Poštnina plačana v gotovini, leto XIX. št 18.
MURSKA SOBOTA, 1. maja 1932.
Cena številki 1 Din.
Naročnina na ¼ leta 5 Din., na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 Din. — Post. ček. pol. štev. 11.806.
IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4.
Cena oglasov : Cela stran 1000 Din., mali Oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom so oglasi 15 % dražji. — Popüst od 5—50%.
Izvoz živine iz Slovenske Krajine.
Pred dobrim tjednom je objavo ljubljanski dnevnik „Slovenec“, da po zakoni ma pravico izvažati živino v druge države v našem kraji samo g. Benko Jožef, narodni poslanec. K tomi glasi je dana razlaga, ka ta okolnost zna cene živine ešče bole znižati, kak so znižane. Mi ne moremo nikaj meti proti tomi, če zakon dovoli to g. narodnomi poslanci. Mamo pa istotak po zakoni zahtevo, ka se to dovolenje da i drügim mesarom v našoj krajini. Zakon, šteri da to dovolenje g. narodnomi poslanci, se najmre ne glasi tak, ka bi drügi ne mogo dobiti toga dovolenja. I zaistino mi znamo, ka ma to dovolenje g. Bohar Adam v D. Lendavi pa li ne izvaža. Zakaj ne izvaža ? Zato, ka ne dobi dovolenja, gda bi lejko izvažao ; zdaj ze dugi čas ne se njemi je dovolilo i ka je prle izvozo, šče dozdaj nese njemi je plačalo. Gda to pišemo, ešče tak stojijo stvari. Bohar je plačao pri izvoznoj drüžbi v Beogradi zahtevani 25000 Din. kaucije i ma vse pogoje za izvoz. Ne dovoli se njemi pa, ka bi teliko izvažao, kak g. Benko. Zakaj to pišemo ? Smo mi lejko proti g. poslanci Benki ? Ne. Naj izvaža kak dozdaj. Njegov izvoz je na hasek narodi. A samo tak, če je te ne sam sameren, nego če poleg g. Benka smejo tüdi drügi izva-žati, to je če je konkurenca, solidna, poštena konkurenca med izvozničari. Ta konkurenca, kak pač vsaka konkurenca, spremeni ceno, na hasek odajalca v našem slučaji. V Ljubljani je cena bikov, jüncov od 5 50 Din. dol do 3 Din. na živo vago. Pri nas se pa ravno naopak začne. Od 3 Din. ide ne gor nego dol. Krav cena je v Ljubljani od 4 Din. do 2 Din. doli na živo vago. Pri nas pa tej cen že dávno nepozna naš posestnik. Sramotno nižiše so cene, ka je za objokat tiste trüde, štere ma mali človek pri vreji svoje živine i nemore nikaj za njo dobiti. Ta velika gospodarska stiska, štera je sela našemi človeki z vsov težavov na rame, nas sili, da iz lübezni do njega prosimo v prvom redi g. poslanca Benka, naj velikodüšno da raztegnoti po svojoj poslanskoj dužnosti izvozno pravico na vse mesare v našem kraji, ki zadostijo zakonskim predpisom i ob drügim naprošamo našo oblast, naj se njoj smili naš mali človek i naj nujno i krepko javi na višjo inštanco, slasti na ministerstvo za trgovino v Beograd i banovino, ka se da prosta konkurenca za izvoz živine, naj naš Siromaški narod more priti do nekšega krajcara.
Pripomba. Med tem časom smo zvedili, da je g. Bohar Adam dobo dovoljenje za izvoz pol vagona telec V Beč. To je nekša malenkostna olejšava za naš kraj. Pravičnost zahteva, da se izvršavanje izvozne pravice da v ednakoj meri vsem osebam, ki jo majo. Samo na te način nastane poštena konkurenca na hasek našemi človeki.
Pojasnilo črensovskoj občini i fari.
Poleg cerkve v Črensovcih leži prostor na oba kraja cerkve. Povsod je te prostor cerkveni, je zato tüdi v Črensovcih. Tak stoji v uradnom spisi zvanom „Visitatio canonica“, tak stoji v zemliškoj knigi i tak tüdi v mapi. Povsod je to edna parcela, štera nema numere, kak cerkvena imanja nemajo numere. Cerkev je to vsik dar nücala za svoje i nikdar neje prosila občine za dovoljenje ; nücala je za svoje potrebe i tüdi na vsaki proščenski den je brata dozdaj vsikdar od prostora odškodnino. To bo brata i naprej. Cerkev je drage vole dovolila občini, da sme na den senja brati peneze i na cerkvenom Prostori, zato, ka je i cerkev brata na den proščenja na občinskom. Poleg segeštije ležeči prostor je najmre občinski, samo malo cerkvenoga. Cerkev to i nadale dovoli občini, a nikdar na škodo siromaške cerkve. V starom zakonskom spisi stoji, ka je cerkev mela senje, točila vino itd. Zato je te deo kre velke ceste zapisan v knigi „sejmišče“ na cerkvenom imanji, ar je na parceli cerkve gor. Cerkev je data to gorzmeriti i čuva svoje pravice. Naj občina ma svoje i cerkvi naj ne brani meti svoje kak cerkev ne brani občini meti njeno. Dá se to vse lepo mirno rešiti, samo ne trebe hujskačov poslüšati, posebno ne tistih, ki majo kak cela občina zna, Občinsko imanje zagrajeno k svojemi. To najbole peče, zakaj brani cerkev svoje. Gučijo, ka so prej prisegnoli, ka do Občinsko čuvali. Lepa Prisega bi bila to, ka bi Občinsko imanje k svojemi gradili, cerkveno pa jemali za občino. Na takšoj prisegi se zahvali i cerkvena i svecka oblast. Cerkvena oblast i cela fara zagovarja pravice cerkve, siromaške cerkve i se vüpa ka se ne najde takši človek vu fari, ki bi vüpao svojo roko vtegnoti po božem imanji, štero ma svojo potrditev v mapi i zemliškoj knigi i ka je cerkev vsikdar za svoje mela i ma. Če je cerkev dovolila občini, da je na cerkvenom mela kakši hasek, je bila odškodnina, ar se je delao kvar na občinskom od lüdi. Zdaj pa se mora ta zadeva tak rešiti, ka ta obe i cerkev i občina mele svojo lastnino i edna drügo podpirale, ne pa edna proti drugoj delali. Hujskačov neposlušajte, čakajte cerkevne oblasti rešitev, vse se lepo mirno zvedi.
Tardieu, francuski ministerski predsednik, ki je predložo načrt srednjeeuropskim državam za gospodarsko Zvezo.
Podunavska gospodarska zveza.
Francuski ministerski predsednik Tardieu (Tardiö) je predložo srednjeevropskim državam plan medsebojnoga gospodarskoga sodelüvanja: Austrija, Madžarska pa Češkoslovaška, pozneje tüdi Jugoslavija pa Rumunija — naj stopijo v gospodarsko zvezo. Takša zveza — federacija podunavskih držav, štere bi si šle med sebov na roko v carinski pa trgovski pogodbaj, bi
palik omogočila izmenjavo pridelkov med državami, štere so pripadale pred bojnov austro-vogrskoj monarhiji, Francija pa bi prevzela skrb, ka se tem državam po velesilaj omogoči kredit do tistoga časa, ka si gospodarsko opomorejo pa ozdravijo.
Zroki francuskoga načrta podunavske federacije so bili pri evropski državaj različni ino značilni za zdajšnji evropski politični položaj.
Nemčija pravi francuskomi ministerskomi predsedniki, ka šče dosegnoti stem planom samo namen, ka zavedno odtrga Austrijo od Nemčije. Zato je nemška vlada včasi po razglasi nemškoga načrta poslala v Beč pozvanje, v šterom ponüja Austriji ugodnejšo carino, kak dozdaj, pa njoj predlaga svoj načrt, po šterom naj se sporazmejo samo pr zadete države ino izročijo svoje predloge ne Franciji, liki Drüštvi narodov.
Italiji pa zagovarja, naj se omogoči najprle pomoč Austriji pa Madžarsko), zato ka sta tevi zgübili dosta ozemla pa pot na morje ino bile poleg toga obremenjeni z vojnimi povročili (reperacijami). Nadale pravi Italija, ka se tevi državi s svojimi lastnimi silami svojega gospodarskoga živlenja nemreta obnoviti.
Madžarska pa je odgovorila na svoj način, ka je včasi poslala svojega zvünešnjega ministra v Rim po navodila ino Podrobnosti italjanskoga stališča.
Jugoslavija pa Češkoslovaška sta zadosta trezni vi pa dobre misli. V velkom tjedni je gučao v jugoslovanskom senati dr. Marinkovič, Zdajšnji jugoslovanski predsednik vlade od najvažnejših pitanj jugoslovanske politike ino je pravo od načrta podunavske zveze etak : Austro-Vogrska je nikdar ne mela velkoga pomena ino njeni razpad je ne mogeo stvoriti takše velke krize. Francija predlaga, naj bi se podunavske države med sebov sporazmele na gospodarskom fundamenti i naj bi te sküpno
2
NOVINE
1. maja 1932.
zahtevale od drügi držav vekše sporazume, s šterimi bi se vredilo celotno gospodarsko življenje Europe. Prava je miseo, ka trbe vse duge svetovne bojne plačati. Tomi pa ne bi zadostüvala zveza podunavski držav, zato ka ta zveza ne bi mogla zadostiti sama sebi ino ostati ločena od vsega drügoga sveta.
Čehoslovaški zvünešnji minister dr. Beneš je podao k pitanji podunavske federacija eto: Češkoslovaška država je za pogajanja srednjeevropskih državic, ka si Dopüstijo med sebov v carinski pogodbaj. Odklanjamo pa miseo carinske zveze (unije) tej držav, kak tüdi vsakšo politično akcijo. Brezi Rumunije pa Jugoslavije neščemo včiniti niti stopaja. Srednjeevropske države so zadosta zrele ino močne, ka si bodo znale voditi samostojno politiko ino si prepovedavajo vmešavanje zvünešnjih držav v svoje znotrašnje zadeve. Nemčiji pa ne bodo srednje evropske države samo kolonije, štere bodo slüžile nemškoj političnoj ino gospodarskoj diki. Če Nemčija pa Italija ne pristaneta na francusko pobüdo, štera vsebüje popuno samostojnost podunavskih državic, Čehoslovaška nešče sodelüvati v podunavskoj zvezi ino se za njo ne bode niti pogajala.
Vsakše proroküvanje je težko. Samo edno smemo trditi: odkritosrčnost je v politiki prvi stopaj za dosego sporazuma. Vsakše gospodarsko pa politično zbližanje med narodi pa smemo z vsem srcom pozdraviti, zato ka pomeni znova bliže stopaj splošnoj rešitvi. Končna rešitev pride komaj te, gda bo v sveti ino lüdstvi vtrdjena zavest, ka je vsigdar bogše gledati v sosedi prijatela ino brata, kak pa sovražnika.
Dne 5. maja vsi v Soboto !
To de veliki Marijin den, den Marijinoga slavja i den milosti za vse Njene pobožne častilce. To de pomenljivi den za celo našo Slovensko Krajino, vej de Marija Pomočnica prvikrat šla v slovesnoj procesiji po našoj Soboti; bo zavladala nad celov našov Slovenskov Krajinov, kak njena Kralica i dobra Mati. Ona de v teh žalostnih časaj Mati i Pomočnica nam vsem, posebno pa mladini našoj, štera naj bo vsa Njena i popunoma Njena.
Pridi draga mladina vsa, a pridite tüdi vi starišje, da se pri Mariji navčite prav lübiti svojo deco i tüdi vse aldüvati za njo.
Spored slovesnoga svetka je v glavnom sledeči :
ob 1/27 vöri sv. meša za gojence v Martinišči, istočasno de rana sv. meša v farnoj cerkvi ;
ob 8 vöri dijaška slüžba boža v farnoj cerkvi ;
ob 9 vöri sv. meša, obhajilo i predga za mladence i moške v Martinišči na prostom. Po toj slüžbi božoj se dečki i moški v red spravijo i bodo šli k farnoj cerkvi, gde bodo na odločenom mesti čakali do procesije.
ob ½10 vöri slovesna slüžba boža v farnoj cerkvi za dekle i žene i za tiste dečke i moške, šteri ne bi mogli priti v Martinišče k devetoj meši. — Oni taki po slüžbi božoj naj idejo v red : dečki k dečkom, moški k moškom.
Včasi po slüžbi božoj se gene procesija iz farne cerkve v Martinišče v sledečem redi :
Okrašeni biciklisti otvorijo procesijo.
Križ.
Šolska deca.
Godba.
Dečki, štirje i štirje.
Moški, štirje i štirje.
Godba.
Katoliško dijaštvo.
Dijaška Marijina kongregacija.
Pevci.
Dühovščina.
Podoba Marije Pomočnice.
Belo oblečena deca.
Marijine drüžbe z zastavami.
Dekle.
Žene.
Da bo šlo vse v lepom redi, naj se Vsi držijo navodil reditelov. — Vse v vekšo čast božo i slavo naše lübe nebeske Matere Marije Pomočnice !
Dühovne vaje v Soboti. V pripravo na Marijin svetek bomo opravlali tridnevne svete dühovne vaje dne 2., 3. i 4. maja. Predgata g. Dr. Franc Volčič, ravnatel v Veržeji i g. Štefan Temlin, salezijanski dühovnik iz Beltinec.
Politični pregled.
Jugoslavija. Minister za šume i rude g. dr. Šibenik Stanko je odstopo. Na njegovo mesto je imenüvani g. Pogačnik Viktor, profesor. Istotak je odstopo g. Preka Mikloš, minister za zgradbe. Na njegovo mesto je imenüvan g. Dr. Srkulj Števan, župan mesta Zagreba. Oba ministra sta položila predpisano prisego.
Novi predlogi. Na razorožitvenoj konferenci v Ženevi je amerikanski zastopnik Gibson stavo novi razorožitveni predlog, šteri obsega dve točki: I. Države se naj zavežejo, ka vničijo svojo težko pa lejko artilerijo i se za vse čase odpovejo bojni, v šteroj bi se nücali strupeni plini (čemerni gazi.) II. Te vrste orožjé se ne sme nikdar več vporablati kakti bojna sredstva. Predlogi sta se pridrüžila angleški pa Italijanski zvünešnji minister — Italija je stavila sledeči predlog : I. Na sühom se naj vniči vsa težka artilerija kak tüdi vsi tanki. II. Na morji se naj vničijo vse linijske ladje i vse podmornice kak tüdi vse ladje, štere slüžijo za aeroplane. III. Vničijo naj se vsi aeroplani, šteri slüžijo bombardiranji. IV. Vničijo se naj vsi strupi za plinsko bojno. Te italijanski predlog je Zagvüšno ne odkritosrčen, liki slüži samo kak sredstvo diplomatične borbe proti Franciji na razorožitvenoj konferenci. Nadale je Italija stavila predlog, ka se naj zbrišejo vsi vojni dugovje, ravnotak naj se pod krilom Drüštva narodov izpremenijo ništerne meje mirovnih pogodb, štere so postale vzrok nemirov i morejo palik znova Prinesti do bojne. Se zna, da Italija pri tom predlogi ne misli na sebe, ka bi mogla dosta Jugoslovanov i Nemcov vkraj püstiti.
Na Dalnom Vzhodi se napetosti med Rusijov i Janponskov nevarno zapletajo. Rusi so postavili na meji ogromno armado. Japoncom je zbežao vojni minister nove mandžurske vlade, general Ma, ino je prišeo k Rusom. Japonci zmerom več vojakov pa orožja spravlajo v Mandžurijo.
— S. K. Pustakovec: S. K. Mura 3:2. Pri Muri je bila zelo slaba postava in igralci so tudi ne bili dobro razpoloženi. Najbolši igralci so bili Horvat, Čagran in Dor.
Svet reši samo lübezen Jezušovih ran ! V te namen širite Novine !
Joško Maučec :
Zgodovina Slovenske krajine.
II.
Kulturne pa narodnostne razmere. Mesta so bila središče civiiizacije pa tüdi romanizacije, štero so močno pospešüvali italski trgovci, rokodelci ino vojni doslüženci (veterani). Cela rimska uprava je davala mestom odlično Prednost napram deželi. Rimska civilizacija je mela čüdovito moč do tüjih lüdstev. Eden glavni razlogov je bio te, ka so Rimlani püstili lüdstvom njihovo vero ino vse šegé pa návade. Za Rimlane je bilo glavno, ka je lüdstvo priznavalo rimsko oblast, plačüvalo dačo pa davalo vojaštvo, v drügih rečaj so njemi püstili slobodo. In ravno te stvari so povzročile, ka je bilo lüdstvo pokorno rimskoj oblasti. Mesta so se na te način poromanila, počasneje je šla romanizacija, gde se kmetsko lüdstvo Povsedi bole trdno drži svojih starih navad ino šeg pa tüdi po vesnicaj je bilo nikelko rimski priselnikov. Ščasoma pa se je tüdi kmet nikelko navčo latinskoga jezika, ar so mestni
veleposestniki pa uradniki, s šterimi je meo opraviti, navadno ne znali drügoga jezika kak latinskoga. Latinski jezik s svojov civilizacijov je zavzeo samo višiše vrste lüdi pa javno živlenje. Gda so si Rimlani pod vrgli kakši narod, so njemi tüdi navadno püstili domača božanstva, štera so se ščasoma porimlanila, ali pa rimska božanstva vdomačila pri tistom lüdstvi. Rimski glavni bog Jupiter je bio čuvar rimske države. Na spomenikaj, štere so našli v Panoniji, se večkrat omenja Jupiter kak ohraniteo (konservator) i pomočnik (praestes) države ali pa braniteo (stator, depulsor) proti napadom divjih lüdstev, šteri so ropali po naši krajaj.
Vsa moč rimske politike je bila zdrüžena v veri i zato je ne čüda, ka so se tüdi po Panoniji hitro razširili grško-rimski bogovi. Na žrtvenikaj, napisaj i grobaj najdemo celo vrsto bogov i boginj, iz šterih sledi, ka se je rimsko češčenje bogov hitro i jako razširilo med starim prebivalstvom Panonije.
Na spomenikaj najdemo največkrat sledeče bogove : Genius, Nemesis, Sol, Lu-
na, Lucifera, Isis, Silvanus, Venus, Viktrix, Herkules, Sares domertici, jupiter, podzemelski bogovi i. t. d.
Krščanstvo v Panoniji. V III. veki so krščanstvo širili po Panoniji trgovci, obrtniki ino krščanski vojaki, šteri so prihajali v Panonijo od juga pa od izhoda. Gda pa je zavladao rimskoj državi Dioklecijan (284 305), se je začelo krvavo preganjanje krščenikov po vsoj rimskoj državi. Da bi rešo rimsko casarstvo iz nevarnosti, je postavo Valeriana Maximiana za sovladara. Za casara je imenüvao Konstancia Klora i Galeria, pa razdelo rimske državo zavolo olejšanja na štiri dele : Panonija, Norikum, Klirikum so prišli pod oblast Galerija, šteri je silo casara, ka so začnoli s silo preganjati krščenike. Po redi so casarske odredbe zapovedavale podirati cerkve krščenikov pa zažigati svete knige. Edna od casarski zapovedi je odvzela krščenikom pravico do uradov, drüga pa je določila, da morajo vse krščenike, šteri ne bi darüvali rimskim bogovom, s smrtjov kaštigati.
V Panoniji sta se ustanovili dve glav-
1. maja 1932.
NOVINE
3
nivi sodišči, šterivi sta vodili preiskave proti krščenikom. Edno v Siriniji, drügo v Sabariji pod predsedstvom prefekta Amancija. To drügo sodišče je obsodilo na smrt svetoga pušpeka Kvirina iz Siscije, šteroga so vtopili v potoki Sibaris (dnešnji Gyöngyöš) tak, da so njemi okoli šinjeka zvezali mlinski kamen. Tü je tüdi vmro mučeniške smrti s svojima prijateloma sv. Rutilus pa sv. Ireneus ino mnogi krščeniki, šterih imena so ne zapisana v zgodovini.
V tej dobi je bio vmorjen okoli 1. 303. tüdi ptujski püšpek Viktorin. Mirni časi so nastanoli za krščenike za vlade Konstantina Velkoga (315), šteri je prišeo v Panonijo na poročilo, ka so vdrli Sarmati ino je dugši čas prebivao v Sabariji. Konstantin Velki je dao slobodo krščanskoj veri pa dovolo krščenikom, ka so lejko začnoli zidati cerkve.
V toj dobi je postanola Sabarija glavno mesto Panonije prime. Prebivalstvo se je pomnožilo, gradile so se orožarne pa zgradbe za shranjüvanje živeža, za rimsko uradništvo ino za čete vojakov, štere so bile postavlene ob Dunavi za čuvanje. Po
smrti Konstantina Velkoga je prišla Panonija prima ino z njov Sabarija najprle pod oblast Konstanca, včasi nato pa zavolo njegove nasilne smrti Konstancija, šteri je ob priliki, gda je zadüšo upore Sarmatov 1. 356. prišeo tüdi v Sabarijo.
Gda je pa zavlado rimskoj državi casar Valentijan ino po njegovoj smrti so nastali za rimske dežele mračni dnevi. L. 377. so Huni poplavili Panonijo. Makrinus prefekt provincije je zaman poskušao z malo številnimi legijami odrinoti nevarnost. Z mnogimi žrtvami svojih čet je ne mogeo zapreti proti neprestanim hunskim napadom, šteri so s sebov pripelanimi Goti ino z drügimi divjimi narodi zdrüženi na lejki način bili zavzeli vekši deo Panonije.
Edino z obrambnimi četami ojačena mesta, kakti : Siscia, Sirmium pa Sabarija so se rešila hunskoga vničavanja i so ostala ešče dale v oblasti rimski casarov, šteri so z zadnjimi močmi komaj za pou stoletja mogli rešiti Panonijo grabežlivih pa vničüjočih Hunov, šteri so za vlade Atile postanoli grob severnorimske države.
(Dale.)
M. Sobota
—Travniška brana, ki jo je priskrbela i dala na razpolago kmetijska podružnica, se nahaja pri g Lainščeki v Soboti. Vnogi sploj ne vejo, da ta brana obstoji v Soboti. Dobro bi bilo lüdem večkrat na znanje dati takše reči, ar kmetijske podrüžnice nemajo toga namena, da bi podpirale samo posamezne bogatejše osebe, nego v prvoj vrsti siromake, šteri si različnoga potrebnoga orodja nemrejo spraviti.
—Što šče pristopiti k Agrarnoj za drugi, se lehko vsaki den javi v starom Martinišči, Križova ul. 4. Agrarna zadruga bo sčasoma za svoje člane preskrbovala z vsem mogočim blagom po najnižišoj ceni. Zato naj nede niednoga človeka, ki ne bi Pristopo k zadrugi, ar Agrarna zadruga nema nikšega haska, samo njeni člani.
Slovenska krajina.
—	Navuk za tretjired i kotrige bratovčine oltarskoga Svdstva je dnes tjeden, 8. maja v Črensovcih pred večernicov. Večernice so ob 3. Navuk pa pol treh. Zednim se podeli odveza za tretjerednike.
—	Nova meša v Turnišči je dnes tjeden, 8. maja. Pomotoma se je štampalo za 10. maj. Te den, 8. maja je tüdi v Črensovcih vsakoletno križovsko proščenje. Tak nova meša i proščenja vküpspadneta.
— Da se zbolša cena živine so glavni urednik Novin g. Klekl Jožef, bivši poslanec, poslali prošnjo na g. ministra Pucelj Ivana. Gospod minister so na prošnjo taki odgovorili, da bodo v ministerskom sveti prošnjo podpirali, da pride pomoč našim posestnikom.
—	Razne zadeve, ki se tičejo našega kraja, so naprej prinesli g. Klekl Jožef bani g. Dr. Marušiči v Ljubljani, pri kom so se javili Preminoči tjeden. G. ban na srci nosijo potreboče Slov. Krajine.
—Gerlinci. Zupančič Franc, vučiteo v Gerlinci so se po 10 letnom trüdi ločili od nas. V imeni šolske mladine jih je pozdravila Vogrinčič Milika i njim v slovo pravila, da njihov spomin ne bo obledeo, nego dugo ostane med nami.
— Nova meša na Razkriži Maja 5. na Zastoplenje ali Vnebohod (Malo Telovo) bo slüžo svojo prvo sv. mešo g. Vode Anton,
salezijanec. Isti den je vsakoletno proščenje v Bogojini. Te den bode obhajalo tüdi Martinišče v M. Soboti god Marije Pomočnice z blagoslovitjov nove podobe Marije Pomočnice.
— Narasle so Novine zadnji tjeden : v Soboti, Nemčiji, Franciji i Austriji.
Naš misijonar g Kerec Jožef, je 13 aprila seo na ladjo „Gange“ v Honkongi na Kitajskom. Okoli 10. maja pride v Benetke, od tam ide v Torino, gde de zborüvanje Sal. drüžbe i on bo zastopao Kitajsko. Potem pride v Ljubljano i odtistec okoli zadnjega maja domo. — Bog ga srečno pripelaj k nam !
Stiska za peneze je tak velika postala, ka niedna banka, niedna posojilnica, niti nieden od oblasti podpiran penezni zavod ne more v zadostnoj meri dati prosilcom peneze, štere majo vložene. Tomi je zrok svetovna stiska v gospodarstvi. Vüpa nje pa je, ka ešče letos pride vse pali v reden ter. Tečas pa zvün potrplivosti drügo nikaj ne pomaga.
— Materinski den v Martinišči. V nedelo, 10 t. m. se je vršila v nabito punoj dvorani v Martinišči lepa slovesnost. Mladina je proslavljala svoje matere. Jako lepi. je bio govor trg. pomočnika Ed. Korena ; prisrčne deklamacije, posebno simboličen nastop Vere. Vüpanje i ljübezni nas je do skuz genolo· — Nato se je vršila krasna, pretresliva igra v 5 dejanjih: „Žrtev spovedne mučečnosti, ki so jo predvajali gojenci i oratorijanci Martinišča. Niedno oko ne ostalo süho pri ginljivih prizorih te krasne, pa jako podučne igre. Vsi igralci, ki jih jé bilo 32 so prav dobro rešili svoje vloge. Kakši uspeh je doživela ta igra, dokazüje najbole to, da je bila na konci enoglasna žela vseh: ta igra se mora ponavlati ne samo ednok, nego večkrat. Ponovila se je dnes tjeden.
—	Vesela vest. Dugo, želno pričaküvana podoba Marije Pomočnice se nahaja že v Martinišči. Podoba je krasna i človek ne ve kaj bi bole Občüdüvao materinsko dobroto Marijino, ali lübeznivi obrazek Jezušekov. Blagoslovi se ta podoba 5. maja.
— Cankova. Pri nas se je z izredno lepim uspehom zaklüčo gospodinjski tečaj, šteroga je z izrednov skrblivostjov i požrtvovalnostjov vodila vučitelica gospodičina Mikuževa. Ženska mladina se na tom mesti
vsem, ki so omogočili te tečaj na Cankovi, najlepše zahvalüje.
Dve praznivi zdravniškivi mesti. V našoj krajini smo v zadnjem časi zgübili zdravnika na Cankovi, šteri je niti nej tam stanüvao, nego v Gornjoj Radgoni i zdravnika pri Gradi. Tüdi te je nej stanüvao pri Gradi i zato sta ravno oba zdravnika zgübila gornja mesta, ar so jiva betežniki skoro nigdar nej mogli najti doma. Zdaj sta obej mesti na novo razpisanivi. Pripomnimo, da je tak pri Gradi kak na Cankovi pripravleno za zdravnika krasno stanovanje, pri Gradi je tüdi ešče apoteka. Želemo zato, naj bi prišli na ta dobra mesta ednok zdravniki, s šterimi bi bilo lüdstvo zadovolno.
— Za romanja na Trsat zdrüženo z izletom z ladjov po morji, šteroga priredi zadnjo nedelo maja Sveta vojska v Ljubljani, vlada velko zanimanje. Ar na vnoga pitanja ne mogoče vsakomi posebi pismeno odgovoriti, bode izšla te dni posebna romarska številka lista „Preporod“, ki je glasilo Svete vojske. V toj številki bodo vsa potrebna pojasnila i navodila za romanje. To številko pošlemo k šenki vsem, ki so se prijavili, kak tüdi vsem, ki se zanimajo za romanje. Posebno pa prosimo, da se nam javijo vsi tisti, ki so sé vdeležili lanskoga romanja. Novo Vodstvo Sv. vojske najmre ne dobilo lanskoga imenika, šteroga pa jako nüca. Pišite dopisnico na naslov: Sveta vojska, romarski odsek, Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
Skupna obrtna zadruga v M. Soboti, obvešča vse svoje člane, da bo izvršila prošnje i prepise obrtnih listov zavolo registracije, ki se mora izvršiti po novom zakoni najkesneje do 9. junija 1932. Potrebno je, da vsaki zadružni član odda svoj obrtni list v zadružnoj pisarni, tam podpiše prijavo, a vse drügo izvrši pisarna sama. — Načelstvo.
Od naših v tüjini.
Francija. „Pozdravlam z celov familijov vso Slov. Krajino, štero lübim kak svojo mater. Novine teško čakam, ar v mojem maternom jeziki pišejo.“ Guttman Ignac, Willerupt. — „Zadnjo pošilatev Novin sam v redi dobila. Z Novinami sem zadovolna, posebno lepa je bila vüzemska številka z slikami. O da bi prinašale Novine tüdi slike iz Slov. Krajine, ka bi bar na sliki vidila svoj rojstni kraj ! (To bi bilo mogoče, če bi vsi naši delavci v Franciji naročili i plačali Novine. Vr.) Zadovolna sam pa posebno še zato z Novinami, ar vsako nedelo prinesejo predge, štere eti ne morem poslüšati, ar je ne razmim. Gda sam čtela v 9. številki „Pokoro“, sam se včasi odločila, da bom šla k spovedi. Idem v Pariz, gde so jugoslovenski frančiškani. Prle se mi je slabo godilo. Pri kmeti so mi mesečno 150 frankov vkraj vlekli. Sam se pritožila na ministerstvo i zdaj sam dobila dobro mesto pri ednoj dovici, gde me nemajo za deklo, nego hčer. To mesto so mi tüdi eden naš g. frančiškan spravili, ki se pripravlajo za misijone. V Srci Jezušovom vas vse lepo podravlam. B. B. Sartrouvllle.
Jüžna Amerika. Febr. 23. je Vmrla v Buenos Airesi žena Žemlič Franca, ki je doma iz Petanjec. Zapüstila je 2½ leta staro dete Josefino. Žemlič je kotriga našega Podpornoga drüštva i to je pri tom sprevodi prvič nastopilo. Na škrinjo pokojne je v nazočnosti lepoga broja kotrig položo venec Turk Florijan, podpredsednik. Venec je noso napis: „Za spomin od Prekmurskoga Podpornoga Drüštva.“ Te je tü-
4
NOVINE
1. maja 1932.
POZOR!
ZASTONJ
NE DOBITE, PAČ PA ZELO POCENI
razna kolesa, motorje, šivalne stroje, gramofone, gram. plošče, fotografske aparate in
fotomaterijal kakor tudi vse nadomestne dele pri
tt. ERNEST ŠTIVANI v Murski Soboti.
Pred nakupom si oglejte mojo veliko zalogo brez vsake obveznosti ter primerjajte cene in tudi kvaliteto z drugimi. Šele potem se odložite !
POZOR!
di izrazo sožalje mladomi dovci i ga tolažo v imeni drüštva. Pri jami, kam je drüštvo Sprevodilo pokojno, je v imeni članov slovo vzeo od pokojne Trstenjak Franc, pri šteroj slovi se vnogo oko zaskuzilo. Drüštvo je poklonilo lepo podporo žalostnomi docvi za kritje pokopnih stroškov, ki se je za njo srčno zahvalo.“ Tajništvo Prekm. Slov. Podpor. Drüštva, Buenos Ajres, Avel M. Esteves 500.
S Bethlehem. Apr. 3. so se zbrali naši Slovenje v dvorani pri cerkvi sv. Jožefa na večerjo. Čisti dobiček večerje se je poklono stradajočim. Na Vüzem so deca izvajala lepo igro, na štero so je navčile častite sestre.
NEDELA    (Po vüzmi peta).
Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim : Zaistino, zaistino velim vam, či kaj bodete prosili Očo vu imeni mojem, dá vam. Dozdaj ste nikaj ne prosili vu imeni mojem ; proste i zadobite ; naj radost vaša puna bode. Eta sam po prilikaj gučao vam. Pride vöra, gda že ne bom po prilikaj gučao vam ; nego bom očivesno vam od Očé nazviščávao. Vu onom dnévi vu iméni mojem bodete prosili : i ne velim vam, ka bom jas proso Očo za vas ; ar sam Oča lübi vas ; da ste vi mené lübili i Vervali ste, ka sam jas od Bogá zišao. Zišao sam od Očé i prišao sam na ete svet : pálik ostávim te svet; i idem k Oči. Velijo njemi vučenicke njegovi : Ovo zdaj očivesno gučiš i prilike nikakše ne práviš ; zdaj znamo, ka vsa znaš i ne je potrebno tebi, ka bi te što pitao : po tom verjemo, ka si od Bogá zišao. (Jan XVI.)
Pokora (Paolo Segneri).
Pa ešče več moram omeniti. Istina, ka je Jakob svoje robinje prvle izpostavo nevarnosti ; ali jih je zato ne tak za malo cenio, ka bi je prostovolni nevarnostim izpostavo, nego samo naprej nevidenim neizogibnim ; da je ne on šo proti Ezaui, nego Ezau proti njemi ; zato se ga je ne mogo ognoti.
Vi pa ešče slabše ravnate s svojimi düšami, kak Jakob s svojimi robinjami, da je vi ne izpostavte samo nepričaküvanim nevarnostam, nego vi je sami radi v nevarnost postavlate ; pa kak da bi se vi škodi düš veselili, idete ta, gde so guči najgrši, pogledi najbole poželivi, zabave najgrešnejše, gde neso vrazje takrekoč skriti, nego gde se v odprtom boji z nabitim orožjom vojsküjejo proti düšam, ka bi te pogübili, kak so oni pogübleni. Pa bi vi to meli kak brigo, ali bar kak pažnjo za düšo ?
AGRARNE ZADEVE
Pravilnik za izvršavanje agrarnoga zakona. Člen 11. Vse, ka veleposestniki ne ide po agrarnom zakoni kak maksimum i nadmaksimum, se mora interesentom razdeliti. Člen 12. Vse parcele, Štere se interesentom razdelijo, morajo nositi katastralne i zemliškoknižne označbe, keli-
ko merijo i kakše kulture so. V odločbi se mora rešiti tüdi patronat i drüga bremena. Členi 13, 14 i 15. gučijo od tistih veleposestev, štera ne dosegnejo maksimuma i od tistih menših, štere nemajo 100 oralov za obdelavanje sposobne zemle. Pri tej se mora vse vküpspisati, ka ide po zakoni veleposestniki i ka zgübi, ali ka nazaj dobi i vse javiti na ministerstvo. Sto oralov maksimuma se mora püstiti veleposestniki.
Infanterist kelnar.
Infanterist graj z mesom nese v skledi pa pol paoca v grahi ma. „Ka pa delaš ?“ ga pita poročnik.
Infanterist: „Prosim lepo, ve nej vroči.“ Siromak je mislo, ka oficer poročnik za njegov palec straj, ka se nej žežgao.
Posta.
Trajbar L. Dobrovnik. Nemet Veroniki stavili liste. Duga je na letos 25 Din. Prosimo, da ga ti plačaš, ki si njej liste naročo. Vogrinčič J. Gerlinci. Javite nam, štere Novine neste dobili. Pišete, ka bi vaši radi meli vekše Novine i ka jočejo za peneze, ka jih nega. To dvoje ne paše vküp. Vekše Novine so mogoče samo pri vekšoj naročnini, to je če do koštale kak lani. Gutman Ignac Willerupt. Peneze sprejeli. Hvala.
Mlatilni stroj
M. A. samovozač (magánjáro) 6 H. P. v dobrom stanji se zavolo smrti oda. več se izve pri lastnici v Filovcih št. 53. p. Bogojina.	2
POZOR KMETOVALCI! MOTIKE
80 dkg, 90 dkg in 100 dkg
KROKODIL ROSE
ražejo kak britva
Posestvo s hišov,
približno 4 plüge, njive, sadovnjaka i gorice se fal proda. Več se zvedi pri JAKOBI ČREPNJAK, Apače št. 74.	1
Nova hiša,
Čisto suha z 4 sobami veliko kuhinjo ter vrtom poceni na prodaj. Istotam 4 cevni radio aparat z ojačevalom za gramofon. MURSKA SOBOTA, Šolska ulica 35.
APNO,
lepo belo naročite najceneje vedno le pri nas. APNEN1CE, POLZELA.	4
Dne 14. maja 1932 predpoldne ob 9 uri
proda se
na licu mesta v
Rogašovcih
gostilna, hiša, travnik in njive.
____________________
POZOR POLJSKI DELAVCI!
 ,
MOTIKE
10 Dinarov 1 komad.
Din 15·- 1 kom.
Vsaka kosa je garantirana, t. j. če ni dobra se zamenja za drugo.
Samo dokler zaloga traja.
Vse vrste umetna gnojila, cement, ter vse vrste poljedelski in drugi kmetijski stroji vedno po originalnih fabričnih cenah pri
ČEH F R A NCI trgovina z mešanim blagom v Murski Soboti
prek od Hartnerovega mlina — poleg pošte.	3
Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti.
Izdajatelj : Klekl Jožef.
Odgovorni urednik : Edšidt Janez v M. Soboti.