v zakup, bodisi iz občega tlakovin- ste-' rinske zgradbe, skladišča, hranišča, ceste, propusti, prehodi, mostovi, železniški tiri in drugi objekti, kakor tudi jim prodati že zgrajene take objekte, ki so državna lastnina., če je vsega tega treba, da se napravijo omenjeni objekti ali da se uporabljajo za carinsko službo. Prav tako sine dajati minister za finance sporazumno s pristojnim ministrom vkljub odredbam zakona o državnem računovodstvu in drugim zä to skega fonda, bodisi iz posojil na podlogi dohodkov j veljavnim zakonskim predpisom, skladno s ele-od tlakovine, za katere se vrše po členu 10., točki j nom 16. te uredbe, občinam v zakup tudi za daljšo 2. c) in č), te uredbe izplačila iz občega tlakovin-skega fonda, dokler se izplačani zneski ne vrnejo temu fondu; č) vsote, prejete kot odškodnina za zavarovane objekte, če in kolikor so bili ti objekti zgraj^i ali rinsko službo, kupljeni iz občega tlakovinskega fonda1., ali za ka-' tere se vrše po členu 10., točki 2. c) in č), te uredbe izplačila iz občega tlakovinskega fonda; in d) obresti od dohodkov, vloženih v obči tlakovinski fond. Posebni tlakovinski fondi se vodijo pri Državni hipotekarni banki na ime občin, v katerih je sedež carinarnic ali carinskih oddelkov, ki pobirajo tlako-vino. Obči tlakovinski fond se vodi pri Državni hipotekarni banki ket poseben fond. Posebne tlakovinske fonde in obči tlakovinski fond upravlja minister za finance. vrsto let, pa tudi za minimalno fetno zakupnino državna zemljišča, ki jih je treba, da se napravijo objekti, omenjeni v tem členu, kakor tudi že zgrajene take državne objekte, da se uporabljajo za ca- II. Uporabljanje dohodkov od tlakovine. Člen 7. Dohodki ocl tlakovine, pobrani po tej uredbi, se smejo uporabljati: 1. ) za napravljanje in popravljanje ulic in cest — tudi s propusti, prehodi in mostovi na njih — neposredno okoli carinarnic ali carinskih oddelkov in njih skladišč in hranišč; 2. ) za napravljanje iff popravljanje ulic in cest kakor tudi propustov, prehodov in mostov na ulicah in cestah: a) ki drže neposredno k carinarnicam, carinskim oddelkom, carinskim hraniščem, skladiščem in dvoriščem carinarnic in carinskih oddelkov; in b) ki drže skozi sosednje občine, tako da jih vežejo z ulicami in cestami iz točke 2. a), in po katerih se prevaža blago zaradi uvoza ali izvoza; 3. ) za napravljanje, prestavljanje, vzdrževanje in popravljanje železniških tirov od železniških postaj do carinskih hranišč in skladišč s pripravami, potrebnimi za natovarjanje, raztovarjanje in tehtanje blaga; 4. ) za utrjevanje, napravljanje in vzdrževanje pristaniške obale pri carinarnicah in carinskih oddelkih ob vodi kakor tudi za tehnične priprave, potrebne za natovarjanje in raztovarjanje blaga; 5. ) za postavljanje, nakupovanje, zakupovanje, preurejanje in vzdrževanje carinskih zgradb (prostorov za opravljanje carinske službe — uslužben-skih stanovanj), carinskih skladišč, carinskih hra-nišč, ograj okoli carinskih hranišč in vseh drugih zgradb, potrebnih za opravljanje carinske službe. Med dela za postavljanje, preurejanje in vzdrževanje označenih zgradb spadajo tudi dela za električne, plinske, vodovodne in kanalske instalacije tako v zgradbah samih kakor tudi zunaj zgradb, kolikor je to potrebno, da se omogoči njih funkcioniranje; in 6. ) za nakupe in zakupe zemljišča, potrebnega za izvrševanje del iz točke 1.) do točke 5.) tega člena. Dela, nakupi in zakupi iz točke 1.) do točke 6.) se smejo izvrševati iz dohodkov od tlakovine v okoliših občin, v katerih je sedež carinarnic ali carinskih oddelkov, toda s posebno predhodno odobritvijo ministra za finance tudi v okoliših sosednjih občin — vendar pa vedno samo, kolikor to zahteva potreba carinske službe. Ölen 8. Katera izmed del, naštetih v členu 7. te uredbe, naj se opravijo v prvi vrsti, odloča minister za finance. Prav tako odloča minister za finance tudi o tem, katere ulice in ceste in na katerih svojih delih se morajo v prvi vrsti napraviti ali popraviti. Člen 9. Minister za finance sme prodati sporazumno s pristojnim ministrom vkljub odredbam zakona o državnem računovodstvu in drugim za to veljavnim zakonskim predpisom, skladno s členom 16. te uredbe, občinam državno zemljišče, da se napravijo ca- Člen 10. Iz tlakovinskih fondov se izplačujejo: 1. ) Iz posebnih tlakovinskih fondov: a) stroški, o katerih govori člen 7. te uredbe, pa tudi eventualni presežki del, odobreni po pristojnem strokovnem ministrstvu ali njegovih za to pooblaščenih podrejenih oblastvih; b) anuitete posojil, odobrenih za izvajanje del po tej uredbi; c) stroški za izdelovanje skic, glavnih in podrobnih načrtov, proračunov in ostali stroški za, predhodna dela kakor tudi stroški za izvajanje del in za končni obračun po njih zvršetku; č) dnevnice in potnine članom komisij, ki se odrede za izvrševanje poslov po tej uredbi, kakor tudi inženjerjem in arhitektom, ki se odrede, da vodijo nadzorstvo, prevzemajo in obračunavajo dovršena dela; d) stroški, provzročeni z nakupom in prenosom zemljišč in že zgrajenih objektov, prenosne in druge takse kakor tudi stroški za potrjanje in izdelovanje pogodb, nadalje pogodbene takse; e) zakupnine za zemljišča in druge objekte; in f) zavarovalnine za objekte iz člena 7. te uredbe, zgrajene' ali kupljene iz posebnih tlakovinskih fondov ali iz posojil na podlogi dohodkov od tlakovine. 2. ) Iz občega tlakovinskega fonda: a) podpora občinam za izvajanje del iz člena 7. te uredbe in za izplačevanje stroškov iz točke 1.) tega člena, če ni v posebnem tlakovinskem fondu dotične občine nikakršnih dohodkov ali če bi dohodki njenega posebnega tlakovinskega fonda ne. zadoščali za izvedbo omenjenih del in bi se ji tudi ne moglo dovoliti posojilo na podlogi dohodkov od tlakovine; b) presežki del, odobreni občinam po pristojnem strokovnem ministrstvu ali njegovih za to pooblaščenih podrejenih oblastvih: če so posebni tlakovinski fondi občin popolnoma izčrpani, če se ne morejo izplačati z novimi posojili na podlogi tlakovinskega fonda in če se ne morejo izplačati iz presežkov dohodkov, ki preostanejo po izplačilu anuitet za posojila, najeta na podlogi dohodkov od tlakovine; c) anuitete od posojil na podlogi dohodkov od tlakovine kakor tudi povračila pogrešno in neumestno pobrane tlakovine onih občin, v katerih so carinarnice ali carinski oddelki ukinjeni; č) razlika, s katero bi se dopolnjevala anuiteta zadolženih občin, če bi dohodki posebnega fonda zadolžene občine iz kakršnegakoli vzroka ne zadoščali za izplačevanje anuitet; in d) zavarovalnine za objekte iz člena 7. te uredbe, zgrajene iz občega tlakovinskega fonda in iz posebnih tlakovinskih fondov ali posojil, če bi se zavarovalnine ne mogle plačevati iz posebnih tlako,vinskih fondov. Öe bi dohodki občega] tlakovinskega fonda ne zadoščali za izplačevanje stroškov iz točke 2.) pod c), č) in d) tega, člena, se mora vložiti razlika, ki je potrebna za izplačilo vseh omenjenih stroškov, z odločbo ministra za finance v obči tlakovinski fond z odstotnim odštevkom od dohodkov vseh posebnih tlakovinskih fondov. Člen 11. Občinam, ki žele uporabljati dohodke od svojih posebnih tlakovinskih fondov, se dovoljuje potro-šek, če je v njih tlakovinskih fondih dovolj denarja, da se pokrijejo stroški za odobrena dela in odobrene nakupe ali zakupe. Minister za finance sme odobriti vkljub temu takim občinam tudi stroške, večje od vsot, ki so naložene v njih posebnih tlalkovinskih fondih, če so povprečni dohodki od tlakovine njih carinarnic ali carinskih oddelkov toliki, da je mogoče med izvrševanjem del naknadno zbrati razliko, ki je potrebna, da se poravnajo celokupni 'stroški. Člen 12. Z odobritvijo ministra za finance se smejo občine, ki imajo svoje posebne tlakovinske fonde, zadolževati na podlogi dohodkov od tlakovine. Občine se smejo zadolževati pri Državni hipotekarni banki v Beogradu in njenih podružnicah ali pa pri samoupravnih denarnih zavodih, za katere jamčijo mestne občine, srezi ali oblasti z vso svojo davčno močjo in imovino, če niso pogoji za zadolžitev težji od onih, ki veljajo za zadolžitev pri Državni hipotekarni banki ali pri njenih podružnicah. Ta zadolžitev se sme odobriti: a) če se zahteva posojilo za dela, nakupe ali zakupe, ki jih navaja člen 7. te uredbe; b) če so bili povprečni letni dohodki od posebnega tlakovinskega fonda občine, ki se zadolžuje, v poslednjih petih letih zadostni za odplačevanje posojila; in c) če so izpolnjeni vsi zakonski predpisi, na katere je zadolžitev vezana. Člen 13. Občini, ki je že zadolžena na podlogi dohodkov od tlakovine, se smejo odobravati ob pogojih iz točke b) člena 12., tudi preden izplača ta dolg, nove zadolžitve na podlogi dohodkov od tlakovine, če so dohodki njenega posebnega tlakovinskega fonda toliki, da je mogoče iz njih izplačevati tudi anuitete prejšnjih posojil in anuitete posojil, ki se zahtevajo. Člen 14. Objekti, zgrajeni ali kupljeni po tej uredbi, kakor tudi dohodki od teh objektov služijo kot garancija za izplačevanje posojil (člena 12. in 13.) ves čas, dokler se posojila popolnoma ne poplačajo. Ölen 15. Minister za finance sme odobriti s pristankom Državne hipotekarne banke, da se uporabi presežek dohodkov preko anuitete, določene v točki b) člena 12., ki bi bil naložen v posebnem fondu zadolžene občine, za izplačilo stroškov iz člena 10. te uredbe. III. Izvrševanje del. Člen 16. Objekti in zemljišča iz člena 7. te uredbe se smejo odkupiti ali vzeti v zakup, ko se predhodno komisijski pregledajo in ocenijo. Komisijo za ogled in ocenitev odredi minister za finance. Poročilo komisije o odkupu ali zakupu državnih in privatnih zgradb in zemljišč se pošlje ministru za finance, ki odloči dokončno o odkupu ali zakupu. Natančnejše odredbe o sestavi in poslovanju komisije se predpišejo s pravilnikom. Člen 17. Glede započetka del kakor tudi glede nakupov in zakupov iz člena 7. te uredbe mora poslati občina predlog ministrstvu za finance — generalni direkciji carin. Temu predlogu mora priložiti potrebne začasne načrte in skice s približnim proračunom stroškov in s pojasnilom o načinu, po katerem bi se dela financirala iz tlakovinskih fondov ali iz posojil na podlogi dohodkov od tlakovine. V predlogu mora občina označiti, ali in v koliki meri ji je treba izvršiti odkup ali zakup zemljišč za dela ali nakup ali zakup že zgrajenih objektov, in čigavi so. Prav tako mora označiti, ali razpolaga z lastnimi tehničnimi organi za opravljanje predhodnih del iz točke 1. c) člena 10. te uredbe, ali pa naj bi opravili ta dela privatni strokovni tehnični organi za nagrado po pogodbi. Ce je izvršitev del vezana na odkup ali zakup zemljišč ali dragih objektov, odredi minister za. finance komisijski ogled in njih ocenitev po členu 16-te uredbe. Ko se predlog občine pretrese in ko se odobri nakup ali zakup po členu 16. te uredbe, izda minister za finance načelno odločbo o odobritvi tega predloga. Občina, ki ne razpolaga z lastnimi tehničnimi organi, mora skleniti po tako prejeti načelni odobritvi ministra za finance, preden izdela definitivne načrte in proračune, s privatnimi strokovnimi in tehničnimi organi (inženjerji in arhitekti) pismeno pogodbo za predhodna dela, omenjena v točki 1. c) člena 10-. te uredbe, ter jo poslati generalni direkciji carin, 'le pogodbe odobruje generalni direktor carin. Občine, ki razpolagajo z lastnimi tehničnimi oV' gani, morajo opraviti vsa predhodna dela za izdelavo skic, glavnih in podrobnih načrtov, proračunov in ostalih predhodnih del brez nagrad in brez povračila stroškov po tej uredbi. Člen 18. Ko so tehnični dokumenti izdelani, mora poslati občina generalni direkciji carin podrobne predloge s točnimi načrti in proračuni stroškov za dela in vseh ostalih stroškov, ki so v zvezi z njimi. Predlogom mora pridodati tudi odobrene pogodbe o stroških za predhodna dela, da opraviči z njimi vsoto, postavljeno v obči proračun stroškov. Prav tako mora pridodati podrobnim predlogom tudi odločbo ministra za finance, izdano po členu 16. te uredbe, in vse dokumente, potrebne za izdajo definitivne odločbe. Po izdani odločbi o tem, katera izmed predlaganih del naj se opravijo in. po katerem redu (člena 8. in 17.), pošlje minister za finance predlog občine z dotičnimi prilogami vred pristojnemu strokovnemu ministrstvu ali njegovim za to pooblaščenim podrejenim oblastveni, da. se tehnični dokumenti pregledajo in odobre in da se definitivno ugotovi proračunska vsota. Ko pristojna strokovna ministrstva ali njih za to pooblaščena podrejena oblastva pregledajo tehnične dokumente in definitivno u gotov o proračunske vsote, izda minister za finance odločbo o odobritvi vseh stroškov, potrebnih za izvedbo teh del, nakupov in zakupov, ne glede na njih velikost, kakor tudi o tem, ali naj se1 izvrše iz posebnega ali iz občega tlako vinskega fonda ali iz posojil na podlogi dohodkov od tlakovine. OtelfclO. Če se morajo opraviti dela iz člena 7. te uredbe iz posojila na podlogi dohodkov od tlakovine, a mora trajati njih izvajanje več let, mora postopati občina, tako, kakor je predpisano s členom 17. te uredbe;, vendar pa mora izpričati celokupno vsoto s posameznimi proračuni in načrti za vsako poedino delo. O takih predlogih občine izda, če so izpolnjeni pogoji člena 12. te uredbe, minister načelno odločbo o zadolžitvi po vseh posameznih proračunih. Na podstavi te odobritve izdaja generalni direktor carin pozneje odločbe, s katerimi odobruje zadolžitev po posameznih proračunih in načrtih za vsako poedino delo; vendar pa ne sme biti skupna vsota vseh posameznih zadolžitev večja od vsote, odobrene z načelno odločbo o zadolžitvi, skupne anuitete pa ne smejo biti večje od vsote, ki je bila odobrena z načelno odločbo o zadolžitvi. Prav tako ne sme biti število let za poplačilo poedinih posojil večje od storila let, določenega z načelno odločbo. Člen 20. Ce zahteva potreba carinske službe izvršitev del iz členai 7. te uredbe, pa ne bi postopala občina, na zahtevo carinskih oblastev po členu 17. te uredbe, izvrši ta dela minister za finance sporazumno s pristojnim strokovnim ministrstvom na. račun posebnega tlakovinskega fonda dotične občine ali iz občega Makovinskega fonda; vendar pa se morajo potrošene vsote temu fondu vrniti iz posebnega tlakovinskega fonda dotične občine kakor tudi iz dohodkov od zgrajenih ali kupljenih objektov, kolikor bi bilo to potrebno. Tako je treba postopati, ne glede na to, ali se opravljajo dela v okolišu občine, v kateri je sedež carinarnice ali carinskega oddelka, ali v okolišu sosednjih občin. Ölen 21. Ko se predhodno in pristojno odobri potrošek iz tlakovinskih fondov ali iz odobrenih posojil na podlogi tlakovinskih dohodkov, razpisujejo licitacije občinske uprave same ali pa državna, oblastva, ki jih odredi strokovno ministrstvo ali jih odrede njegova za to pooblaščena podrejena oblastva. Podrobnejše odredbe o razpisovanju, izvrševanju io odobravanju licitacij se predpišejo s pravilnikom. Člen 22. Ministrstvo za finance sme odobriti sporazumno s pristojnim strokovnim ministrstvom ali njegovimi za to pooblaščenimi podrejenimi oblastvi občini na Podstavi njenega dovolj obrazloženega predloga vsa ali poedina dela v režiji, če je to za občino ugod-n?ie' Podrobnejše odredbe o delih v režiji se predpišejo s pravilnikom. Člen 23. Dela se vrše pod nadzorstvom državnih grad-'Onih oblastev, ki jih odreja pristojno strokovno ministrstvo ali jih odrejajo njegova za to pooblaščena podrejena oblastva. Člen 24. Izplačila denarja iz tlakovinskih fondov odreja generalni direktor carin po pristojnih carmskih blagajnah sorazmerno z izvršenimi in odobrenimi.naba-vami, deli, nakupi in zakupi. Izplačila stroškov za izdelavo glavnih in podrobnih načrtov, proračunov, za izmeritev zemljišča, in ostalih predhodnih del, izplačila kupljenega zemljišča in že zgrajenih objektov ali njih zakupnine in vseh stroškov in taks za prenos ob nakupu ali zakupu odreja generalni direktor carin, ko je predhodno odobrilo pristojno strokovno ministrstvo ali njegovo za to pooblaščeno podrejeno oblastvo nabave, dela, nakupe in zakupe. Če se vrše nabave in, dela v režiji, sme dati generalni direktor carin na predlog pristojnega strokovnega ministrstva ali njegovih za to pooblaščenih podrejenih oblastev občini na razpolago potrebne vsote; vendar pa sme vršiti občina vse te izdatke samo sorazmerno z izvršenimi nabavami in deli. Prav tako je treba postopati ob izplačilu po sklenjenih in odobrenih posojilih, najsi se najamejo posojila pri Državni hipotekarni banki ali njenih podružnicah ali pa pri samoupravnih denarnih zavodih. člen 25. Mala, neizogibna in neodložna popravila objektov, označenih v členu 7. te uredbe, izvzemši ulice in ceste, odobruje do vsote 10.000 Din in odreja izplačila zanje po kratkem postopanju vkljub določilom členov 17. in 18. te uredbe generalni direktor carin. Ta popravila se smejo vršiti iz tlakovinskih fondov samo, dokler se posojila ne poplačajo ali dokler se občemu tlakovinskemu fondu ne vrnejo vsote, dvignjene za postavljanje objektov, odnosno dokler ukoriščajo objekte carinska oblastva (člena 27. in 30. te uredbe). Natančnejše odredbe o postopanju, odobravanju in izplačevanju stroškov za mala popravila se predpišejo s pravilnikom. Člen 26. Minister za finance vodi nadzorstvo nad potro-škom vsot, vzetih iz tlakovinskih fondov ali posojil. Če se ugotovi, da je potrošila, občina prejete vsote za kaj drugega ali da ni izvršila s prejetim denarjem del v določenem roku ali da ni ali ne bo uporabila kupljenih objektov v določenem roku za namene, za katere ji je bil nakup odobren, in tega ne opraviči z zadostnimi razlogi, mora občina dvignjene vsote po členu 6. te 'uredbe vrniti z ustreznimi obrestmi. Če ne store občine tega same na zahtevo ministrstva za finance, se morajo pobrati te vsote sporazumno z ministrstvom za notranje posle iz drugih občinskih dohodkov in sredstev. Kolikor bi bilo pri tem tudi kaj kaznivih dejanj, je treba postopati z odgovornimi osebami po dotičnih zakonih. IV. Lastnina in ukoriščanje objektov. Člen 27. Objekte, zgrajene, kupljene ali vzete v zakup po členu 7. te uredbe za službene potrebe, izvzemši uslužbenska stanovanja, ukoriščajo carinska obla-stva brez odškodnine za to. Člen 28. Objekti, označeni v točki 5.) člena 10. te uredbe, se morajo zavarovati zoper požar in druge elementarne nezgode pri domačih zavarovalnicah. Zavarovalnine se plačujejo iz tlakovinskih fondov (člen 10., točka l.f in točka 2. d) kakor so bili pač objekti zgrajeni iz posebnih tlakovinskih fondov ali iz občega tlakovinskega fonda ali iz posojil na podlogi dohodkov od tlakovine. Zavarovalnine se plačujejo iz tlakovinskih fondov, dokler se posojila ne poplačajo ali se občemu tlakovinskemu fondu ne vrnejo vsote, dvignjene za gradnjo teh objektov. Če bi dajali ti objekti dohodke, ki pripadajo po tretjem odstavku člena 30. te uredbe onemu, čigar lastnina so, se plačujejo zavarovalnine iz teh dohodkov. Če bi dohodki ne zadoščali, so plačuje razlika iz tlakovinskih fondov. Člen 29. • Ulice, ceste, železniški tiri in nabrežja s pripadajočimi objekti na njih iz točk 1.), 2.), 3.) in 4.) te uredbe, so lastnina on egu, čigar je zemljišče. Če se zgrade na privatnem zemljišču, postanejo lastnina občine, iz katere fonda so se zgradili; če pa so se zgradili iz občega tlakovinskega fonda, so lastnina občine, na katere ozemlju so bili zgrajeni. Postavljene ali kupljene carinske zgradbe, skladišča, hranišča in kupljena zemljišča iz točk 5.) in 6.) člena 7. te uredbe, so lastnina občine, iz katere fonda so bile kupljene ali postavljene. Če so bili ti objekti zgrajeni ali kupljeni iz občega tlakovinskega fonda, so lastnina občine, v kateri je sedež carinarnice ali carinskega oddelka. Objekti iz člena 7. te uredbe se smatrajo za zgrajene ali kupljene iz posebnih tlakovinskih fondov tudi takrat, kadar so bili zgrajeni ali kupljeni iz posojil na podlogi dohodkov od tlakovine. Zgoraj označeni objekti se smejo graditi, kupovati in popravljati, izvzemši ulice in ceste, samo, če pripadajo objekti, ki se grade ali kupujejo, ali zemljišča, na katerih se grade, državi, občini ali drugemu samoupravnemu telesu. Graditi, kupovati in popravljati se smejo ti. objekti na privatnem zemljišču ali na zemljišču, vzetem v zakup, samo izjemoma, in sicer po pogodbi, ki se mora skleniti skladno s členom 16. te uredbe in s katero se ne da rešiti vprašanje lastnine drugače nego tako, kakor je razloženo v tem členu. Člen 30. Občine ne smejo zadolževati in tudi ne dajati kot garancijo za druga svoja posojila objektov, zgrajenih ali kupljenih iz posebnih tlakovinskih fondov ali iz posojil na podlogi tlakovinskih dohodkov ali zgrajenih ali kupljenih iz občega tlakovinskega fonda, dokler obstoje v njih carinarnice ali carinski oddelki. Če se carinarnice ali carinski oddelki v ‘dotični občini ukinejo, veljajo zgoraj omenjene omejitve do poplačila posojil, najetih za zgraditev ali nakup objektov na podlogi dohodkov od tlakovine. ali dokler se ne vrnejo občemu tlakovinskemu fondu vsote, vzete iz njega za zgraditev ali nakup teh objektov. Ko se posojila poplačajo ali ko se občemu tlakovinskemu fondu vrnejo vsote, dvignjene za zgraditev ali nakup teh objektov, pripadajo dohodki od teh objektov onemu, čigar lastnina so (člen 29.). Člen 31. Ko se ukine carinarnica ali carinski oddelek in ko se poplača posojilo, če ga je kaj bilo, ali se poplačajo vsote, izplačane iz občega tlakovinskega fonda, ne sme odtujevali občina objektov, kupljenih ali zgrajenih iz tlakovinskih fondov. Preurejati se smejo ti objekti samo zato, da se uporabljajo za obče javne namene, in sicer po predhodni odobritvi ministra za finance. Če se dajo zgrajeni in kupljeni objekti v najem, se morajo dajati v prvi vrsti državnim in samoupravnim uradom, upravam in napravam za njih potrebe ali javnim uslužbencem. Člen 32. Če se carinarnica ali carinski oddelek ukine, odloči minister za finance o oddaji objektov in o nadaljnjem razpolaganju z njimi po določilih te uredbe, in sicer za vsak, primer posebe. Člen 33. Če se ukinjena carinarnica ali ukinjeni carinski oddelek iznova otvori v istem kraju, mora oddati občina vse objekte, zgrajene in kupljene iz tlakovinskih fondov, carinskim oblastveni v pra\ Enem stanju. Če v roku, ki ga določi minister za finance, obema ne more spraviti teh objektov v pravilno stanje in jih oddati v uporabljanje carinskim obla-sfcvom, sme odločiti minister za finance, da se zgrade ali kupijo za potrebe carinske službe drugi objekti iz občega tlakovinskega fonda; vendar pa se morajo temu fondu pozneje vrniti potrošene vsote iz dohodkov, vloženih v posebni fond dotične občine. Zgrajene objekte ukoriščajo carinska oblastva po členu 27. te uredbe brez odškodnine za to. Dokler se ti objekti ne zgrade, se nastanijo carinska oblastva v prostorih, za katere se plačuje zakupnina iz občega tlakovinskega fonda. V obči tlakovinski fond se morajo vlagati tudi vsi dohodki od teh objektov, ki jih zaradi predelave ni bilo mogoče ukoriščati za carinsko službo. Če bi bili dohodki od teh objektov večji od zakupnine, ki bi se morala plačevati, se mora vlagati ostanek teh dohodkov v posebni tlako-vjnski fond te občine, dokler se ne vrnejo občemu tlakovinskemu fondu vsote, dvignjene za zgradnjo novih objektov. Če ne dado ti objekti nikakršnih dohodkov, mora plačevati občina iz drugih svojih sredstev najemnino za zakupljene prostore. V, Završne odredbe. <51en 34. Minister za finance — generalna, direkcija carin — vodi po tej uredbi potrebne knjige o stanju in gibanju tlakovinskih fondov. Državna hipotekarna banka predlaga na zahtevo ministra za. finance — generalne direkcije carin —■ generalni direkciji carin izpiske o stanju -posebnih tlakovinskih fondov in o stanju občega tläkovin-skega fonda, na koncu vsakega proračunskega leta pa za celokupni račun prejemkov’ in izdatkov iz vseh tlakovinskih fondov s prenosi iz predhodnega leta in z ostankom nepotrošenega denarja, ki bi se zatekel na koncu proračunskega leta v tlakovinskih fondih. Ölen 35. Neuk oriše eni posebni tlakovinski fondi občin, pri katerih se ukinejo carinarnice ali carinski oddelki, se prenesejo po predhodni odločbi ministra za finance v obči tlakovinski fond. Člen 36. Če bi se dohodki od tlakovine zmanjšali in ne bi bilo pričakovati, da se zopet povečajo, se morajo ustaviti z odločbo ministra za finance vsa odobrena dela, kolikor niso angažirana. Če bi zaradi zmanjšanih dohodhov od tlakovine ne zadoščali dohodki vseli posebnih tlakovinskih fondov in občega tlakovinskega fonda ali bi komaj dosezali vsoto, ki je potrebna, da se pokrijejo že angažirana dela iz tlakovinskih fondov kakor tudi da. se izplačajo anuitete najetih posojil, je treba ves denar, ki se zateče neangažiran v posebnih tia-kovinskih fondih, kakor tudi vse bodoče dohodke od tlakovine z odločbo ministra za finance prenesti ali vložiti v obči tlakovinski fond, iz katerega se morajo izplačevati že angažirani stroški in anuitete za dela, omenjena v členu 7. te uredbe. To mora trajati toliko časa, dokler traja potreba za zavarovanje izplačil vseh anuitet in stroškov. Člen 37. Izpremembe in dopolnitve v tej uredbi vrši po drugem odstavku člena 94. ustave z uredbo minister za finance sporazumno z ministrom za gradbe in soglasno s finančnim odborom narodne skupščine. Člen 38. Pravilnik za izvrševanje kakor tudi pojasnila vseh določil te uredbe predpiše minister za finance sporazumno z ministrom za gradbe, kolikor ni določeno s to uredbo kaj drugega. VI. Prehodne odredbe. Člen 39. Na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, mora prenesti Državna hipotekarna banka v obči tlakovinski fond 20 % vseh vsot, ki se zatečejo tega dne v posebnih tlakovinskih fondih poedinih občin, ne glede na to, ali so ti fondi angažirani za prej odobrena dela ali niso. Če bi zaradi tega odbitka vsota v fondu ene ali druge občine ne zadoščala za izplačilo angažiranih del, se izplača razlika iz občega tlakovinskega fonda; vendar pa se mora vrniti pozneje iz rednih dohodkov posebnega tlakovinskega fonda dotične občine. Prav tako se morajo prenesti v obči tlakovinski fond z odločbo ministra za finance vsi neangažirani posebni tlakovinski fondi onih občin, v katerih so bile carinarnice ukinjene do dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Člen 40. Na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, se morajo poplačati iz občega tlakovinskega fonda vsa posojila, najeta na podlogi tlakovinskega fonda do vštetega leta 1919. po zakonu o tlakovini z dne 31. decembra 1911. Člen 41. Do dne, ko stopi ta uredba v veljavo, se morajo izvršiti in likvidirati vsa dela, odobrena po dosedanjih odredbah zakona o tlakovini z dne 31. decembra 1911., po dosedanjih odredbah zakona o tlakovini. Vkljub odredbam četrtega odstavka v členu 17. te uredbe se smejo priznati in izplačati z odobritvijo ministra za finance občinam stroški, navedeni v členu 10., točki 1. c), te uredbe za že izvršene posle: a) na predloge občin, ki so bili podani do dne, ko stopi ta uredba v veljavo, in po katerih dela še niso odobrena; in b) glede del, odobrenih in že izvršenih na podstavi dosedanjih odredb zakona o tlakovini. če so zaprosile občine za izplačilo teh stroškov, preden stopi ta uredba v veljavo. Člen 42. Münster za finance sme dajati iz občega tlakovinskega fonda podporo za popravila cest, ulic in pristaniških obal občinam, v katerih so bile carinarnice ukinjene v letih 1927. in 1928. do dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Ta podpora se daje tudi občinam, v katerih so bile carinarnice ukinjene do leta 1927. in so se namesto njih otvorili carinski oddelki, a so bili tudi ti ukinjeni v letih 1927. in 1928. do dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Ta podpora se sme dajati občinam največ do vsote, ki se je nabrala kot tlakovinski dohodek pri ukinjeni carinarnici ali ukinjenem carinskem oddelku v dotični občini in ki je bila vložena v fond carinarnice, kateri je občina po nazivu pripadala, toda samo: a) če niso mogle ukoristiti označene občine do ukinitve svojih carinarnic ali carinskih oddelkov vseh nabranih dohodkov; in b) če predlože dokaze, da so bile ceste in ulice kakor tudi pristaniške obale, katerih popravila se zahtevajo, resnično poškodovane zaradi močnega uvoznega in izvoznega blagovnega prometa v času, ko sta carinarnica ali carinski oddelek obstajala v dotični občini. Prav tako sme dajati minister za finance podporo iz občega tlakovinskega fonda v isti namen tudi onim občinam, kjer so bili in so tudi še sedaj nastanjeni carinski oddelki, katerih dohodki od tlakovine so se stekali v tlakovinski fond občin, kjer so bile njih carinarnice. Ta. podpora se sme dajati največ do 50 % vsote, ki. se je nabrala kot tlako-vina pri carinskem oddelku v takih občinah do dne, ko stopi ta uredba v veljavo, in sicer samo za popravila cest, ulic in pristaniške obale, o katerih se dokaže, da so bile resnično poškodovane zaradi močnejšega uvoznega in izvoznega blagovnega prometa pri teh oddelkih. Te podpore se smejo dajati samo onim občinam, ki zaprosijo za to najtesneje v šestih mesecih od dne, ko stopi ta uredba v veljavo, z vlogami, ki jim morajo dodati poleg zgoraj omenjenih dokazov vse dokumente, navedene v členu 18. te uredbe. VIL Končne odredbe. Člen 43. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah»; s tem dnem prestanejo veljati dosedanje odredbe zakona o tlakovini z dne 31. decembra 1911. in vsi predpisi, ki bi ji nasprotovali. V Beogradu, dne 10. maja 1928.; C. br. 17.782. Namestnik ministra za finance: minister za trgovino in industrijo dr. M. Spaho s. r. 183. Pojasnilo o uporabljanju tarife za pobiranje tlakovine in navodila za oddajanje dohodkov od tlakovine.* Zaradi pravilnega uporabljanja določil uredbe o tlakovini, ki je stopila v veljavo dne 16. maja 1928., dajem carinarnicam na podstavi člena 3. omenjene uredbe ta-le navodila: I. Po členu 2. uredbe se mora pobirati tlakovina na vse blago, ki se uvaža in izvaža. Izjema od tega je učinjena samo za blago, navedeno v členu 4. uredbe. Za pobiranje tlakovine je brez pomena, ali se vozi blago ob uvozu in izvozu po tlaku ali ne, ali se dotika državnega, občinskega, privatnega ali celo tudi lastnikovega zemljišča, ker je pobiranje tlako-vine vezano na uvoz ali izvoz blaga. Zato .se pobira tlakovina tudi na. vse vodne in zračne plovne objekte, nadalje na vse uvozno ali izvozno blago, ki se raztovarja neposredno na zemljišču svojega lastnika ali se natovarja neposredno s tega zemljišča za izvoz. II. Po členu 3. uredbe se pobira tlakovina na uvozno blago: 1.) ki je po carinskih zakonskih predpisih oproščeno carine, če se uvaža ali izvaža začasno s pridržkom, da se v določenem roku vrne, po 0-05 Din od 100 kg nečiste teže ali od kosa., najmanj pa 0-20 Din od vsake pošiljke. Po carinskih zakonskih predpisih se smatra, za tako blago samo ono blagoj ki je začasno oproščeno plačevanja carine po členih 10. in 11. v predlogu zakona o obči carinski tarifi. Samo to blago sme biti, če se uvaža ali izvaža začasno, oproščeno plačevanja carine. Drugače pa se mora na to blago, ki se uvaža ali izvaža pogojho po predpisih carinskega zakona, brez oprostitve, izdane po členih 10. in 11. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, plačevati carina, Potemtakem se na tako blago tudi ne pobira tlakovina po točki 1.) v oddelku A. člena 3. uredbe, ampak po točki 2.) istega člena in oddelka, in sicer po stopnji carine, ki se pobere nanje, odnosno po točkah 3.) in 4.), če je v teh točkah izrečno imenovano. Na to blago se. plačuje tlakovina od 100 kg nečiste teže ali od kosa, kakor se pač oproščeno blago sicer ocarinja po teži ali po kosu. če bi bil znesek tlakovine pri takem blagu od ene pošiljke manjši od 0-20 Din, se mora pobrati vselej 0-20 Din kot najmanjši znesek tlakovine, določen za to blago od ene pošiljke. Ker se mora polagati za to blago, najsi je oproščeno plačevanja carine, zavarovanje, se mora vračunavati v to zavarovanje tudi znesek tlakovine, ki bi se plačala na to blago, ko ne bi bilo oproščeno plačevanja carine. Če se tako oproščeno blago ne vrne v določenem roku iz inozemstva ali za inozemstvo, se mora torej pobrati nanje poleg carine tudi tlakovina po stopnji, ki bi se Mia uporabila nanje, ko ne bi bilo po členih 10. in 11. v predlogu, zakona o obči carinski tarifi oproščeno plačevanja carine; 2.) na katero znaša določena stopnja carine od 100 kg nečiste teže: a) preko 1000 Din in več, .... 1— Din; b) preko 500 Din do 1000 Din, . . 0-80 Din; c) preko 100 Din do 500 Din. . . . 0-50 Din; č) preko 10 Din do 100 Din, . . . 0-20 Din: d) do 10 Din ali ki je po uvozni carinski tarifi ali pogodbenih carinskih tarifah prosto carine,.................0-10 Din. Pri točki 2.) člena 3. v oddelku A. se giblje stopnja tlakovine po stopnji carine. Po točki 2. a) se pobira tlakovina na blago, za katero znaša določena stopnja carine 1000 Din in več. Potemtakem se pobira po točki 2. b) tlakovina na blago, za katero je določena stopnja carine preko 500 Din, namreč od 501 Din do nevštetih 1000 Din, t. j. 999 Din. Po točki 2. c), č) in d) se pobira tlakovina na ono blago, za katero je določena stopnja carine preko 100 Din do vštetih 500 Din. odnosno preko 10 Din do vštetih 100 Din, odnosno do vštetih 10 Din. Za blago, prosto carine po uvozni carinski tarifi in po pogodbenih carinskih tarifah, na katero se mora pobirati tlakovina po točki 2. d), se smatra samo ono blago, za katero je določeno v carinski tarifi ali v pogodbenih tarifah, da je prosto carine, torej za. blago, za katero je določena v carinski tarifi ali v pogodbenih tarifah stopnja carine «prosto». Potemtakem se ne smatra za tako blago ono ■ blago, ki je prosto carine ob pogojih, predpisanih k poedinim številkam, delom in skupinam uvozne carinske tarife. Zato se ne pobira na to poslednje blago tlakovina. po točki 2. d), ampak po stopnji, predpisani za to blago, če ni oproščeno plačevanja carine. Prav tako se ne smatra za blago, prosto carine po uvozni carinski tarifi ali po pogodbenih carinskih tarifah, ono blago, ki se začasno oprosti carine po odločbah ministrskega sveta. Zato se mora vedno pobirati tudi na tako blago, ne glede na začasno oprostitev od carine, tlakovina po stopnji, ki se mora pobirati na isto blago, če ni oproščeno plačevanja carine. Potemtakem se smatra za blago, začasno oproščeno od plačevanja carine! ono blago, glede katerega je označeno v odločbah ministrskega sveta, da se ne pobira carina na to blago do nadaljnje naredbe ali [M da se nanje ne pobira carina v času, izrečno navedenem v odločbi ministrskega sveta, bodisi da je določen v njej točen rok, od katerega velja oprostitev, bodisi da rok, do katerega je blago prosto, ni izrečno označen, neg-o je pogojen, n. pr.: «dokler se ne začne izdelovati to blago v državi» itd. Uporabljanje stopnje tlakovine po točki 2.) se mora vedno ravnati po uporabljanju stopnje carine na isto blago. Zato je treba vedno paziti na to, ali se pobira na isto blago carina po maksimalni ali po minimalni postavki, ker se utegne zgoditi, da je treba upo- trebiti ob uporabi minimalne postavke eno, ob uporabi maksimalne postavke pa drugo stopnjo tlako vine. Ker pa je stopnja tlakovine zvezana z višino stopnje carine, ki se mora uporabiti v danem primeru, se mora pobrati tudi tlakovina po uporabljeni stopnji carine, in sicer po maksimalni ali po minimalni postavki, t. j. po oni, ki se mora v danem primeru uporabiti za plačilo carine; 3. ) na drva in stavbni les, neobdelan, obtesan ali razžagan, pooblan ali prikrojen za gradbene konstrukcije: od Im3...............................1— Din, od 100 kg............................0-20 Din. Potemtakem je deklarantu na izvolji, plačati tla-kovino po kubičnem metru ali pa po teži. Vsekakor pa se mora vselej pobrati tlakovina po tem, kako se pobira carina, t. j.: če se ocarini tako blago po teži, se mora pobrati tudi tlakovina po teži, in obratno, če se pobere carina po kubičnem metru, mora to služiti tudi za osnovo plačilu tlakovine. Po tej stopnji se pobira tlakovina samo na drva in stavbni les iz tar. št. 91., 93. in 422. uvozne carinske tarife. Če je treba pretvoriti pri takem lesu, ko.se pobira carina, kubične metre v kilograme, da se izračuni njega teža, mora služiti teža, dobljena, za plačilo carine, tudi za plačilo tlakovine. 4. ) Po točki 4.) oddelka A. v členu 3. uredbe se mora pobirati tlakovina samo na blago, ki je v njej izrečno imenovano. Po oddelku B.* člena 3. se pobira tlakovina na izvozno blago: a) na katero se plačuje izvozna carina in se oca-rinja po teži, 0-02 Din od 100 kg. Po tej stopnji se mora pobirati tlakovina na vse blago, na katero se pobira ob izvozu carina, razen če ni izrečno imenovano v točki c); b) na blago, na katero se ne plačuje carina, po 0-01 Din od 100 kg. Če bi bilo blago, ki je zavezano plačilu carine, izrečno navedeno v točki c), se mora tudi tlakovina pobrati po tej točki. Tlakovina, predpisana v točkah c), č) in d), se pobira samo na ono blago, ki je v njih izrečno imenovano. Stopnja tlakovine, predpisana za točki č) in d), se pobira samo na žive živali, če so te živali zaklane. se ne pobira tlakovina po točkah č) in d), ampak po točkah a) ali b), kakor je pač meso teh živali zavezano plačilu carine ali ne. Tlakovina na stavbni les ob izvozu se mora pobirat; po njegovi teži. Če je znana samo njegova kubatura, se morajo torej pretvoriti kubični metri v kilograme, in sicer tako, kakor se to godi ob pobiranju carine in poslovnine. Če prispe v enem tovorku več vrst blaga, na katero se mora uporabiti tudi različna stopnja tlakovine, se pobere tlakovina na vsako vrsto blaga posebe, in sicer po stopnji tlakovine, ki je predpisana zanje. Teža zavoja se doda zaradi plačila tlakovine teži blaga, ki je najtežje; če pa je. blago iste teže, se doda teži blaga, na katero se mora uporabiti večja stopnja tlakovine. Sicer pa se mora tlakovina vedno pobirati po nečisti teži, najsi se pri takem blagu odbija za plačilo carine tara ali ne, ker je to tako predpisano v členu 3., točki 2.), te uredbe: Za eno pošiljko se smatra blago, ocarinjeno po eni deklaraciji ali po mali priznanici. III. Pri ocarinitvah, sestavljenih iz več vrst carinskih ekspedicij, se mora pobirati tlakovina tako-le: 1. ) Če se vzame blago iz carinskega skladišča po členu 67. carinskega zakona, ko se predloži poleg Uvozne deklaracije provozna deklaracija, se pobere tlakovina po uvozni deklaraciji, in sicer po stopnji, Predpisani za pobiranje tlakovine ob uvozu tega blaga. Po provozni deklaraciji se tlakovina ne pobere. 2. ) Ob uvozu blaga na negotovo prodajo (čle-lri 71. do 78. carinskega zakona) se pobira tlakovina Po uvozni deklaraciji, in sicer po stopnji, predpisani Za pobiranje tlakovine ob uvozu takega blaga, če Se blago vme iz inozemstva, se tlakovina. ne pobere. 3. ) če se pošlje blago v ocarinitev drugi carinarnici. se pobere tlakovina pri namembni carinarnici, bor je mogoče, šele pri tej točno vedeti, kaj se bo borilo z blagom, če se ocarini blago pri namembni carinarnici za neposrednji potrošek v državi, se pobere tlakovina po uvozni deklaraciji, in sicer po stopnji, predpisani za uvoz takega blaga. Če pa se iz namembne carinarnice blago vrne za inozemstvo ter se predložita zanje uvozna in provozna deklaracija, se pobere tlakovina samo po uvozni deklaraciji, in sicer po stopnji, predpisani za uvoz blaga, dočim se po provozni deklaraciji tlakovina ne pobere. Če pa je bilo to blago pri namembni carinarnici predhodno prijavljeno za uvoz za neposrednji potrošek in -se je po uvozni deklaraciji že obračunila ali se je obračunila in pobrala tlakovina ter se predloži naknadno tudi provozna deklaracija, da se to blago vrne za inozemstvo, se mora: 1.) če so davščine samo profačunjene, proračun toliko popraviti, da ostaneta po isti deklaraciji za plačilo samo tlakovina in poslovnina, in 2.) če so bile davščine po uvozni deklaraciji tudi pobrane, izvršiti njih povračilo, iz-vzemši tlakovino in poslovnino, ki se morata pobrati po njej. 4. ) Če se spravi blago v hranisče, se po hraniščni deklaraciji tlakovina ne pobere, ker se takrat, ko se spravi blago v hranišče, še ne ve, kaj se bo storilo z njim; v takem primeru se mora pobrati tlakovina šele, ko se blago vzame iz hranišča. Ko se vzame, se mora pobrati vselej kakor pri blagu, navedenem pod 3.), tlakovina po uvozni deklaraciji, bodisi da se ocarini blago za neposrednji potrošek v državi, bodisi da se vrne iz hraniščnih skladišč za inozemstvo. 5. ) Pri vseh izvoznih pogojnih ekspedicijah se mora tlakovina vselej pobrati po izvozni deklaraciji, izvzemši primer iz člena 109. carinskega zakona, ko se tlakovina ne pobere, ker je to blago oproščeno plačevanja tlakovine po točki 1.) člena 4. te uredbe. 6. ) Če se vrne blago neprodano iz inozemstva v državo, se tlakovina ne pobere, ker je tako blago obseženo v členu 9. v predlogu zakona o ot>či carinski tarifi in po točki 1.) člena 4. te uredbe oproščeno plačevanja tlakovine. IV. Po členu 4. uredbe se ne pobira tlakovina na blago, ki je po carinskih zakonskih predpisih oproščeno plačevanja carine in poslovnine. Za tako blago se smatra samo ono blago, ki ga sedaj navaja člen 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi. Tlakovine tudi ne plačuje blago v nieposrednjem provozu. Besede: «v neposrednjem provozu» je treba tolmačiti po členu 111. carinskega zakona; za tako blago se smatra samo ono, ki se takoj, ko prestopi carinsko črto, oglasi s carinskimi dokumenti za provoz. Drugače pa blago v neposrednjem provozu, t. j. ono blago, ki je bilo spravljeno predhodno v carinska in hraniščna skladišča, ne uživa te ugodnosti, ker se nie smatra za blago v neposrednjem, ampak v posrednjem provozu. Tlakovine tudi ne plačuje blago, ki se pošilja po členu 109. carinskega zakona iz enega kraja naše kraljevine v drugega, a se mora prevoziti čez tuje ozemlje. To blago kot čisto domače ni zavezano plačilu tlakovine. Vendar pa se mora, ko se to blago izvozi iz države, izvršiti poleg zavarovanja ostalih davščin tudi zavarovanje tlakovine, češ, da ostane morda tako blago v inozemstvu, če pa se to blago vrne v državo, se mora tudi to zavarovanje povrniti. Na živino in orodje, ki služi za obdelovanje dvo-viastniških posestev naših in inozemskih državljar nov, kakor tudi na živino, ki se goni na poljska dela, pašo, prezimovanje, zaradi plemenjenja in zdravljenja, se tlakovina ne pobira. Tlakovina se na to blago ne pobira, bodisi da se uvaža ali izvaža, to blago po specialno danih oprostitvah, bodisi po predpisih carinskega zakona ali po predpisih po-edinih pogodb, ko take oprostitve vobče niso potrebne. Na parne in druge motorne ladje za prevažanje potnikov in blaga se ne pobira tlakovina, samo, če so ti objekti prosti carine po točki 4. občih opazk k delu XV. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi. Če pa take oprostitve ni, se mora pobirati tlakovina po stopnji, predpisani ob uvozu teh objektov. V. Če se je pobralo tlakovine pogrošno preveč ali premalo, je treba postopati tako, kakor se to godi pri pobiranju carine. Postopanje po C. br. 39.974/20 kakor tudi vsi ostali predpisi, izdani o tem za po-vračanje in za naknadno pobiranje carine, se morajo uporabljati tudi pri povraćanju in naknadnem pobiranju tlakovine. Tlakovina se pobira v zlatu, in sicer obenem s carino in po istih dokumentih, kakor se je to godilo doslej. Stopnje tlakovine so določene v zlatu ter se pobirajo tako, kakor je predpisano za pobiranje carine. Debelo natisnjena, mesta so priobčena po Popravkih v «Službenih Novinah kraljevine Srba, 'Dvata i Slovenaca» z dne 23. maja 1928.. št. 116/ /XXXIX. Če bi bil znesek tlakovine v zlatu manjši nego znesek denarnih appointov, ki so v obtoku, se vrši zaokrožanje posebe — ločeno od drugih davščin — po razpisu C. br. 29.299, točki 7./2S, v «Finansijski Službi» za leto 1925., stran 252. Dohodek, pobran kot tlakovina, se vknjižuje v dohodne knjige. Na koncu vsakega meseca, ko so se knjige sklenile, morajo izkazati carinarnice v svojem izpisku o dohodkih, ki ga pošljejo centralnim carinskim blagajnam, skupne mesečne dohodke vsake poedine občine, na katere račun se. zbirajo dohodki pri dotični carinarnici, t. j. posebe za občino, v kateri je carinarnica, in posebe za vsako občino, v kateri so carinski oddelki. Za carinske oddelke po tej uredbi se ne smatrajo: a) oddelki, otvor j eni začasno, za določen čas, kakršni so oddelki v poedinih kopališčih ali v po-edi.nib krajih, otvorjeni samo za izvestno letno dobo; b) oddelki, ki obstoje pri poedinih podjetjih s pravico, da izključno zanje ocarinjajo blago; in c) oddelki, pri katerih se ne vrši ocarinjanje blaga, najsi so ti oddelki pod vodstvom finančne kontrole ali ne. Za ocarinjanje blaga se smatra samo ocarinjanje uvoznega blaga -za potrošek v državi in ocarinjanje izvoznega blaga. VI. Dohodke od tlakovine, zbrane na račun poedinih občin, v katerih je sedež carinarnic in carinskih oddelkov, morajo izkazati carinarnice na koncu vsakega meseca v svojem izpisku o dohodkih, in sicer: V besedilu izpiska izkažejo ločeno dohodke za vsako občino, ki ima pravico do svojega posebnega fonda, v razpredelku izpiska pa izkažejo skupno vsoto dohodkov od tlakovine. Dohodke od tlakovine onih oddelkov, ki so zgoraj označeni pod a), b) in c), izkažejo carinarnice kot dohodke občine, v kateri ima carinarnica sedež. Ko prejmejo centralne carinske blagajne od podrejenih carmarnic izpisek o dohodkih, preknjižijo v svoj kontrolnik prejemke skupne vsote dohodkov za vsako carinarnico, kakor so vršile to tudi doslej, j in odbijejo od njih seštevka skupno vsoto neumest-j no pobranih in vrnjenih carinskih davščin po kon-I trolniku vrnjenih davščin, kakor so vršile to tudi j doslej. Ostanek zbranih tlakovinskih dohodkov po i odbitku povračil morajo blagajne takoj obresto-nosno naložiti pri Državni hipotekami banki v Beogradu. Denar pošljejo blagajne s spremnim dopisom, ki mu morajo priložiti tudi seznamek, iz katerega je razvidno, koliko in za katero občino se je zbralo dohodkov od tlakovine v minulem mesecu. Te se-znamke sestavljajo blagajne po podatkih, izkazanih v izpiskih o dohodkih svojih podrejenih carinarnic. V teh seznamkih morajo hiti naslednji razpredelld: a) naziv vsake občine, na katere račun so se zbrali dohodki od tlakovine; b) kosmati dohodki od tlakovine, zbrani na račun vsake občine; c) vsota povračil za tlakovino, izvršenih na račun dohodkov od tlakovine vsake občine. Povračila, izvršena na račun dohodkov onih občin, kjer obstoje oddelki, katerih dohodki spadajo v posebni fond občine, kjer je carinarnica, se odbijajo od dohodkov teh občin; č) ostanek dohodkov od tlakovine po odbitku izvršenih povračil vsake občine; d) nadaviek (ažlja) na čiste dohodke od tlakovine za vsako občino posebe; e) skupne vsote čistih dohodkov z nadavkom vred za vsako občino posebe; f) odbitek 30 % od skupnih vsot vsake občine za obči tlakovinski fond; in g) čisti dohodki po odbitku 30 % za posebne fonde vsake občine. Te seznamke morajo sestavljati centralne carinske blagajne v duplikatu, od katerih pošljejo enega s spremnim dopisom in z denarjem Državni hipotekarni banki, drugega pa s spremnim dopisom generalni direkciji carin za knjigovodstveni odsek, čigar dolžnost je, iz teh seznamkov preknjižiti vsote posebnih tlakovinskih fondov na partije poedinih občin, skupno vsoto občega fonda pa iz seznamkov na partijo občega fonda. Ko centralne carinske blagajne izdelajo seznamke, jih sklenejo ter seštejejo vsote po vsakem razpredelku v seznamku. Skupna vsota iz razpredelka pod b) sie mora ujemati s skupnimi dohodki od tlakovine, ki je izkazana v kontrolniku prejemkov. Skupna vsota iz razpredelka pod c) se mora ujemati s skupno vsoto povračil, izvršenih za tlakovino v dotičnom mesecu, izkazano v kontrolniku vrnjenih davščin in v kontrolniku prejemkov. Skupna vsota po soznamkii iz razpredelka pod č) se mora ujemati s skupno vsoto tlakovine, izkazano v kontrolniku prejemkov po odbitku povračil. Skupna vsota na-davkai, ki se je; obračunila po seznamku, se mora izločiti iz obče vsote nadavka, izkazanega v kontrolniku prejemkov takrat, ko so se poslali dohodki Državni hipotekarni banki, ker spada nadaviek na tlakovino v občo vsoto nadavka, pobranega na vse davščine po deklaraciji, ki se plačujejo v zlatu. V odločbah o povračilih tlakovine je treba vselej navesti, na račun katere občine so se dohodki od tlakovine pobrali in preknjižili, da se od dohodkov dotične: občine odbijejo povračila. V prilogi se priobčuje obrazec seznamka, po katerem se dohodki izročajo. V Beogradu, dne 12. maja 1928.; C. br. 18.121. Namestnik ministra za finance: minister za trgovino in industrijo dr. M. Spaho s. r. Centralna carinska blagajna v ~ Dohodki od tlakovine za mesec .................; 192... Zaporedna številka Naziv občine Zaokroženi skupni dohodki od tlakovine Povračila iz naslova tlakovine Dohodki od tlakovine po odbitku povračil Desetkratni nadavek na dohodke po odbitku povračil Skupni dohodki od tlakovine z nadavkom 30%™ odbitek za obči tlakovinski fond Čisti dohodki od tlakovine za posebni fond Din P Din P Din P Din P Din P Din P Din P 1. Beograd . . . 1.000 — 300 — 700 — 7.000 7.700 2.310 5.390 _ 2. Zemun .... 500 — — — 500 — 5.000 — 5.500 — 1.650 — 3.850 3. Pančevo . . . 100 — 20 — 80 — 800 — 880 — 264 616 j 4. Novi Sad . . . 800 — 100 — 700 — 7.000 — 7.700 — 2.310 — 5.390 — ; Skupaj . . 2.400 — 420 — 1.980 — 19.800 — 21.780* — 6.534 — 15.246 — * z besedami: eden in dvajset tisoč sedem sto osemdeset dinarjev. St.....—-— . . Inspektor: ....................192 . Blagajnik: Centralna carinska blagajna Knjigovodja. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. P. br. 4312. 2—2 Razpis sistemiziranih mest stalnih pomožnih učiteljev pri sreskih šolskih nadzornikih. Da se omogoči reden in neoviran pouk na osnovnih šolah, je odredilo ministrstvo za prosveto po členu 116. dokončnega šolskega in učnega reda z dne 29. septembra 1905., št. 13.200 (drž. zak. št. 159), z odlokom O. N. br. 41.721 z dne 9. maja 1928. v zvezi s členom 11. uredbe o ureditvi ministrstva za prosveto, da se sistemizirajo pri sreskih šolskih nadzornikih mesta stalnih pomožnih učiteljev, ki naj nadomeščajo v srezu za krajši čas obolelo ali odsotno učiteljstvo in pomagajo sreskim šolskim nadzornikom pri njih poslu v pisarni. Ob nadomeščanju jim pripada povračilo potnih stroškov in mala dnevnica po uredbi D. R. br. 96.000/20 in po odloku ministrstva za finance D. R. br. 109.376/27. Pri predlogu za oddajo teh mest se je ozirati na dobro oceno in na najmanj štiriletno dobo efektivnega učiteljskega službovanja. Pravilno opremljene prošnje za te službe z navedbo, v katerem srezu (izvzet je srez Ljubljana, mesto) želi prosilec službovati kot stalni suplent (pomožni učitelj), naj se vlože pri pristojnem šolskem upraviteljstvu najtesneje do dne 20. junija 1928. Šolski upravitelji jih morajo odposlati v dveh dneh po običajni uradni poti pristojnemu sreskemu poglavarju. Sreski poglavarji naj jih predlože n a j k e s n e j e do dne 5. julija 1928. velikemu županu ljubljanske oblasti v Ljubljani. V Ljubljani, dne 23. maja 1928. Za velikega žnpana ljubljanske oblasti: vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja dr. Capuder s. r. P. br. 885/1. Izprememba imena za šolo na Golem. Na prošnjo krajevnega šolskega odbora na Golem, srez Kamnik, dovoljujem, da se tamošnja šola ne imenuje več «šola na Golem», ampak «šola v Šenkovem turnu». V Ljubljani, dne 2. junija 1928. Za velikega župana ljubljanske oblasti: vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja dr. Capuder s. r. P. br. 4605/2. Izpremembe v razpisu učiteljskih služb na osnovnih šolah ljubljanske oblasti. Razpisuje se služba šolskega upravitelja na tri-razredni osnovni šoli v Rudniku, srez Ljubljana-okoMca. — Rok za vlaganje prošenj je isti kakor za razpisane službe, objavljene v Uradnem listu 51 z dne 26. maja 1928. Razpis službe šolskega upravitelja na petrazi-edni osnovni šoli v Cerkljah ob Krki, srez Krško (razpis učiteljskih služb v Uradnem. listu 51 z dne 26. maja 1928. pod VIL 3.), se preklicuje. Točka 26.) pod XIII. v razpisu učiteljskih služb (Uradni list 51 z dne 26. maja 4928.) se mora glasiti pravilno: na petrazredni osnovni šoli v Trebnjem služba šolskega upravitelja in ena služba za učitelja (ne: za učiteljico). Točka 18.) pod VIL v razpisu učiteljskih služb (Uradni list 51 z dne 26. maja 1928.) se mora glasiti pravilno: na petrazredni osnovni šoli v Tržišču dve službi za, učitelja in ena služba za učiteljico. V L j ubij a n i, dne 6. junija 1928. Za velikega župana ljubljanske oblasti: vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja dr. Capuder s. r. L. št. 480. Gibanje nalezljivih bolezni * v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. maja 1928. Srez Ostalih Na novo obolelih 1 Ozdravelih Umrlih Ostalih v oskrbi Skupina tifuznih bolezni Brežice j 1 I . 1 Laško 1 i 1 Radovljica .... i 4 j . 4 Skupaj . 4 2 6 Škrlatinka. — Scarlatina. Črnomelj .... 12 14 1 2 23 Kamnik 1 1 Kranj 3 i i 3 ! Krško 6 4 i 9 Laško 1 1 Litija 2 i i ! Ljubljana, srez . . 3 2 i Ljubljana, mesto , 13 i 14 Novo mesto . . . 9 n i 2 17 Skupaj 49 32 6 5 70 Ošpice. - - Morbilli. Kočevje 10 10 Kranj 16 22 6 i si Laško 1 i Ljubljana, mesto . 8 4 5 i 6 Logatec 62 1 63 Novo mesto . . . 18 - 14 12 , 20 Skupaj . 115 41 33 2 121 Davica. — Dlphteria et Group. Kranj 1 I : Ljubljana, srez . . i 1 Ljubljana, mesto . i i Radovljica .... i 1 Skupaj . i 3 4 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebro- spinalls epidemica. Ljubljana, srez . . i • 1 • 1 • 1 1 Dušljivi kašelj. — Pertussis. Kastav 1 2 • 1 - 1 2 šen. — Erysipelas. Ljubljana, mesto . 2 1 . I I 3 Novo mesto . . . 1 . 1 1 . 1 • Skupaj . 3 1 i i ! . I 3 Krčevita odrevenelost — Tetam». Ljubljana, mesto . | 1 | . | . | . | 1 Vnetje hrbteničnega mozga. — Polyomyelitis acuta. Litija...........I 1 I . I . I . I 1 V Ljubljani, dne 30. maja 1928. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r. Razglasi delegaciie ministrstva financ v Ljubljani. Št. II—257/4 ex 1928. Razglas. Generalna direkcija državnega računovodstva je naznanila z razpisom D. R. br. 70.376 z dne 26. maja 1928., da veljajo za. vsa državna izplačila v tuji valuti v mesecu juniju 1928. nastopni obračunjevalni tečaji: 1 napoleondor..................Din 218-90 100 francoskih frankov ...» 223-60 1 belg.............................» 7-93 100 drahem...........................» 74-15 100 italijanskih lir..............» 299-20 100 švicarskih frankov . . . . » 1094-60 100 pezet.........................» 952-50i 100 nizozemskih goldinarjev . . ;» 2291-60 100 danskih kron..................» 1523— 100 švedskih kron.................» 1523-70 100 finskih mark..................» 143-— 1 angleški funt.................» 277-50 1 egiptovski funt...............» 284— 1 dolar.........................» 56-80 100 romunskih lejev...............» 35-15 100 levov.........................» 41— 1 papirnata turška lira . . » 29— 100 papirnatih turških piastrov . » 29-— 100 češkoslovaških kron ...» 168-25 1 avstrijski šiling.............» 8-— 1 pengö.........................» 9-93 1 zlati zlot....................» 6-37 1 zlata nemška marka ...» 13-59 Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 2. junija 1928. •Za delegata: Sušeč s. r. Razglasi sodiiö in sndnib oblastev. Preds. 228/4/28—1. 3—2 Razpis. Odda se mesto deželnosodnega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani. Obenem se oddado tudi vsa mesta deželnosodnib svetnikov, okrajnih sodnikov, predstojnikov sodišč in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom konkurza ali zaradi njega. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože po službeni poti do dne 10. julija 1 928. pri podpisanem predsedništvu. Prosilci naj navedßjo izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila. Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 2. junija 1928. ,S 4/28—49. 1287 Sklep. Konkurzna stvar Alojzija Planinška, trgovca v Vodmatu. Deželno kot konkurzno sodišče v Ljubljani po-; zemljiška knjiga Velika vas. a) vi. št. 98, b) vi. trjuje prisilno poravnavo, ki jo je sklenil kridatar | št. 213. pri naroku dne 15. maja 1928. s svojimi upniki in po kateri se plačajo upniki I. in II. razreda popolnoma, upnikom III. razreda pa se plača 30%na kvota njih terjatev v 60 dneh od dne, ko postane odobritev j ad b) 2945 Din, poravnave pravnomočna. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 15. maja 1928. Cenilna vrednost: ad a) 57.012 Din 55 p, ad b) 4417 Din 25 p; vrednost priteklin: 1850 Din (že spredaj všteta); najmanjši ponudek: ada) 38.010Din, S 32/26—119. 1286 Qdprai'a koakuraa. Prezadolženec: Leopold Knez v Radovljici. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 32/26—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 15. maja 1928. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, dne 28. aprila 1928. Razglasi razni!) uradov in oblastev. S 18/27—37. ' ' 1288 Sklep. Konkurzna stvar Frana Svetla, trgovca v Ljubljani, Tržaška cesta št. 5. Potrjuje se prisilna poravnava, sklenjena pri naroku dne 17. aprila 1928., po kateri je treba plačati skladne terjatve in terjatve L in II. razreda v celoti, terjatve III. razreda pa s 26%no kvoto v treh enakih obrokih, in sicer I. obrok čez en mesec po’ pravno-mcčnosti prisilne poravnave, II. obrok , dne 1. decembra 1928., III. obrok pa dne 1. decembra 1929., drugače se obrok izgubi. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 17. maja 1928. 184. Tarifni obvestili.* Tarifa za prevoz izvestnega blaga in avtomobilov kakor tudi za prevoz živih živali med postajami v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev na eni strani in postajami italijanskih državnih železnic na drugi strani z dne 1. novembra 1927. Popravek. V tej tarifi naj se popravi v odseku III-2) na 59. strani, broj klasifikacije 193 (Kafa itd.), klasifikacija za Stenske pošiljke «IX» v: «XI». Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 30. aprila 1928.; G. D. br. 26.647/28. S 28/27—70. 1285 Določitev nareka za prisilno poravnavo. Prezadolženec: Matija Trebair v Ljubljani. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi. ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 14. junija 1 928. ob pol enajstih pri tem sodišču v sobi št. 140. Prezadolženec mora priti k naroku osebno. Obenem se bo vršila navedeni dan ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 26. maja 1928. S 2/28—6. Potrditev prisilne poravnave v konkurzu. Potrjuje se prisilna poravnava, ki jo je sklenila dne 24. maja 1928. konkurzna dolžnica Ana Zorine. trgovka v Trbovljah-Vodah št. 236, s svojimi upniki za 15% njih terjatev, plačljivih v desetih mesecih od dne, ko se poravnava potrdi. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L, dne 30. maja 1928. E 856/28—9. 1232 Dražbeni oklic. Na predlog Karla Ž e r o v n i k a, posestnika v Loki pri Frankolovem, po dr j n. Antonu Božiču, odvetniku v Celju, bo dne 16. junija 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Verpete, vi. št. 165: hiša, zidana, z opeko krita, cenilna vrednost 20.000 Din, gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 10.000 Din, svinjski hlev, cenilna vrednost 5000 Din, zemljišča (vrt, njive, travniki, vinograd, gozd), cenilna vrednost 47.424 Din 30 p; pritekline, cenilna vrednost 17.617 Din — skupaj 100.041 Din 30 p; najmanjši ponudek 66.694 Lin 20 p. K nepremičnini spadajo te-le pritekline: 2 kravi, 2 voza, 1 slamoreznica, 1 sadni mlin in različno drugo gospodarsko orodje v skupni cenilni vrednosti 17.617 Din. Vadij: 10.004 Din 13 p. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo'. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 1. maja 1928. E 1016/27—8. 971 Dražbeni oklic. Dne 1 2, j u n i j a 1 9 2 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: * Blagovni promet med Trstom (Trieste), Reko (Fiume), Puljem (Pola) in Rovinjem (Rovigno d’Istria) in republiko Češkoslovaško (23). Izpremembe in popravki v prilogi k železniški tarifi za prevoz blaga z dne 1. septembra 1927. Z veljavnostjo od dne 5. maja 1928. do preklica, najdlje pa do dne 31. decembra 1928., naj se izvrše v prilogi k tej tarifi te-le izpremembe: Na 34. strani priloge naj se prečrtata v besedilu pri predmetu: Porculanska roba (Porzellanwaren) pod «C» točki 1 in 2. Obenem naj se prečrtajo v tabeli na 34. in 35. strani vozninski stavki, navedeni pod «C 2.» z napisom! v zaglavju: «C 2.-51, 101, 151»; oznaka «C I» naj se izpremeni v: «C». Na 41. strani priloge naj se popravi pri predmetih: Staklena roba, šuplja (Hohlglaswaren) vozninski stavek «2493» pod D2-t pri postaji z nazivom: Röhrsdorf za Trst (Trieste) v: «3493». Iz generalne direkcije državnih železnic v Beograda, dne 29. aprila 1928.; G. D. br. 28.574/28. Št. 46/11. Razglas. Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. maja 1928.: 1 srebrna tulska žepna ura št. 941.090/2; 1 zlat prstan z rdečim kamenom; 1 zlat prstan z belim steklenim očesom; 1 ženska copata; 1 rjava usnjena, precej velika, obrobljena denarnica, v njej 2 bankovca po 100 Din in 18 bankovcev po 10 Din; 1 siva konjska odeja; 1 železna veriga za motorno kolo; 1 rjava, obrobljena listnica, v njej 8 bankovcev po 100 Din, za 80 Din drobiža in 1 legitimacija; 1 rjava usnjena denarnica, v njej 210 Din in 1 vzorec neke obleke; 1 črn ženski dežnik; 1 rjava usnjena denarnica z 90 Din; 1 temnorjava ročna torbica, v njej 1 verižica in 260 Din; 1 bankovec za 1000 Din; 1 usnjena listnica, v njej 1700 Din in več računov na ime: Fran Avšič; 1 zlata ženska ura; 1 rjava usnjena ženska ročna torbica z usnjeno denarnico, v kateri je bilo 6 bankovcev po 100 Din, 1 žepni robec, nekaj drobiža in 1 pismo; 1 črna denarnica, v njej 1 bankovec za 1000 Din, 22 bankovcev po 100 Din, 1 šofersko dopustilo in več posetnic; 1 bankovec za 100 Din; 1 zlata ženska verižica, na njej štirioglat obesek z belim kamenom in napisom: Pavla Marija 25. 1. 1926.; 1 svilena pompadura, v njej 90 Din in 1 listek nekega urarja; 1 črna usnjena listnica, v njej 4 bankovci po 100 Din in 4 bankovci po 10 Din. Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. maja 1928.: 1 listnica z raznimi dokumenti; 1 ženska srebrna ura; 1 moška čepica; 2 bankovca po 10 Din; 1 par otroških sandal; 1 moški dežnik; 1 rjava kokoš; 3 kosi starega perila; 2 bankovca po 10 Din; 1 zlata ovratna verižica z 2 kovinskima svetinjicama; 1 srebrna zapestnica; 1 kovinska zapestna ura; 1 platnena črna ročna torbica, v njej 1 par otroških spodnjih hlač, 1 usnjena denarnica, 1 Din, 1 glavnik in 1 ključ; 9 bankovcev po 10 Din. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 10 moških dežnikov, 110 ženskih dežnikov, 1 otroški dežnik, 6 palic, 1 dežni plašč, 1 otroški klobuk, 1 kolesarska zračna sesaljka, 1 zavitek razne vsebine, 2 torbici za akte, 1 košara, 1 moški suknjič, 2 klobuka, 1 vrč zelja, 1 par sandal, 1 zavitek perila, 2 čepici, 1 kovčeg perila, 1 za,vitek ovratnikov. Policijska direkcija v Ljubljani, dne 31. maja 1928. Št. 1920/28. 1315 Razglas. Direkcija šum vi Ljubljani razpisuje pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici prodajo okoli 1650 prm3 izdelanih bukovih drv, loko gozd ob izvozni poti v Podkoritu (oddelek 4 f), blizu železniške postaje v Nomnju. Ponudbe, spisane na tiskovinah, ki se dobivajo ali pri direkciji šum v Ljubljani ali pa pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici, naj se vlože do dne 14. julija 1 9 28. do 11. ure pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 1. Ponudbe morajo biti opremljene s kolkom za 100 Din in z 10%no (pri inozemcih z 20i%no) varščino. Potrebna pojasnila dajeta direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava na Bohinjski Bistrici Direkcija šum v Ljubljani, dne 5. junija 1928. Št. 4173/H. 1266 2—2 Nabava smrekovih in borovih plohov. Podpisana direkcija nabavi dno 14. junija 1 928. ob 11. uri s pismeno pogodbo 80m3 smrekovih in borovih plohov. Ponudbe je opremiti s kolkom za 5 Din. Kavcije ni treba. Posebni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 2, junija 1928. Št. 460/prez/28. 3—3 Razpis. Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje na elektrotehničnem institutu mesto za asistenta s prejemki uradnika v 9. skupini I. kategorije. Pogoji: naše državljanstvo, absolvirana visoka šola elektrotehnične stroke z opravljenim drugim državnim Izpitom in končana vojaška služba. Prošnji morajo biti priloženi dokumenti, našteti v členu 12. uradniškega zakona. Kompetenti naj pošljejo prošnje do dne 15. junija 19 2 8. podpisanemu rektoratu. Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, dne 21. maja 1928. Rektor: Nahtigal s. r. Št. 5301/1928. 1279 Razglas. «Delavski dom» v M o s t a h, r. z. z o. z., uživa po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 15. junija 1928. za čas, dokler veljajo sedanja pravila. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 1. junija 1928. Št. 5003/1928. 1276 Razglas o licitaciji. Zaradi oddaje dobav in del za popravo zvonika župne cerkve Sv. Terezije razpisuje podpisano mestno poglavarstvo drugo pismeno ofertno licitacijo na dan 1 6. j unija 1 92 8. ob devetih v mestni posvetovalnici v Slavonski Požegi. Pogoji, načrti in stroškovniki kakor tudi obrazec ponudbe in pogodbenega pisma so reflektantom med uradnimi urami na vpogled pri mestnem gradbenem uradu v Požegi. Mestno poglavarstvo v Požegi, dne 2. junija 1928. Razne objave. 1291 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 22. maja 1928. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga..................... 370,185.552-17 Posojila.......................... 1.482,380.883-26 Račun za odkup kronskih novčanic 1.072,664.873-70 Račun začasne zamene............... 293,965.796-87 Dolg države........................ 2.966,355.034— Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov............... 508,438.732-33 JL SSlVcl* Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano .... 30,000.000— Rezervni fond......................... 11,199.523-07 Novčanice v obteku................. 5.279,765.790-— Državni račun začasne zamene . . 293,965.796-87 Terjatve države po raznih računih 237-,238.819-71 Razne obveznosti..................... 758,765.072-68 Terjatve države za zastavljene domene .............................. 2.138,377.163— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde.................. 83,055.870-— 8.832,368.035-33 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto. 1294 Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na podstavi členov 5. in 29. zakona o Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi členov 83., točka a), 85. in 93 štatuta za Narodno banko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se bo vršilo dne 8. julija t. 1. ob devetih (dopoldne) v poslopju Narodne banke v Beogradu izredno zborovanje s tem dnevnim redom: 1. ) Predlog o izpremembah v zakonu o Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 2. ) Predlog o izpremembah v statutu Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. * * * Tega zborovanja se sme udeležiti vsak delničar, ki je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki je vpisan v bančne knjige kot delničar najmanj mesec dni pred natiskom te objave (člen 86. štatuta). Delničarji, ki se hočejo udeležiti tega zborovanja, morajo položiti svoje delnice in, kjer je treba drugih listin, tudi te najkasneje deset dni pred dnem, določenim za zborovanje, torej do vštetega dne 27. junija t. 1. Predložene delnice sprejemajo in zanje izdajajo potrdila: v Beogradu Narodna banka, oddelek za posojila na zastave in depote; v notranjosti vse bančne podružnice. Po končanem zborovanju lahko vsak delničar zopet vzame svoje delnice (in druge priložene listine) tam, kjer jih je položil, proti vrnitvi potrdila- V Beogradu, dne 2. junija 1928.; št. 61.729. Guverner Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; Ljuba Srećković s. r. «Balkankredit», splošni hranilni in kreditni zavod, r. z. z o. p. v Maribora, sklicuje na dan 2 6. junija 1928. ob 15. uri v zadružne prostore v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 16, redni občni zbor. Dnevni red: 1. ) Poročilo o zadnjih dogodkih in o uspehu oblastvene preiskave. 2. ) Volitev načelništva in eventualno nadzor-ništva. 3. ) Predložitev računskega zaključka po propo-nentih. 4. ) Sklepanje o izpremembi besedila zadružne firme. 5. ) Sklepanje o pristopu k Zadružni zvezi v Celju. 6. ) Sklepanje o preosnovi knjig. 7. ) Ureditev prejemkov vodečega ravnatelja in izdaja potrebnih pooblastil. 8. ) Ustanovitev podružnic. 9. ) Sklepanje o novi organizacijski podstavi. 10. ) Izključitev članov. 11. ) Podelitev naročil za poravnavo starih faktur. 12. ) Izprememba glede podpisovanja zadruge pri banki in poštni hranilnici. 13. ) Slučajnosti. 1284 * ❖ * Če bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil po členu 21. zadružnih pravil eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu ! navzočnih članov. Za «Balkankredit», splošni hranilni in kreditni zavod, r. z. z o. p. v Mariboru: Josip Normali s. r. Milan Vrabič s. r. Vabilo na redni letni občni zbor, ki ga bo imela delniška družba «Triglav», tovarna hranil v Smarci, dne 2 3. junija 1928. ob desetih v Celju, hotel «Union». Dnevni red: 1. ) Poročilo uprave in odobritev bilance za leto 1927. 2. ) Poročilo nadzorništva in podelitev absoluto-rija. 3. ) Volitev v upravni svet in v nadzorništvo. £ # # Pravico glasovanja na občnem zboru imajo le oni delničarji, ki zaleže vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic v družbeni pisarni v Š m arci. Vsaka delnica ima en glas. 1293 V Š m arci, dne 8. junija 1928. Upravni svet. 1277 Objava. .Delniška družba Dolenjske železnice objavlja, da se je vršilo dne 1. junija 1928. vpričo notarja XXXV. redno žrebanje družbenih 4%nih prioritetnih obveznic iz leta 1892. Izžrebale so se te-le številke: 25, 713, 185, 364, 89, 1236, 1305, 188, 24, 183, 929, 956 in 517.' Obveznice teh številk bo vnovčevala Kranjska hranilnica v Ljubljani izza dne 1. decembra 1928. S tem dnem prestane vsako obrest o vanj e teh obveznic. Upravni svet Dolenjskih železnic. 1278 Objava. Delniška družba Lokalna železnica Kranj-Tržič objavlja, da se je vršilo dne 1. junija 1928. vpričo notarja XII., XIII. in XIV. redno žrebanje družbenih prioritetnih obveznic iz leta 1907. Izžrebale so se te-le številke: za leto 1920.: 312, za. leto 1921.: 14 in 184 in za leto 1922.: 363 in 234. Obveznice, izžrebane za leto 1919.: št. 63 in 380, nadalje zgoraj navedene obveznice, izžrebane za leta 1920., 1921. in 1922-, se pri Kranjski hranilnici v Ljubljani takoj vnovčijo. Kuponi za leta 1919./1I, 1920., 1921. in 1922. se bodo vnovčevali pri istem zavodu do dne 31. maja 1929. Po tem terminu zapade njih vrednost. Žrebanje za poznejša leta kakor tudi vnovčevanje izžrebanih obveznic in kuponov se izvede, ko bo izvršen obračun z upravo državnih železnic. Upravni svet Lokalne železnice Kranj-Tržič. 1195 3-3 Poziv upnikom. Električna in gospodarska zadruga v Ž i r e h, r. z. z o. z., je sklenila dne 24. oktobra 1927., stopiti v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj se zglase pri podpisanih likvidatorjih. Valentin Poljanšek s. r. na Dobračevi št. 15 in Anton Primožič, trgovec v Žireh, likvidatorja. 1283 Objava. Izgubil sem izpričevalo o višjem tečajnem izpitu državne gimnazije v Mariboru z dne 15. junija 1925. na ime: Franc Hanc, rojen dne 20. januarja 1906. v Ceršaku (pri Št. liju v Slovenskih goricah). Proglašam ga za neveljavno. Franjo Hanc s. r., stud. iur. 1290 3-1 Objava. Izgubil sem uradno legitimacijo na ime: Josip Vidaiv, preglednik finančne kontrole, ki jo je izdal oblastni inspektorat finančne kontrole v Beogradu pod št. 18.468 dne 18. avgusta 1926. Proglašam jo za neveljavno. Josip Vidav s. r. i57° Objava. Izgubil sem odpustno izpričevalo I. razreda I. deške meščanske šole v Ljubljani (Prule) iz šolskega leta 1927./1928. na ime: Josip Wimmer iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Josip Wimmer s. r. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani (Dunajska cesta št. 17). 1273 Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1927. Izdatki. Prejemki. Din P Din P Škode 1,679.364 19 Prenos iz leta 1 Uprava 4,452.575 68 1926.: Odpisi 170.784 84 prebitka... 52.505 64 Premijske re- premijskih i zerve 6,551.340 56 rezerv ... 5,095.963.12 Rezerva škod 672.434 87 škodnih re- Odkupi 169.151 06 zerv 717.514:40 ! Upravni pre- Zavarovalnine 4,115.097149 bitek 137.632 i 22 Obresti 739 30 Pristojbine in drugi dohod- ki 3,202.420 38 13,833.283 42 13,833.283 42 Bilanca Aktiva. z dne 31. decembra 1927. Pasiva. Din P Din P Blagajna 47.698 57 Ustanovni Denarni zavo- skladživljen- di 5,161.473 83 skega oddel- Vrednostni ka 125.000 — papirji 21.890 99 Varnostni Posojila 4,579.800 79 sklad 1,469.868 59 Saldi zavaro- Sklad za kurz- valnic in po- ne razlike .. 124.755 77 zavarovalnic 1,551.579 05 Premijske re- Inventar 32.282 zerve in pri- Knjižna vred- nosi 6,551.340 56 nost sklepne Rezerva škod 672.434 87 provizije živ- Saldi zavaro- ijenskegaod- j valnic in po- delka 945.562 — zavarovalnic 1,798.376 05 Premijski re- Depoti 5,042.999 34 zervni depoti 1,238.038 19 Razni upniki 720.759 02 Terjatve pri Prebitek .... 137.632 22, zavarovancih V in podružni- \ cah 2,269.032 31 \ Nepremičnine 179.216 60 \ j Prehodne po- \ I stavke 616.592 09 \ 16,643.166]42 jjl6,643.166|42! Odgovorni urednik: Anton Fnntek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.