70/1 >201 no ' tlosit i pr s nat. -Til Tl-IX, - ~ ~ Primorski nevnik $ a il • i Poštnina plačana v gotovini rin >. Abb. postale I gruppo t^eilžl VU IlT Leto XXVII. St. 231 (8019) TRST, nedelja, 3. oktohra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «l>oberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Slovenska šolal Ob začetku novega šolskega leta je prav, da vsaj bežno Pogledamo, kako je z našim šolstvom, kakšne so razmere in kaj je še potrebno, da se po naša šola ne samo ohranila, ampak tudi še bolj uveljavila, napredovala ter uresni-p !Sla nal°g°. M ji pritiče. predvsem moramo poudariti, ua nam je šola, tako zdaj kot v preteklosti, največja dobri-katere si ne moremo zamišljati ohranitve in na-predka naše narodne skupnosti. zato so se vztrajno zav-"rj1311 za svoje šole naši predniki pod avstro-ogrskim cesar-• r.J0ni’ ,zato nas Je tako hudo >unc] Prizadelo fašistično preganjanim« Jf“n ukinitev slovenskih šol, arn smo ustanavljali slovenske ^ med oboroženim spo-hnT°m^v nar°dnoosvobodilnem .nam je naša šola polj pri srcu, veseli nas težavi1**’ grenii° P® njene ^ave m problemi, ki še čakajo na rešitev. z zadovoljstvom ugotavlja-spo rj-o* ko so se ponovno odprla P011 Jrt-a-vrata* da se je število Kav« JPtsanih^ učencev in dijakov poi zvišalo, da ni padlo, pač snko* Pa . je zvišalo število vpi-ava'1 ~amn otrok v I. razred osnov-elavf ®ole. da se je zvišalo šte-mevi J10 razredov v osnovnih in iedrt , rpdnjih ter višjih srednjih šo-iih. 1 . z zmernim optimizmom itovif lahko zremo v prihodnost, slal nas tudi, da se je za- iir i čela uveljavljati slovenska stro-imo( , °yna šola v Trstu, ki je bila • ustanovljena med lanskim šol-... ?kim letom. V zadoščenje nam 103 Je tudi ugotovitev, da razna rt Puh^tja in ustanove vedno t*. bolj iščejo absolvente sloven-rl3» skih šol, žal pa ne morejo do-"Iti primerne zaposlitve vsi :raz« študentje, ki diplomirajo na Bli’ Univerzi. a v T žago -i^pa m prijetna je tudi u-anje< »ptmritev, da imajo slovenski * r8i j^arši zaupanje v slovensko šo-■ažein m da se je začelo razvijala voj ? sodelovanje med starši ter nod ,° °' prav tako rade volje priz-j-oji uavamo, da smo šli korak na-Pri ureditvi položaja nar ■ st Profesorjev, čeprav se je , nekaterim zgodila huda krivi-?a pri habilitacijskih izpitih, ki so bili razpisani, po dolgih —letih krivičnega zapostavljanja, z namenom, da se doseže sanacija. V tem vzdušju pričakujemo, *n zahtevamo, da se rešijo še drugi problemi, da se uredi celotno vprašanje slovenskega Šolstva v Italiji, da se tudi našim bratom v Beneški Slo-iič- v eni ji prizna pravica do uče-;se- nja v materinem jeziku. Rimski parlament naj čimprej o-dobri zadevni zakonski osnu-“?k, ki sta ga predložila po-‘anca Albin Škerk in Corra-do Belci. Na vseh ravneh in ,.^uniih smo v zadnjih časih isali zagotovila in obljube. ni?i bahamo, da se bodo ures-- ipue, ne smemo pa čakati križem rok. stv° Pi^emo 0 slovenskem šol- ----* k .* ne moremo mimo odlom- !° t L ? okrožnice, ki jo je ob vpf* TTrCpku novega šolskega leta i st* s . 1 niinister za šolstvo Mi-:h d» Irf1* ker nam dokazuje zani-e usmeritve. Okrožnica mi- r L# l;stra Misasija med drugim sPt Pravi = x>md Norme o skupnem pouku P1*1 ‘pa terinega jezika, ki ni i talila z* 'auski, m italijanskega jezika, eženi adevajo v podrobnosti obmej-strat a področja dežel Doline Ao-prt Ja, Tridentinske - Južno Tirno* jj .^e in Furlanije - Julijske i p« rajine; te norme izhajajo iz a dr "dsameznih statutov, poleg tega pa še iz specifičnih navo-B. za različne jezikovne sku-ki so bile izdane v po-2nejših obdobjih. inkl Poudarjamo pomen, ki m®* ga §oie z neitalijanskim uč-Pjn jezikom lahko imajo v širši perspektivi političnega in ,, kulturnega razumevanja, ka-x. kor tudi didaktične dejavno-'Trd- Z mislimo, da je primemo, 'S a Poudarjamo posebni po-** 5 pen, ki ga na teh področjih iTtr tl? P°uk italijanščine za nei-skutT gansko govoreče skupine, ,-^or tudi pouk dragega je-UJ- Zlka za italijansko skupnost: Pduk drugega jezika ne gre Sporazum med Rimom in Beogradom RIM, 2. — Na Campidogliu sta danes podpisala rimski župan rjrida in beograjski župan Pe-*ič sporazum »o prijateljstvu in ^delovanju* med obema mestoma. ^Porazum naj prispeva k sodelo-Vanju na področju kulture, umet-b°sti* informacij, publikacij, spor-13 in turizma ter drugih dejav-d°sti. V ta namen bodo vsaki , ve leti izdelali program sode '°vanja. I Sto ;ov- >et- se, 'jal me u- od ste- za sila ki i kul’ OSV>''>■■n1nllllllll■lllll■■■l■■■•■•"■■>n■l■•■'■■■■■■■■■■l■■"■■»•'■"""■'■•■'■">"■»""'■"n»■■'<'<'l'■•■■"""■<"",l,ll"ll""■'>"•""""",,,,,,l,,,,,lllli"ll"lll">"■'■"""'•>""><■■■l■■■■llll• KOLABORACIONISTOM PREDSEDNIK VAN THIEU VEDNO BOLJ OSAMLJEN Demonstracije, protesti in spopadi s policijo pred današnjo volilno farso v Južnem Vietnamu Izjava južnovietnamske revolucionarne vlade -130 članov kongresa ZDA obsodilo totalitarni režim - Protest treh ameriških duhovnikov v Sajgonu MED VČERAJŠNJO SLOVESNOSTJO V KOČEVJU Podpisana listina o pobratenju med občinama Kočevje in Dolina Dokument trajnega prijateljstva podpisala predsednik obč. skupščine Kočevja Miro Hegler in župan dolinske občine Dušan Lovriha KOČEVJE, 2. — V slavnostnem okviru praznovanja občinskega praznika občine Kočevje, 30-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in 500-letnice mesta Kočevje, je bila danes dopoldne na slavnostni seji občinske skupščine in družbeno - političnih organizacij Kočevja v zgodovinskem Šeškovem domu podpisana listina o pobratenju med občinama Dolina in Kočevje. Listino sta podpisala župan dolinske občine Dušan Lovriha in predsednik skupščine občine Kočevje Miro Hegler. S tem aktom je bilo na kar najbolj slovesen način potrjeno trajno prijateljstvo med obema občinama kot krona več kot triletnega prijateljskega sodelovanja in kot potrditev bratskih vezi, ki vežejo dve slovenski občini z dveh strani državne meje, vezi, ki so bile stkane že med NOB v skupnem boju in skupnih žrtvah številnih bivših partizanov iz dolinske občine na kočevskih tleh. Slovesnemu podpisu listine o SAJGON, 2. — Pred jutrišnjo volilno farso se v Južnem Vietnamu veča odpor proti predsedniku Thieuju in posredno tudi proti Američanom, ki so ga postavili na oblast. Protiameriške in protire-žimske demonstracije so bile danes v domala vseh večjih južno-vietnamskih mestih, medtem ko se protesti čujejo tudi izven Vietnama. Tako je delegacija južnovietnamske revolucionarne vlade v Parizu objavila izjavo, v kateri obsoja volilno farso ter ugotavlja, da ZDA s podpiranjem Thieujevega reži- ma nameravajo podaljšati vojno v Indokini. Predstavništvo ZRV opozarja, da so tudi številni tuji politiki, med njimi francoski predsednik Pompidou, obsodili nedemokratičnost volitev, ter ponavlja razne predloge v sedmih točkah za rešitev vietnamske krize. Sinoči pa je več kot 130 članov ameriškega kongresa prav tako pro-stetiralo proti predsedniškim volitvam v Južnem Vietnamu, češ da »pomenijo zasmehovanje ameriških prizadevanj, da bi tej državi zagotovili pravico do samoodločbe*. Parlamentarci ugotavljajo, da to sploh ne bodo volitve, pač pa le »vežbanje totalitarnega režima*. Protest je podpisalo deset republikanskih in 112 demokratskih poslancev, poleg njih pa še devet demokratskih senatorjev, med katerimi Ed-mund Muskie in George McGovem, ki se je pred kratkim vrnil z obiska v Sajgonu. Najbolj odločno pa seveda protestirajo Vietnamci sami, ki jim je bila praktično odvzeta priložnost, da bi se na miren način znebili skorumpiranega režima. Kljub o-strim policijskim ukrepom in kljub temu, da so dobili agenti ukaz, naj streljajo na vse, ki bi motili javni red, so bile danes silovite protivladne demonstracije, predvsem v Danangu in v bivši prestolnici Hueju, pa tudi, čeprav v nekoliko manjšem obsegu, v samem Sajgonu. Potek demonstracij je bil povsod bolj ali manj enak: večje skupine, v katerih so prevladovali mladi, so se zbirale na trgih in ulicah ter sežigale ali strgale volilne lepake s Thieujevimi slikami. Nato je nastopila policija s solzil-nimi bombami, če se niso demonstranti takoj razkropili pa so se agenti posluževali strelnega orožja. tiiiiiiimmitimiiimmmuMHmiiiiiitiiiiiimiinniiiiniiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiit Polemike o sklepih vsedržavnega sveta KD Prihodnji teden številna posvetovanja o sindikalni enotnosti ti 9« Am»' o sfr ) z« pir«]’ RIM, 2. — še vedno se nadaljujejo polemike o zaključku vsedržavnega sveta KD in o posledicah, ki naj jih imajo sklepi demokrist-janskega vodstva na splošno usmeritev političnega življenja v Italiji. Med temi komentarji je še zlasti zanimiv uvodnik člana direkcije PSI Vittorellija, ki ga objavlja v jutrišnji števillu lista «11 Lavoro nuovo*. Vittoreili pravi, da predstavlja prvi paradoksalni rezultat zasedanja, da sta se ustvarili dve večini o poročilu Forlanija: prva politična, ko so hoteli izriniti PSI ih druga, ko je šlo za poskus izrinje-nja notranje levice v stranki. Proti izrinjanju PSI iz vodstva države so se, z različnimi obrazložitvami in različnimi odtenki stališč, izrekle vse tri levičarske struje (glede tega Je bila «base> povsem enotna), predsednik vlade Colombo, Rumor in Taviani. Noben predstavnik desnice in noben predstavnik Fanfanijeve struje pa ni zagovarjal pomembne vloge PSI v koaliciji. Drugačna večina pa se je zbra la okrog kvoruma, ko je Forlani poskusil na brutalen način izločiti Mora in Donat Cattina. tako da se je vsedržavni svet razklal na dvoie. Rezultat ni bil dosežen. Vse je torej ostalo odprto tako glede politične linije, kot tudi glede volitev predsednika republike, še je čas za razpravo, vendar se je položaj poslabšal. Tajnik PSDI Ferri pa je v Civi-tanovi ugotovil, da je sinočnji televizijski intervju Forlanija potrdil napor tajnika stranke, da se vsedržavni svet zaključi ne samo z notranjo volilno reformo temveč tudi z jasno in nedvoumno politično linijo. Ta cilj pa ni bil dosežen, saj so vsi glasovali za zaključno resolucijo, kateri dajejo različne obrazložitve. Sindikalne organizacije so danes sporočile program srečanj, do katerih bo prišlo med tremi konfederacijami CGIL, CISL in UIL po petkovem ponesrečenem zasedanju, ko je že grozilo z razbitjem. V torek ob 10. uri se bo na sedežu UIL sestala delovna skupina, ki je pooblaščena, da sestavi dokončno besedilo resolucije o gospodarskem položaju, ki so jo načeloma že odobrili na petkovem sestanku. Istega dne se bo na sedežu CGIL ob 17. uri sestal upravni svet nove založniške družbe, ki bo izdajala enotni sindikalni tisk: mesečno revijo, tiskovno agencijo, tiskovna poročila in druge izdaje. Končno se bodo v četrtek, 7. oktobra ponovno sestala vsa tri sin dikalna tajništva. Veliko število demonstrantov so a-retirali. Svojevrsten pa je bil protest, ki so ga v Sajgonu priredili trije ameriški duhovniki. Ti so se namreč z verigami vklenili k vratom ameriškega veleposlaništva, da bi protestirali «proti tragičnemu uničevanju* človeških življenj, naravnih bogastev in kulture v Indokini*. Duhovniki, ki so bili oblečeni v talar, so časnikarjem izročili izjavo, v kateri zahtevajo, naj ZDA določijo datum za umik čet iz Indokine, naj prekinejo podporo Van Thieuju, ki ne uživa pri vietnamskem ljudstvu nobenega zaupanja, ter naj napravijo konec agresiji proti Severnemu Vietnamu, Laosu in Kambodži. Duhovniki so nameravali začeti gladovno stavko, to pa jim je preprečila skupina ameriških marincev, ki je razbila okove ter trojico izročila sajgonski policiji. Duhovnike so odpeljali na policijsko postajo, po zaslišanju pa so jih izpustili na svobodo. O izidu jutrišnjih volitev ni nobenega dvoma. Van Thieu s svojim političnim in policijskim a-paratom kontrolira praktično veliko volilnih upravičencev, ki bodo prav gotovo šli na volišča, da bi se izognili represalijam. Van Thieu se boji samo tega, da ne bi nastal v državi tak kaos, da ne bi mogli izvesti glasovanja. Zato je tudi danes pozval prebivalstvo k miru ter zagrozil, da bo dal aretirati vse tiste, ki bi vnašali nered in širili neresnične vesti. Van Thieuja zaskrblja tudi vojaški položaj ter hudi boji, ki so v teku severno od Sajgona. Američani pa so mu kot vedno priskočili na pomoč ter mu dali na razpolago ves vojaški aparat, da bi zaustavil ofenzivo partizanskih sil na področju med Tay Ninhom in Krekom. Tako so ofenzivo nekoliko zavrli, niso pa mogli preprečiti partizanom, da ne bi zabeležili nekaterih vidnih uspehov. Tako so osvobodilne sile povsem uničile kolaboracionistično postojanko kakih 160 kilometrov od Sajgona, kjer je bilo 82 sajgon-skih vojakov ubitih ali ranjenih. Samo poseg ameriškega letalstva in topništva je preprečil, da ne bi Sajgonci doživeli še težjega poloma. ga je pozdravil predsednik birmanskega revolucionarnega sveta general Nevin, katerega so spremljali člani vlade. RANGUN, 2. - Predsednik vrhovnega sovjeta SZ Podgomi je danes prispel v Burmo, kjer Maocetungova žena na sprejemu v Pekingu PEKING, 2. - Kitajski radio je danes objavil vest, da je bila sinoči na sprejemu v čast šeststo tujih gostov prisotna tudi žena Maoceunga Čiangčin. To je prvič, ko je prisotna na teh sprejemih žena Maocetunga in tudi prvič, da nekaj takega na Kitajskem uradno objavijo. O-čitno gre za demanti vesti Mao-cetungove smrti, saj bi bila v takem primeru njena prisotnost nemogoča, ne izključuje pa seveda možnosti, da je Maoce-tung bolan. Na tem sprejemu je bil prisoten predsednik Čuenlaj ter podpredsednik skupščine Kuomo-jo. Vendar pa so opazovalci u-gotovili, da ni bila prisotna večina članov centralnega komiteja. pobratenju med dolinsko in kočevsko občino je poleg dolinskega župana Dušana Lovrihe prisostvoval tudi celotni občinski odbor dolinske občine, načelniki svetovalskih skupin strank, ki so zastopane v občinskem svetu, ravnatelja slovenske osnovne in srednje šole v Dolini, predstavniki prosvetnih in športnih organizacij in občinska stražnika. Slovesnosti se je udeležila tudi godba na pihala z Zrega. Besedilo listine je na slavnostni seji v šeškovem domu prebral predsednik kočevske občinske skupščine Miro Hegler. Glasi se takole: Danes, 2. oktobra 1971 sta občinski svet Doline pri Trstu in občinska skupščina Kočevje na osnovi razgovorov, ki so pokazali obojestransko pripravljenost za sklenitev prijateljstva med obema občinama, združenima v idejah spoštovanja in po izmenjavi kulturnih, družbenih, turističnih in drugih vrednot rodoljubja in humanizma z namenom, da bi pospeševali in gojili najplemenitejše odnose prijateljstva in razumevanja med prebivalci matičnega naroda SRS in obeh živečih narodov dežele Furlanije-Julijske krajine, sprejeli listino o trajnem prijateljstvu med občino Dolina in občino Kočevje, v duhu pravil Svetovne federacije pobratenih mest, kot bistven prispevek k stvari prijateljstva med ljudstvi vseh narodov, ki žele mir. Pri tem zagotavljamo, da bomo obojestransko izmenjavali izkušnje in sodelovali na vseh področjih, ki zanimajo obe prijateljski občini Ta listina, napisana v dveh originalih, bo shranjena v arhivih občin Dolina in Kočevje. Predsednik skupščine občine Kočevje Miro Hegler Župan občine Dolina Dušan Lovriha V svojem nagovoru pred podpisom listine je predsednik kočevske občinske skupščine Miro Hegler, potem ko je poudaril, da temelji listina o prijateljstvu na idejah medsebojnega spoštovanja in sodelovanja ter človečanske in radoljubne misli, na skupnem boju med NOB za narodno in socialno svobodo, dejal: «Ostali ste onstran meje, toda vezi, skovane med bojem, so ostale močne in pristne, ki jih ne noč in ne vihar ne moreta uničiti. Na nas torej je, na naših srcih leži teža, da se prijateljski, bratski in človečanski odnosi razvijajo tudi v prihodnje. Svetla bodočnost, ki temelji na načelih danes podpisane listine o prijateljstvu je odvisna od naše pripravljenosti, da ohranjamo te ideale. Bodočnost pa ni le stvar enega mesta, enega naroda ali države. Kakšna bo naša bodočnost je stvar vseh narodov sveta, velikih in malih, revnih in bogatih. Ko gradimo svojo lastno prihodnost, si želimo predysem miru in sožitja, enakosti in svobode vseh narodov, ne glede na njihovo pripadnost. Prepričani smo, da v teh prizadevanjih nismo sami, temveč so z nami vse demokratične in progresivne sile v svetu. Z veliko pozornostjo sledimo vašemu živ-JOŽE KOREN (Nadaljevanje na 8. strani) Župan Dužan Lovriha podpisuje listino o pobratenju. Za njim predsednik občinske skupščine Kočevja Miro Hegler PO IZJAVAH GLASNIKA BONSKE VLADE AHLERSA Predhodne splošne politične volitve v Zahodni Nemčiji? Brandtova vlada ne izključuje možnosti razpusta parlamenta, če ne bo ratificiral pogodb s SZ in Poljsko BONN, 2. — Glasnik zahodnonem-ške vlade Konrad Ahlers je danes izjavil v intervjuju po televiziji, da Brandtova vlada ne izključuje možnosti predhodnega razpisa splošnih političnih volitev, če parlament ne bo ratificiral pogodb s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Ahlers je pojasnil, da bo vlada, ko bo predlagala v parlamentu ratifikacijo obeh pogodb, baje zahtevala zaupnico. V primeru, da bi parlament zavrnil obe pogodbi, je naglasil Ahlers, bo viada baje zahtevala razpust obeh zbornic in razpis pred- iiiiiiliiiiiiinfiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiniiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tito obišče ZDA BEOGRAD, 2. — V Beogradu so uradno sporočili, da bo predsednik Tito v drugi polovici oktobra uradno obiskal ZDA. Tito vrača obisk, ki ga je ameriški predsednik Nixon opravil v Beogradu lansko jesen. Točnega datuma obiska še niso javili. Po obisku v ZDA bo jugoslovanski predsednik prve dni novembra odšel v Kanado. Še prej, sredi oktobra, bo v Iranu prisostvoval proslavam ob 2.500 obletnici ustanovitve perzijskega imperija, nato pa bo obiskal Indijo. hodnih volitev, ter ne bo vzela niti v poštev sestavo vlade »velike koalicije* z demokristjani. V bonskih političnih krogih tolmačijo izjave predstavnika Brandtove vlade kot »grožnjo* opoziciji dva dni pred kongresom demokristjanske stranke, ki se bo začel v ponedeljek v Saarbrlicknu. Ob tej priložnosti je Ahlers pozval opozicijo, naj zavzame zmerno stališče do vladne zunanje politike. Pri tem je poudaril, da če se bo opozicija neizprosno borila proti vladni zunanji politiki, bi se lahko nenadoma znašla nepripravljena pred novimi splošnimi volitvami in tvegala poraz. V intervjuju je glasnik bonske vlade govoril tudi o vzpostavitvi diplomatskih odnosov Zahodne Nemčije z arabskimi državami in dejal, da je to sedaj glavni politični cilj zunanje politike bonske vlade. Poleg tega je izjavil, da namerava vlada vzpostaviti diplomatske stike tudi z LR Kitajsko. »Prej ali slej*, je naglasil Ahlers. »bomo morali navezati diplomatske stike s Kitajsko, toda nihče ne more sedaj predvidevati, kdaj se bo to zgodilo*. Zvezna tiskovna služba «PPP», ki mnogokrat tolmači politiko socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije, sporoča, da v nekaterih dobro obveščenih zahodnonemških krogih menijo, da bo baje kitajski minister za zunanjo trgovino, ki je sedaj v Franciji, obiskal tudi Zahodno Nemčijo in se ustavil v Kolnu, kjer se bo sestal s predstavniki zveznega odbora za gospodarstvo. LR Kitajska je že ob priložnosti velesejma v Kantonu izrazila željo po tesnejših trgovinskih izmenjavah z Zahodno Nemčijo in se je zlasti zanimala za naprave petrolkemijske industrije. Sicer i-ma že sedaj Zahodna Nemčija precej razvite trgovinske odnose z LR Kitajsko, v primerjavi z ostalimi zahodnoevropskimi državami. Trgovinske izmenjave med obema državama so lansko leto dosegle v obeh smereh 900 milijonov mark, ali 160 milijard lir. Zahodna Nemčija je izvozila v LR Kitajsko za 600 milijonov mark blaga, uvozila pa je za 300 milijonov. Po vesteh iz Rima Volitve odložene na pomlad? RIM, 2. — Rimski dnevnik »Paese sera* poroča o stalno novih govoricah, da bodo odložili delne upravr? volitve, ki bi morale biti novembra in ki bi morale biti tudj v Trstu. List poroča tudi o vesti, ki jo je objavil rimski »Unitš*, da je prefekt Viterba že telefonsko sporočil občinam te pokrajine, da bodo volitve odložene na pomlad. »Paese sera* zaključuje, da namerava prihodnji teden vlada skleniti, da bodo volitve odložili na pomlad. Debre na uradnem obisku v Jugoslaviji BEOGRAD, 2. — Na vabilo zveznega tajnika za narodno obrambo armadnega generala Nikola Ljubi-čiča je prispel včeraj na uradni obisk v Jugoslavijo francoski o-brainbni minister Michel Debrč. Minister Debre vrača obisk generalu Ljubičiču, ki je maja lani obiskal Francijo. V razgovorih sta ministra izrazila pripravljenost za nadaljnjo razširitev sodelovanja med obema armadama. Ministra Debreja je popoldne sprejel tudi vršilec dolžnosti zveznega tajnika za zunanje zadeve dr. Anton Vratuša in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem razgovoru. PrimorškrSnevKlk TRŽAŠKI DNEVNIK 3. oktobra 1971 ŠE VEDNO VELJA: «SMRT FAŠIIMU ■ SVOBODA NARODU!» Danes, ob 10. uri, na Trgu Garibaldi enotna protifašistična manifestacija Zaman tudi zadnji pozivi državnim oblastem, naj prepovedo shod NISI z Almiran-tejem ■ Nabrežinski protifašisti pri prefektu - Odposlanstvo enotnega odbora pri Zanettiju ■ Pismo Padriiarjev - Dijaki nagnali škvadriste izpred liceja «Dante» Brez retorike, preprosto a tudi vo naj prepove izzivalni shod P06i. odločno moramo povedati, da so i Almiranteja. Pod peticijo se je pod- izzivanja fašistov presedla vsemu prebivalstvu. Želimo si miru, sožitja, dobrih odnosov z Jugoslavi jo. pretakanja ljudi, blaga in idej pisalo skoraj sto vaščanov. Pozivom preko tiska in lepakov ter napisom po zidovih so se sinoči pridružili še mladinci z zvočniki, preko odprte meje, demokratičnega j w s0 obšli in okolico ter razvoja v šolah tovarnah m pred-, dru?i ki s0 ves večer delili leta-vsem za nas, Slovence v Italin. | ke ra2rlih organizacij, ki nočejo Al-Vse ie tako preprosto, in vendar J mirantejevega shoda v Trstu Med postavljeno na kocko zaradi tem- j temi ZKMI (»Almirante, bi rad spet nih nakan črne zalege in njenih | prižgal peči v Rižarni?*), »Lotta pomagačev v senci. Po itična kr za ' continua* in druge izvenparlamen-osrednjih oblasti pa se kaže tudi v i tame skupine z letakom, ki ga del-neodločnosti, ki vodi k zatiskanju ' no pcnastiskujemo in dijaka, ki so oči pred resn eo. Resnice pa nihče i pozvali svoje vrstnike, naj prihitijo ne more prevpiti z besedami. na Garibaldijev trg v čimvečjem Prav zato, ker je vse tako pre j številu, prasto, pa vemo tudi. kaj je naša j Medtem oa je prišlo tudi do prve-dolžnost. Ni ga domačega, ali polj- j F a incidenta, ko so fašisti vsiljevali skega opravila, ki bi bilo važnejše j dijakom liceja »Dante* pri Oberda-od bodočega razvoja našega rr_~-ta, ! novem trgu svoje letake in vabila, ali odnosov med sosednima naro- I Grozili so dijakom, ki vabil niso doma. To vedo protifašisti. vedo j hoteli sprejeti, za svoje izzivanje predvsem Slovenci starejše in mlaj- I na. so tudi prejeli, kar so iskali, še generacije. I Dijaki so jih z nekaj krepkimi u- Zato torej poziv Enotnega od- j d a rej in brcami nagnali, da jih več bora proti fašizmu in zatiranju, ki< bilo na spregled. združuje najširše predstavništvo | . Zvečer so y Trst začela priha-slovenskih in italijanskih demokra- {Jati tudi policijska ojačanja. Govo-tov: danes zjutraj vsi na Garibal ] r' se. da so pripeljali v mesto na dijev trg! I kaj bataljonov III. oddelka Ce'ere Tudi politična kronika sobotnega I iz Padove in kak oddelek goriških dre, ki je običajno posvečen po- i karabinjerjev za kakih 2000-2500 čuku. ni potekala drugače, če jo j ljudi, primerjamo s petkom, četrtkom itd. | --------- KlTSSkS?- £&£. Deželni svet na razstavi izzivalno zborovanje tajnika MSI r,,. , , , lTfI, .. . Almiranteja. A zaman. Prefekt, ki , ll-CpOlOVIU flCl V Vlil MfllUn v petek ni hotel sprejeti deleeac ie r enotnega odbora proti fašizmu iz I Člani deželnega sveta so si vče-Trsta (in ni bil bolan, ko je spre- i raj uradno ogledali razstavo Tie- Seminar predvideva izredno zanimiva predavanja tako ljubljanskih kot tržaških docentov. Po pozdravih tržaškega rektorja in predsednikov ljubljanske in tržaške pravne fakultete bodo v ponedeljek zjutraj predavali Ivan Kristan o »Udeležbi v jugoslovanskem ustavnem sistemu*, Anton Perenič o »Samoupravljanju in delavskih organizacijah*, ter Peter Jambrek »Kdo odloča v jugoslovanski komuni?*. Popoldne pa so na vrsti predavanja tržaških docentov Ar-duina Agnellija na temo »Debata o udeležbi pri ustavni skupščini*, Sergia Bartola «Aspekti participacije v Italiji* in Domeni-ca Coccopalmeria »Politična participacija v luči politične znanosti*. Predavanjem sledijo debate. Danes ob 10. uri na Garibaldijevem trgu Protifašistični shod Govorili bodo: MIROSLAV KOŠUTA LIVIA BATTISTI KARLO PENTIČ ARTURO CALABRIA Predsedovala bo SABINA BENEDETTI HAGLICH Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju ■ Trst NA POSEBNEM SESTANKU S ST0PPERJEM Izseljenska konzulta proučila smernice deželnega načrta jel odposlanstvo Confindustrie) je poiovih umetnin v Maninovi vili v p'noči osebno sprejel posl. Albina! Passarianu. Predsednika Ribezzija, Škerka. ki le načeloval odpos>an- i podpredsednika Peliegrinija in Pit-stvu nabrežkiskih antifašistov V i tonija in številne svetovalce sta v njem so bili, poleg škerka. še An-tek Terčon. Santagata in Slavec. Orisa’1 so mu svoie zahteve, a brez uspeha. Odgovoril je. birokratsko, da ga vežejo zakoni in da torej zborovanja ne sme prepovedati. Obljubil je sicer, da bo pokrenil vse, kar je potrebno za iavni red in zatrtie vsakega izgreda. In nič več. Škerk mu je sicer povedal, da so drugi prefekti v Italiji že večkrat prepovedali zborovanja, ko se jim je zdelo prav. Celo sam dr. Abbre-scia je kot prefekt v Ferrari še pred nekaj meseci prepovedal podobno zborovanje... Vsaka nadaljnja razprava je bila zaman. Drugo odposlanstvo, v katerem so bili nekateri člani enotnega pokrajinskega antifašističnega odbora pa je šlo k predsedniku pokrajinskega odbora dr. Micheleju Zanettiju. O-brazložilo mu je svoja stališča, s katerimi se je Zanetti v veliki meri tudi strinjal. Vsekakor pa ie zagotovil, da je pristojnim oblastem posredoval željo, da bi najstrožje varovale javni red in skrbno sledile za vsakim prekrškom ustavnih ali drugih zakonskih norm. Odposlanstvo antifašistov iz Pa-drič je šlo včeraj proti večeru k prefektu in izročilo pismo z zahte- Passarianu sprejeta videmski žu pan Cadetto in ravnatelj razstave dr. Rizzi. Ob tej priliki se je prof. Cadetto zahvalil deželnemu svetu za finančno pomoč, ki je omogočila organizacijo razstave, in za poseg, s katerim je dežela na podlagi posebnega zakona odkupila vilo in jo namenila kulturnim in znanstvenim smotrom. Dr. Rizzi je med ogledom opisal življenje in delo treh Tiepolov, katerih dela so razstavljena na prikazu. Po obisku se je predsednik Ribezzi v imenu deželnega sveta zahvalil prof. Cadettu in dr. Rizziju za gostoljubnost in izrazil zadovoljstvo deželne uprave nad brezhibno organizacijo in visoko kulturno stopnja prireditve. _Razstava Tiepo-_ lovih del sodi med največje tovrstne prireditve na svetu in doživlja še vedno velik uspeh: doslej si jo je ogledalo nad 150.00 ljudi z vsega sveta. Za podpredsednika imenovan dr. Degano - Mnenja svetovalcev bo dežela primerno upoštevala Včeraj se je kakor najavljeno sestala deželna izseljenska konzulta, da bi razpravljala o osnovnih smernicah za sestavo novega petletnega razvojnega načrta Furlani je-Julijske krajine. rKonzulta se je sestala v hotelu Enalc pod Nabrežino, in sicer pod vodstvom deželnega odbornika za delo in načrtovanje Stopperja. Prva točka dnevnega reda se je nanašala na imenovanje podpredsednika konzul-te, v skladu z deželnim zakonom štev. 34 z dne 12. avgusta 1971. Na to mesto je bil imenovan dr. Adriano Degano. Konzulta je v skladu z istim zakonom vnesla nekaj sprememb tudi v ustrezni pravilnik. Odbornik Stopper je na seji o- risal točke, po katerih se novi petletni načrt razlikuje od prejšnjega. Predvsem se načrta razlikujeta v pripravah, je dejal odbornik, saj je bilo za drugi načrt določeno mnogo širše in de-mokratičnejše sodelovanje vseh prizadetih ustanov in organizacij. Kar zadeva cilje novega načrta, je govornik naglasil zlasti polno zaposlitev razpoložljive delovne sile, priklic številnih izseljenih da želanov v stari kraj, odpravo gospodarskih in socialnih razlik med posameznimi področji in krepitev mednarodne vloge naše dežele. Po daljši razpravi, v katero so posegli številni svetovalci, je odbornik Stopper povzel zaključke deželna uprava upoštevala pri dokončni sestavi besedila novega razvojnega načrta. Nazionale 14.30 »Love story», MacGravv, Ryan 0'NeaL Penice 14.30 «11 furto e 1’anima del commercio?, ovvero, io non grah to, rubo*, A. Noschese, E. Mon-tesano. Eden 15.00 «11 Decameron*. Techni-color*. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.00 »Er piu*. Adriano Čelen tano, Claudia Mori. Technico-lor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Escelsior 14.30 »I diavoli*, Vanessa Redgrave. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Rila 15.00 »R solitario del Rio Gran-de», Gregory Pečk. Technicolor. Alabarda 15.00 »Le isole dell’amore». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.30 »I demoni fuoco*, Cristopher Lee in Peter Cushing. Technicolor.' Aurora 15.30 »Confessione di un commissario di polizia al Procu-ratore della Repubblica*. Franco Nero. Technicolor. Impero 15.00 »Una prostituta al ser-vizio del pubblico e in regola con le leggi dello stato*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 15.30 »Per grazia ricevuta*. Nino Manfredi. Technicolor. Capltol 16.00 »Morire d’amore». Tech-nicolor. Moderno 14.30 »Tarzan nella giungla ribelle*. Technicolor. Vittorio Veneto 14.30 »D conformi sta*, Gastone Moschin in Enzo Tarascio. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 14.00 »Lo chiamavano Trinita*, Terence Hill, Gisella Hahn. Techni color. Astra 15.00 «11 dramma della gelo-sia», Monica Vitti, Marcello Ma-stroianni. Technicolor. Abbazia 14.30 «11 re delle isole*. C. Heston, Geraldine Chaplin in T. Chen. Šola Glasbene matice Otroški pevski zbor v Trstu prične z rednimi vajami v torek, 5. oktobra, ob 17, uri, v Ul. Ruggero Manna 29. Otroški pevski zbor na Opčinah prične z rednimi vajami v torek ob 16. uri v prostorih osnovne šole. Trg Monte Re. Dekliški zbor bo imel prvo vajo v torek, 5. oktobra, ob 19. uri. Ul. Ruggero Manna 29. sestanka in zagotovil, da jih bo iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuj,im,!,m,imniiniiinimiiiinfifmium^ KINO <|RIS» PROSEK predvaja danes ob 16. uri barvni film: «IO NON SPEZZO... ROMPO* Igrata Alighiero Noschese in En-rico Montesano. Seminar na univerzi Pravna fakulteta tržaške univerze organizira v ponedeljek, 4. oktobra, seminar pravnih fakultet iz Trsta in Ljubljane o »ustavnem življenju in politični soudeležbi*. •l|U4lllllllllllll||f||ll||||||||||||||||||,|„||H||„l|„|a„,|IINV,|„|„„„„„„||||||||||||||,||||||||m lllllllllllllll VČERAJ ZJUTRAJ V PRENOČIŠČU «AL CENTRO* V UL. ROMA S samokresom napadli moškega in ga oropali 1, 3 milijona Ur Tr!je roparji, o katerih domnevajo, da so Jugoslovani, so se lastniku prenočišča predstavili kot gostje F Drzen roparski napad včeraj zgo-1 jev ter dejal, da so se med seboj daj zjutraj v središču mesta: trije | pomenkovali po »jugoslovansko*. Ko mladeniči so s samokresom v roki so mu na kvesturi pokazali arhivske oropali lastnika znanega tržaškega prenočišča, nato pa z bogatim plenom 1.3 mil. lir pobegnili in izginili. Agenti letečega oddelka kvestur jih vneto iščejo. Bilo je malo pred 8. uro, ko je lastnik prenočišča »Al Centro* v lil. Roma 13, 54-ietni Giacomo Fra nich, zaslišal močno brnenje na vhodnih vratih gostišča. Seveda je takoj stekel k vratom in jih odprl. Na pragu je zagledal tri mladeniče, stare od dvajset do petindvajset let, ki so ga v slabi italijanščini zaprosili za sobo. Franich jih je povabil, naj vstopijo, nato pa jih po malem hodniku pospremil v kuhinjo. Ni utegnil niti obrniti se, ko je eden od mladeničev, plavolas z modrim jopičem, izvlekel iz žepa samokres in mu ga naperil. Moški je takoj razumel namere treh nepridipravov in zato na ukaz mirno dvignil roke kvišku. Medtem ko ga je plavolasec ustrahoval s samokresom, se mu je drugi mladenič približal in ga potipal po jopičnih in hlačnih žepih. Iz enega je izvlekel šop bankovcev, lir in dinarjev, v skupni vrednosti enega milijon« lir, ter ga podal pajdašu. Ta na je hitro skril pod jopič in skozi vrata pobegnil po stopnicah na cesto. Pred odhodom je plavolasec, ve dno pod grožnjo samokresa, še enkrat prt tipal Franicha in mu vzel iz hlač 309.000 lir. Drugi je medtem prerezal telefonsko žico ter razbil siušalko citofona ob vhodnih vratih. Komaj si je Franich nekoliko o-pomogel je stekel k sosedom in telefonsko poklical agente letečega oddelka kvesture. Ti so pod vodstvom dr. Petrosina in majorja Morandinija takoj prihiteli na kraj ropa in seveda najpoprej pričeli z zaslišanjem samega Franicha. Franich jim je natanko opisal telesne značilnosti vseh treh ropar- slike raznih zlikovcev, je med temi prepoznal enega, ki naj bi bil v marsičem podoben enemu od napadalcev. Preiskovalci so včeraj ves dan zaslišali vrsto oseb, vendar brez vsakršnega uspeha. SINOČI V SESUANU Zanimivo srečanje na temo urbanistike in turizma v občini Devin-Nabrežina Politična in kulturna revija »Uma-na» je sinoči v Sesljanu organizirala srečanje na temo »Urbanistika na obletnem delu devinsko - nabrežin-ske občine*. Po referatih nekaterih strokovnjakov naj bi se debata razvila s posebnim poudarkom na turistični, industrijski in ribolovski razvoj v tem predelu, seveda ob spoštovanju narave in ekologije. Uvodne besede je spregovorila dr. Aurelia G-uber - Benco, ki je podala nekaj misli o sami pobudi, za katero se je odločila revija »Uma-na», in o urbanističnem urejanju na spiošno. Podobne referate so nato imeli predsednik turistične ustanove Lenarduzzi, predsednik Konzorcija za tržaško obalo dr. Tringale, docent na beneški univerzi in urbanistični strokovnjak dr. Semerani ter načelnik urada za gradnjo obmorskih objektov dr. Finzi. Med diskusijo so se oglasili nekateri navzoči, med katerimi tudi devinski princ Turn - Taksis, prof. Toma-tisova in še nekateri drugi. Za-adi izredno zanimive teme je bilo ob zaključku srečanja sklenjeno, da bodo strokovnjaki pripravili Se ne UFFICIO Dl P. S. IN PAGANICO 4M COMUNICATO **■- mm jr «>» - *, . s . i Xf $ SPDT priredi v nedeljo, 17. oktobra, avtobusni izlet v Benečijo. Na programu vzpon na Ivanac (1.167 m) z izhodiščem iz Čanebole. Na povratku ogled čedadskih zanimivosti. Izlet posebno priporočljiv za mladino. Cene: člani 1000 lir, nečlani 1200, otroci do 11. leta 500 lir. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, do 13. okt., kjer naj se poravna voznina. SPDT priredi 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Belo krajino. Avtobus bo peljal izletnike vzdolž reke Kolpe. Ogled Vinice. Metlike. Črnomlja. baze 20, itd. Podrobnosti prava časno. 51 rlproduce testo del ma/ilfesto landato agli sbandatf a seguito del decreto 10 /Iprile: - - ; “ Alte orc 24 del 25 Maggio sod« ti termine stabiiito per h presest* done ai posti mllltari e di Poliria »altani e TedescUi, degii sbaadali ed *j>~. partenenti a bande. - • « • « 4 * i * 4 .;!vV(V partenenti a qucslt grnppi non sararma sottopostf ad alctm processo peiiaie ct tandpnl. Cii sbaitdafl c gli apparleaenti alie bande dovrann* preseotarsf a tnttl I posti tnililari c dl Polizia Italianl e Gemianici entro le on 24 de! 25 Maggio, Tulil coloro chc non si siranno presentati snranno. consltlerall fnori legge c pass^ll per le arml niediante fndlazionc nclta scftlena. VI ‘pt^ glilamo curan: tniiijcdiataniente atfincM testo venga afflsso tulil I Contul tušira Provinci«.., Prosvetno društvo »S. Škamperle priredi 17. oktobra enodnevni izlet v Poreč z ogledom zgodovinske cerkve v Hrastovljah, muzeja v Buzetu in drugih važnih zanimivosti. Vpisovanje po telefonu: 70834 od 9. do 13. ure in od 18. do 20. ure. SPDT obvešča udeležence jutrišnjega izleta v Rezijo, da je odhod z začetka Ul. Fabio Severo točno ob 6. uri. PD »Tabor* Opčine priredi v nedeljo, 10. t m., enodnevni izlet v Hrastovlje z ogledom stare cerkve, v Buzet in preko istrskih toplic Sv. Štefan v Motovun. Povratek preko Buj in Portoroža na Opčine. Vpisovanje izključno v Prosvetnem domu od jutri, 4. t. m., vsak dan od 20. do 21. ure. 1% 3y| Mi mč'j«',' Izlet v Moskvo in Leningrad ii. il Binistin Itasuma - Cp Sal)lntfto aiORttiO AlMIRANTi v triMto Prcfottur« »7 MbjjoIo m* - XXU. Potovalni urad Aurora sporoča, da je na razpolago še nekaj prostorov za izlet v Moskvo in Leningrad od 3. do 7. novembra 1971. Potuje se z reaktivnim letalom DC-9. Cena izleta Lit. 79.000. Informacije za potovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ulica Clcerone 4, tel. 29-243. Včeraj so pripadniki skupin »Lotta continua*, »Manlfesto*, »Unita proletariat in »četrta internacionala* delili letak s posnetkom plakata, ki ga je nalepila prefektura v Grossetu in v katerem šef kabineta ministra sa-lojske republike Giorgio Almirante napoveduje »streljanje v hrbet* za partizane ........................................................................................................................................................II* Danes, NEDELJA, 3. oktobra TEREZIJA Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.43 — Dolžina dneva 11.38 — Luna vzide ob 16.33 in zatone ob 3.10 Jutri, PONEDEUEK, 4. oktobra FRANČIŠEK Včeraj-danes par Bruno Maier in trgovska pomočnica Aurora Cistulli, geometer Giuliano Dordolo in frizerka Ro-sanna Senica. Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,4. najnižja 16,7, ob 19. uri 18,9 stopinje, zračni tlak 1024,7 stalen, veter 3 km/h jugovzhodni, vlaga 66 odst., nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 19,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. oktobra se je v Trstu ra dilo 12 otrok, umrlo pa je 6 oseb. Umrli so: 95-letna Giovanna Ka szhak vd. de Maozano, 82 letna Ernesta Sancin por. Fonda, 74-letna Eufemia Simonovich vd. Berliavaz, 59 letni Giuseppe De Gioia, 73-letni Augusto Tyrichter, 59 letna Marcel-la Trento por. lakaz. Oklici: trgovski pomočnik Alba-no Smilovich in gospodinja Adriana Stokovaz, trgovec Giorgio Russi in frizerka Patrizia Maton, pristani-ščnik Bnmo Perentin in baristka Anna Zitani, nogometaš Eddo Car katere referate o podrobnejših vpra let in uradnica Luigina Poletto, u-šanjih in da se bodo zainteresiranci i radnik Vinicio Troiani in učiteljica v bližnji bodočnosti spet sestali. 1 Maria Mattarelli, industrijski izve- denec Giorgio Marin in bolničarka Alberta Miorandi, natakar Giovanni Lussi in natakarica Uršula Voegele, finančni stražar Femando Privitero in gospodinja Clelia Caroppo, pri-staniščnik Fulvio Mosca in gospa dinja Anita Cervellera, finančni stražnik Antonio Itaiiano in učiteljica G>ovanna Oggiano, karabinjer Bruno Pischedda in delavka Luciana Furlan, častnik vojske Domenico Bertolino in gospodinja Elvira Zam-pi, upokojenec Antonio Cafagna in upokojenka Iolanda Cassarš, univerzitetni študent Renato Masnada in univerzitetna študentka Tamara SKBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL I rst, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-381 Prijatelje in snanoe naprošamo da nas obiščejo Fučka, zapriseženi čuvaj Ferdinan- do Codan in gospodinja Licia Pinat, godbenik Giovanni Safred in gospa dinja Maria Grazia Mocher, univerzitetni študent Stelio Lubich in trgovska pomočnica Manuela Bernardi, taxist Aldo Mirarchi in uradnica Isabella Notaristefano, finančni stražnik Altilio Di Bello in uradnica Liliana Bartoli, trgovec Gia vanni Novelletto in trgovka Concet-ta Lo Nigro, trgovec Giorgio de Ba-seggio in gospodinja Licia Campi-si, brig. karabinjerjev Paolo Spiz-zamiglio in bolničarka Anna Cipa lat, upokojenec Enrico Decorti in učiteljica Rosita Amadi, zidar Gui* do Bobbera in likalka Renata Zam-pa, pometač Gualtiero Štolfa in delavka Lidia Prasel, klesar Aleksander Tence in trgovska pomočnica Vera Stocca, tiskar Mario Pa-squalis in gospodinja Dragica Ran-djelovic, inženir Riccardo Zupan-efeh in estetistka Fiavia Tassini, električar Giuliano Tremul in trgovska pomočnica Vita Coeza, uradnik Silvio Moretti in vrtnarica Giusep-pina Martinis, uradnik Walter Gran-dis in delavka Adele Mozzon, kie- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologlo 6 - Ul. Diaz 2, Alla Salute, Ul. Giulia 1, Pic-ciola, Ul. Oriani 2, Vemarl, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. Sv. Justa 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Gfustizia. Trg UbertA 6, Testa d’Oro, UL Mazzini 43. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Otvoritvena predstava sezone 1971-72 BERTOLT BRECHT drama in komedija Prevod: BORUT TREKMAN Zamisel scene in kostumov: MILE KORUN in KLAVDIJ PALČIČ Režija: MILE KORUN V petek, 8. oktobra 1971 ob 21. uri v soboto, 9. oktobra 1971 ob 20.30 v nedeljo, 10. oktobra 1971 ob 16. uri premiera (abonma red A) (abonma red B) (abonma red C) Barkovljanska mladina vabi na OKTOBRSKO PRAZNOVANJE ki bo danes, 3. oktobra 1971 Spored: ob 8. uri rožen venska procesija z udeležbo narodnih noš: ob 16. uri v prostorih PD Bar-kovlje koncert domače godbe. Sledila bo značilna barkovljanska večerja s plesom ob zvokih ansambla »The Lords*. DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU razpisuje NATEČAJ za novega gostilničarja. Prošnje vložiti do 10. oktobra U. Razstave V Tržaški knjigarni ima razstavo bakrotiskov Tončka Kolerič. Razstava bo odprta do 24. oktobra. V prosvetnem društvu »Ivan Grbec* v Skednju, Škedenjska ulica 124, je razstava slikarja Vladimira Klanjščka odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Razstava bo odprta do 10. oktobra. V galeriji »Loža* v Kopra je do 9. oktobra razstava mladih slovenskih likovnikov Vinka Tuška in Rudija Per-garja. Oba sta končala Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Mladinski kulturni krožek «11 Car-so* priredi danes, 3. oktobra 1971 slikarski natečaj «ex tempore* na temo »Oktobrski Kras*. Sodelujejo lahko vsi italijanski in tuji umetniki. Udeleženci tekmovanja se lahko predstavijo na žigosanje: danes, 3. oktobra od 7. do 12. ure pri »Baru Rosandra* v Boljuncu na trgu. Podroben pravilnik je na razpolago na sedežu krožka v UL Mazzini 32 od 18. do 20. ure. V galeriji «11 Tribbio* je do 9. oktobra odprta razstava grafik Hansa Har-tunga. V galeriji »Cartesius* je odprta o-sebna razstava znanega tržaškega, v Rimu živečega slikarja Rigbija. Razna obvestila Slovensko amatersko gledališče v Trstu sporoča, da zaradi obolelosti vodje tečaja za odrsko izgovarjavo, ki bi moral biti jutri, 4. oktobra ob 20.30 v dvorani p. d. »Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6, lata odpade. Namesto napovedanega tečaja pa bo ob istem času in v istih prostorih delovni sestanek vseh članov gledališča! Svetoivanski mladinski oder v Trstu vabi na prvo ponovitev mladinske igrice »Krojaček junaček*. ki bo danes, 3. oktobra, ob 17. uri v sveto-ivanskem Marijinem domu v Trstu. SLIKARSKI EX TEMPORE pri Pi-ščaocth (nad Rojanom), ki ga organizira KASTA dne 10. oktobra za kategoriji diletantov tn profesionistov. Pokali, diplomi. Nagrajena dela bodo razstavljena. Ljudska prosveta PD »SLAVKO ŠKAMPERLE* SV. IVAN prireja glasbeni tečaj za klavir, violino, harmoniko in kitaro pod vodstvom prof. EU Jane Zajec in prof. Oskarja Kjudra. Udeležijo se ga lahko otroci od šestega leta dalje. Pojaanila In vpisovanje na sedeža društva vsak večer od 19. do 20.30. Mali oglasi Sode od 600, 240, 100 L. stekleni« in kozarce prodam po ugodni cefl Telefonirati zvečer na 411-274. ZA GENOVO IŠČEMO gospt dične, baristke, pomočnika bara i gospodične za postrežbo v dvora« Visoka plača. Telefonirati 010/2814(1 •CITHOENs — mehanična delat' ca Samarittanl in Miceo tn prod« nadomestnih delov. Ul. R!ttmeyer 4A IMATE KESEN NAMEN, da SI f< Iščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? i osamljeni, pogrešate toplih besed l družine? Se želite Izogniti avantura* neresnic: In Izkoriščanju, oeugled« mu spoznavanju ua cestah ln po ■ kal Ih? Rišite nam. ali pa aas ob išči* Pri naših odgovorih — oa kuverti l oznake našega podjetja. Tajnost v« je zajamčena. POSREDOVALNICA J ZAKONSKE ZVEZE. Ljubljana. P» teršnlkova 24 a. Darovi in prispevki ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsen spremili na zadnji poti naše, gega Ivana Kureta Enaka zahvala vaškemu pevskeH* zboru, č, g. župniku ter darovalcer cvetja. ŽALUJOČE SESTRE, SVAK in NEČAKI Log - Ricmanje, 3. 10. 1971 LOTERIJA BARI 28 21 85 81 58 CAGLIARI 20 11 51 19 43 FIRENCE 3 61 85 27 02 GENOVA 38 82 50 72 39 MILAN 3« 8« 15 1 53 NEAPELJ 83 30 59 53 02 PALERMO 83 70 63 51 20 RIM 18 «2 15 63 44 TURIN 18 27 81 26 12 BENETKE 5« t 36 44 72 111 X ENALOTTO X 2 2 11 X X 2 KVOTE 12 točk - 2.730.000 lir: 11 točk 118.500 Ur; 10 točk - 15.300 Ur. Po dolgi bolezni nas je 1. oktobra za vedno zapustila naša draga ERNESTA SANZIN por. FONDA Žalostno vest naznanjajo mož Celestin skupno z vnuki in drugimi sorodniki. Pogreb bo v ponedeljek, 4. L m., ob 11. uri iz mrtvašnice bolnišnice pri Sv. Ivanu v cerkev v škedenj. Trst, 3. oktobra 1971 Ganjeni od številnih izrazov sočutja ob izgubi našega neua zabnega ANDREJA ČOKA (Slavka) se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. sekciji KPI Lonjer • Katinara ter darovalcem vencev in cvetja. Sestre Mimica, Angela in Olga, nečaki In dragi sorodniki V spomin Slavka čoka daruje Joži Čeh z družino 5000 lir za šolo - sp1 menik NOB v Cerknem. V počastitev spomina pok. Andre! Čoka - Slavka daruje družina & vester Glavina, Lonjer 255, 5.000 1 za Prosvetno društvo Lonjer - K tinara. Namesto cvetja na grob pok. A' tona Štoke daruje družina Mayovs! 2000 lir za športno društvo Kontov* V spomin pok. Josipa Antona* daruje družina Alojzija Daneva 5® lir za šolo - spomenik v Cerknem- Lonjerci, ki so nesli krsto pok® nega Andreja Čoka - Slavka, dar1 jejo 10.000 lir za PD »Lonjer - K1 tinara*. Namesto cvetja na grob pok. A tona Štoke darujeta družini Štoka i žužič 5000 lir za spomenik na Pf seku. V spomin Antona Štoke daril Francka Potočnik 1000 Ur za spon* flik na Proseku. Namesto cvetja na grob pok. A tona Štoke darujejo družine Feri1 Ija, Veffaroto in Vrša 10.000 lir * spomenik na Proseku. Namesto cvetja na grob pok. A dreja Čoka daruje Alojz Kapun 3« Ur za spomenik na Proseku. Namesto cvetja na grob pokoj«1 ga svaka Antona Štoke daruje dn žina Milan čuk 5000 lir za spol«1 nik na Proseku. Marija Rupel iz špilje daruje $ Ur za spomenik na Proseku. Alojz Grilanc daruje 1000 Ur « spomenik na Proseku. Za šolo - spomenik NOB v Cerknd darujejo Stanko Kosmina 10.000 If Stanko Pertot 50.000 Ur. Stanko Bo 20.000 lir. Miranda in Aleksander Kokod vec iz Trsta darujeta 10.000 Ur < spomenik padlim partizanom na G činah. V počastitev spomina pok. Anto® Štoke darujejo Zvonko, Silvana ' Marcel Malalan 8000 lir za spotnen' padlim partizanom na Proseku. V počastitev spomina pok. M. S« botniaka daruie za Slovensko A brodelno društvo Anton Gašper!' 25.000 lir. V počastitev spomina pnknine« prijatelja Andreia čoka (Slavka) rujeta družini Saveri - Ružan 3(1* Ur za šolo - spomenik v Cerknem Gulič Giulio daruie 50 000 Ur * športno društvo Kontovel. 8rt no\ »ih sot un brc Jan F ‘a. str so ta. ^ / (v s SjfSSS S’)? St? PIPP-SZ S 27JTS <5? 'S S < Odprto pismo tržaškemu županu " ■■v OBČim TBSt otiaelek v - polis*j« in urad 2* prehrano Kastna radarji POVFW..'i!Y0 . „,. V tonem o trm vri mmmmsn zt?tvi m&im 4- cl«n« B\1>. St.393 z dne 15. junija 1959» * oairtai n« 60. člen pravilnika »» izvršitev in na županovo ureJbo St. 2o/24-l~63 * dna 2o. a«rusta 1968, ki ga na osnovi 8. člana (l odst.) zakona št.317 z dna 3. naj« 1967, dobi PSEFMT v: IRSKI klenic i ce» gosp ira I voraJ 28ltf leiavt )rodl er V S! t ',AI S :sed 1 itura« g led* po * bi sen ertl I st v* CA i a. P* Joži - Sp mdr«! la S 000 1 - Ki k. A' iyovI intovl itona* a 5« nem- pok« daT :r-S k. A oka i a P* darul spoiP k. A Feri* Ur » k- # n 30* okojd e d« spon* ie 5d lir * >rknd 00 H o Bd lokod lir I la O Anto« ina ' -imeni u. l. S* n A ipertf oinež a) ^ n 30» nprrt1 lir 1 VOZNIK V tereae voznik* avtomobil* * kagis trači jo TS 117 oU r »oje« v dna atanujoii v ulica ; vo*Ždov'.'ljenjs kat. . *# uporaba St. m*w prefektur* D«« 3o.b.1971 od 18.2o ja podpisan* redar v uniformi v službi na občinski ce-”.ti z imenom Korte Italija ugotovil, da je bil navedeni avtomobil parkiran v višini atavba s številko 6/b navedene uliaa, kljub tei«u, da je tam po predpis ib j prepoved osna 0 a na pr« poved parkiran. •H liSftriK zsmmi p«r. nms «. j dr i »n« rojena v Trstu 28.2.1940 Stanujoč« v Trstu Sottoraj* St.6 li Vrata m? 850 r^atraoija TS IHoll ^ kv* nosilnost lev. ^olioa vsrte ;^|Utr*oije i**Va kv. nosilnost kv, ■ ?r* t :*T«kšek so ugotovili« Podpis« :^8*r BALBI Bodolfo (l^etnoročno^ i "aalednjs stran eeabuje način plačilo ^ ......'................ ... ............. t.kojšnjega ugovora ni prišlo kar ja bilo vozilo nevarovano, ja zajtsvol naj to poročilo vaabuje naslednje izjave: Poveljnik redarjev kiccardo Orison) zneska, določenega v zmanjšani »eri. Slovenski prevod poročila RR 25604/71, ki ga je prejel Samo Pahor .Gospod župan! Ko sem 22. junija t. I. naslovil na *as odprto pismo glede slovenskih prevodov uradnih spisov v zadevi glob za prometne prekrške, sem sicer z gotovostjo računal, da bo Pospešilo rešitev vprašanja, nisem Pa pričakoval, da bo šlo tako hitro. V samih 99 dneh sem dobil dolgo zahtevani prevod. Resnici na ljubo, poslovanje občinske uprave ni bilo prav tako bliskovito, kot se zdi na prvi pogled. Od prve zahteve Po slovenskem prevodu daljnega 10. marca 1970 je minilo J.e 569 dni ali 1 leto, 6 mesecev in 19 dni. Pri vsem tem pa si upam domišljati, da sem tudi sam še rvdalje prispeval k hitri rešitvi zadeve, kajti 30. avgusta in 8. septembra sem Ponovno nepravilno parkiral in z izkazoma št. 7269-11 in 7536-5 ter s Poročilom RR. 25604/71 se je naš Medsebojni račun povišal za 2000 lir ha eni strani in za prevod dveh iz-*Mzov in enega poročila na drugi strani. Končno sem sedem dni za poroči-lom RR. 25604/71 prejel njegov slo-venski p-evod. Bil je 29. september dan, o katerem lahko z Jožefom Zizenčelijem zapojem: »Je Peršeu enkrat taiste dan, s tulikem Pfošnam perpelan!* Prošenj na korpus mestnih redarjev je bilo 7, 90 teh ena posiana v vednost Vam. rosenj na Vas je Dilo 5, od teh “a odprta in ena z dvema izjava-"*a v prilogi. Ko ste se Vi hoteli hebiti te zadeve in ste poslali po f°u,tanj v žerjavico tukajšnjo pre-ckturo, je bila potrebna obširna obrazložitev zadeve prefekturi. Ta obrazložitev je bila poslana v vednost tudi ministrstvu zunanjih zadev SFRJ. Skupno znaša to 15 pošiljk, večinoma priporočenih. Naslednjega dne sem seveda hitel gledat ali občinska hiša in palača Costanzi še stojita. Tako dolgo obotavljanje in izmikanje občinske u-prave sem si namreč razlagal s strahom pred katastrofo, ki bi jo lahko povzročil slovenski prevod. No, obe stavbi sta še vedno trdno stali. Iz časopisja tudi ni razvidno, da bi bil zaradi tega prevoda razpadel občinski odbor ali večina v občinskem svetu. Skratka, življenje teče mimo dalje, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Zato me zdaj muči radovednost, zakaj nisem dobil prevoda prej in zakaj sem ga dobil ravno zdaj. Toda preidimo k sami stvari. Pismo sem začel pisati z namenom, da čestitam občinski upravi za tako pomembno odločitev, da se zahvalim njej in Vam zato, ker ste leta 1971 končno storili to, kar bi bili morali redno početi že od leta 1954 dalje. Potem pa se mi je porodil dvom, ali ne bi izzvenelo kot zafrkacija, če bi z javno zahvalo in čestitkami pohvalil polovično in površno izvršeno delo. Prevod sta namreč prinesla dva redarja, ki v nasprotju s 5. členom Posebnega statuta od 5. 10. 1954 nista bila sposobna poslovati neposredno v slovenščini, niti nista imela s seboj primernega tolmača. Zato sta prevod izpolnila tako, da piše na njem »izročeno ob 29/9.71 uri 9.55 dne*. Prevod ni na tiskanem obrazcu, ki bi ga bili lahko pripravili tako v 569 dneh kot tudi v enem samem, temveč je natipkan skrajno površno in nemarno na dveh za silo skupaj spetih listih. Prevod bi moral spremljati ves postopek od začetnega izkaza, ko znaša kazen še 1000 lir, dalje. Korpus redarjev pa se je odločil za prevod šele pri poročilu, ko znaša kazen že 1220 lir. Je morda znesek 220 lir posebna pristojbina za uživanje dvojezičnosti? Kljub temu pa se mi ne zdi pošteno pustiti bralce mojega prejšnjega odprtega pisma v zmotnem prepričanju, da tržaška občinska u-prava še nadalje vztraja pri neizpolnjevanju določb Posebnega statuta. Zlasti ker je prevod poročila RR. 26544/71, ki je prispelo po pošti 30. septembra t. L, očitno bolj skrbno napisan. Na koncu mi dovolite, gospod župan, še eno prošnjo: že od 10. marca 1970 Vas prosim za slovenski prevod izkaza, zdaj bi rad dobival, če bo še naneslo, da bom parkiral na prepovedanem, take prevode takoj, brez posebnih pismenih prošenj in priporočenih pošiljk. Zagotavljam Vam, da bom vsako globo plačal takoj, brez najmanjše zamude in Vam tako ne bo niti treba dati tiskati obrazce za poročila v slovenščini, niti pošiljati redarje k meni na dom. Že vnaprej se Vam najiskreneje zahvaljujem. Trst, 1. oktobra 1971 Samo Pahor """""11111111 ............................................................................................. TOVORNO POSTAJALIŠČE PRI FERNETIČIH Spomladi prihodnjega leta začetek del na prvem gradbišču (en1 potrebnih zemljišč po pravični ceni? - Gospodarske dejavnosti naj bi se pre- lce« 8adile v bližino - Predsednik Zanetti bo sklical sestanek prizadetih lastnikov ki > 1 dr* ntE, :AKI Tovorno postajališče pri Femeti-bodo po vsej verjetnosti zače-? Braditi spomladi prihodnjega le-.Najprej nameravajo pripraviti **ii prostor, na katerem bodo lah Parkirali tovornjaki in kjer se “odo izvajale ustrezne carinske o-beracije, šele nato pride na vrsto Bradnja pravega postajališča. To ®e bo gradilo po znanem načrtu prof. Pellisa in ing. Amodea. ki ga Jc svoj čas naročila tržaška trga v'9sky zbornica. Zamisel o gradnji večjega tovor-pega Postajališča pri Fernetičih se j® kakor znano porodila pred leti, sicer v krogih blizu trgovinske gornice. Pozneje je bila v ta na-ustanovljena zasebna družba, h Kateri so pristopile tudi naivažne iše *raievne uprave z našega področ *• Zasebna družba Pa ni povsem “Strezala namenu, sai je zamisel ozana na izdatno pomoč iz javnih ■redstev. ter je bil zato lani usta “Piljen poseben konzorcij krajev-n*h ustanov: tržaška pokrajina je prejela ustrezni sklep 10 decembra lani, tržaška občina 21. decem “ra. občinski svet na Repcntabru ?a se je konzorciju pridružil 5. Januarja letos. Postajališče se bo raztezalo na Remiju tržaške in repentabrske ob-Ustrezne spremembe so bile J* vnesene v oba regulacijska načr ■*> v kratkem pa naj bi bila pod &treho tudi njihova dokončna odo britev. Načrt postajališča mara a dobriti še deželni tehnični odbori Konzorcij je bil ustanovljen za do bo 40 let, njegov statut (člen 3, črka G), pa predvideva možnost, da bi pozneje prepustili upravljanje postajališča družbi «Aut,ostazio-ne Fernetti SpA» ali drugi družbi, pri kateri bi bile_ soudeležene javna ustanove. Začasno bodo člani konzorcija prispevali sredstva za kritje poslovnih stroškov konzorcija v naslednjem razmerju: tržaška pokrajinska uprava 6/15. tržaška občina 4/15. repentabrska občina 2/15 in drugi člani 3/15. Sredstva za gradnjo tovornega pa stajališča bosta prispevala predvsem deželna uprava in Sklad za Trst (slednji je prav pred kratkim nakazal vsoto 400 milijonov lir. znatno večji pa nai bi bil prispevek, ki bi ga nakazali po obnovitvi veljavnosti sklada). Za tovorno pa stajališče sta ing. Pellis in Arno-deo sestavila proračun v višini 8 milijard lir, zemljišča Pa bodo potrebovali 250.000 kv. metrov, od tega 80 000 kv. metrov za »carinsko cono*. 120.000 kv. metrov za »storitve* in 50.000 kv. metrov za povezovalne cestne odseke. Glede nabave potrebnih zemljišč nam je predsednik dr. Zanetti de ial,_ da konzorcij ne namerava raz laščati parcel, temveč odkupiti zemljo od domačinov po pravični ceni Kolikor nam je znano, naj bi ne I kateri lastniki prizadetih zemljišč I v zadnjem času prejeli v tej zvezi konkretne ponudbe. Za gospodarske dejavnosti, kot so gostilne, trgovine in posebno, ki se bodo morale umakniti, namerava konzorcij odkupiti v bližini druge parcele in zgraditi na lastne stroške nova po slopja. V ta namen pripravljalo posebno področ ie 30.000 kv. metrov ob cesti Opčine - Fernetiči, v neposredni bližini odcepa proti Colu in Repentabru. Postajališče nai bi ne skrčilo »turističnega* prometa, ki se bo redno odvijal po sedanji cesti. Konzorcij namerava vsekakor pospešiti pripravljalna dela za postajališče. V tej zvezi si ie zagotovil tudi hitrejši postopek, in sicer v smislu, da bodo pristojne oblasti odobravale gradbene faze do njiho vi izvedbi in ne poprej, kakor se pri teh delih redno dogaja Tehnične in imcnodarske podrobnosti načrta za gradnjo postajališča bodo ob javljene, kakor hitro ga bo sprejel deželni tehnični odbor. Po vsej verjetnosti se bo to zgodilo še v letošnjem oktobru. V tej zvezi je dr. Zanetti dejal, da bo v kratkem sklical na poseben sestanek lastnike zemljišč pri Fernetičih, k.ier bo vzrastlo tovorno nostajališče in last nike poslovnih lokalov, da bi se z njimi pomenil o odkupni ceni odškodnini in o drugih vprašanjih skupnega interesa. S PROSEKA UMRL JE ANTON ŠTOKA V torek zvečer se je na Proseku nenadoma razširila vest, da je v tržaški bolnišnici umrl Anton Štoka. Pokojni Anton, ki se je rodil na Proseku 16. 10. 1895, je bil zelo poznan ne samo doma, ampak tudi v okoliških vaseh. Izhajal je iz preproste kmečke družine. Ker je Anton bil edini sin, je po opravljeni ljudski šoli na Proseku moral pomagati staršem na kmetiji. Pri «štokovih» je bil edini zaslužek od kmetije, in to predvsem vinogradništva ter živinoreje, šele pozneje so se lotili tudi cvetličarstva. Vnela se je I. svetovna vojna in Anton je moral obleči vojaško suknjo. V Galiciji je padel v ujetništvo in so ga odpeljali v Rusijo, kjer je delal v neki tovarni sladkorja do razpada carizma. Ujetniki so se takrat morali odločiti, ali vstopiti v rusko armado, ali pa se vrniti domov. Anton se je odločil za dom, ker domačija in Prosek sta bila na srcu. Tretjega novembra 1918 se je poročil z domačinko Marijo Čuk, katera mu je povila pet otrok. Anton je pridno delal in skrbel za dom in družino, kljub temu pa ni zanemaril delovanja v organizacijah. Več let je bil blagajnik, nato predsednik zavarovalnice z go vejo živino, nekaj let je bil predsednik gospodarskega društva na Proseku, po drugi svetovni vojni pa tudi predsednik krajevnega odbora OF. Ljubezen do materinega jezika in narodno zavednost je vlil tudi svo jim otrokom. Komaj 15-letni sin Marjan je prijel za puško leta 1944 in odšel k partizanom, ne da bi oče vedel. Od doma je zbežal 6. januarja 1944. Postal je partizanski kurir, 9. januarja 1944 pa so ga Nemci ujeli v bližini Štorij in po hudem mučenju obesili tik ob cesti. Na ta kruti dogodek priča sedaj spominska plošča v Štorjah. Ta izguba je seveda zelo potrla Antona, toda pogumno je delal, dokler so mu mo či dovolile. Kljub letom se je počutil »mlad*, ko je vedno pravil tovarišem. Bil je zvest spremljevalec kulturnega delovanja, rad se je u- deleževal prireditev in podpiral do mača društva. Bil je član gospo darskega društva na Proseku in član zadruge »Naš Kras*. Prav ko nihče ni slutil, je Anton nenadoma zatisnil svoje oči. Koliko je bil Anton poznan in pri ljubljen, je pričal pogreb, ki je bil v četrtek. Dragi Anton, za kar si naredil za boljšo bodočnost našega naroda, izredna ti hvala. Mirno počivaj v kraški zemlji, katero si ljubil in ji bil zvest. Hudo prizadeti ženi Mariji, otrokom in drugim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. B. R. Shod upokojencev 8. oktobra Sindikati upokojencev CGIL, UIL in CISL pozivajo tržaške upokojence, naj se polnoštevilno udeležijo shoda v kinu »Alabarda*. ki bo 8. oktobra zjutraj. Na shodu bodo vsedržavni predstavniki sindikata orisali zahteve, ki so bile prav te dni predložene rimski vladi. V PETEK V ŠKEDENJSKEM PROSVETNEM DRUŠTVU Prisrčen večer ob obujanju spominov na rojaka /. Grbca Prof. Merku je priljubljenega kulturnega delavca orisal ne samo kot strokovnjaka, temveč tudi kot domačina, ki so ga imeli vsi radi V škedenjskem prosvetnem društvu je prof. Pavle Merku v petek zvečer predstavil knjigo Ivana Grbca «Ljudske pesmi*, vendar je ta prireditev imela za škedeniske rojake še poseben pomen, ker je predstavljala obujanje spominov na domačina, ki je bil nadvse priljubljen, in na njegovo delo. V mali dvorani, na stenah katere še vedno visijo slike Vladimi-ra Klanjščka, pri mladem slikarju so vrbe in trte zelo pogosta tema, je prof. Merku začel govoriti o Ivanu Grbcu, ki ga je sam poznal še kot študent, ko ie pod njegovim vodstvom začel spoznavati glasbeno umetnost. Imel je priliko, da ie Van-ka — tako so namreč vsi Škedenj-ci nazivali pokojnega rojaka — spoznal ne samo kot kulturnega delavca in glasbenika, temveč tudi kot človeka. In v tej luči ga ie v petek tudi skušal prikazati, kar je bilo izredno lahko, ker so v dvorani sedeli mnogi, ki so Ivana Grbca poznali in ljubili. Omenili smo temo Klanjščkovih slik. kar ni bilo brez zveze: Grbec je namreč rad preživljal prosti čas med vrbami in brajdami. Prof. Merku je nato prisrčno govo ril o Grbčevi zapuščini, Id jo že dolga leta ureja. Najprej je začel urejati glasbeno zapuščino, nato še etnografske zapiske in gradivo. S primeri iz knjige, ki jo ie uredil, je predavatelj še poglobil kontakt z navzočimi, katerih pozornost ie pritegnil že od vsega začetka. Ob zaključku ie Škedenjka Anica Žsrjalo-va prebrala še vrsto pesmic, ša-ljivk in naštevank v narečju, kar je ustvarilo izredno vedro razpoloženje. Mnogi so ob bran ju pesmi v domačem narečju podoživljali svoja mlada leta in spomin na Vanka je bil tako še boli živ. Prof. Merku je zaključil večer s tem, da je povabil navzoče, naj bi tudi sami napisali vse domače pesmi ali uroke, vse pač. česar se še spomnijo in kar Grbec ni utegnil zapisati. V imenu škeden.jskega društva in zbranih Škedenjcev se je prof. Merkuju zahvalil Drago Pahor. Zahvala je veljala za prijeten večer in za dolgoletno delo. ki ga je prof. Merku posvetil Grbčevi zapuščini in za trud. ki ga namerava še posvetiti, da bodo prav vsi zapisi urejeni in objavljeni. Redna statistična anketa o zaposlenosti in potrošnji V dneh od 3. do 9. oktobra bo, na pobudo občinske uprave, izvedena redna trimesečna anketa o razpoložljivosti delovne sile v Trstu. Način anketiranja ie »vzorčni* in zadeva 488 tržaških družin, ki so bile izžrebane na osnovi razpoložljivih anagrafskih seznamov. Kriterije žreba je določil državni statistični zavod ISTAT. Namen ankete je, kot sporoča občinski urad za stike z .javnostjo, ugotoviti razpoložljivost delovne sile v občini in analizirati vzroke podzaposlenosti ali nezaposlenosti. Skupaj s tem bo občinski urad anketiral družine tudi v zvezi s potrošniškimi težnjami. Namen te druge ankete je. trdi sporočilo, prispevati k sestavi državnega gospodarskega obračuna v zvezi z zasebno potrošaio. Statistična urad tržaške občine poziva zato izžrebane družine, naj sodelujejo pri te.i statistični anketi, ker le tako sodelovanje omogoča izoblikovanje jasne slike družbeno - gospodarskega položaja tržaških družin in hitro obdelavo zbranih podatkov. Občni zbor tržaških prodajalcev tobaka Te dni je bil v Trstu občni zbor p-odajalcev tobaka z našega področja, kateremu so prisostvovali vsedržavni predsednik kategorije Bian-chi, krajevni nadzornik Zoboli in ravnatelj tržaškega združenja trgov« cev Geppi. Glavno poročilo o pro* blemih kategorije je podal S. Can-ziani, medtem ko je predsednik Bian-chi orisal gospodarski položaj prodajalcev tobačnih izdelkov. V tej zvezi je govornik naglasil, da se njihov dohodek v zadnjih 10 letih ni bistveno spremenil, medtem ko so se nasprotno življenjski stroški občutno dvignili. Geppi je s svoje strani orisal obseg tobačnega tihotapstva v Trstu. Sledile so volitve za obnovo predstavniških organov: za svetovalce so bili izvoljeni D. Agapito, S. Canziani, L. Cedrini, G. Coronica, R. Ferluga, F. Giust, G. Millo, V. Radovich in N. Seri-nelli, za nadzornike pa A. Casš, M. P. Giro in C. Niglio. Nova ladja v Tržiču Danes dopoldne bodo v tržišld ladjedelnici »Italcantieri* uradno poimenovali novo 245.000-tonsko petrolejsko ladjo «Esso Italia*, ki so jo splavili pred nekaj tedni. Na slovesnosti bo deželno upravo zastopal odbornik za finance Tri-pani. GENERALI Assicurazioni Generali S.p.A. Sporočilo Predsednika Merzagore Delničarjem Dosmrtni senator Cesare Merzagora, predsednik Assicurazioni Generali, je v teh dneh naslovil na delničarje naslednje sporočilo z namenom, da jih obvesti o glavnih potezah dejavnosti Družbe v prvem polletju 1971 ter o delovanju skupine v svetu. Spoštovani delničar, dogodki, ki so od blizu zadevali našo Družbo v prvi polovici leta 1971, so bili: v Italiji je začel veljati zakon o obveznem zavarovanju za civilno odgovornost za vozila na motor ter za plovna prevozna sredstva; na mednarodnem področju je monetarna kriza pripeljala do nekonvertibilnosti dolarja. Na prvi dogodek — ki je naložil zavarovalcem reševanje tehničnih in pravnih vprašanj nemajhnega pomena — so «Generali)) odgovorile z učinkovitostjo svoje uprave, agencijske in kontrolne organizacije, ki je morala napeti vse svoje sile, da je zadovoljila zahtevam koristnikov, ki so se pojavili na naših oknih v veliko večjem številu, kot se je predvidevalo, posebno v južni Italiji. Drugemu pojavu pa smo bili kos zaradi naše mednarodne strukture, ki nam omogoča, da s široko in premišljeno porazdelitvijo navzočnosti in interesov na raznih tržiščih prenesemo na najboljši način in brez negativnih protiudarcev gospodarske in devizne pojave v posameznih deželah. Prav v hudih urah za finančne kroge se potrjuje učinkovitost take strukture kot je naša, katere sila Je bila kolavdirana v 140 letih preizkušenj: v tem primeru prve cenitve posledic, ki Jih je povzročilo obširno devizno gibanje na razne valute, s katerimi imamo opravka, nam omogočajo ugotavljanje odličnega premoženjskega ravnotežja osrednje Družbe in skupine. Pokazatelji porasta našega dela v prvem polletju 1971 so zadovoljivi. Ce smo na eni strani zabeležili določeno znižanje odstotka napredka zavarovanj na življenje v Italiji — kar je treba pripisati gospodarskim in socialnim motnjam, ki zavirajo nagnjenost javnosti k svobodnemu zavarovanju — smo pa na drugi strani ugotovili pozitiven potek delovanja na najvažnejših tujih trgih: celoten inkaso znaša več kot 51 milijard, kar pomeni porast za 10,5 odstotka. Na razsežnem področju zavarovanja proti škodam se je odstotek porasta — četudi ne upoštevamo izredne in zelo visoke «konice», ki Jo je ustvaril sredi leta zakon o obveznosti — dvignil nad že zadovoljivo poprečje (13 odst ) prejšnjega poslovnega leta. Hudo zaskrbljenost za vse zavarovalne kroge pa povzroča porast negativne težnje na področju nezgod, posebno v zavarovalnih vejah požarov in tatvin: najbolj stroga politika selekcije in uravnovešen)a listnic utegne samo delno zajeziti pojav, ki ima zelo globoke socialne in tehnološke korenine. Nadaljnji povod za zaskrbljenost povzročajo direktne in posredne obveznosti, ki zadevajo osebje in ki bodo obtežile poslovno 1. 1971 vsled kolektivnih pogodb, ki so bile podpisane začetkom leta; pogajanja, ki so na vidiku v zvezi z novimi sindikalnimi pogodbami, bodo morala to upoštevati, nočemo spraviti v hudo nevarnost — z ravnovesjem bilanc — dosežke, smo jih zabeležili v Italiji in v inozemstvu v desetletjih upornega dela. Na področju nepremičninskih investicij gre h kraju znani triletni načrt 100 milijard- prvo letošnje polletje je pri tem soudeleženo z 12 milijardami in pol, od katerih tri v tujini V Milanu smo kupili zelo prestižno poslopje na Trgu Meda; vedno v Milanu smo se lotili primarnih urbanizacijskih del za neko važno direkcijsko središče; v Mestrah dokončujemo strukture, ki so namenjene novemu Centru za obdelovanje podatkov (Centro elaborazione dati); v drugih dvajsetih krajih smo opremili naša predstavništva z novimi in ustreznimi sedeži. V tujini so naše naložbe precej narasle v primerjavi z odgovarjajočim razdobjem lanskega leta, zahvaljujoč se vrsti kvalificiranih operacij v Avstriji, Franciji, Nemčiji in Španiji. V časovnem razdobju, ki zadeva to poročilo, je listnica italijanskih in tujih vrednostnih papirjev zabeležila porast 9 odst. v primerjavi s prvim polletjem 1970 ter je dosegla 275 milijard in 716 milijonov, od katerih 198 milijard in 36 milijonov pri vrednostnih papirjih s stalnim dohodkom (tu so vštete konvertibilne obveznice) ter 77 milijard in 680 milijonov delni-čarskin partecipacij. Spričo porasta valutnih napetosti in negotovosti v razvoju proizvajalnih sistemov smo na kraju posvetili posebno pozornost konvertibilnim obveznicam ter vrednostnim papirjem, ki so bili izdani v števnih enotah, medtem ko smo se, upoštevajoč zakonske predpise za kritje rezerv, posluževali v veliki meri, kot navadno, vrednostnih papirjev s stalnim dohodkom, ki so zadovoljivo donosni. V Italiji smo želi določeno korist od operacije dezinvesticije paketa neke finančne družbe, sodelovanje s katero ni bilo za nas posebno zanimivo ter smo že odstranili iz naše bilance vse stare partecipacij e, ki so nam povzročale skrbi in izgube. Absolutne številke in pokazatelji porasta obračuna skupine «Generali» za poslovno leto 1970 so izredno zgovorni: Premije......................................541 milijard (4- 11,3 odst.) tehnične rezerve 975 » (+ 13.1 odst.) nepremično premoženje........................ 326 » (+ 20,3 odst.) vrednostni papirji in zajamčena posojila . 636 » (+ 9,3 odst.) zavarovani kapitali na področju življenje . 6.157 » (+ 22,9 odst.) Tudi v prvih mesecih letošnjega leta je delovanje podružniških družb, tako italijanskih kot tujih, doseglo zadovoljive ravni ter je zabeležilo pri zbiranju premij pomemben odstotek porasta. V predvidevanju pričakovanega razvoja Skupnega Trga na zavarovalnem področju ter v sporazumu z »Aetna Life & Casualty» iz Hartforda — ZDA smo sklenili, da v kratkem odpremo v Bruslju urad evropskega Marketinga. Ta urad bo imel nalogo, da koordinira v okviru držav skupnosti skrbstvena kritja skupine, ki so bila do sedaj porazdeljena na posamezna nacionalna tržišča, kar bo omogočilo bolj organične storitve v korist večnacionalnih koristnikov. Medtem dozorevajo tudi na družbeni ravni napovedani načrti. Zelo rad danes poudarjam obvezo, ki Je bila sprejeta pred junijsko skupščino, da se predložita novo besedilo statuta, katerega namen bo, da bolj posodobi ta temeljni družbeni dokument ln pravilnik, ki bo imel namen da olajša postopke pri delih skupščine, v skladu z zelo občuteno zahtevo na tem področju. Delniškemu tele6u pa bo pripadla naloga — v okviru njegove polne tradicionalne in nespremenljive neodvisnosti, — da o njih razpravlja, jih oceni in spravi v tek. Oba dokumenta navdihuje skupen namen: ustvariti vedno jasnejši in neposredne) ši odnos med članom in Družbo ter vedno bolj aktivno sodelovanje delničarja pri življenju Družbe. Čast mi je, da Vas iskreno in prisrčno pozdravljam. Cesare Merzagora GORIŠKI DNEVNIK VRNJEN OBISK V ZAGREBU NEDELJA, 3. OKTOBRA PONEDELJEK, 4. OKTOBRA TRST A 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.00 Godalni orkester Mercier; 10.45 Za dobro voijo; 11.15 Zaklad Sierre Nevade, mladinska povest; 11 35 Ringaraja za naše malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 M. Dursi: Božanstvo; 15.45 Jazz; 16.30 Parada orkestrov; 17.00 Šport in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 19.00 Lahka glasba iz naših studiov; 19.30 Revija zborovskega petja; 20.00 Šport; 20.30 Motivi s filmskega platna; 21.00 Ljudske pesmi; 21.20 Semenj piošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. TRST 8.30 Poljedelska oddaja: 9.00 Glasba za orkester; 9.30 Maša; 12.30 Plošče KOPER 6.30, 7.00, 12.30, 14 30, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slavni dirigenti; D. Mitropoulos; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.40 Zbor E. Grion; 20.00 Šport; 20.35 Pesmi brez zatona; 21.00 Boris Pahor: Plesalka; 21.20 Orkestri proti orkestru; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.30 Pregovori meseca; 15.45 Revija furlanskih avtorjev. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.45 Moja vas-Piran; 9.15 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah: 13.30 Plošče; 14.05 Šport; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Naši zbo- jutro; 7.10 Jutranja glasba; 11.30 ri pojo; 16.00 Primorski dnevnik; Fumorama; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Pogovor s poslušalci; 13.40 Ansambli lahke glasbe; 14.05 Poje Barbra Streisand; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Med skladi in osebnimi dohodki; 16.20 Poje akademski zbor Vinko Vodopivec; 17.00 Prenos RL; 18.45 Nedelja na športnih igriščih; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Poljedelska oddaja; 9.30 Maša; 10.15 Oddaja za vojake; 11.00 Koncert lahke glasbe; 11.35 Vzgojni kotiček; 12.00 Plošče; 12.30 Hit Parade; 13.15 Supersonic; 15.30 Popoldne z Mino; 16.00 Prenos z nogometnih igrišč; 17.25 Glasbena oddaja; 18.20 Nedeljski koncert; 19.30 Francoske popevke; 20.30 Variete z Bramierijem; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 17.25, 18.30, 22.00 Poročila; 7.40 Jutranje popevke; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 »Otto piste*; 12.30 Spored s Pippom Baudom; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 »Aito gradi-mento*; 14.30 Orkestri lahke glasbe; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 17.00 Športna nedelja; 18.00 Glasbena oddaja; 19.00 Ansambli lahke glasbe; 20.10 Ob desetletnici smrti C. Galeffija; 21.00 Ameriški kralji XIX. stoletja; 21.30 Glasbeni spored; III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 16.20 Od popevke do popevke; 16.40 Duo Miloš Pahor in Dina Slama; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Popoldanski koncert; 18.00 Albanska poezija v Jugoslaviji; 18.15 Plošče; 19.00 Pop ansambli; 18.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri; NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Odlomki iz oper; 12.10 Plošče; 13.15 Hit parade; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Orkestri lahke glasbe; 19.00 če bi...; 19.30 Neapeljske popevke; 20.20 Radijska razprava; 21.05 Spored z G. Lojodice in A. Tierijem; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, Poročila; 7.40 Jutranje popevke; 8.40 Barve in zvoki orkestra; 9.50 G. De-ledda: Bršljan; 10.05 Popevke; 10.35 «Otto piste*; 12.40 «Alto gra-dimento*; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Popoldanski spored; 19.00 Rascelove pesmi; 20.10 Supersonic; 21.00 Kvizi narobe; 21.30 Odlomki iz operet; 22.00 Srečanje z Verdijem; lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 13.00 Mannheimska šola; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Odlomki iz oper; 13.00 Medigra; 14.00 Liede-ristika; 14.30 Včerajšnji in da- Koncert organista Janačka; 11.50 našnji izvajalci; 15.30 Marcello- Ljudska glasba; 12.20 Brahmsove skladbe za klavir; 13.00 Medigra; 13.40 Rameaujev balet; 15.30 Radijska igra; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija po svetu; SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, va serenada; 17.35 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Radijska igra. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena ma- 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 19.30 tineja; 9.05 Pisan svet pravljic Poročila; 8.05 Radijska igra za in zgodb; 9.20 Pesmice za naj-otroke: »Zvezdica zaspanka*; 8.45 mlajše; 9.30 Lahka glasba; 10.15 Orkestralne skladbe za mladino: 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši — Simo Sedmak; Banijski topovi; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Slovenske narodne v različnih izvedbah; 14.30 Pri vas doma; 12.10 Iz domače simfonične zakladnice; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Melodije A. Sos-sa, J. Gregorca in J. Robežnika; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Poje zbor »Fran- Humoreska tega tc ':ia — M. Con- ce Prešeren* iz Celja; 16.00 »Vr-nely: Gost; 14.50 Orgle v ritmu; tiljak* 16.40 Z orkestrom Capitol; 15.05 Minute za razvedrilo; 15.30 17,10 Ponedeljkovo glasbeno po-Nedeljsko športno popoldne; 17.30 poldne; 18.35 Kitara v ritmu; Radijska igra — Vasja Ocvirk; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko »Ko bi padli oživeli*; 18.01 Medo- noč, otroci!; 19.15 Minute z an-dije za razvedrilo; 19.00 Lahko samblom Franca Flereta; 20.00 noč, otroci!; 19.15 Glasbene raz- Ferdinand Paer: odlomki iz opere glednice; 20.00 »V nedeljo zve- »Kapelnik*; 20.55 Od rpelodije do melodije; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno: M. Klopčič: Indija Koromandija; ITAL. TELEVIZIJA 10.45 Prenos iz Assisija; 12.30 Kulturna oddaja; 13.30 Anketa o poklicih; 13.30 Dnevnik; 16.00 Prenos kolesarske dirke; 17.00 TV za najmlajše — Pripovedka: »Ne čer*; Ž2.20 Plesna glasba; 23.05 Literarni nokturno — P. Zubac: Pesmi; 23.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.30 Poljedelska oddaja; 14.00 Prenos ital. teniškega prvenstva; 16.45 TV za otroke: UFO, (17.15) Avstralsko cvetje; 17.45 Izidi ital. nogometnega prvenstva; 18.00 V nedeljo skupaj; preveč prebrisana*; 17.30 Dnev-19.10 Prenos nogometne tekme; nik; 17.45 TV za otroke — Pos-19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnev- netki s sveta; 18.15 »Janezek in nik; 21.00 «1943: srečanje*, 2. nad., čudodelni Alverman*; 18.45 Knjiž-TV igra z A. Magnani: 22.10 Šport- na oddaja; 19.15 Kulturna oddana nedelja; 23.00 Dnevnik. ja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 II. KANAL Dnevnik; 21.00 film: »Orizzonti di 17.00 Prenos konjske dirke; 19.00 gloria*; 23.00 ^Dnevnik. Popevke; 21.00 Dnevnik; 21.15 Nea- pelj včeraj in danes; 22.15 Prisega, češkoslovaška TV priredba. KOPRSKA BARVNA TV 15.15 Prenos jug. atletskega prvenstva; 19.45 Risanke; 20.00 Lut- II. KANAL 21.00 Dnevnik: 21.15 Srečanja 1971; 22.15 Recital basista Borisa Carmelija. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Film - Aladin; 20.15 Dnev- kovna igra: Grof Drakula; 20.30 nik; 20.30 Studio B; 21.20 Doku-Dokumentarec. mentarec: Lov na kite. GORIŠKI UČENCI BODO RAZSTAVILI SVOJA DELA NA TEMO »MOJE MESTO* Izdelali so nad 300 slik; od teh bo razstavi/enih 70 in med njimi bo 21 s slovenskih šol • Med 5 nagrajenimi, ki bodo šli v Zagreb, je tudi dijakinja Marica Marussi iz Sovodenj Goriški učenci in di jaki bodo od 8. do 15. oktobra razstavili svoje slike v Zagrebu na temo »moje mesto*. Vračajo tako obisk zagreb širim otrokom, ki so razstavili svoje slike letos junija v Gorici. Zamisel za U dve razstavi je prišla iz stikov med zastopniki občin. Goriška občina je povabila otroke od 4. razreda ljudske šole do 3. nižje gimnazije, nai svoja dela na temo »moje mesto* pošljejo posebni komisiji, ki bi med njima izbrala najboljše za zagrebško razstavo. Natečaja se je udeležilo več sto učencev in dijakov, ki so poslali 300 različnih del. Komisi ja jih je izbrala sedemdeset, med temi so jih pet nagradili, nadaljnjim sedmim pa so dali posebno pohvalo. Med nagrajenimi, ki jih bodo brezplačno peljali v Zagreb, kjer se bodo mudili od 8. do 11. oktobra, je tudi 14-letna Marica Maruš«, dijakinja slovenske nižje gimnazije. Nagrado ie dobila za svoje delo »Grad*. Nagrade so dobili še 10-letna Ničla Tamd (osnovna šola »C. Percoto*), 14-letni Ettore D’Angelo (srednja šola »GJ. Ascoli*). 14-letni Massimiliano Cecovini (srednja šola »G.I. Ascoli*), 14-letni Lu-cio Monad (srednja šola »P.V. Ma-rones). Posebno pohvalo so dobili Daniela Nanut. Paolo Deganutti. Danja Bregant (10 let, slovenska osnovna šola v Podgori. slika ima naslov »Občinski trg*), Maria Marassi. E-manuela Braidot in Marco Bregant. Med sedemdesetimi slikami ki jih bodo razstavili v Zagrebu ie precej del slovenskih učencev in dijakov Objavljamo njih seznam in naslove del, ki bodo razstavljena. lič. 13 let. slovenska nižja gimnazija. naslov sliki je »V gradu*; Ivo Rener, 13 let, slovenska nižja gimnazija, naslov sliki ie »Trg sv. Antona*; Adrijana Tomšič. 13 let slovenska nižja gimnazija, naslov sliki .je »Travnik*; Loredana Alt, 11 let. slovenska nižja gimnazija, naslov sliki je »Grad*; Aleš Doktorič. 11 let. slovenska osnovna šola v Gorici, Ul. Croce, naslov sliki je »Pomlad na gradu*; Marin Spazza-pan, 13 let. slovenska nižia gimnazija, naslov sliki je »Palača Attems*; Dario Croselli. 13 let, slovenska nižia gimnazija, naslov sliki je «Moje mesto*; Stanislav Škorjanc, 14 let, slovenska nižja gim nazija, naslov sliki je »Na robu vrta*; Karlo Devetti, 14 let. slo- venska nižja gimnazija, naslov sliki je »Soča*. Razstavljena bo še ena slika na grajene Marice Marussi z naslovom «Trg». Med sedemdesetimi slikami jih je torej kar 21. ki so delo učencev in dijakov slovenskih osnovnih in srednjih šol. Zastopane so poleg nižje gimnazije vse slovenske osnovne šo le na področju občine razen onih v Štandrežu in v Šentmavru Ob tej priliki je goriška občinska uprava v sodelovanju s turistično pokrajinsko ustanovo in z drugimi društvi v Zagrebu izdala ličen prospekt pisan v hrvaščini. Slovenski otroci iz Gorice bodo torej častno in v velikem številu zastopali naše mesto v Zagrebu. NEKAJ VESTI IZ STEVERJANA Čimprej normalizirati pouk na šoli v popoldanskih urah Potrebna so sredstva za ureditev menze - Priprava občinskega proračuna Na šoli na Britofu v Števerjanu se bo začel šolski pouk šele v torek, 5. t. m., pa še takrat ne po-poino ker kot izgleda še precej časa ne bo celodnevnega pouka, ampak samo v dopoldanskih urah. Kot znano nameravajo v Števerjanu, kjer so združili v šoli na Britofu tudi otroke s šole na Valeri-šču, uvesti celodnevni pouk, ker pa je to povezano z delovanjem šolske menze, za katero pa jim deželna u-prava ni še niti nakazala denarja, se bo vsa zadeva precej zavlekla. Tudi glede prevoza bo avtobus podjetja Ribi prevažal otroke iz Bukovja na Britof in bodo morali otroci z Valerišča peš do Bukovja če se bodo hoteli voziti z avtobusom. Isto velja tudi za povratek. Skupno je letos vpisanih na šoli v Števerjanu 43 otrok, od tega 10 v prvi razred. Lani je bilo vpisa- lilliiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii NA ZBOROVANJU V DOBERDOBU Oblasti naj prepovedo današnje fašistično izzivanje v Trstu Brzojavko v tem smislu so poslali občani in občinska uprava deželnim oblastem - Danes gre protestna kolona v Trst V četrtek zvečer je bil v Doberdobu v prostorih prosvetnega društva »Jezero* splošen sestanek občanov, ki ga je sklical krajevni antifašistični odbor. Med številnim občinstvom so bili prisotni tudi podžupan Karel Černič in odbornik Julko Gergolet, pokrajinski svetovalec Jože Jarc, občinski svetovalci Zanier, Lakovič in Ferfoija, tajnik prosvetnega društva »Jezero* Janko Gergolet in predstavniki športnega združenja »Mladost* iz Doberdoba. Ob koncu sestanka so prisotni antifašisti poslali predsedniku deželne vlade Berzantiju in deželnemu komisarju Abbrescii sle-I dečo brzojavko: »Na splošnem se- Danijel Gabrijelčič. 10 let. slovenska osnovna šola Revma, naslov sliki je »Soča*; Marta Vižintin. 10 let, slovenska osnovna šola Pevma. naslov sliki ie »Sv. Duh* (cerkvica); Livij Peric. 12 let, nižja slovenska srednja šola, naslov sliki je »Moje mesto*; Aleš Figelj. 11 let. slovenska osnovna šola v Pevmi. naslov sliki je »Kostnica na Oslav- ju»; Marijan Benčar. 12 let slo- ________ venska nižia srednja šola. naslpv1 stanlcu v Doberdobu zahtevajo pre shki te »Naša sola*; Laura Blas,a. bivalci doberdobske občine, pred- v imenu doberdobske občinske u-prave tudi župan Andrej Jarc. Doberdobci so ta večer obsodili fašistična izzivanja, ki se v naši deželi ponavljajo že več mesecev Izrazili so svoje ogorčenje nad dej- ničnih pripomb z gledišča pristaniške družbe. Pred zaključkom seje so prav tako soglasno odobrili posebno reso lucijo, v kateri so se svetovalci izrekli proti današnjemu zborovanju to in druge podobne fašistične izzivalne manifestacije. 10 let, slovenska osnovna šola v Podgori, naslov sliki je »Gorica, nekoč*; Mauro Dornik. 11 let. slovenska osnovna šola v Gorici. Ul. Randacdo. naslov sliki je »Prijateljstvo*; Adrijana Pete jan, 12 let, slovenska nižia gimnazija, naslov sliki je »Staro mesto*; Adrijan Ma- stavnild političnih, gospodarskih, kulturnih in športnih združenj, o-gorčeni zaradi fašističnih izzivanj, takojšnjo prepoved Almirantejevega zborovanja v Trstu, mestu z zia-tim odlikovanjem odporništva.* Podobno brzojavko je dan prej poslal imiMiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii OKRAJNO SODIŠČE V GORICI PONOČI JE RAZSAJAL IN SE IZDAJAL ZA POLICISTA Candeloro bo sedaj odsedel 4 mesece v zaporu - Z izposojenim skuterjem je šel v smrt stvom, da pristojne oblasti niso še i fašistov v Trstu ter so pozvali pred kaznovale fašistične izzivače. Ob j stavnike oblasti, naj bi prepovedali koncu sestanka so se domenili, da11* 5 '---- — *-*=-*-•*-- bo danes 3. oktobra ob 8.30 kremia izpred gostilne Peric v Doberdobu, kolona avtomobilov na protifašistično manifestacijo v Trst. Antifašistični odbor iz Doberdoba vabi vse domačine in prebivaice sosednjih krajev, zlasti mladince, naj se številno udeležijo te manifestacije m naj bodo v Doberdobu točno ob napovedani uri. Dodamo naj še, da so se po vaseh na Krasu in v sovodenjski občini prejšnjo noč pojavili na zidovih napisi z gesli proti fašizmu in zahtevo po ukrepih proti njihovemu izzivanju. Podobni napisi so bili tudi v Štandrežu in nekaterih drugih predelih goriške občine. Pred goriškim okrajnim sodnikom dr. Mangonijem se je pri zadnji razpravi zopet pojavil na zatožni klopi star znanec policije in sodišča 35-letni Michele Candeloro iz Gorice, Ul. Montesanto 133 (Kaser-mete). Kot povzemamo iz obtožnice ga je 4. januarja letos leteča policijska izvidnica pobrala na križišču ulic Mameli in Verdi, kjer je ležal močno vinjen. Odpremili so ga v bolnišnico, kjer so ga streznili. Tri dni pozneje si je mož nabral še dve globi v noči od 7. na 8. januar. Tisto noč je šel v Ul. Goz-zi in poklical duhovnika Eugenia Bressana trdeč da je od policije. Ko mu je duhovnik odprl in videl kdo je, je zopet zaloputnil vrata ter ga pustil zunaj. Candeloro pa je začel razsajati in vpiti dokler ni neki sosed, ki mu je presedal tak ropot, poklical policije. Pred sodnikom je Candeloro zanikal, da bi se izdajal za policista in dejal, da mu škodi tudi manjša količina vina da izgubi razsodnost. Tožilec odv. Pedroni je predlagal zanj leto dni zapora; po zagovoru branilca odv. Bemota pa mu je sodnik prisodil 4 mesece in 10 dni zapora zaradi pijanosti in dajanja napačnega imena. Oprostil pa ga je zaradi motnje nočnega miru ker ni bilo dovolj dokazov. Sodnik je v drugi razpravi opro- JUG. TELEVIZIJA OD 3. DO 9. OKTOBRA 1971 NEDELJA, 3. oktobra 9.30 Po domače s »Štirimi kovači* in kvartetom »Zvonček*; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja — Prijatelj Ben — Svet, v katerem živimo; 11.40 Mestece Peyton; 13.30 Jugoslovansko prvenstvo v atletiki; 17.45 Film: Najljubši učenec; 20.00 Dnevnik; 20.35 Stare bajte; 21.20 Videfr fon; 21.35 Športni pregled; 22.05 Poročila. PONEDELJEK, 4. oktobra 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 11.00 Osnove sp(ošne izobrazbe; 16.10 Francoščina; 17.15 šahovski komentar, 17.45 Kljukčeve dogodivščine; 18.30 Od zore do mraka; 19.05 Maksi-meter; 20.00 Dnevnik; 20.55 Strah v otroških očeh; 21 30 1. Torkar: Pisana žoga: 22.40 Poročila. TOREK, 5. oktobra 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe: 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina: 17.45 T. Janson: Čarodejev klobuk; 18.00 Risanke; 18.10 Obzornik, 18.30 Radost Evrope; 19 30 Lepotne maske in maske-up; 20.00 TV dnevnik; 20.40 Rezerviran čas: 21.25 Sov. film: Začetek; 22.50 Poročila. SREDA, 6. oktobra 8.15 TV v šoli; 16.50 Test z glas bo; 17.05 Šahovski komentar; 17.40 Erazem in poteouh, 18.15 Obzor nik; 18.30 Poje Brian Auger; 19.05 Na sedmi stezi; 19.30 Naš ekran: 20.00 Dnevnik; 20.55 Drabosnjak Hartmann: Igra o izgubljenem sinu: 22.40 Naš vsak dan; 23.10 Poročila. ČETRTEK, 7. oktobra 9.35 TV v šoii; 10.30 Nemščina. 11.00 Francoščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.53 Bili smo v vesolju; 18.15 Obzornik; 18.30 Svet, v katerem živimo; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.00 Dnevnik; 20.40 Rezerviran čas; 21.10 Četrtkovi razgledi; 22.10 Maupassantove no vele; 22.35 Poročila. PETEK, 8. oktobra 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina, 17.25 Obzornik; 17.40 Mestece Pey ton; 18.30 Rezerviran čas: 20.00 Dnevnik; 20.50 Marlene Dietrich v filmu Piavi angel; 22.20 Kar bo, pa bo: 23.30 Poročila. SOBOTA, 9. oktobra 9.55 Rezerviran čas; 14.25 Prenos nogometne tekme Italija Šved ska; 16.20 Parada cvetja; 17.10 Obzornik; 17.25 Serijski film Ni cholas Nickleby; 17 20 Rezerviran čas; 18.30 TV kažipot; 19.00 TV dnevnik; "0.00 B Nušič: Žalujoči ostali; 22.20 Prenos hokejske tek me Olimpija-Chaud de Fonds; 23.50 Poročila. stil 35-letnega Giuseppeja Marassi-ja iz Gorice, Ul. Montesanto 87 ki se je moral zagovarjati ker je v preteklem avgustu, tako je rečeno v obtožnici, posodil svoj skuter Eu-geniju Brescia s katerim se je ta ubil pri prometni nesreči. Na osnovi prijave cestne policije so takrat odmerili Marassiju globo 10 tisoč lir, ki pa je on ni hotel plačati trdeč, da mu ni posodil skuterja, ampak ga je Brescia sam vzel, ko se je on mudil v baru. To je ponovil tudi sodniku, ki je upošteval njegove razloge. Cepljenje otrok v Tržiču Od 8. oktobra dalje bodo v občin ski ambulanti v Ul. Giacich v Tržiču obvezno cepili proti kozam, da-vici in tetanusu otroke, ki so bili rojeni v prvi polovici leta 1970. Samo proti kozam pa bodo cepili otroke letnika 1963. Z ODBOROVE SEJE SPD organizira izlet v Gonars Upravni odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici je na svoji zadnji seji v petek zvečer med drugim sklenil, da bodo organizirali v nedeljo 17. oktobra pol dnevni avtobusni izlet v Gonars z obiskom tamkajšnjega pokopališča na katerem so pokopani tudi naši rojaki, ki so umrli v tamkajšnjem taborišču med zadnjo vojno. Spotoma si bodo izletniki ogledali tudi zanimivosti stare avstrijske trdnjave - mesta Palmanova. Podrobnosti pri vpisu na sedežu SPD v Gorici. Ul. Malta 2/1 tel. 24-95. Na omenjeni seji so se poraz govorili tudi o letošnjem Martinovanju, ki ponavadi zaključuje letno delo planinskega društva Po vsej verjetnosti ga bodo priredili v hotelu v Mostu na Soči, kier bodo rezervirali dvorano, naročili večerjo za člane in prijatelje ter poskrbeli tudi primeren kultumo-zabavni program ori katerem bo sodeloval priznan godbeni ansambel. Podrobnosti o tem bomo pravočasno še poročali. Na seji je bil govor tudi o ju-bPekii brošuri SPD katere oripra va je v polnem teku ter jo bo odbor skušal čimprei izdati, ko bodo seveda premagane še nekatere tehnične ovire. Otroški vrtec v Doberdobu Otroški vrtec v Doberdobu deluje od 1. t.m. Tudi letos so organizirali prevoz otrok iz drugih vasi v Doberdob. Prevoz deluje normalno. Da bi ne zavrnili otrok zaradi pomanjkanja še ene učilnice, so se letos odločili za vpis samo dveh letnikov otrok v starosti 4 in 5 let ter so torej izostali najmlajši. Prav bi bilo, da bi pristojne oblasti poskrbele še za dodatne prostore za vrtec in tako omogočile obisk tudi otrokom v starosti od treh let ter tako razbremenili starše, ki so zaposleni. Potrjen načrt za Portoroško Na petkovi seji občinskega sveta v Tržiču so svetovalci soglasno odobrili predložen načrt za povečanje in ureditev iržiškega pristanišča Portorosega. Najprej je inž. Finzi iz Trsta v triurnem govora Urnik urada krvodajalcev Tajništvo goriškega združenja krvodajalcev, ki ima svoj sedež v palači Zelenega kriza v Ul. Morel-li 28 v Gorici je določilo nov poslovni urnik, ki bo stopil' v veljavo v torek, 5. oktobra ter velja za člane krvodajalce, občinstvo in za simpatizerje; V ponedeljek, sredo in petek od 18. do 19. ure. V torek, in četrtek od 11. do 12.30 in od 18. do 19. ure (razen ob praznikih). Člani naj dvignejo svoje izkaznice na tajništvu med uradnimi urami. nih v obeh šolah ločeno 35 otrok od tega v prvem razredu 7. Letos je določenih za skupno šolo v Števerjanu sedem učnih moči, pet za dopoldanski in 2 za popoldanski poife. Občani pričakujejo, da bodo vso zadevo kaj kmalu uredili, da bo pouk stekel normalno, ker bodo le na ta način učenci dosegli čim večji uspeh. Občinski odbor je imel pred dnevi sejo, na kateri so župan in oba odbornika proučili podatke za proračun za leto 1972. Določili so tudi datum za sejo občinskega svetu, ki bo verjetno 27. t. m. in to v skladu z doiočilom, da morajo ob činski sveti še pred koncem oktobra začeti z diskusijo o proračunu. Vesti iz Sovodenj Občinska davčna komisija že nekaj časa proučuje dohodke občine iz naslova občinskih davkov v pripravi nove državne davčne uredbe, ki naj bi odpravila občinske davke ter jih združila z državnimi. Kimisija bo o svojem delu poročala ožjemu odboru, ki bo sprejel ustrezne ukrepe. Zapadli obrok davkov bodo na županstvu v Sovodnjah pobirali davčni uradniki v ponedeljek 11. t.m. od 8. ni upravitelji pregledali delo, I so ga posamezne krajevne upr a« napravile v prvem letu po volitvi v juniju 1970. Na seji konzulte socialističnih l praviteljev bodo tudi razpravljali nujnosti reforme zakona o kraj* nih upravah. Na sestanku izvršnega odbora F so tudi sklenili, da bodo o rez« tatih nedavnega glavnega sveta K in centralnega komiteja PSI rJ pravljali prihodnji teden. IstočaS bodo tudi sklicali v Vilešah ali Romansu, v soglasju z videmsl federacijo, sestanek upravitelj* Spodnje Furlanije, da bi se poš vori i o možnostih gospodarske! razvoja tega področja. CORSO 15.00: »Paperino story*, VI* Disneyev film v barvah; izven p grama «1 misteri dellabisso*. MODERNISSIMO 15.15: »I sep delle citta piu nude del mora* kinemaskopski dokumentarni film barvah, mladini pod 18. leto vstop prepovedan. VERDI 15.15—22.00: «La tarantola: ventre nero», italijanski bari film. G. Giannini in C. Aug* Mladim pod 14. letom vstop P povedan. do 12. ure. Kdor si hoče prihraniti . CENTRALE 15.00: »Gli ammutitf pot na davkarijo v mestu, lahko plača ob tej priliki. Posvet socialistov o krajevnih upravah V prvi polovici oktobra se bodo v Gorici sestali socialistični upravitelji, da bi se pogovorili o sestavi občinskih proračunov za prihodnje leto 1972, ki .jih morajo, upoštevajoč zakonske predpise, občinske uprave sprejeti pred koncem leta. Konferenca upraviteljev ima namen poenotiti stališča socialističnih svetovalcev in odbornikov v raznih občinskih upravah, čeprav v vsaki občini obstojajo specifični problemi. Istočasno bodo socialistič- Razna obvestila Slikarsko razstavo je v dvorani v goriški pasaži odprl 1. t.m. Giacomo Comino. Razstava bo odprta do vključno 15. oktobra od 10. do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Comino se je rodil v Furlaniji, sedaj pa živi in dela v Gorici ter se je po daljšem presledku, ko se je posvetil vojaški karieri, v zadnjih letih zopet povrnil k slikarstvu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniuiuiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiii V VELJAVI OD 27. SEPTEMBRA Zimski urnik za trgovine S povratkom sončne ure je pretekli ponedeljek stopil na Goriškem v veljavo zimski urnik za trgovine, ki jih odpirajo in zapirajo kakor Petcarne: od 6.30 do 12.30 in od 16 do 18. ure. Mlekarne: od 7. do 12.30 in od 16 do 19. ure. Jestvine: od 8. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Drogerije: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Trgovine z opremo, oblačil, industrijskimi proizvodi in druge, ki niso posebej omenjene: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Trgovine z železnino: ,od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Sadje in zelenjava, od 8. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Maloprodaja drv in drugega ku- podrobno obrazložil značilnosti načr- riva ter gradbenega materiala: od ta, nato se je razvila debata s po- 8. do 12. ure in od 13. do 17 ure. segom številnih svetovalcev. Medi Avto-moto in pritikline: od 8.30 do njimi je Beltrame podal nekaj teh- * 12.30 in od 14.30 do 18.30. del Bounty*. M. Brando in T. f ward. Angleški kinemaskope v W vah. VITTORIA 15.15 «11 marchio di D* cula*. C. Lee in S. Waterman. J gleški barvni film; mladini pod -letom vstop prepovedan. tržiti AZZURRO 14.00: »Capitan Apacb* Lee Van Lee in C. Baker. K* maskop v barvah. EXCELSIOR 14.00 «Attacco a R* mel* Richard Burton. V barva* PRINCIPE 14.00 «11 provinciale*. Morandi in Maria Grazia Buccel V barvah. SAN MICHELE 14.00 «La carica * 101». Walt Disneyeva barvna -‘ kanica. '«ro Gorica SOČA (N. Gorica); »Oni, ki zaud* jajo po znoju in smrti*, a meri* barvni film — ob 16.. 18. in 20 SVOBODA (Šempeter) : »Kaktuf cvet*, ameriški barvni film — 16., 18. in 20. KANAL: »Sedem zlatih mož*; iti janski barvni film — ob 17. in - ŠEMPAS; «Plačilo za strah*, fra# ski čmo-beli film — ob 17. in 19 DESKLE: »Polnoč na Reperba® nemški barvni film — ob 17, 19.30. PRVAČINA: »Hibematus*. franc# barvni film — ob 17. in 20. RENČE: »Peklenska steza Indi® polisa*, ameriški barvni film — 17. in 20. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in oonoči le v C Kolesa in pritikline: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. . . . Cvetličarne: od 8. do 12.30 in od j ™c*, 0<^l')„r}a PONTONI-BAS 15. do 19. ure. Kmetijske potrebščine: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Mesnice: od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30; ob sobotah in pred prazniki od 7.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure. Slaščičarne: od 7.30 do 21.30. Raštei 26, tel. 3349. V TRŽIČU Danes je v Tržiču dežurna lekal San Nicold, dr. S. Olivetti. Ul. maggio 94. telefon 73-328. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvč čarna JOŽEF BANDELJ. Travfl tel 5442. Urnik za zelenjadne trge bo odre dila občinska uprava. Papirnice in knjigarne oodo lahno v Oneli, Ko so sole odprte, oupirali zjutraj pol ure prej, se pravi ob 8. uri. le trgovine tudi ne oodo v oktooru za pirale zaradi inedleuenskega počitna Vozni red vlakov v veljavi od 26. septembra 19? Slovensko gledališče v Trstu raijrsuje abonma za sezono 1971/72 v Gorici Po lanskem velikem uspehu bo Slovensko gledališče v Trstu skupno s Slovensko prosvetno zvezo m Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ob sodelovanju Ustanove za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.), tudi letos organiziralo v Gorici redno gledališko sezono, za katero razpisuje abonma. Abonma velja za osem predstav, pet izmed njih v izvedbi SG. dve v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, eno pa bo uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Da bi abonentom zagotovili stalne sedeže in se tako izognili lanskoletnim neprilikam z razporeditvijo gledalcev ob posameznih predstavah, so organizatorji sklenili, da bodo vse abonmajske predstave v gledališču Verdi tn v Katoliškem domu, medtem ko bodo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu predstave izven abonmaja. Repertoar za abonente: L Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama ui komedija) 2. Jovah Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija) 3. Wilder. Williams. Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke) 4. Sergej Verč: KO LUNA SKUJ Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (drama) 5. Commedia deli Arte Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO-GONOSCIH (komedija) 6. Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE (žaloigra — gostovanje PDG) 7. Branislav Nušič: POKOJNIK (komedija — gostovanje PDG) 8. Andrej Hieng: OSVAJALEC (drama — gostovanje MGL) Vrste abonmajev tn cene: RED A (mesto) 4 00(1 lir RED B (okolica) 4 000 » MLADINSKI 1 500 * DRUŽINSKI 1.500 » Družinski abonma lahko kupijo vsi člani družine, v kateri Ima en član že osnovni abonma V ceni okoliškega abonmaja j* vključen prevoz Abonmaje dobite v Gorici prt A. Košuti. Ul. Mameli 8. tel. S265 in na sedežu SPZ. Ul Malta 2. tel. 2495, v okolici pa na sedežih nrosvetmh društev Cenjeni abonenti sl lahko rezervirajo sedete za obe dvorani I Rojstva, smrti in poroke v Gorici Dne 2. oktobra so prijavili v Gorici 12 rojstev; v tednu od 27.9. do 2.10. se je poročilo 6 parov in 8 so jih oklicali. Rojstva: Francesco Colpo, Bene-detta Del Nevo, Marco Lo Prest , Massimo Spiller, Federica Boschin, Ciro Fiore, Dagna Visintin, Giulio Scerbo, Giulia Scotti, Franca Mez-zorana in Francesca Medeot. Poroke: uradnik Alessandro Rijavec in uradnica Ida De Martino; mehanik Guido Simsig in bolničarka Anna Maria Silič; elektrotehnik Francesco Agostino Recaldinl in delavka Carla Lugo; uradnik Giuseppe Caputo in uradnica Mirella Per-na; elektrovarilec Antonio Bruno Razza in predilka Franca Milotti; šofer Sigfrido Millia in prodajalka Grazia Chermaz. Oklici: zidar Angelo Bucconi in uradnica Agnes Kraus; podčastnik Pietrino Brandone in predilka Evelina Dovier; policist Roberto Bi-scotti in bolničarka Anita Forgiari-ni; delavec Graziano Zaccaron in Francesca Ferfoglia; upokojenec Giusto Borisi in uradnica Licia Cor-va; upokojenec Edgardo Grignetti in tekstilka Rina Cozzutto; pleskar Alfredo Cont in predilka Liliana Velisrig; profesor Giorgio Santo-ro in profesorica Silva Pais. Odhodi proti Trstu: 5.44 (L); 9 (L); 7.34 (D); 7.53 (L); 9 (D); 11.06 (L); 13.26 (D); H (L); 15.24 (D); 16.57 (L); 1« (DO); 18.44 (l); 20.07 (L); 21 (L); 21.59 (D); 23.01 (DD)' 23.43 (L). Froli Vidmu: 4.32 (l); 6.27 I1 6.55 (D); 7.36 (L); 8.08 (< 11.07 (L); 13.05 (D); 13.52 C 14.43 (DD)**); 14.54 (D); 15 (L); 17.50 (L); 19.01 (L); 19 (D); 21.07 (L); 21.32 (D); 23 (L). V Jugoslavijo: 8.26 (L); 13.35 C 20.10 (L). Pr.hodi iz Vidma: 5.41 (l); i\ (L); 7.32 (D); 7.50 (L); 8 (D); 11.04 (L); 13.24 (D); H (L); 15.23 (D); 16.55 (L); 1« (DD); 18.42 (L); 20.05 (L); 21 (L); 21.57 (D); 22.59 (DD)' 23.42 (L). Iz Trsta: 4.31 (L); 6.23 (L); < (D); 7.31 (L); 8.05 (D); H (l); 13.04 (D); 13.50 (L); 14 (DD)**); 14.53 (D); 15.21 (l 17.48 (L); 18.5. (L); 19.54 (f 21.05 (l); 21.31 (D); 23.41 C Iz Jugoslavije: 9.55 (L); 15.05 (* 21.35 (L). *) Ob praznikih Iz Calalza ‘ 12. decembra 1971 do 20. 1972 (ukinjen dne 25.12-in 1.1.1972. **) Za Calalzo vozi ob deli’ nikih pred prazniki od Iv 1971 do 19.2.1972. PRIZNANO ME0NAR0DN0 AVTO PREVOZNIŠKO POOJETJE LA GORIZIANA GORICA UL Unca (TAosta I8b . ret £845 — (MIKICI! fBGVžEUšUU P K K V OZ VSAKOVRSTNEGA PnmoršfcTTlneviiIk Pred 140 leti t. j. 28. septembra 1831 se je rodil v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah nesmrtni sin slovenskega naroda Fran Levstik. Svoje ostro, kritično pero je sukal v leposlovju in jezikoslovju, pa tudi v žgoči ter vroči politični areni. Kvaliteta njegovih časnikarskih dosežkov ga postavlja vsem slovenskim časnikarjem za vzornika. Njegova pokončna načelnost je trdoživo naskakovala drobtinčar-sko, oportunistično slovensko politiko, ki se je tedaj sramotno valjala v kalni brozgi sluzaste pohlevnosti in priklanialne krotkosti. Pero, kt je vrtalo na vse strani Fran Levstik je sodeloval pri številnik slovenskih časnikih in časopisih. Z leposlovnimi in jezikoslovnimi, pa tudi političnimi prispevki. Že kot gimnazijec je segel po peresu. Sodeloval je v ustaljenih kulturnih rubrikah tSloveni-je» (Ljubljana 1848—50) in ^Ljubljanskega časnika* (Ljubljana 1850—51), prvega slovenskega u-radnega lista. Tudi za Bleiweiso-ve *Nowce* (Ljubljana 1843—1902) je pisal nepolitične sestavke, dokler jim ni Levstik dokončno obrnil hrbta. Prav tako je pošiljal svoje prispevke v Celovec Antonu Janežiču, ki jih je objavljal v ..................................................................mn............. TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKOV GLASBENE MATICE Z uvedbo koncertnega abonmaja se odpira novo poglavje v našem glasbenem življenju Izven abonmaja so predvideni komorni koncerti v dvorani v Ul. R. Manna, gostovanja v Gorici, Celovcu, v Italiji, v primorskih središčih, na šolah itd. Sezona 1971-72 Slovenskega gledališča je pred vrati. V petek, 8. t. m. se bo zanjo prvič dvignil zastor odra v Kulturnem domu, z odra P« nam bo spregovoril Bertolt Brecht s svojo dramo ali komedijo .Bobni v noči.. Na sliki prizor med vajami pod vodstvom režiserja Mileta Koruna v trenutku ko daje igralcem podrobna navodila. OB 140-LETNICI NJEGOVEGA. ROJSTVA Fran Levstik slovenskim časnikarjem vzornih F. Levstik je deloval tudi v Trstu ter sodeloval pri tržaških časnikih «Juri j s pušo» in «Jadranska zarja» Na tiskovni konferenci, na kateri so predstavniki Glasbene matice predstavili prvi povojni koncertni abonma naše osrednje glasbene u-stanove, je abonmajski repertoar podrobneje razčlenil in objasnil ravnatelj glasbene šole GM dr. Goj-mir Demšar. Sestavljavci repertoarja so se o-pirali na nekatera vodilna načela, ki v veliki meri pogojujejo vse naše kulturno življenje, glasbeno pa še posebej, saj je treba upoštevati, da je bil slovenski živelj ▼ Trstu dolga leta prikrajšan za glasbeno vzgojo sploh, kaj šele za sistematično, kakršno lahko nudi samo poklicna glasbena ustanova in kakršno bi morala nuditi v prvi vrsti tudi redna šola, začenši od osnovne. V povojnih letih je Glasbeni matici z zavzetim delom uspelo vzgojiti določen krog glasbenega občinstva, toda GM se zaveda, da je treba ta krog razširiti. Porodila se je zato že pred leti misel na koncertni abonma, ki je sedaj prišla do svoje realizacije, vzporedno Pa se je tudi utrdilo prepričanje, da mora biti abonmajski renertoar zastavljen tako, da bo občinstvo Pritegoval in ne odvračal. To pa Pomeni, da je pri njegovem sestavljanju bilo treba upoštevati po e-ai strani potrebe in dojemalne sposobnosti širšega kroga ljubiteljev glasbe, po drugi strani pa zadovoljevati tudi potrebe in okuse zahtevnejšega občinstva, seveda v obeh primerih na najvišji možni kvalitetni ravni. Ob tem načelu je Pioralo v repertoarju priti do izra-*■ še drugo, nič manj pomembno n*čelo, da je treba namreč posvečati dolžno pozornost delom domačih avtorjev in domačim izvajal-cem po eni strani, po drugi pa nuditi našemu koncertnemu občinstvu možnost, da se seznani z glasbenimi ustvarjalnimi in poustvarjalnimi dosežki v ožji in širši matični domovini. In še tretje načelo: repertoar mora poseči na vsa po-®r°čja glasbenih zvrsti, na instrumentalno in vokalno, na simfonično . aarodno-folklorno v istem sorazmerju. ki naj odraža in obenem sagotavlja pestrost in kvaliteto. Vsa ta Izhodišča so botrovala **stavi repertoarja, ki je pred na-povsem naravno pa je, da bodo šele izkušnje ene sezone pokazale- če so bile izbire in orientacije Pravilne in po potrebi narekovale repertoarne in druge izboljšave, se-veda v mejah možnosti in zmoglji-*»‘i. ki niso vedno pogojene samo °d dobre volje in hotenj, temveč *** preveč tudi od razpoložljivih •redstev, s katerimi naša Glasbe-B* matica žal ni oblagodarjena. Preidimo torej k repertoarju. Pr-'d koncert bo na sporedu 23. t.m. lavajal ga bo orkester Glasbene malice pod vodstvom dirigenta 0-»karja Kjudra in s sodelovanjem odličnega slovenskega čelista Cirilo Škerjanca. Na programu bo imel Viozzijevo skladbo .4 movimenti za Rodala., Vivaldijev koncert za čelo In orkester. Havdnov koncert za čelo in orkester ter Mozartovo Serenado. Torej dokaj popularen kon-cert pretežno z domačimi izvajalci. 8. novembra bo gostoval Slovenci oktet s povsem novim programom, a katerim v zadnjem času i velikim uspehom nastopa doma in V tujini. 24. novembra bomo imeli v gosteh Simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada in s solistom pianistom Acijem Bertoncljem. Spored bo obsegal Čajkovskega 5. simfonijo, Griegov Klavirski koncert in simfonično delo domačega, tržaškega, slovenskega avtorja, ki še ni dokončno izbrano. Vsekakor koncert, ki bo pritegnil pozornost tudi italijanskega občinstva. 19. decembra nas bosta obiskala orkester in zbor »Consortium mu-sieum* iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Mirka Cudermana. Izvajala bosta Haendlov oratorij »Mesi-ja» za solista, zbor in orkester. Prvi, letošnji del abonmaja, bi bil s tem izčrpan, za uvod v drugi del pa se nam bo 22. januarja predstavil »Tržaški baročni ansambel*. ki ga že nekaj let z vidnim uspehom vodi naš tržaški slovenski glasbenik prof. Miloš Pahor, umetnik, ki je prišel iz šolskih vrst Glasbene matice. Spričo resnosti u-metniških prizadevanj, ki ga odlikujejo, bo nastop ansambla vsekakor pomemben kulturni dogodek. Zagrebški godalni kvartet, ki bo koncertiral v Kulturnem domu predvidoma 1. ali 4. februarja obenem z mezzosonranistko Evo Novšak-Houško, je ansambel svetovnega slovesa. Program, ki ga bo izvajal, trenutno še ni znan, kar velja na splošno tudi za ves drugi del a-bonmaja. 4. marca bomo spet poslušali naš domači orkester GM pod vodstvom Oskarja Kjudra z znano slovensko harfistko Pavlo Uršičevo. 24. marca nas bo obiskal eden vodilnih slovenskih violinskih virtuozov Igor Ozim, katerega bo spremljal na klavirju njegov stalni spremljevalec prof. Marjan Lipovšek. V Trst bosta prišla po vrsti uspešnih evropskih in izven-evropskih turnej. In za zaključek abonmaja bomo imeli 18. ali 22. aprila v gosteh beograjski pevski zbor »Branko Krsmanovič* pod vodstvom dirigenta Bogdana Babiča. Zbor, ki je nedavno bil na dvomesečni turneji v ZDA, ima na sporedu umetne in narodne pesmi. Zlasti za drugi del bomo lahko podrobnosti o programih objavili kasneie. Kot že rečeno, bodo vsi ti koncerti v veliki dvorani Kulturnega doma. Na tiskovni konferenci vodstva GM je bil tudi govor o akustičnosti te dvorane in ravnatelj dr. Demšar je povedal, da bo akustiko mogoče izboljšati z raznimi odrskimi pripomočki, da pa bo seveda idealna rešitev v postavitvi akustične kamere, do česar bo moralo priti. Umik koncertov Je usklajen z umikom predstav Slovenskega gledališča. Dejstvo, da je objavljen toliko prej, na samem začetku nove kultumo-prosvetne sezone, omogoča prav gotovo vso nadaljnjo koordinacijo prireditev v Kulturnem domu, ki jih občasno prirejajo ostale naše kultumo-prosvetne ustanove. Tudi to vprašanje, ki je kdaj v preteklosti že bilo deležno kritik, je bilo predmet krajše razprave med tiskovno konferenco. Na tiskovni konferenci pa smo iz ust prof. Demšarja izvedeli še za ostalo predvideno dejavnost GM v nastopajoči sezoni. Tako je trden namen umetniškega vodstva GM prirejati izven abonmaja še komorne koncerte v dvoranici po: slopja GM v Ul. Ruggero Manna predvsem z domačimi izvajalci pa tudi z gosti fž Slovenije. Za sedaj je programiran nastop mlade diplomirane altistke Nore Jankovičeve in basista Ivana Sancina. Poleg tega ima GM v programu vsaj en koncert z lastnim orkestrom v Gorici ter nekaj rednih koncertov v pomembnejših primorskih središčih onstran meje. V načrtu je gostovanje v Celovcu in pa vsaj eno v kakšnem večjem italijanskem središču v naši deželi in izven nje. Prav tako namerava GM nadaljevati s koncerti na slovenskih višjih srednjih šolah s katerimi je začela lani in ki so doživeli tolikšen uspeh pri mladini. Vodstvo G M se zaveda, da je treba prav v mladini vzbujati ljubezen do glasbe in da je pri tem njeno poslanstvo spričo skromne glasbene vzgoje v šolskih programih v Italiji. še toliko bolj nujno in dragoceno. Na tiskovni konferenci pa je bil govor tudi o domačih izvajalcih in predvsem o izvajanju del naših domačih skladateljev, ki v prvem abonmaju niso v zadostni meri za- J stopanj ali jih, z izjemo predvide- t ne skladbe domačega tržaškega avtorja v okviru gostovanja simfoničnega orkestra RTV iz Ljubljane, sploh ni. Izrečena je bila želja, da bi kateri od naših vodilnih skladateljev napisal nalašč za koncertni abonma kakšno novo simfonično ali slično delo, ki bi na enem abonmajskih koncertov doživelo praizvedbo. Upajmo, da bo sugestija padla na rodna tla, vendar pa je tudi res, da so nekatere skladbe že napisane (Vrabec, Merku, Karlo Pahor) in da bi jih bilo mogoče že sedaj vključiti v program katerega izmed koncertov. Razprave na tiskovni konferenci so bile deležne tudi abonmajske cene oziroma razdelitev abonmajev. Izrečena je bila misel, naj bi k sedanjim štirim abonmajem dodali v bodoče še delavski oziroma sindikalni abonma, kar bi po drugi strani narekovalo tudi pripravo vsaj enega koncerta, s katerim bi se bilo mogoče približati tej, doslej vse premalo obdelani kategoriji našega potencialnega koncertnega občinstva. Prisotna sindikalna predstavnica je zagotovila svoje zavzemanje v tei smeri. Ce naj strnemo misli, ki so bile izrečene na tiskovni konferenci, potem moramo predvsem poudariti, da je pobuda Glasbene matice naletela na splošno odobravanje in priznanje, prepričani pa smo lahko, da ji bo v največje priznanje množičen odziv na razpisan abonma. Jože Koren svoji «Slovenski Bčeli» (1848—53). Poltednik zNaprej* (Ljubljana 1863), prvi slovenski načelno poudarjeni slovenski politični časnik, pomeni prvo znamenje mladoslo-venske kritične publicistične misli. Iz stolpcev A. Einspielerjevega *Slovenca» (Celovec) 1865—67) naskakuje Levstik z vso silo ljubljanske prvake in »glavarje*. V mladoslovenskem «Slovenskem Narodu*, ki je prišel na svetlo v Mariboru 1868 in ki mu je bil Levstik duhovni oče, je grmel v uvodnikih zoper nemške in nem-škutarske «kulturonosce.s> Njegov strogo načelni a.Pavliha» (Dunaj 1. 1870) je bil strah in trepet za vse »grešne* slovenske prvake. Levstiku pa so bili nadalje odprti tudi predali Stritarjevega «Zeona*. V osebi potepuha Bežan-ca v spisu »Doktor Bežanec v Tožbanji vasi* karikira na primer staroslovenskega prvaka in Blei-weisovega miljenčka dr. E. H. Costo. Norčuje se iz tega narodnega in verskega spreobrnjenca, ker se je odrekel svoji nemški nacionalnosti ter svobodomiselnosti in tako zlezel na »oltar v slovenski narodni kapelici.* Konec Stritarjevega »Zvona* pomeni tudi konec Levstikove dunajske politično satirične publicistike. Levstik je bil po nenehnih razburljivih publicističnih, polemičnih spopadih ter bojih duševno strt. Iz dunajskega časnika «Weiner Zei-tung* so njegovi tedaj že redki prijatelji izvedeli, da je imenovan za skriptorja v ljubljanski licealni knjižnici. Ob njegovi vrnitvi v Ljubljano sta ga skušala Jurčič in dr. J. Vošnjak spet pridobiti za sodelovanje pri Slovenskem Narodu. Naletela sta na gluha ušesa. Levstik jima je odvrnil, da ne mara imeti s politiko nobenega o-pravka več. Svojemu novemu predstojniku je moral namreč najbolj nadarjeni mladoslovenski publicist ter polemik tega časa obljubiti, da se ne bo več ukvarjal z žurnali-stiko. V tržaškem zavetju Fran Levstik pa se je na svoji življenjski poti, kakor že marsikateri Slovenec pred njim ali za njim, zatekel v Trst. Ob Cegnarjevem opozorilu, da ustanavljajo tržaški Slovenci čitalnico, ki bo verjetno izdajala tudi svoje glasilo, je Levstik L 1861 res odpotoval v Trst. Tu je bil tajnik Slavljanske čitavnice. Seveda so bili njegovi dohodki skromni. Tudi ni imelo vodstvo-čitalnice-na voljo potrebna denarna sredstva, da bi izdajalo svoj časnik oz. časopis. Pomagal si je v denarni stiski med drugim s tem, da je organiziral v čitalničnem okviru tečaje za spo-polnjevanje v slovenščini. Konec 1. 1862 pa se je vrnil v Ljubljano, kamor ga je bil povabil Miroslav Vilhar, da bi prevzel uredništvo njegovega poltednika «Naprej». Glede na stike, ki jih je imel s tržaškimi Slovenci, je povsem naravno, če se je jedki in kritični Levstik oglašal s svojimi satiričnimi prispevki tudi v tržaškem «Juri ju s pušo* ter njegovi prilogi «Jurček s pušo» in kot feljtonist v tržaški tJadranski straži». Fran Levstik kaže slovenskim časnikarjem svetal zgled predvsem kot mojster v vseh zvrsteh časnikarskega dela in kot mojster časnikarske slovenščine. Levstik je namreč pisal uvodnike, sestavke, članke, poročila, kritike. Dooise, ki jih je prejemal kot urednik »Napreja* od dopisnikov, je tako prerešetal in obdelal, da so bili bolj Levstikovi kakor dopisnikovi. Mojster časnikarske slovenščine Levstik je že v svojih jezikoslovnih spisih ter sestavkih temeljito obravnaval slovenščino in kazal smer k izvirkom pravilne, pristne ljudske slovenščine. Levstik, prvi oblikovalec slovenske proze in prvi pripovedni stilist, je oplajal tudi svojo časnikarsko slovenščino z odlikami svojega stila in jezika. Ni pa le pasivno, slepo posnemal slovenske ljudske govorice, temveč je njeno izraznost zajemal v njenem zdravem jedru ter je nato preoblikoval ne le za uporabo v literaturi, temveč tudi v publicistiki. Težišče njegove jezikovno izražene misli je predvsem v samostalniku in glagolu. Levstikova beseda se je odlikovala po kratkih, bujnih izrazih, po besedah, ki so včasih zvenele nenavadno, presenetljivo. Njegova časnikarska praksa je zelo obogatila časniško slovenščino. Pod Levstikovim mojstrskim peresom se je razodela gibka prožnost ter uglajenost slovenščine. Tehnika njegovega izražanja je možata, ponosna: dikcija plastična, klena, elementarna. Njegova slovenščina pomeni nedvomno prelomnico v časniški, časnikarski in publicistični slovenščini. Tukaj ni poznal Levstik nobenega kompromisa, nobenega prizanaša- nja. Njegova stroga, bojevita kritičnost v ocenjevanju časnikarske slovenščine je vrtala na vse strani ter ob najrazličnejših priložnostih. Kladivar kritične misli Fran Levstik, kladivar kritične misli in sejalec kritičnega duha, je podiral dvomljive malike v našem jezikoslovju in literaturi. S svojim zbadljivim «Pavliho» je rešetal in pestil tudi dvomljive politične idole. Neusmiljeno je vsekal tudi po izprijencih iz lastnega kroga. To pomeni zmagoslovje njegovega sočnega, iskrega .časnikarskega peresa. Njegovo sijajno časnikarsko pero, nekoč udarno in viharno, pa se je posušilo, ko ga je usoda potisnila v tiho skriptorsko zavetje v ljubljanski licejski knjižnici. Levst kov ustvarjalni kritični duh pa je živel dalje. Razživel se je ob zamahih Cankarjevega kritičnega duha. časnikarsko in publicistično pero Ivana Cankarja, za Prešernom in Levstikom tretjega slovenskega idejnega plameničarja, je delovalo ko neprizanesljivi izpraševalec vesti. Globoko je zarezal v naš čas k še naprednejši, predornejši misli. Dr. Fran Vatovee ! IIIIIIIIIIMIIIIIIIIItlMIIIIIIlllllllllllllMllllllllliridillMIllllllllllllIllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllflllllllllllll POZNOPOLETNA KONCERTNA SEZONA SLOVENSKEGA «PRVAKA 0RGEL» PROFESORJA HUBERTA BERGANTA Pet koncertov v Sloveniji in v italijanskih mestih Poznopoletna koncertna sezona našega »prvaka orgel* H. Berganta, je obsegala kar pet koncertov. O prvem z dne 25. julija v ž. c. na B'edu in zadnjem z dne 24. avgusta v ljubljanski stolni cerkvi, bi povedat le tole: oba programa sta nam prinesla same novitete iz repertoarja koncertanta, registracija, ki je osnovna f.ivina estetiae orgelske igre, .e cslala okvirih, ki nam jih postavlja sama vrsta trak-ture in dispozicija inštrumentov (o-ba inštrumenta sta delo mojstra Milavca iz Ljubljane, zgrajena v prvi četrtini tega stoletja, traktura je 'pnevmatska). Istih okvirov se je moral držati koncertant tudi v tempu. Za pnevmatske trakture je značilno zaostajanje odgovarjanja tipk, zato hitrih tempov ne prenese in zabriše konture tonskih linij pri hitrih pasažah. Izredno pomembni pa so osrednji trije koncerti. Prvi dne 6. avgusta na orglah katedrale v Aosti: udeležba na »6o. Festival intemazionale di Concerti per organo*, predstavlja našemu koncertantu prodor na svetovni o-der. Na tremanualnih mehanskih orglah, ki predstavljajo cenjene umetnine, so igrali že svetovni asi kot: A. Heiler, G. Litaize, F. Germani itd. V programu, ki je obsegal dela starih mojstrov, romantikov in sodobnikov, so bili zastopani skladatelji: A. Schlick, J. Stanley, J. L. Krebs, J. Brams, M. Reger, J. Langlais in A. Klobučar. Drugi, dne 7. avgusta na orglah cerkve SanfOrso v Cogneju; dan za Aosto je bil koncert v prijaznem mestecu na italijansko-francoski me- ji Cogne Že sam inštrument, orgle, ..........*.................".........................................................................——........................................................m.™,.,.,,,,,,,,,.....................................................................................................................................1HI(I1111I111I11111> Spomini revolucionarja in borca za socializem - Mihe Marinka so zanimivost zase. I. manual z mehansko trakturo, izvira iz leta 1792 in je delo G. Gramasca. II. manual z električno trakturo pa je bil dodan leta 1932. Program, popolnoma nov, nobene ponovitve iz prejšnjega dne, je bil stilno mešan, zastopani so bili skladatelji: L. Cou-perin, L. N. Clerambault, J. J. Fro-berger, J. K. Kerll, J. S. Bach, M. Reger, J. Langlais in J. Alain. številen obisk in spontani aplavzi občinstva na obeh koncertih so dokaz priznanja izvajalcu in potrdilo njegovim kvalitetam. Tretji, dne 15. avgusta na orglah stolnice v Piranu: koncert je posebno pomemben za slovensko kulturno javnost, ker nam odkriva dragoceno umetnino, to so stare mehanične orgle iz 18. stoletja, delo dalmatinskega mojstra Nakiča. Neprecenljiva vrednost teh malih orgel tiči v barvi posameznih registrov in značilnih dispozicij, od osnovnega 8' registra si zaporedno sledijo alikveti do najvišjega ‘/a’ registra. Podobne dispozicije najdemo tudi v izdelkih mojstrovih učencev na pr. znamenite orgle v baziliki Frari v Benetkah, ki so delo Nakičevega učenca Calida. Sicer pa sama tehnika orgel (samo en manual razdeljen na bas-diskant, skrajšani pedal in slabi jezičniki), če jo primerjamo z istodobno nemško, holandsko ali francosko orgelsko tehniko, kaže na veliko zaostalost za prej naštetimi. V program so bile izbrane skladbe, ki jih je moč na ta inštrument izvajati. Bili so zastopani poljski. nemški in italijanski stari mojstri. Zanimanje za koncert je bilo veliko. Ob koncu naj povem, da je inštrument nujno potreben restavracije. ob tem nam pa ostajata še dve odnrti vprašanji: kje dobiti sposobnega mojstra, ki bi to delo opravil? In seveda sredstva? Andrej Budin PREJELI SMO Mladinska knjiga je našim ljudem posredovala zanimivo, knjigo spominov Mihe Marinka, znanega slovenskega političnega delavca, revolucionarja in borca za socializem, ki je prav pred tedni obhajal svojo 70-letnico. Pod preprostim naslovom Moji spomini je izšla knjiga, ki prinaša pričevanje borca in aktivista, od prvih let po prvi svetovni vojni člana Komunistične partije, človeka, ki se je od aktivnega političnega delavca doma in v tujini povzpel do najvišjih političnih in državniških položajev doma. Založba Mladinska knjiga je izdala že več knjig posvečenih revoluciji in osvobodilnemu boju, dala pa je tudi pobudo, da bi natisnila spomine naših revolucionarjev in vodij revolucije ter osvobodilnega boja. Svoji knjigi na pot je Miha Marinko napisal opravičilo. V njem preprosto pravi, da je knjigo napisal zgolj po spominu, ker za pisanje zapiskov v njegovem revolucionarnem delu ni bilo niti možnosti niti prilike. Bilo pa je to tudi nevarno zaradi konspiracije. In tako je nastal le bolj zapis osebnih spominov, ki pa kljub svoji fragmentarnosti in nepopolnosti pomenijo vendar dragocen prispevek k zgodovini slovenskega naprednega političnega gibanja in k spoznavanju razmer v času med obema vojnama, kakor so jih spoznavali in okušali vodilni slovenski in ju- goslovanski komunisti. Marinko pravi, da pripada tisti generaciji, ki je sodoživljala in sodelovala v odločilnih zgodovinskih družbenih prelomih in spoznala klasično obliko kapitalizma, v katerem je tudi trpela. Spoznal je izkoriščanje še kot trinajstleten o-trok v steklarni in petnajstleten v rudniku, spoznal je izkoriščanje v francoskih rudnikih, bil je priča zmagoslavnemu začetku fašizma v Berlinu. Spoznal je notranja dogajanja v Sovjetski zvezi in se znašel v središču naše partije, s katero je sodeloval v težki, a zmagoviti osvobodilni borbi. Zato »je razumljivo, da Je na podlagi pestrega in burnega življenja ter pet desetletij dolgega političnega delovanja lahko nastala zanimiva knjiga. Seveda je Marinko večino svoje knjige posvetil predvojnemu času in svojemu predvojnemu političnemu delovanju. Sorazmeroma malo Je posvetil prostora osvobodilnemu boju, kateremu bi bila razumljivo lahko posvečena celotna knjiga. Spomini se zaključujejo ob osvoboditvi: o več kot dvajsetletnem političnem delovanju, ko je Marinko stal na čelu slovenske partije in dolgo let na čelu slovenske vlade, knjiga spominov ne govori. Ko preberemo knjigo Marinkovih spominov lahko ugotovimo, da je marsikje pretrgana kontinuiteta življenjske pripovedi in da so spomi- ni pač napisani bolj po posameznih temah in postajah Marinkovega življenja, kot pa zdržema kot pripoved, ki bi prikazala celotno življenjsko in revolucionarno pot. Če kritično vrednotimo knjigo spominov Mihe Marinka nas prevzame predvsem pripoved o trdem življenju delavca in trpljenju aktivnega revolucionarja. Pripoved o tem je skoraj pretresljiva in bralca prevzame: dati pa mora vse priznanje odločnosti in brezkompromisnosti političnega aktivista, ki je vse svoje življenje stavljal na razpolago partiji. Predvojne razmere pri nas v Sloveniji, v Franciji in tudi v Moskvi so prikazane tako da pomenijo ti spomini res dragocen prispevek k zgodovini našega revolucionarnega gibanja. Na drugi strani nam kažejo kako malo je bilo takemu revolucionarju do lastne osebnosti, saj je končno vse svoje delo, vso svojo osebnost in svojo življenjsko srečo moral zapostaviti političnim ciljem. Pri vsem tem nas prevzame tudi izredna skromnost samega avtorja, skromnost, ki se kot rdeča nit vleče skozi vso knjigo od otroških let, preko delovanja aktivista do visokega funkcionarja škoda pa je, da Marinkovi spomini niso bolj popolni in ne zajemajo vsega časa in ne prikazujejo vsega njegovega delovanja. Če bi bili bolj podrobni bi mu zgodovina bila lahko še bolj hvaležna. Škoda je tudi, da se spomini ne dotikajo povojnega časa. Marinko sam je na tiskovni konferenci ob izidu svoje knjige povedal, da je hotel čimbolj osvetliti obdobje med obema vojnama, ki je manj znano, da pa njegovo delo po osvoboditvi ljudje bolj poznajo. Pripomnil pa je, da ga k nadaljevanju pisanja spominov nagovarjajo, ni pa se sam še odločil. Kakor je na eni strani neposreden in preprost slog pripovedi posebnost te knjige, bi nekaj lektorjevih popravk ne bilo odveč. čeprav je knjiga napisana danes in so zato problemi obravnavani z današniega pisateljevega a spekta, čeprav je knjiga nepopol na in čeprav je izpuščen povojni čas, pomenijo spomini Mihe Ma rinka dragocen prispevek k spoznavanju naše revolucije, priprav nanjo in k spoznavanju revolucionarne podobe enega prvih protagn nistov naše socialistične revoluci je.---------------- Moj otrok moja vsakdanja skrb »Kako zrediti in vzgojiti srečnega. zdravega otroka. Pomoč mate ri pred rojstvom otroka. Nega o troka vse do njegovega sedmpga leta.* To so podnaslovi knjige Moj otrok moja vsakdanja skrb, ki smo jo v izdaji Državne založbe Slovenije dobili na naš knjižni trg. Pri tej izdaji ne gre za izvirno slovensko delo, temveč za ameriško knjigo, ki jo je pripravila skupina a-meriških strokovnjakov. V namenu, da koristi tudi našim ljudem, mladim staršem pri vzgoji in negi o-trok, smo jo izdali tudi v slovenščini. čeprav imamo že nekaj podobnih del tudi v slovenščini, take literature ni nikoli preveč, zato smo prepričani, da bo knjiga dobro sprejeta. Knjiga je bila napisana očitno z namenom, da ublaži skrb, ki jo i-majo mladi starši v zvezi z rejo in nego majhnega otroka in da odgovori na mnoga vprašanja, ki take starše tarejo. Pomen te knjige je v tem, tako poudarja urednik v uvodni besedi da ne govori samo o otrokovem napredku v rasti in da ne daje napotil samo za prehrano. Knjiga govori tudi o razvoju otrokove čustvenosti, ki ni za rast in razvoj otroka nič manjšega pomena. Slovenski redaktor in prevajalec, dr. Franjo Smerdu, sam avtor poljudnih medicinskih del. je slovenski izdaji napisal tudi poseben uvod. v katerem poudarja značaj knjige in njeno koristnost za starše. Np gre samo za vprašanje pravilne prehrane, za preprečevanje in zdravljenje bolezni ampak za težavno in 'odgovorno prizadevanje kako zajeti in pravilno usme- riti otrokovo osebnost Bralci bodo lahko ugotovili, da knjiga sorazmeroma ni obširna, da pa se prav zaradi že omenjenega značaja nekoliko razlikuje od podobnih knjig, posvečenih negi otroka. Knjiga ima pet delov. Prvi del nosi naslov Preden otrok pride na svet. Ta pa že sam pove, da je govor o zaploditvi otroka, o težavah in problemih nosečnic, o vprašanjih v zvezi s porodom. Drugi del obravnava novorojenčka in daje najrazličnejša napotila kako negovati otroka do drugega leta starosti. Snov je razdeljena na več poglavij. Tretji del je posvečen o-trokom od dveh do šestih let, četrti pa nosi prav poseben naslov O splošnih zadevah. Tu je govor o seznanjanju otroka z izvirom življenja, o boleznih in motnjah pri otroku in o prvi pomoči. Peti del je neke vrste dodatek in vsebuje otrokov dnevnik, v katerega lahko starši vpisujejo potrebne podatke. Značilnost knjige ie jasen in razumljiv tekst, sestavljen iz drobnih poglavij in naslovov, kar daje knjigi preglednost. Izjemno veliko je tudi slik in risb. ki ponazoruje-jo nasvete in napotke, dajejo pa knjigi svojstveno privlačnost. Slike sicer dajejo vtis zastarelosti, zanesti pa se smemo na prevajalca. strokovnjaka in na založbo da ie strokovno kniiga neoporečna čenča v sami o tem ne moramo soditi. Sl. Ru. KAPLJE. Revija za kulturo in obča vprašanja. Idrija. Izdaja in ureja uredniški odbor. Vsebina: Lojze Kovačič: O pisanju. — Opredelitve (srbskih pripovednikov). — Janez Povše: Zaznave. — Jože Felc: Sem, ki sem. — Mladi primorski avtorji: Bolčina Miroslav, Samomor. — Ju-rinčič, Zmaga Bizjak, Vojko Novak: Pesmi. — Vinko Cuderman: Kermauner, jaz in slovenska kultura. — Jolka Milič: O samomoru in biti — Mimikrija. — Tomaž Pavšič: Banniera rossa ali naprej zastava Slave. — Jolka Milič: Apel, Litanije 4. MLADIKA št. 8-9. Mesečnik. Leto VI-1971. Kakor je omenjeno na koncu tretje strani platnic, je »ta številka še vedno počitniška in je povzetek dveh mesecev*. Ta dvojna številka naj bi služila «lč da bi povezali celotno leto*. Na uvodnem mestu je članek Jožeta Peterlina posvečen srečanju slovenskih izobražencev v Dragi. Sledi Mljačeva kronika letošnjih študijskih dni. Oslala vsebina je naslednja: Marija Mislej: Izpoved. S. M.: Nadškof dr. A. Fogar. Nelly Schuster: Pesmi. L’udo Zubek - M. Brecelj: Pomlad Ed e le Ostrouške. Janko Ban: Kakšen optimizem vzbujajo pevski seminarji. Mlada beseda. Danilo Sedmak: Celodnevni pouk. Vladimir Kos: Tri pesmi. Nel-ly Schuster: Pričakovanje prihoda. Na samotni straži. Ivan Joži Peterlin: Telesna kultura. Slovenski poldnevnik. S popotno torbo na našo vas Martin Jevnikar: Sodobna slovenska zamejska literatura. Vrtovi muz (knjige, gledališče, radio). ZAKLJUČNE MISLI PRVE KONFERENCE ZKPOS Kulturna politika in potrošniška kultura Slovenci v matični Sloveniji in izven nje bi morali uresničevati kulturni prostor z izmenjavanjem izkušenj, ki so si jih nabrali v različnih političnih, socialnih m gospodarskih okoljih Kljub temu, da smo o prvi konfe- nikov, konferenca pa vendar ni tako renči Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije že precej poročali, ostaja še vedno nekaj misli, ki jih je potrebno poudariti, za kar do sedaj še nismo imeli priložnosti. Naše poročanje je bilo do sedaj zgolj kro-nistično, kar je marsikomu dovolilo, da si je ustvaril svojo sliko o poteku konference in njenem pomenu. Poročanje pa bi zaključili z mislimi tistih, ki so bili navzoči in ki so aktivno ali pasivno sodelovali na konferenci. Omenili smo že osnovno misel konference: kulturni prostor naj se u-resniči s prelivanjem kulture preko meje, obojesmerno in večstransko. Že dolgo časa se govori o enotnem kulturnem prostoru. Večkrat smo poudarjali važnost enotnega kulturnega prostora, pri tem pa so se porajala najrazličnejša vprašanja, ki niso bila vedno rešljiva, ne praktično ne teoretično. Slovenci živimo namreč v različnih okoljih: poleg prebivalcev same matične Slovenije živijo Slovenci tudi v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem, če že nočemo biti pikolovci in omeniti še tistih Slovencev, ki živijo v izseljenstvu ali zdomstvu ter tistih — skoraj bi jih imenovali privilegirance — ki živijo v drugih jugoslovanskih republikah. Vsaka od teh enot živi v različnih političnih, socialnih in gospodarskih razmerah, kar vpliva na razvoj človeka, njegovo mentaliteto in sploh način pojmovanja. Vse to ustvarja različne izkušnje, katerih izmenjava naj bi ustvarjala tisti pravilno pojmovani enotni kulturni prostor, v katerem se vsak Slovenec — pa ne glede kje živi — obogati z izkušnjami ostalih rojakov, mora pa seveda tudi istočasno posredovati svoje izkušnje, da omogoča obogatenje drugih. Misel bi lahko skrčili na potrošniško teorijo «daj — dam*, pa ni tako. Na konferenci je bila izražena in utemeljena tudi skrb v zvezi s potrošništvom kulture. Pri tem vprašanju so se ustavili mnogi referenti, kar odraža iskreno skrb slovenskih kulturnikov, da bi se sedanje smernice kulturnega dogajanja in življenja ne oddaljile od osnovnega in pravega pomena kulture, ne da bi pri tem zašli v pojmovanje «elitne kulture*. V državi, kjer se skuša uresničiti samoupravljanje in socialistično vzdušje — v pravem pomenu socializma — ni prostora za tako kulturo, kljub poskusom nekaterih, da bi si ustvarili «monopolčke». Ker smo pač del manjšine, so nas na konferenci zanimale najbolj misli, ki so zadevale manjšino (čeprav smo se čutili integralno zainteresirani za osnovna kulturna vprašanja, ki posredno zadevajo tudi nas). Lahko bi rekli, da je bil poudarek na manjšine precejšen. Predsednik Ivo Tavčar si je nekje med svojim govorom postavil vprašanje, ali je upravičen očitek, da Slovenci znotraj SRS premalo vedo in pozabljajo na Slovence zunaj nje. Kot prizadeta skupnost bi lahko rekli, da očitek ni upravičen, čeprav je še vedno mnogo nenarejenega in neurejenega. V luči osnovne misli konference o enotnem kulturnem prostoru, pa bi si upali reči, da mora odslej dalje biti skrb vseh Slovencev, ne glede kje živijo, da skušajo uresničiti to, kar še ni bilo storjeno. Verjetno ne bomo nikoli vsega uresničili, kajti v trenutku, ko bi imeli ta občutek, bi podvomili o pravilnosti dela. Kultura se razvija, življenje se spreminja, razmeram je pogoj vrsta faktorjev, ki jih ne moremo predvideti, ali prehiteti zaradi česar dela ne bo nikoli dovolj in ne nikoli konec. Ob zaključku — da se ne bo zdelo vse preveč rožnato — bi iznesli še samo vprašanje, kako da je tisk posvetil tako malo prostora in pažnje dogodku, ki je po našem mnenju imel vendar precejšen pomen v sedanjem kulturnem življenju. V Celju smo o-pazili le malo časnikarjev. Prisotna je bila televizija, prisotni so bili zastopniki nekaterih tednikov in dnev- odjeknila, kot smo si nekateri — in pri tem ne mislimo samo na zamejce — pričakovali. Kultura je torej v moderni družbi le nekoliko zapostavljena, kljub trudu in žrtvam kulturnikov. In tukaj bi se povrnili na prejšnjo misel o potrošniški ali elitni kulturi, ki grozi sodobni družbi in katere nevarnost se mora odpraviti, dokler je v zarodku. n. k. Nov predlog o vojaški obveznosti RIM, 2. — Davi je odv. Marco Pannelia. pojasnil na tiskovni konferenci, ki je bila na sedežu radikalne stranke, zakonski osnutek, ki ga je predložil parlamentu poslanec Fracan-zani, ki spada v vrste krščanske demokracije. Fracanzanijev predlog je precej boljši od prejšnjega, saj odvzema ministrstvu za obrambo možnost, da odloča glede dobre vere mladeniča, ki noče odslužiti svojega vojaškega roka v vojaških enotah. Predlog de-mokristjanskega poslanca nadalje izenačuje trajanje alternativne civilne službe s službo v vojaških vrstah. Predlog, o katerem razpravljajo sedaj v parlamentu, predvideva, da bi bila civilna služba daljša od vojaške. UGANKE RADIJSKEGA ŽARCENJA IZ VESOLJA Pred milijoni let je eksplozija vrgla «kvazarje» iz naše Galaksije Znanost niha med «Dopplerjevim pojavom» in globljimi strukturnimi spremembami atomov - Gostota «kvazarjev» vsaj trimilijonkrat večja od sončne V astronomiji je veliko nepojasnjenih vprašanj povezanih s skrivnostnimi nebesnimi objekti, ki se jih je prijelo ime kvazarji. Odkrili so jih, ko so z radioteleskopi iskali izvire radijskih valov. Nekatere od odkritih izvirov so identificirali — vsaj tako so mislili — s šibkimi zvezdami. Te izvire so imenovali zvezdam podobni radijski izviri, angleško: quasistellars radio sources, skrajšano QSS ali qua-sars. Radijski izviri nekaterih kvazarjev so sestavljeni iz dveh razsežnejših delov, med katerima je manjše jedro, ki oddaja vidno svetlobo. Najimenitnejša lastnost kvazarjev je izredno velik premik optičnih spektralnih črt proti rdečemu delu spektra. Pojav je odkril leta 1842 Christian Doppler. V bistvu gre za spreminjanje frekvence valovanja, kadar se vir valovanja giblje glede na o-pazovalca. če se vir oddaljuje, je frekvenca manjša (in se veča valovna dolžina), če se približuje, se frekvenca veča. Tako je recimo žvižg lokomotive, ki se približuje ostrejši, ker ima več komponent visoke frekvence, obratno je nižji, ko se lokomotiva oddaljuje. In če sedaj opazimo, da so karakteristične spektralne črte neke zvezde pomaknjene proti rdečemu delu spektra v primerjavi z zemeljskim spektrumom (daljša valovna dolžina), se pravi, da se ta zvezda oddaljuje od Zemlje. Na podlagi Plameni, ruševine in dim na ulicah ulstrskih mest velikosti spektralnega premika lahko brez težav tudi izračunamo hitrost oddaljevanja nebesnega telesa. Doslej so podrobneje premerili kakih sto optičnih spektrov. Relativni premik kvazarjev je precej enakomerno porazdeljen od nič do največje doslej ugotovljene vrednosti 2.22. (Tudi dejstvo, da ni kvazarjev z večjim relativnim premikom, govori proti stacionarnemu modelu za razvoj vesolja.) Precej kvazarjev ima relativne premike okoli 1,95. Velik relativni premik spektralnih črt je za mnoge znanstvenike edini zanesljivi kriterij za določanje kvazarjev. Tolmačenje premika spektralnih črt je osrednja težava. Po lokalni domnevi gre za Dopplerjev premik sorazmerno bližnjih objektov. Zelo močna eksplozija pred več milijoni let naj bi vrgla kvazarje iz naše Galaksije. Zares se zdi, da eksplozije v galaksijah niso redek pojav. Vendar ustreza relativnemu premiku spektralnih črt 2,22 hitrost oddaljevanja, ki se že močno približuje sami svetlobni hitrosti. Zato je težko odgovoriti na vprašanje, od kod energija za izredno velike pospeške, zaradi katerih naj bi dobili kvazarji v sorazmerno kratkem času tolikšne hitrosti. Po eni izmed bolj tveganih domnev, ki jo zagovarjata J. C. Huang in T. W. Edwards, naj bi sevali v kvazarjih atomi, ki naj bi imeli v jedru namesto protona z enim osnovnim nabojem, delec s polovico, tretjino ali dvanajstino osnovnega naboja. Za zdaj ne kaže, da bi obstajali delci z delom osnovnega naboja, čeprav to ne bi bilo popolnoma nepričakovano. S to domnevo bi pojasnili premik spektralnih črt, ne da bi bilo treba klicati na pomoč Dopplerjev premik. Večina astrofizikov pa se oklepa kozmološke domneve, čeprav je tudi pri tej obilo težav. Po tej domnevi gre pri kvazarjih za kozmološki premik zaradi razpenjanja vesolja. Za telesa, ki niso v velikih razdaljah, je kozmološki premik približno sorazmeren z oddaljenostjo. Pri večjih oddaljenostih je treba upoštevati popravek, ki je odvisen od modela za razpenjanje vesolja. Vendar so ne glede na podrobnosti po tej domnevi kvazarji na robu vidnega dela vesolja, daleč za mejami naše Galaksije. Njihove razdalje merijo več milijard svetlobnih let. m Kvazarji morajo sevati ogromen svetlobni tok, če so tako oddaljeni, saj sevajo približno stokrat več, kot seva najsvetlejša znana galaksija. Ob tem pa je premer jeder kvazarjev, ki sevajo vidno svetlobo, mnogo manjši kot premer navadnih galaksij. Energijski tok, ki ga sevajo kvazarji se vrhu tega še spreminja s časom. V nekaj mesecih se znatno spremeni energijski tok radijskih valov z valovno dolžino pod 10 cm. V nekaj dneh se znatno spremeni vidni energijski tok. Svetlobni tok svetila se ne more znatno spremeniti v času, ki je kratek v primeri s časom potovanja svetlobe ob svetilu. Po tem bi moral biti premer jedra samo nekaj svetlobnih dni. Težko je odgovoriti tudi na vprašanje, od kod kvazarjem tolikšen energijski tok. Menili so. da so kvazarji začetne razvojne stopnje navadnih eliptičnih galaksij. Oblak vodika z maso sto milijonov sončnih mas naj bi se zaradi gravitacijskih sil krčil, dokler ne bi bil premer kakih sto svetlobnih let. Med krčenjem bi v oblaku nastalo kakih sto milijard zvezd, od katerih naj bi jih v milijonu let eksplodiralo kakih sto milijonov. Medtem naj bi se začelo razpenjanje. Nekoliko bolj privlačna je domneva, da je kvazar homogena tvorba, ki zaradi velike mase ni stabilna. Zaradi gravitacijske sile naj bi prišlo do katastrofalnega krčenja, tako imenovanega gravitacijskega kolapsa. Pri tem bi se najprej ionizirali atomi, nato bi razpadla še atomska jedra. Razvoj naj bi potekal na začetku nekako o-bratno kot pri razvoju vesolja iz ognjene krogle. Ob ponovnem razpenjanju pa bi se sprostila velika energija. Nekatere težave, ki nastanejo pri tej razlagi, bi obšli, če bi bilo krčenje nesimetrično. Ob tem bi bruhnil iz oblaka, ki se krči, del plina skoraj s svetlobno hitrostjo. Hitri e-lektroni bi prileteli v magnetno polje in sevali zavorno (sinhrotronsko) sevanje. To bi pojasnilo nastanek radijskih valov. Čeprav bi se utegnila v teh domnevah skrivati zasnova prave razlage, je do danes še ne pozna- Poskušali so tudi z bolj tveganimi domnevami. Med temi je domneva, da so v kvazarju posebne razmere, v katerih more delec oddajati energijo v obliki sevanja. Pri tem postaneta njegova mirovalna energija in mirovalna masa negativni. Na Zemlji kaj takega zaradi ohranitvenih zakonov ni mogoče, medtem ko naj bi ti ohranitveni zakoni prenehali veljati v kvazarjih. To domnevo so opravičevali, češ da ni v splošni teoriji relativnosti nobene omejitve, zaradi katere bi morala masa biti pozitivna. čudno je tudi to, da so za isti kvazar v več primerih opazili različne premike spektralnih črt. Znanstvenika Texas University Daniel R. Whi-temire in Cary N. Davids domnevata, da so vzrok za ta skrivnostni pojav plinasti oblaki, ki imajo izvor v kvazarju samem in od katerega se ne morejo popolnoma ločiti. Različne premike spektralnih črt proti rdečemu delu spektra bi mogli tedaj tolmačiti s tem, da se hitrost teh oblakov nekoliko razlikuje od hitrosti glavnega telesa. Po mnenju ameriških znanstvenikov je mogoče na podlagi razmerja med hitrostmi oblakov in hitrostjo kvazarja samega priti do zanimivih podatkov o gravitacijskem vplivu kvazarja in neposredno o njegovi masi. Whitemire in Davids sta do danes preštudirala pet kvazarjev, katerih gostota je bila večja od gostote Sonca za faktor 3 milijone ali več. ŽARKO URŠIČ Protest mornarjev letalonosilke «Constellation» NEW YORK, 2. — Devet mornar jev ameriške letalonosilke «Constel lations. je zahtevalo azil v katolišk cerkvi «Kristusa kralja* v San Die gu v Kaliforniji. Mornarji so za htevali azil, ker so protestirali «pro ti strahotam in uničevanjem vojne* Deveterica mornarjev je zapustila ladjo samo nekaj ur preden je ta odplula proti Južnemu Vietnamu. Protestno akcijo je deveterica organizi-ala s pomočjo pacifistične skupine, ki ji načeluje David Harris, mož znane pevke Joan Baez. Harris se je že več mesecev bil, da bi preprečil odhod letalonosilke s pomorskega oporišča v San Diegu. Njegov zadnji poskus se je izjalovil prejšnji četrtek, ko so sodniki odbili zahtevek pacifistične organizacije, ki je menila, da je vojna v Vietnamu neustavna ter je zahtevala zaplenitev ladje. Danes je bila v cerkvi, kamor so se zatekli mornarji, tiskovna konferenca Navzoči so bili župnik Philip Rodnel tar številni aktivisti gibanja. Harris je izjavil, da bodo priredili podobne demonstracije tudi v drugih pomorskih opo riščih. da bi tako okrepili pacifistično gibanje v vrstah ameriške vojske. Harris je prišel v preteklem juliju iz zapora, kjer je prestal tri leta zaporne kazni, ker ni hotel služiti vojaškega roka. . KRIŽANKA J 1 2 3 5 6 7 B 9 I F~ L> Vt 15 j| T H 19 j 20~ 21 122 jj 2~r~ 25 H 27 r1 b 28 29 ■ 30 H 31 c J 32 m 33 Vi 35 Tl 37 38 ■ li 0 li1 O ^li ■ k 5 IT H L 8 W~ 50 r T' • h 52" ______ _ r 11 _ r VODORAVNO: 1. sodobni slovenski pisatelj (Ivan), 6. živalska vrsta, 11. popularna slovenska pevka zabavne glasbe (Lidija), 12. italijanski fizik, po katerem se imenuje del znanosti o električnih tokih (Luigi, 1737-1798), 14. dekor. 15. del roke ali noge, 16. živalski glas. 17. vinska shramba, 18. vodna rival, 19. nemška vojna luka, 20. krmarjenje sani, 22. glavno mesto Albanije, 24. kemični znak za aktinij, 25. angleški plemiški naslov, 27. telesne poškodbe, 28. orodje ža-njic, 30. grška črka, 31. nordijski izraz za smuči, 32. pritok Volge, 33. pripovedni pesnik, 35. začetnici ruskega pesnika in pisatelja (Doktor živago), 37. železu podobna kovina, ki jo uporabljajo v jeklarski industriji, 39. urejevalec izložb, 42. židovsko moško ime, 43. naglavni robec, 45. glavno mesto romunske Moldavije, 46. vijak pri sadni stiskalnici, 47. gorivo iz lišajev, 48. žepna rutica, 49. slabokrvnost, 51. vrtna špinačnica, 52. najbolj razširjena rastlina, 53. roman Toneta Svetine. I dir jo na: stv teh ve< igr mc za< ti nir ka ne pr« so Gv d-i no za (71 osi so tur zai Begova džamija v Sarajevu NAVPIČNO: 1. stan, socialni položaj, 2. vojaška enota, 3. travnik, lš vada, 4. zver iz rodu mačk, 5. enaka šumnika, 6. tropski veter, 7. nizek ženski glas, 8. avtomobilska oznaka Svetozareva, 9. otočje v Tihem ocea- nu (Guam), 10. reka v Italiji, pritok pr. Tibere, 11. reka na Gorenjskem, 12. $ poseben znak plemstva, mesta ipd., 13. šivanka, 15. ime francoskega sli-karja Bonnarda, 18. železov oksid, P. 19. žabja okončina, 21. kraljevina n» ’ noi Sij otočna država, 26. orodje za odmeta-vanje, 28. kdor namerno ovira delo, 29. zdravilna travniška rastlina, 32. ^ grško mesto ob morski ožini istega ^ imena, 34. ime nemške filmske igral- „ ke Fttrstenberg, 35. jezikovna enota ° za označevanje pojmov, 36. sodobni hrvatski slikar (Zlatko), 37. osvežu*-^ joča pijača, 38. antično mesto na ma- .-j loazijski obali, 40. v grški mitologiji Tantalova hči, ki je zgubila vse svoK je otroke, 41. žabji samec, 44. vrtna hišica, 47. element šivanja, 48. časovni termin, 50. primorska rečenica, 51. kemični znak za lutecij. vij na ZIK ( REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE lju VODORAVNO: 1. kobra, 6. brat, 10. far Marais, 11. razum, 13. Menart, 14. doi velikan, 16. RL, 17. Liebig, 19. ale, Oal 20. Aba, 22. meh, 23. lunta, 25. ka- Pol rat, 28. rakev, 30. Al, 31. preparator, he! 34. SO. 36. Glenn, 37. Odets, 40. po- ( mol, 42. gib, 44. pot, 45. ala, 46. de- ^ kada, 49. ki, 50. kirasir, 53. zodiak, rg: 55. talon, 56. rabelj, 57. Time, 58. u; Trani. Veljaven od 3. ®- OVEN (od 21.3. do 20. 4.) Teden bo potekel v mirnem pričakovanju. Vaši čustveni odnosi bodo bolj živahni kot po navadi. Pritegnili boste nase pozornost drugih ljudi in vzbudili med njimi simpatije. BIK (od 21.4. do 20. X 5.) Pazite, da se vaši fproblemi ne vrinejo v I čustveno življenje in V J ga ne grenijo. Prijate- ---^ lji vas bodo podprli in imeli boste nepričakovan obisk in vesti iz tujine. Dobro razpoloženje bo pozitivno vplivalo tudi na vaše delo. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.) Zaradi nekaterih malenkosti boste slabe volje. V čustvenem življenju bo vladalo popolno skladje, če boste imeli dobro voljo, boste lahko uresničili načrte, ki jih že dolgo gojite. Na delu vas čaka uspeh. Zdravje odlično. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Teden bo sijajen: k temu bodo I "ripomogli razni činite-lii. Srečali boste morda ljudi, ki jih že dolgo niste videli, ali pa se boste seznanili z drugimi na potovanju. Na delu pazite, da ne bo nenaden spor pokvaril vsega, kar ste zgradili v zadnjem času- LEV (od 23.7. do 22. X*-"Ns 8.) Majhna nasprotova-f (* ^ A nja v delovnem okolju fI vas bodo spravila v V ' J slabo voljo. Bodite mir- >Sv—' ni in vse se bo dobro izteklo. Izboljšajte svoje odnose v družbi ter pojdite s prijatelji na kak izlet. Vaši čustveni odnosi bodo bolj živahni kot po navadi. DEVICA (od 23. 8. T\ do 22. 9.) Sedaj ste v f Ajf \ čustveno zmedenem po-l fj/ j ložaju, ki je vsekakor \~l\/ zanimiv. Skušajte zgla-^ S diti neke spore. S sosedi bodite bolj prijazni. Na delu bo nastala neka negotovost, ker boste imeli preveč načrtov. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Če hočete, da bodo čustveni odnosi prisrčni, morate včasih malce zamižati na eno oko in ne smete biti preveč zahtevni. Ti dnevi so ugodni za srečanja s prijatelji in za družabno življenje. Vse dobro na delu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Namesto. da bi se zapirali vase, sprejmite z navdušenjem predloge, ki vam jih daje oseba, ki vas ima rada. Potrebni ste družbe, toplih čustev in razumevanja. V družini se lahko rešijo spori le s potrpljenjem. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Pazite se, da ne boste podlegli ljubosumnosti in sumničenju. Mnogo je odvisno od vas, da se odnosi z ljubljeno osebo ne poslabšajo. čas je primeren za razne nakupe. Uspeh na delu. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Zaradi neka-f k \ terih malenkosti boste F I slabe volje. Kdor vas \» ima rad, vam daje do- bre nasvete, vi pa mu vračate to z izrazi nevolje. Vaši načrti so dobro zasnovani in se bodo uresničili. Bodite radodarni, toda v primernem trenutku. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ugodni položaj boginje ljubezni pospešuje vaše zasebne odnose ter vam bo pomagal rešiti spore in nesporazume. Vsekakor morate biti popustljivi. V poslovnih stikih ali na delu bodite bolj »diplomatski*. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Pozabite na razočaranja in grenkobe | iz preteklosti ter vzpostavite dobre odnose z osebo, ki vam je pri srcu. Težko boste osredotočili svojo pozornost na bistvene zadeve. Raztresenost vas bo motila tudi na delu. id, Presen®čenje. Že na Češkoslova-na s*em so prišli v stik z novim nači-=ka n?.m življenja, kjer mo*da tehnolo-;ta. 8'Ja še ni dosegla tiste stopnje, kot ;lo, 118 Nahodu, je pa urejeno življenje 32. gostoljubnih ljudi, ki skupno skušajo »ga višji življenjski stan- raj. in tudi tehnološki napredek. °ta To mi je lepo povedal mlad Čeh, bni10 me je zaradi prepričljivosti in ^.Preprostosti pri pripovedovanju sko-na- fai Presenetil. In žeto preprosti so giji ™di Čehi. Pri nakupovanju v mar-1V0. *etu. časopisov, pri čakanju avto-tna b^°v iw-. se ljudje mimo posta-___v'Jo v vrsto. V restavraciji ie tiši- na za naše razmere skoraj ne- znosna, mučna. Čehom so podobni Poljaki. Gostoljubni so kar se da, tako da so naši 10. fantje kaj kmalu navezali stike z 14. domačini ter so se lahko pogovar-ale, jali kar v slovenščini. Slovenski in ka- Poljski jezik sta si namreč prese-tor.netljivo podobna. P°] Gostovanje v Wroclawp, poljskem k mestu s 600.000 prebivaici, se je to-8 ’ rej ugodno začelo za našo skupino, 3 ' ta se je nato težko ločila od tega kraja tudi tedaj, ko so bili na sporedu izleti v Lodž, Ostrovv in Varšavo. Fantje so se udomačili v Wnodaiwu, kjer je bila sicer klima Športno uredništvo Primorskega dnevnika se pridružuje polivu, ki je bil naslovljen s seje občinskega sveta v Zgoniku vsem slovenskim športnim društvom. Ta naj bi odpovedala ali od- f tožila vse današnje jutranje tekme In se polnoštevilno udeležila skupne protifašistične manifestacije na Garibaldijevem trgu ~ ob 10. nri. Prepričani smo, da slovenska mlada generacija ve, kaj je njena dolžnost! vlažna, gostoljubnost in prijaznost ljudi pa taka, da so se borovci kaj kmalu počutili kot doma. Navezati prijateljstvo v Wroclawu je zelo lahko. Znanec te povabi na dom, ti pokaže mesto, pri tem zamudi poulc, ne gre na delo, a to zanj ni važno. Ta takojšnja navezanost je seveda presenetila vse naše igralce in jih je tako osvojila, da je bil povratek v Trst res težak. Na Poljskem smo spoznali ljudi, ki se morda ne vozijo v avtih alfa romeo in ne sledijo zadnji pariški modi, so pa zaradi svoje prirojene gostoljubnosti in prijaznosti zapustili v nas neizbrisno sled. Menim, da je ta turneja služila našim igral- cem v največji meri prav zato, da so spoznali skromne, prijazne ljudi, Id se tudi športa lotijo skromno in z veliko resnostjo. b. 1. KOŠARKA Organizatorji košarkarskega turnirja SŠI sporočajo, da je iz tekmovalnega sporeda pomotoma izpadlo srečanje članskega turnirja Dom Gorica — Kontovel. To srečanje bo na sporedu jutri, v ponedeljek ob 20.30 na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah. ■iiiiiiiiiiuuiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiumuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinmiHmiuiiMiiMH Po plezalni poti na vrh Nanosa Minulo nedeljo je planinsko društvo v Trstu organiziralo izlet na Nanos. Za vzpon sta bili možni dve izhodišči: otroci naj bi se povzpeli z Razdrtega po strmi poti na vrh, izkušeni planinci pa naj bi šli po novi plezalni poti, ki se začne z Gradišča pri Vipavi. Ne morem reči, da sem izkušen planinec, a vseeno nisem maral iti z Razdrtega po strmi poti, ker sem se je že naveličal. Samo to poletje sem bil na Nanosu trikrat, in to vedno po strmi poti do koče. Tako sem se sedaj odločil, da pojdem to pot z Gradišča pri Vipavi, ker je bila ta pot zame nova. Vsem, ki smo se prvič povzpeli po njej, je najbolj ugajal plezalni košček. Plezali smo skoraj do vrha. Moram priznati, da mi je zelo ugajalo, ker ni bilo plezanje ne preveč naporno pa tudi lahko ni bilo. V hribe hodim že več let, toda še nikoli nisem bil v stenah. Čeprav sem prvič plezal na Nanos, mi je šlo kar dobro od rok. Le prepad, ki je ždel pod nami, me je motil. Kmalu sem premagal strah in dospeli smo do police, ki so jo nalašč naredili, da se človek odpočije ter si ogleda dolino pod seboj. Imeli smo krasen razgled na Vipavsko dolino in vse tja do Čavna. Tisti, ki smo imeli s seboj fotografski aparat, smo imeli lepo priložnost za slikanje. Vreme je bito lepo, sonce je pripekalo, vroče je bilo in potili smo se, da je kar teklo od nas. Med potjo smo se šalili in bili smo vsi dobre volje. • Na vrhu, smo se odpočili, se okrepčali in krenili dalje, saj so nas do Vojkove koče čakale še debele štiri ure hoje. Ubrali smo jo kar čejc hribčke in dolince, skozi gozdove in travnike. Pot ni bila naporna, le tu pa tam kakšna vzpetinica. Nadvse nadležne pa so bile muhe. Kmalu pa smo pozabili nanje, kajti od daleč smo zagledali stolp — cilj naše ture. Nedaleč od koče smo se srečali s prvimi izletniki. Trudni in izčrpani smo stopili v kočo. kjer smo ob vročem čaju veselo zapeli. Prijetno je bilo sedeti v topli koči in kramljati o naši turi. Nato smo se počasi odpravili v dolino. Veseli smo bili, kajti vsak od nas je s tega izleta odnesel s seboj, v svojem srcu nekaj lepega, vsak je nekaj lepega doživel in vsem bo ta dan ostal dolgo v spominu. ADRIJAN PAHOR OBVESTILA SPDT sporoča omike treningov PREDSMUČARSKE TELOVADBE za najmlajše SV. JAKOB: Ul. Monteechi (PD Cankar) ob 16. uri v četrtek, 7. oktobra (vpisovanje istega dne). SV. IVAN: pričetek 8. oktobra ob 16. uri; vpisovanje do 6. oktobra pri učiteljici g. Načinovi. Teniški klub Gaja obvešča člane in prijatelje, da jim je učitelj na razpolago ob sobotah In nedeljah od 8. do 12. in od 14. do 21. ure. Za prijave telefonirati na štev. 226136. Alpinistični odsek SPDT obvešča, da bo DANES, 3. t. m. v Glinščici PLEIAINI TEČAJ katerega bo vodil alpinist Iztok Furlan. Tečaj bo za začetnike in tndi za bolj izurjene plezalce. Zbirališče pri zavetišča Premu-muda ob 9. uri zjutraj. Odhod avtobusa iz Trsta, s Trga Stare mitnice ob 8. nri. Borovci ao si ogledali tudi poslopje wroclawske univerze 12. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE Tehnični pravilniki štirih panog Atletika 1. Atletsko tekmovanje 12. SŠI organizira ZSŠD. 2. Sistem tekmovanja v posameznih disciplinah bo določil organizator na podlagi števila prijavljenih atletov. 3. Tekmovanje bodo v dneh 9. in 10. oktobra na stadionu v Kolo-nji v Trstu. 4. Tekmovalci bodo razdeljeni na dve starostni kategoriji: a) člani in članice (rojeni leta 1953 ali prej) b) mladinci in mladinke (rojeni leta 1954 ali kasneje) 5. Vsak atlet bo lahko nastopal vsak dan le v dveh disciplinah, poleg tega pa tudi v štafeti. 6. Spored bo obsegel naslednje discipline: 80 m — ženske, mladinke 100 m — moški, mladinci 800 m — moški 4 X 100 m — moški, ženske Švedska štafeta (400 — 300 — 200 - 100) moški daljina' moški in ženske višina moški, ženske, mladinci in mladinke krogla moški, ženske, mladinci in mladinke kopje moški troboj mladinci in mladinke kros moški in mladinci (na sporedu bo posebej). 7. V skokih v daljino in metih bodo vsi tekmovalci opravili najprej po 3 kvalifikacijske poskuse, najboljših 6 pa bo opravilo še po 3 poskuse vsak. Za končni vrstni red pride v poštev najboljši rezultat vseh 6 poskusov. 8. Vskokih v višino se bo letvica dvignila tako: moški in mladinci — 120, 130, 140, 150, 155 in nato po 3 cm višje, ženske in mladinke — 90, 100, 110, 115, 120, in nato po 3 cm višje. 9. Mladinci in mladinke se morajo na zahtevo sodnikov izkazati z veljavnim dokumentom. 10. Vsi udeleženci se morajo predstaviti na igrišču v športnem dresu. 11. Tekmovalec, ki bi se ob na urniku določeni uri ne odzval sodnikovemu pozivu za nastop ne bo imel pravice do kasnejšega starta v odgovarjajoči disciplini. 12. Vsak udeleženec tekmovanja mora takoj po zaključku svojega zadnjega nastopa zapustiti tekmovalni prostor in vrniti tekmovalno številko. 13. Vsako društvo lahko na tekmovalnem- prostoru -zastopa le po en društveni predstavnik, ki pa ne sme ovirati poteka tekmovanja. 14. Za kar ni predvideno v tem pravilniku veljajo določila glavnega pravilnika 12. SŠI, oziroma pravilnik italijanske atletske zveze, 15. Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil. Vpisovanje za atletiko je vsak dan v Trstu, Ulica Geppa 9, do 7. oktobra. Med dvema ognjema Ob zaključku tekme se registrira rezultat, ki odgovarja številu igralcev v polju (ne v ujetni-škem prostoru). Če sistem turnirja ne dopušča neodločenega izida se v primeru enakega števila igralcev na igrišču ob desetih minut, srečanje podaljša do prvega zadetka. 7. Glavna določila igre so naslednja: a) zadet je vsak igralec katerega se žoga dotakne in nato pade na tla ali v drugo oviro. Če se pred padcem na tla dotakne žoge več igralcev je zadet le prvi; b) prostovoljec se mora takoj po prvem zadetem soigralcu vrniti v polje: c) žoge ni dovoljeno jemati s tal nasprotnega polja lahko pa iz zraka nad nasprotnim poljem: č) prestop razmejitvene črte med obema poljema se kaznuje z odvzemom žoge, če ima igralec v trenutku prestopa žogo v rokah; d) žoga, ki se pred zadetkom tekmovalca dotakne tal ne povzroči zadetka: e) igralec ki bi se žogi izmaknil preko katerekoli črte svojega polja je zadet: f) zadetek v glavo ni dovoljen: g) med igralci istega moštva so dovoljene le tri podaje, katerih lok je višji od nasprotnikovih ramen: h) vsako moštvo lahko zadrži žogo na lastnem igrišču naj več 10 sekund; i) podaje in streljanje je dovoljeno le iz polja in ujet-niškega prostora: j) za lastništvo žog, ki prekoračijo črte, velja področje igrišča, katerega označujejo podaljšane srednja in obe zadnji črti; k) vsak zadeti igralec mora dospeti v ujetniški prostor pred nadaljevanjem igre; l) v vseh ostalih primerih odloča o poteku igre sodnik. 8. Za kar ni predvideno v tem pravilniku, velja glavni pravilnik 12. SŠI. 9. Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil. NOGOMET Vpisovanje vsak dan do 7. oktobra. Rusko kegljanje 1. Tekmovanje v ruskem kegljanju organizira ZSŠD. 2. Sistem poteka turnirja bo določil organizator na podlagi prijavljenih ekip. 3. Nastopajo lahko le tekmovalci, ki so dopolnili 30 let starosti. 4. V primeru zamude se bo upoštevala 10-minutna toleranca po od organizatorja določenem času. 5. Vsaka ekipa mara prijaviti svojo postavo vsaj 10 minut pred na urniku določenem času. 6. Tekmovanje je ekipno, vsako ekipo sestavljajo po trije tekmovalci. 7. Vsak tekmovalec napravi tri zaporedne lučaje, od katerih prvega v polno, ostala dva na čiščenje. Če je podrl s prvim ali z drugim lučajem vse keglje, meče naslednji lučaj v polno. 1. Tekmovanje v igri cmed dvema ognjema* organizira ZSŠD. 2. Sistem tekmovanja bo organizator dotočil na podlagi števila prijavljenih ekip. 3. Naraščajniki in naraščajnice nastopajo v ločenih kategorijah: nastopajo lahko tekmovalci, ki so rojeni leta 1957 ali kasneje. Vsaka ekipa šteje od 5 do 7 tekmovalcev. 4. Ekipa, ki bi se predstavila na igrišču z večjo zamudo kot 10 minut po določenem času (ali v primeru drugačne ureditve tekmovanja 10 minut po pozivu sodnika) bo izločena. 5. Vsaka ekipa mora dati sodniku pred tekmo na razpolago vsaj po eno regularno odbojkarsko žogo. 6. Vsako srečanje bo trajalo le 1 niz in to ne več kot 10 minut 1. Nogometni turnir 12. SŠI za naraščajnike organizirata skupno ŠD Breg in ŠD Zarja. 2. Sistem poteka turnirja bo določil organizator na podlagi števila prijavljenih ekip. 3. Na zahtevo sodnika ali organizatorja se morajo igralci izkazati z veljavnim dokumentom. Nastopajo lahko naraščajniki rojeni leta 1955 ali kasneje. 4. Vsako društvo mora ob prijavi javiti tudi barve svojih majic. Vsako društvo mora imeti dve >e-riji majic, ki sta različne barve. Vsaka ekipa mora pred tekmo dati sodniku na razpolago tudi vsaj po eno regularno žogo. 5. Vsaka ekipa mora izročiti sodniku najkasneje 10 minut pred začetkom tekme izpolnjen ekipni list in to v dveh izvodih, kot tudi izkaznice SŠI za tekmovalce. 6. Ekipa, ki bi se predstavila sodniku na igrišču z večjo zamudo kot 15 minut zgubi tekmo brez borbe z 2:0. Ekipa se mora javiti na igrišču sodniku opravljena v regularnem športnem dresu. 7. Vsako ekipo lahko med tekmo spremljajo ob robu igrišča čtirje spremljevalci in sicer predstavnik društva, trener, maser in spremljevalec ekipe. 8. Tekme naraščajniškega turnirja bodo trajale 2x30 minut. 9. če se bo turnir odvijal po sistemu «vsak z vsakim« bo v primeru, če bi se dve ali več ekip znašlo na končni lestvici z enakim številom točk, odločala razlika v golih, če pa bo turnir potekal no izločilnem sistemu, bosta ekipi v primeru neodločenega izida streli* li vsaka po 5 enajstmetrovk (no ben igralec ne sme streljati ver kot eno enajstmetrovko). Če bi to-di V tem primeru ne prišlo do odločitve bosta ekipi izmenično streljali enajstmetrovke toliko časa, dokler ne bo eno ali drugo moštvo doseglo prednosti v izidu. Prednost pri streljanju enajstmetrovk določi sodnik z žrebom. 16. V teku celotnega srečanja lahko vsaka ekipa po enkrat /u-mcnja vratarja in še dva igralca. 11. Vsako društvo, ki se prijavi za nogometni turnir SŠI mora ob vpisu moštva položiti kavcijo v višini 5000 lir. 12. O prekrških, ki so v zvezi z nogometno igro ukrepa sodnik, za ostale prekrške pa veliajo določila glavnega pravilnika SŠI. Pravilnik italijanske nogometne zveze velia za vse tiste primere, ki niso predvideni v teh določilih. 13. Organizator bor- prtnmr« potrebe določila tega pravilnika spremenil. 8. Keglje je treba podirati od zadaj. Kroglo je treba zanihati tako, da preskoči kmetovo vrsto in se šele nato dotakne kegljev. Po vsakem lučaju mora tekmovalec kroglo zadržati, v nasprotnem primeru zgubi pravico do točk opravljenega lučaja in od ponovnega meta. Lučaj, pri katerem se krogla dotakne katerekoli ovire, razen kegljev, je neveljaven. 9. Vsak podrti kegelj velja eno točko. 10. Vsaka ekipa opravi en sam nastop. če sta ob koncu tekmovanja dve ali več ekip na lestvici z enakim številom točk, potem odloča za določanja vrstnega reda, vsota prve serije lučajev treh tekmovalcev, oziroma druge serije, če tudi prva ni odločilna. 11. Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spre-meniL Prijave za rusko kegljanje do 7. oktobra. A K A T. A, SPLOŠNA PLOVBA piran-Jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton — LINDA OKOLI SVETA — LINDA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN — PROSTA PLOVBA — POTNIŠKA SLU2BA — SIMEX Ljubljana - samostojna enota za uvoz-izvoz, grosistično trgovino ta za. stopanje tujih timi Za vse informacije se. prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naše predstavništva v Jugoslaviji ta v Inozemstvu GOLF S Hotel £ JUGOSLAVIJA «A» KAT. TEL. 77591 - 77504 Oglašujte v Primorskem dnevniku Hotel LEV T ,|-i] v Miljana VOŠNJAKOVA I TE LEP 310 556 Telegram LEV HOTEL Teles 31350 KATEGORIJA «A> Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Oan-clng kavarna Zabavni ta artistični program pie* na glasba Aperitiv t>ai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ir konferenčne ivorane « talntca Frizerski saion Menjalnica Taksi siuZba Lasten parkirni prostor Prtstajališče za nellkopU -]e Boksi za pse H'a dilnlca za divjačino. OGLEJTE Sl POSTOJNSKO JAMO in VABIMO VAS v naš novi botel « J A M A i GOSTIŠČE * ODDIH* Plošča PORTOROŽ Odprlo vse leto — LJUBLJANA, Titova 10 RESTAVRACIJA ♦ KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASIN6 Tel. 24 601/607 - 24 616/619 Teiex: 31254 YU SLON Telegram: SLON LJUBLJANA HOTEL RIVIERApobtorož Moderne zobe, moderna kuhinja, •GIRl BAR. i modernim programom odprl vto noč GOSTILNA «PRI TINETU» Seča (na klancu — Portorož) št 81, tel. 73-588 ob glavni cesti proti Pulju -3- VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA PARK mm NOVA GORICA - TEL. 21442 MODEREN HOTEL 93 SOB :: 182 LEŽIŠČ MO- DERNA RESTAVRACIJA :: kavarna :: nočni bar :: gostilna pri Hrastu :: gostilna Zvezda :: Vam nudijo kvalitetne gostinske storitve p« nizkih cenab RESTAVRACIJA LIPA Šempeter prt Novi Gorici una vedno na razpolago utirane ledi < domačimi specialitetami pristen arašid pršu« m salame ter utirana domača vipavska In briška lina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SI.AVNOSTNA KOSILA L i—^ ^ Tedaj Je počilo ln se zabliskalo hkrati. Ognjeni jezik J® Sinil iz temnega dna grape do vrhov gora, puh od eksplo-ml. 21 j e je pomedel Toma na tla. Blisk in Vojko ata pritisnila ače S*'’1 k vlažni zemlji. V zraku je hrumelo .hreščalo in cvililo. iz. se je preklal na dvoje, zagrmel v reko in Jo zajezil. V ileg lrenuttaih tišine po eksploziji so slišali, kako se je voda Jezno ^tanila in preplavljala oviro. , z Pošasten občutek moči je zagospodoval njihovemu raz- [tili Pred njihovimi očmi je zazijala vrzel, praznina, seh v Uti mostu ln sovražnikove moči so jim pomenili nov ■on K°raik k zmagi. “Ta hdp sem najsrečnejši človek v grapi,« Je viknil mladi ran rila rali lej- ni nih rce, S5 ^ voE Po osvojitvi mostu sta se Blisk ln Tomo v zavetju struge Približevala središču nočnega napada na utrjeno postojanko. Jo branila ta odsek proge. Postojanko v vasi Koritnici Je obkolil bataljon Gradni-°ve brigade, ki mu je poveljeval Makedonec Ibro. Ne brzo-^tabi top ne minometalski ogenj iz sosednjih, blokiranih rjtatojank ni ustavil njegovih borcev. Italijanska posadka Je ^ že tretjo noč pod udarom. Blisk in Tomo sta se pomešala med napadalce. Nekaj a®ta>kov se je razsulo ob žičnih ovirah in bruhajočih ceveh ^traljezov. Svistenje krogel se Je zlivalo s treskanjem bomb v Peklensko simfonijo. . Zemlja okoli postojanke, precej velike hiše med bunkerji * strelskimi linami, Je bila zbrazdana od krogel. V prebli-®tah raket so vstajale in padale črne postave, vmes je odmero vpitje. Partizani so sl že utrli nekaj prehodov čez žico. Drobno dekle Je zgrabilo mino in jo vleklo akoea vrzel y Pregradi. Zadel jo Je rafal. Obležala Je ujeta sredi žice ta nekajkrat kriknila na pomoč. Blisku Je bilo, kot bi videl jtataito. Njen komandir se Je pognal in Jo v najhujšem ognju tavlekel iz žičnih ovir, toda Ula J« že mrtva... . Smrt in kriki ranjenih pa ndso zadržali drugih. Plečati JCrs*sv«c Drago as js prvi prebil do postojanke in prislonil k steni mino. Med orjaškim pokom se js zgradba preklala. ko, i v ega rok eno tim loč Ije: nih »j- mo «Jurii, drogovi!« Je vse prevpil Ibro. Preden so se preplašeni Italijani znašli, je uničevalna mrzlica zgrabila tudi Bliska in Toma, da sta z drugimi vred vdrla čez žice in metala bombe v line in skozi odprtino, ki jo je napravila eksplozija. Nekaj najdrznejših borcev Je vdrlo v postojanko in vpilo: «Alto le mani, Italijani, orkodijo!« Nemški poveljnik, podoficir SS, se je pojavil prvi pri raztreščenih vratih z dvignjenimi rokami. Za njim so drog za drugim prihajali Italijani in se stiskali med ožgano ln okleščeno drevje, vsi beli od ometa. Borci so iz postojanke vlačili bojni plen — orožje, hrano, municljo, obleko. Vse to so tovorili v svitu požara v nahrbtnike, medtem ko so drogi z žico vezali ujetnikom roke in jih privezovali drugega k drugemu. Zaplenili so brzostrelni top, minomet, več mitraljezov in mnogo zabojev vojnega materiala. Tudi te stvari so natovorili na hrbte in Jih vlačili z dometa min v gozd na pobočju, od koder je vodila vozna pot na obrobje, kjer je štab divizije spremljal boje in pričakoval poročila. Tomo in Blisk sta odšla s prvo kolono, id Je vodila ujetnike v zavetje gozda. Iz predora, kamor so se zatekli begunci lz bunkerjev, Je še vedno ropotalo. Vso grapo ao preprezale svetleče se črte izstrelkov. Nova orjaška eksplozija je naznanila, da so tudi minerji Gradnikove brigade zrušili svoj most v reko. Blisk Je s pomočjo tolmačev zasliševal Italijane, Tomo, ki Je za silo lomil nemško, pa se je lotil Nemca. Usta Jim Je odpiral smrtni strah. Italijani ao bili nedavno prišli iz Furlanije in ndso vedeli kaj prida. «Z njimi naj se daje Polde Dovolj dolgo so ga imeli zaprtega,« Je dejal Blisk ln spravil blok, kamor Je bil v svitu baterije zapisal uporabne podatke. Na vzhodu je nebo že bledelo. Tomo in Blisk že tretjo noč nista zatisnila očesa, zato ju j« premagoval spanec. Sedla sta k deblom starih bukev, ln ko je bataljon z ujetniki itn plenom odšel, malo zaidnkala. Potem sta se vzpela na opazovalnico, od koder so označevali minometaloem atije. Tam ao se zbirali tudi kurirji. Postojanka v Hudi Južni se je še vedno upirala pritisku Vojkove brigade. Bataljoni so kljub dnevu ostali v grapi in stiskali obroč. Iz daljave Je bilo videti, ko da se naselje ob reki, mostu in železnici med oblački dima pogreza v zemljo. Kurirji so povedali, da prodira sovražnik obkoljeni nemško-italijanskd posadki na pomoč z dveh strani, ker ji že primanjkuje muni-cdje in poguma. Z vzhodne strani da prodira po cesti s tremi tanki, po koritu reke pa se iz predora prebijajo policisti in dve četi divizije Brandenburg. Blisk in Tomo bi bila rada dobila čimveč podatkov, preden bi se vrnila v štab. Zadnje obvestilo, ki ga je prinesel kurir, se Je glasilo: »Italijani so izobesili belo zastavo in se pogajajo z našimi.« Ne, tega ne smeta zamuditi! Namesto navzgor sta z nekaj spremljevalci odšla v dolino proti postojanki. Čeprav so jih sovražnikove strojnice nekajkrat oblajale iz skritih bunkerjev, so šli naprej. Videti so hoteli italijansko predajo. Enoto stotnika Vogta je doletela čast, da izpade iz predora in se pretolče skozi partizanske položaje. Treba je bilo utreti pot drugim enotam, ki so čakale v zavetju deset kilometrov dolgega predora pod bohinjskimi gorami. Okrepiti je bilo treba posadke večjih postojank, da bi vzdržale. Stotnik Vogt si je potegnil gorsko čepico s planiko na oči. Zaščemela ga je sončna svetloba nenavadno jasnega dne. Razlivala se je po zelenih pobočjih grape, porasle z redkimi maoeenl, in po rečici v dnu korita. Na lastne oči je hotel videti položaj in se odločiti, kje bo prodiral in kako se bo izogibal ognju nevidnih strelcev. Ob njem je čepel poročnik Hartwick, ki naj bi s četo brandenburgovcev prodiral za njim, in izza betonske pregreje z daljnogledom preiskoval strmine. •Jih že vidim, gospod stotnik!« Komaj je zaprl usta, že se je bobneč rafal zažrl v beton za njima in ju oglušil. Oba sta stisnila glavo med ramena in se preklinjaj e zavlekla nazaj v predor, kjer je čakal vlak z raketnimi minometalcl. Vojaki so se z orožjem v rokah naslanjali na vlažne stene predora. Pokanje Je oživelo. Iz postojanke so udarili z vsem orožjem. Tudi raketni metalci megle so se oglasili. Vso grapo je napolnilo oglušujoče bobnenje, pobočja so se zavila v dim. Pod zaveso ognjenega dežja in pramenov megle se je stotnikova enota prebila v naselje in nadaljevala prodiranje vzdolž proge. Za njo so prodirali brandenburgoved. Razpotegnjeni v kolono so počasi lezli naprej in divje streljali na obe strani, kjer so bili na pobočjih potaknjeni partizanski strelci in mitraljezci. Zunaj naselja jim Je zmanjkalo spodobnega kritja. Stotnik se je umaknil pred ploho izstrelkov v korito reke. Voda je bila ledeno mrzla, a so vztrajali v njej, čofotajo prodirali in streljali iz grmovja ob obrežju. Vogt se ni navduševal nad tem pohodom. Prej, ko so se spravljali na kamione, se je pripeljal major Wolf. «Skoda, da greste, dragi stotnik,« Je dejal. Domenjena ste bila, da bosta lovila some, zvečer pa je imel Vogt še zmenek z dekletom. Zanj so bile nepozabne tiste ure, ki ste jih prele-žala v čolnu na jezeru ln so ju božale sape toplih poletnih dni. Odkar je poznal dekle, ki je imela brata v hosti, se mu ni nič več zdelo pametno izgubiti glavo. Od Wolfa Je zvedel, kako dela nevarna vaška organizacija OF in da ni izključeno, da je povezana z njo tudi njegova punca. Kadar so se po navodilih gestapa pripravljali na «hajko», ji Je zmeraj povedal. To je delal namenoma, zato da je lahko povedala naprej. Manjše skupine se s partizani ndso spuščale v boj In so rajši pobegnile. Tako je svojo enoto obvaroval nepotrebnih žrtev. Saj so imeli v bojih, ld se jim ni bilo mogoče izogniti, dovolj izgub. Tudi sam se je počutil bolj varen ln zadovoljen. Prav nič mu ni bilo do tega, da bi se po Wolfo-vem spopadu z organizacijo preveč nastavljal. Dekle je na vse opozoril in izdatneje zavaroval svojo enoto. (Nadaljevanja »ledij Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Monfecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/11 Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 3. oktobra 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 209 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ■ upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicItA Italiana«. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trsi DRUGA LETALSKA KATASTROFA V DVEH DNEH Po Ab Eksplozija potniškega letala nad Belgijo Pri nesreči je izgubilo življenje 63 oseb Letalo tipa «vanguard» je letelo na progi London-Salzburg - Vzroki eksplozije še nejasni BRUSELJ, 2. — Po včerajšnji daj strmoglavilo eno samo letalo letalski nesreči, ki je terjala življenja osmih italijanskih letalcev, je danes v Belgiji strmoglavilo potniško letalo ki je imelo na krovu 55 potnikov in 8 članov posadke. Tudi v tem primeru niso znani vzroki nesreče, vse kaže pa, da je «vanguard», saj gre za letalo tega tipa, eksplodiralo v zraku. Letalo je pripadalo britanski družbi BEA in je bilo staro deset let. Vanguarda imajo za enega izmed najbolj varnih letal, saj je do se- tega tipa in sicer leta 1965 na londonskem letališču. V tisti nesreči je zgubilo življenje 35 oseb. Na krovu ima 145 sedežev, v trenutku eksplozije nad Belgijo pa je potovalo z njim danes le 63 oseb, vključno s čiani posadke. Letelo je na progi London - Salzburg in je vzletelo z londonskega letališča Heath-row ob 10.25, moralo bi pa pristati v Salzburgu dve uri kasneje Nesreča se je zgodila ob 11.20 pri belgijskem mestecu Tielt. Kmet E milie Martens, ki biva v kmečki hiši, oddaljeni borih sto metrov od kraja, kjer se je pripetila nesreča je takoj poklical policijo in rešilne avte ter gasilce Za ponesrečence na vsak način je bilo že prepozno. Gasilci so prekrili razbitine letala s peno, na kraju nesreče pa je letalo skopalo krater globok šest metrov. Kaže, da bo potrebno nekaj dni, da zberejo posmrtne ostanke potnikov. Letala tipa «vanguard» je izdelovala tovarna Vickers in letijo na potniških progah že od leta 1959. BEA je imela namen, da jih v kratkem zamenja z letali novejšega tipa, »vanguardi* pa bi leteli same še na čartrskih poletih. Britanska družba BEA je sporočila, da je bilo letalo v {»polnem redu, ko je vzletelo z londonskega letališča, nič ni kazalo, da se bo pripetila tako strašna nesreča. pajo, da je bil na letalu orkester, ki bi moral igrati v Mozartovem mestu. Nepotrjene vesti pravijo, da je pilot pred nesrečo oddal signal SOS, ki ga je prestreglo letališče v Bruslju. Zdi se tudi, da je pilot skušal zasilno pristati, kar pa mu seveda ni uspelo. NUORO, 2. — Na Sardiniji je strmoglavilo letalo tipa T-6, ki je pripadalo vojaški šoli v Algheru. Sedem ur po nesreči, se je karabinjerjem javil pastir, ki je dejal, aa je videl, kako je strmoglavilo neko letalo med krajema Ala dei Sardi in Mamonejem. Na kraj, ki ga je opisal mož, so se takoj podale karabinjerske patrulje, ki so res našle razbitine letala in v njih dve zogleneli trupli, ki ju do sedaj še niso identificirali. Nasilje v Ulstru Imen 2rtev ne bodo sporočili, dokler ne bodo obvestili svojcev ponesrečencev. Na letališču v Salzburgu je bilo nekaj patetičnih prizorov med sorodniki potnikov, ki so pričakovali svojce. Generalni ravnatelj BEA je odločno izključil sleherno možnost, da bi letalo sabotirala irska organizacija IRA. Glasovi v tej zvezi so začeli krožiti v Londonu, ker je »vanguard* prejšnje dni opravil nekaj poletov na progi London - Belfast. V trenutku nesreče je bilo na krovu letala 37 britanskih državljanov, 8 Avstrijcev, 6 Američanov in 4 Japonci. Med žrtvami je bil tudi nekdanji ravnatelj časopisa Salzburger Nach-richten Marčič z ženo. Marčič je bil docent na salzburški univerzi, bil je izvedenec za ustavna vprašanja. Med razbitinami »vanguarda* so našli mnogo partitur in kose glasbenih instrumentov, iz česar skle- LONDON, 2. — Nasilje v Ulstru je na dnevnem redu. Danes so streli odjekali po vseh severnoirskih mestih, pridružilo pa se jim je tudi bobnenje eksplozij. Ulstrski uporniki so pripravili zasede trem vojaškim patruljam. Dve skupini mladeničev sta se spopadli, da bi privabili vojake. Ko so ti končno posegli v pretep, so se mladeniči razpršili, ostrostrelci pa so začeli streljati na vojake, ki so odgovorili na ogenj. Druga patrulja pa je padla v zasedo, ki so jo uporniki pripravili na pokopališču V bližini meje z Irsko republiko je skupina ljudi zažgala poštni fur-gon, da bi privabila vojake. Ko so se ti približali, je najprej eksplodirala mina, nato pa so uporniki začeli streljati z avtomatskih! orožjem. Vojaki so odgovorih na ogenj. Trdijo, da so videli nekaj u-pomikov, ki so zbežali v Irsko republiko. «Čudež» v Amanu AMAN, 2. — V Amanu se je sinoči razširila vest, da se je nad samostanom Rožnega venca, pokazala mati božja. Na kraj je takoj prihitela velika množica ljudi s svečami v rokah, da bi prisostvovali »čudežu* in molili. Zbralo se je toliko ljudstva, da so redovnice morale poklicati policijo, ki je razpršila radovedneže. V OKVIRU ZASEDANJA OZN William Rogers o Bližnjem vzhodu 0b občinskem prazniku in 500-letnici mestnih pravic Kočevja — Podpisana listina o pobratenju -med kočevsko in dolinsko občino Posredovanje Gunarda Jarringa je za Riada najboljša pot za rešitev spopada z Izraelom NEW YORK, 2. — Ob zaključku prve faze pogajanj med zunanjimi ministri ZDA, SZ, Francije in Velike Britanije so v krogih ameriške delegacije v združenih narodih naznanili. da ostale tri države podpirajo delovanje ameriškega zunanjega ministra Williama Rogersa za dokončno rešitev spora med A-rabcj in Izraelom. čeprav je Sovjetska zveza izrazila svoje pomisleke o uspehu Ro-gersovega načrta, je Gromiko vseeno podprl delovanje ameriškega zunanjega ministra. Prvič so v okviru tega zasedanja generalne skupščine mednarodne organizacije govorili o Bližnjem vzhodu 29. septembra, ko sta se sestala Rogers in Mahmud Riad v Washingtonu. To je prvič po vojni leta 1967. da egiptovski državnik ohišče ameriško prestolnico. Med pogovorom ie Riad pojasnil stališče svoje vlade do bližnjevzhodnega problema. Po egiptovskem mnenju je najboljši način za rešitev krize posredovanje poslanika združenih narodov Gunnara Jarringa, čeprav Egipt ne bo nikoli pristal na po- TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI o vse Kraje tudi t inozemstva REAN dobava - strojev za pisarne PISALNI STROJI R RECISA P ragma RAČUNSKI STROJI OPREMA 34123 TRST - Čampo Marzio št. 6 34074 TRŽIČ . Ul. Oberdan št. 8 Tel. 30080 Tel. 75050 Hasle BLAGAJNIŠKI STROJI Kaže, da so naše prednice, vsaj po predstavi, ki jo imajo nekateri filmski režiserji, hodile tako oblečene mimiimii,...........................—......................................iiiiinimnii,,,,..Hlinili.............................................................................................................................................umi ŠPORT ŠPORT ŠPORT DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 3. OKTOBRA KOŠARKA S Š I — MLADINCI 1971 14.00 na Opčinah, Prosvetni dom RMV — Breg 17.00 na Opčinah, Prosvetni dom Polet A — Polet B * * * SŠI — ŽENSKE 15.30 na Opčinah Polet A — Polet B ODBOJKA SŠI — MLADINKE 14.30 v Padričah Polet — z. t. it. 15.00 v z. I. it. Padričah 4 — z. t. it. 5 14.30 v Trebčah Kontovel — z. t. it. 2 15.00 v Trebčah z. t. št. 3 — z. t. it. 7 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Tržiču, Ul Romana S. Michele — Juventina 10.30 v Trstu, Sv. Ivan CRDA — Breg 15.00 v Bazovici Zarja — Inter SS MLADINCI 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti Pro Gorizia — Juventina 10.00 v Tržiču Monfalcone — Mladost 10.30 v Padričah Gaja — Primorje * * * 9.00 na Proseku Rosandra Zerial — Breg PRIJATELJSKA TEKMA 15.00 na Proseku Primorje — Olimpija KOŠARKA Videmski košarkarski klub Snaide ro je najel ameriškega košarkarja AUena še za eno leto. ODBOJKA MLADINKE NA SSI Prvo kolo brez presenečenj Sinoči se je začel v okviru SSI odbojkarski turnir za mladinke. Prve tekme so odigrali v dveh krajih: v Bazovici in v Padričah. Prvo kolo ni prineslo nobenega več jega presenečenja, izidi pa so bili taki: Cankar — Breg 2:1 Zarja — Kras-Sokol B 2:0 (b.b.) Kras-Sokol A — Škamperle 2:0 Primorec — Breg 2:1 Podajamo še urnik odbojkarskih tekem za mladinke in članice za danes in za prihodnie dni: Mladinke DANES, 3. oktobra v Padričah 5. 14.30 Polet — zmagovalec tek- me št. 1 6. 15.00 zmagovalec tekme št. 4 — zmagovalec tekme št. 5 DANES, 3. oktobra v Trebčah 7. 14.30 Kontovel — zmagovalec tekme št. 2 8. 15.00 zmagovalec tekme št. 3 — zmagovalec tekme št. 7 PONEDELJEK, 4. oktobra v Bazovici 9. 20.00 mali finale za 3. in 4. mesto 10. 20.30 veliki finale za 1. in 2. mesto Organizatorji prosijo nastopajoča društva, naj vsako poskrbi za vsaj enega sodnika in zapisnikarja. Članice TOREK, 5. oktobra v Trebčah 1. 20.00 Primorec — Breg B 2. 20.30 Cankar A — zmagovalec tekme št. 1 v Padričah 3. 20.00 Kontovel — Cankar B 4. 20.30 Breg — zmagovalec tek- me št. 3 v Bazovici 5. 0.00 Kras-Sokol B — Polet 6. 20.30 Zarja — Kras-Sokol A 7. 21.00 Škamperle — zmagovalec tekme št. 5 Zaradi današnje protifašistične manifestacije je sklenil odbor SŠI srečanja športnih iger, ki bi morala biti danes v jutranjih urah, prenesti na popoldan. Tekme se bodo po novem urniku odvijale tako, kot je razvidno iz rubrike «Domači šport*. KOŠARKA Sinoči bi morali biti na Opčinah na sporedu prvi tekmi članskega košarkarskega turnirja. O-digrali pa so le eno, v kateri je Dom Rojan po predvidevanjih premagal Cankarja z 58:27 (16:8). V drugi tekmi se je Kras-Sokol uvrstil v višje kolo brez borbe, ker se Breg ni predstavil na igrišču. Na italijanskem teniškem prvenstvu v Firencah ie Lea Pericoli že šestič postala državna prvakinja med ženskimi posameznicami. V finalu ie premagala Lucio Bassi s 6:4. 4:6, 6:4. V anticipiram tekmi 1. jugoslovanske nogometne lige je v Beogradu Crvena zvezda premagala ljubljansko Olimpijo z visokim izidom 5:1. • • • V Seulu ie Malaizija premagala Filipine s 5:0 in je tako zasedla 1. mesto na predolimpijskem turnirju azijskega področja. Malaizija si je obenem priborila pravico do nastopa v finalu olimpijskega nogometnega turnirja z Miinchnu. V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Danes S. Michele-Juventina Danes se prične prvenstvo 2. amaterske kategorije, v katerem i-gra letos tudi štandreška enajsterica, kd si je lani zaslužila prehod v višjo kategorijo. Ekipa se je na začetek prvenstva pripravila z udeležbo na 26. trofeji Unita v Vermiglianu. Igrala je dobro. V četrtek je odigrala odločilno tekmo in je s S. Canzianom zaigrala neodločeno 1:1. Sodnik je nato določil po pet enajstmetrovk za vsako ekipo, da bi odločile zmagovalca. Vratar Juventine je odbil kar tri od petih enajstmetrovk in tako se je tekma konč-zaključila v prid Juventini s no 5:3. Ta izid je prinesel Juventini tretje mesto, takoj za zmagovitimi Ronkami in drugouvrščenim Pierisom. Danes bodo Štandrežci srečali ŠZ Bor vabi svoje člane in ostale slovenske športnike, da se danes udeleže protifašistične manifestacije v Trstu, ter tako pod-pro tiste sile, ki se borijo, da bi preprečile ponovno oživljenje fašizma pri nas in drugod po svetu. V PRIMORSKI CONSKI NOGOMETNI LIGI Izenačeno in zapleteno V tretjem kolu prvenstva v primorski nogometni ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Jadran -Proleter 2:1; Hrvatini - Rudar 5:2, Vipava - Renče 3:4 in Branik - Tabor 1:3. V derbiju je dekanski Jadran mogoče nekoliko presenetljivo premagal postojnskega Proleterja, ki je le večji favorit od Dekanča-nov. Majhno presenečenje pomeni tudi visok poraz idrijskega Rudarja v tekmi s Hrvatini. Sežanski Tabor je po pričakovanju prema gal šmarski Branik. Prvo zmago so zabeležili tudi Renčanci, ki so gostovali v Vipavi. Po tretjem kolu ima na vrhu lestvice kar pet ekip štiri točke. Ne poražen je le še bistriški Transport, ki je bil v tem kolu prost. Klže, da bo letošnje tekmovanje zelo ize načeno in zapleteno. Edina prava izjema bo verjetno le Vipava, ki bo letos igrala vlogo outsiderja, če prav se je nekoč že borila celo bo se- danja kriza kmalu mimo. LESTVICA Pravilnik Proleter Tabor S 3 2 2 0 0 1 1 9:2 10:5 4 4 orientacijskega teka Transport 2 2 0 0 7:2 4 1, Orientacijski tek priredijo ta- Jadran 3 2 0 1 7:6 4 borniki Kodu modrega vala iz Uudar 3 2 0 1 8:8 4 Trsta In Gorice. Hrvatini 2 1 0 1 8:6 2 2. Tekmovanje se bo odvijalo po Renče , 2 1 0 1 4:6 2 ulicah Trsta, v nedeljo, 17. ok- Branik 3 0 0 3 3:9 0 tobra, od 8.30 dalje. Vipava 3 0 0 3 3:15 0 3. Start in cilj bosta v Ulici Mon- Pari četrtega kola: tecchi 6. Transport — Vipava 4. Ekipe sestavljajo 3 do 5 članov. Renče — Branik 5. Tekmovalci sc morajo javiti na Tabor — Jadran startu vsaj 15 minut pred za- Proleter - - Hrvatini četkom tekmovanja. Rudar je prost. 6. Vsaka ekipa mora biti oprem- Tekma med Renčami in Branikom ljena z zemljevidom mesta Trsta bo odigrana v Šmarjah zaradi tamkajšnjega vaškega praznika. Spomladi pa pridejo šmarci na Goriško. Derbi kola bo tekma v Sežani, ki bo že precej odločila o razporedu na vrhu lestvice. B. P. ekipo S. Michele na igrišču v Ul. Romana v Tržiču, in sicer ob 15: uri. Igralci naj se predstavijo za odhod, na trgu v Štandrežu, ob 13.45. Pozvani so Cetul, Feli-ciano, Zin, Peric I, Peric II, Ru-pil, Tabaj E., Tabaj M., Nanut, Sirte, Klaučič, Paulin, Makuc, Fer-letič in Marvin. D. R. ATLETIKA Ekipa, katero so sestavljale britanske državne reprezentantke v postavi Anita Nedl. Janet Roscoe, Sha-ron Colyear in Helen Golden, je postavila nov ženski svetovni rekord v štafeti 4 X 200 m. Dekleta so pretekla to progo v 1’33”6 in so s tem popravile dosedanji svetovni rekord, ki je bil tudi last Velike Britanije, za 2 desetinki sekunde. Britanke so postavile novi rekord na nekem tekmovanju v Parizu. KOLESARSTVO Giancarlo Polidori je zmagal na kolesarski dirki po Venetu. V njegovem času je prispelo na cilj še pet tekmovalcev, med katerimi je bil 2. ZUiodi, 3. Giuliani, 4. Ca-milli, 5. GimončH in 6. Moser. 7. je bil Panizza po 1’40”. In s kompasom. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe. Prireditelj sl pridržuje pravico spremeniti gornji pravilnik. Za vse ostalo velja splošni pravilnik SŠI. godbo, ki ne predvideva umika vseh izraelskih čet. V pogovorih z Ro-gersom je Riad dejal, da mora Izrael najprej pozitivno odgovoriti na Jarringov memorandum, ki ga je posredovalec mednarodne organizacije poslal Kairu in Tel Avivu februarja letos. Memorandum je predvideval umik izraelskih čet in podpis mirovne pogodbe. Če bi Izrael sprejel ta memorandum, bi, po mnenju Mahmuda Riada, posredovalec OZN lahko z uspehom nadaljeval svoje delo. Februarja je Egipt sprejel Jarringove teze, Izrael pa jih ie zavrnil. William Rogers se bo sestal z izraelskim kolegom Abo Ebanom v ponedeljek v New Yorku, kjer je včeraj egiptovski predstavnik zavrnil izraelski predlog o neposrednih pogajanjih med Kairom in Tel Avi-vom, češ da gre za poskus, da OZN prizna Izraelu pravico za diktat. Dan prej se .ie hotel Eban sestati z Riadom in mu ponuditi pet možnosti za mirovno pogodbo, ki bi jo morali podpisati s posredovanjem Jarringa ali varnostnega sveta OZN. V krogih ameriške delegacije v OZN trdijo, da glavni predlogi o-bravnavaio sledeča vprašanja: vsaka začasna pogodba mora predstavljati samo korak naprej v okviru globalne rešitve problema, v primeru začasne pogodbe, bi morala Egipt in Izrael podaljšati vsaj za šest mesecev premirje, Egipt bi moral očistiti in odpreti Sueški prekop. Izrael bi moral umakniti svoje čete vsaj za 25 km od prekopa, Egipt bi imel pravico prisotnosti na vzhodnem bregu prekopa, vendar ne bi smel poslati vojakov na omenjeni breg. ustanoviti bi bilo treba mednarodno nadzorno komisijo. Ameriški časnik «New York Ti-mes» trdi danes, da je egiptovska vlada uvedla obsedno stanje v Kairu, ker so odkrili bombe v ministrstvu za informacijo in drugod. V svojem članku časnik pravi, da so vesti o čudnih dogodkih v Kairu sporočili nekateri potniki, ki so prispeli v Beirut. Poleg tega naj bi odkrili bombe in protisovjetsko propagando tudi v četrti, kjer prebivajo sovjetski državljani. Egiptovski tednik »Al Ahram* poroča danes, da bo prispel libijski predsednik Geddafi v Kairo v teku 48 ur, da se udeleži prvega zasedanja predsedniškega sveta tristranske arabske zveze. Svet mora med drugim tudi izvoliti svojega predsednika. Slovesnosti se je udeležil dolinski občinski odbor, načelniki svetovalskih skupin in drugi predstavniki iz dolinske občine ter godba z Brega (Nadaljevanje s 1. strani) Japonski cesar prispel v Pariz PARIZ, 2. — Japonski cesar Hi-rohito in cesarica Nagako sta prišla danes zjutraj v Pariz, kjer ju je na letališču sprejel minister Roger Frey. Cesarska dvojica bo odpotovala iz francoske prestolnice 5. oktobra, danes pa bo na kosilu pri predsedniku republike Pompidouju. ljenju tam v zamejstvu. Veselimo se vaših uspehov in ponosni smo nad vsemi tistimi dejanji, ki združujejo naše ideje in hotenja. Želimo, da bi v vseh naših bodočih srečanjih našli veliko moči in volje za poglabljanje in utrjevanje našega sodelovanja*. Po podpisu listine in po izmenjavi daril, umetniških del kočevskega in tržaškega avtorja, se je gostiteljem, zlasti pa predsedniku Heglerju, zahvalil župan Dušan Lovriha. Potem ko je gostiteljem in kočevskim občanom čestital k občinskemu prazniku in k 500-letnici pridobitve mestnih pravic, je med drugim dejal: »Zagotavljam vam, da enake občutke globokega spoštovanja in prijateljstva gojimo tudi mi do vas in celotne vaše občinske skupnosti. To še posebej potrjuje dejstvo, da je naš občinski svet, ki ga sestavljajo predstavniki KP, PSI, Slov. skuonosti, KD in PSDI, soglasno in navdušeno sprejel sklep o pobratenju med obema občinama. Pobratenje med našima občinama, ki se danes slovesno uresničuje, je — lahko rečem — zgodovinskega pomena. To je prvi primer, da se neka občina s pretežno slovenskim prebivalstvom, ki pripada Italiji, pobrati s slovensko občino v Socialistični republiki Sloveniji.* Potem ko je poudaril uspehe dosedanjega sodelovanja med obema občinama, boj številnih dolinskih občanov v vrstah NOB na področju Kočevja proti nacifašiz-mu ter skupno težko zgodovino, je župan Lovriha nadaljeval: »Danes živimo v demokratični državi, ki je sad protifašističnega odporništva, v katerem je sodelovalo domala vse naše prebivalstvo, vendar pa ne uživamo še vseh tistih pravic, ki nam pripadajo tako po mednarodnih dogovorih kot po republiški ustavi. Bili ste pri nas in ste se lahko prepričali v kakšnih pogojih živimo in kako delamo, kakšni so naši uspehi in kakšne težave, s katerimi se moramo spopadati. Prepričan sem, da bo pobratenje, ki se danes uresničuje, obojestransko koristno, da bo omogočilo še večje in vsestransko sodelovanje med obema občinama in da bo še bolj utrdilo bratske vezi med nami.* S pismeno izjavo se je županovim besedam pridružil tudi načelnik svetovalske skupine KD v dolinskem občinskem svetu. V izjavi je rečeno, da je bilo pobratenje možno tudi zaradi prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo, ki sloni na medsebojnem spoštovanju, in izražena želja, da bi odnosi ostali vedno taki v korist naših narodov. Podpis listine in prijateljski objem med županoma obeh občin je vsa dvorana pozdravila z dolgotrajnim ploskanjem in odobravanjem, kar je zgovorno potrdilo čustva kočevskih občanov, kate- K 0 isti, ja, ker 1 I rim se je občinska skupščina Kočevja še posebej pridružila z velikodušnim poklonom 500.000 dinarjev v korist prosvetnih in drugih organizacij v dolinski občini. Svečane počastitve 30-letnice vstaje in 500-letnice mesta Kočevja p so se poleg predstav, kočevske- ^ ga družbenega življenja in borčev- ja , skih organizacij udeležili tudi j.6rr član predsedstva SFRJ inž. Marko ^ Bulc, predsednik mestne skupš& j ne Ljubljane inž. Miha Košak, je več narodnih herojev in aktivnih se]j generalov JA, številni s pomeni-čarji in prvoborci ter aktivisti. Medtem ko je vsa dvorana z molkom počastila spomin borcev in aktivistov, ki so padli v boju J/‘ za narodno in socialno svobodo, aI je posebna delegacija ponesla ve- l nec na grobnico padlih borcev, ., kar je storila tudi delegacija do-linskega občinskega odbora. Jur Zgodovinski oris Kočevja ob 500- j,... letnici njegovih mestnih pravic je poudaril dolgoletni poslanec, muh partizan in aktivist na Kočevske« prof. dr. Metod Mikuž. Poslušalce je od prvih začetkov naselitve Kočevja v prijetnem in do kumentiranem govoru popeljal skozi vsa zgodovinska obdobja d« narodnoosvobodilnega boja in sedanje graditve samoupravnega socializma, pri tem pa je z zgo dovinske in humane plati osvetlih tudi odnose med kočevskimi Nemci in slovenskim življem. Slovesnost v dvorani se je zaključila s sklepom o podelitvi do mirila brigadi VDV, z razvitje« prapora občinskega odbora ZZB Kočevje, s podelitvijo plakete iu nagrade iz «Sklada Jožeta Šeška* mestni godbi in pa s podelitvijo odličij OF nekaterim prvoborce« Prec* in organizatorjem vstaje v letu ie a 1941 na Kočevskem. Nadaljevala dotal se je potem še na glavnem mest «ov nem trgu pri spomeniku padli«, da, kjer so bili postrojem nekdanji dom pripadniki enot VDV s svojimi vora starešinami, kjer je bivši koma« kuje. dant brigade VDV predal rapoft nega predsedniku občinske skupščin* naj Miru Heglerju in kjer je bila bri-J litika gadi izročena listina o domicilu,, neka član predsedstva SFRJ inž Bulc An pa je pripel na prapor brigad«! zval visoko odlikovanje ,s katerim jej še e brigado ob tej priložnosti odliko-! bojni val predsednik SFRJ Tito. : načr Pri slovesnosti na prostem ste stih igrali koračnice in partizansk*- vsak pesmi združeni godbi iz Kočevju Suešl in z Brega, ki sta potem razve Poti seljevali tudi na stotine nekdanjih; koris borcev in zbranih meščanov Ko- se rr čevja ter gostov na pristni par! njegt tizanski družabnosti, ki se je raz- se n vila po sprejemu, katerega je z«; i2rae udeležence svečanosti priredil; stran predsednik občinske skupščin« bo k Miro Hegler v avli nove modern« dovo osnovne šole. misjj Udeleženci iz dolinske občine sc pa | bili ves čas bivanja v Kočevju cjelov deležni bratske pozornosti in pri' kopa jateljstva, kar jim bo ostalo f E gin neizbrisnem in hvaležnem sporni- Vent) nu' Mog, . ho s drža. A * POOBLAŠČENI PRODAJALEC LA CARBONIFERA BP CALOR BP CALOR PLUS TRDA GORIVA BP DETERGENTI <3? TRST Sedež: Ul. Mercato Vecchio 3 - Tel. 36-666, 37-523 Skladišče: Ul. Revoltella 23/1 VIDEM Podružnica: Feletto Umberfo Ul. Galilei - Tel. 68-441, 68-331 SILVIO BONIFACIO V , Jal n 'in j< Ritai Sovj( šala. Poga Štirih V takni terer nju mini: nji t kaj upaj« bodo obisk V ske Kers le v se b nuni VAS GREJE Z VSEMI SREDSTVI ' W'"h . s v, '/ 'i'J'' r, ■ ,7-i$ | » L tli# in w* SAMOSTOJNE IN CENTRALNE OGREVALNE NAPRAVE \ S KOTU NA OLJE NA METAN ELEKTRIČNE PEČI S KAMINOM Z RADIATORJEM TERMIČNI VENTILATORJI INFRARDEČI ŽARKI PEČI NA KEROZEN NA PLIN METAN NAMESTITEV CELOTNIH NAPRAV S SPECIALIZIRANIM OSEBJEM PRODAJALNA IN TEHNIČNI URAD: 1 ROMA 20 = TEL. 61-361 NAČRTI - POBUDE ZA SODOBNE NAPRAVE 69-338 BI tek 71» lovci dT* *0jt slavi «& *nodi odlo. Slov; «h), skih §»' Kolp Prav f,Ta JUgOi Jeno Vsa