eriška Domovina /*H/t E UiG/% m- H O IVI E' AMERICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 18, 1948 LETO L. - VOL U VESTI IZ SLOVENIJE BAZOVIŠKE ŽRTVE. — 5. septembra je poteklo 18 let, odkar so bili ustreljeni v Bazovici pri Trstu štirje Slovenci, ker so jih Italijani smatrali za izdajalce Italije. Fašizem je hotel terorizirati slovensko prebivalstvo podobno kot strahuje sedaj komunizem isto slovensko prebivalstvo. Letošnja proslava obletnice bazoviških žrtev je bila v rokah komunistov in to obojih, onih, ki so za Tita in onih, ki so proti Titu. Prišli so Lahi iz Trsta, ki so proti Titu in ob spominu na slovenske žrtve peli laške pesmi za komunistično propagando. Iz proslave so naredili komedijo. Slovenski list “Demokracija” piše o tem: “Vsak Tržačan ve, da bazoviški mučeniki niso bili niti komunisti niti Italijani in da so padli za vse drugačne cilje in vzore, kot so komunistični*. In vendar romajo v Bazovico! “To je plod komande: Ubogati brez vprašanja.” (To je bilo geslo fašistov in je geslo komunistov. So pač bratje po mišljenju). Tako si komunizem in njegovi vodje, ki so obsojali bazoviške žrtve kot nacionaliste in kriminalce, že tri leta laste pra-IDalie na 3. utranl) Tipanje v volivni zmagi Svetovno znani tednik Newsweek je poslal političnim izvedencem 50 ameriških velikih listov (v Cleveland Plain Dea-namo pomoč Frank Lauscheto- ler-jevemu) glede izida bodočih ve kampanje: Po $20 sta darova- Predsedniških volitev v USA 6 DAROVI PRIHAJAJO ZA LAUSCHETOVO KAMPANJO Sledeči nadaljni darovi so bili izročeni v našem uradu za de- la: John Simončič Jr, (John’s Tavern), 6524 St. Clair A ve. in Frank Ažman Sr., mesnica, 6501 St. Clair Ave. John Simončič Sr. 6404 Carl Ave. je prispeval $15, Andrew in Rose Škerl, 1421 E. 53. St. sta prispevala $5. Prav lepa hvala vsem sl vprašanj. V naslednjem prinašamo nekaj vprašanj z zanimivimi odgovori. Odgovori so preračunani v povprečje). 1) Koliko volilnih glasov (skupno 531) dobe posamezni kandidati? Dewey............376 čemo pomagati k izvolitvi za guvernerja našemu rojaku Franku Lauschetu. Darovi za begunce Za slovenske begunce so darovali v našem uradu: Po $10: Martin Miller, Chicago, IH., Mary Klemenc, 1029 E. 69. St., Louis in Joe Debeljak, 22560 Ivan Ave., Agnes Zurc, 3975 E. 121. St. Po $5: Emily Beg, Barberton, O, Mary Benieh, Walker-ville, Montana, Karl Vinter, 6704 Bonna Ave., dve neimenovani. Po $2: John Nose, 10513 Prince Ave. in neimenovana iz Newburgha. Iskrena zahvala v imenu slovenskih revežev vsem tem blagim srcem za njih dar. Priporočamo še drugim, da bi kaj prispevali ob priliki, ker potreba je že vedno velika. DAJ BBAT. DAJ 8MTRA. SPOMNI SI BEGUNCEV 8 KAKIM DOIABJEM Tri na dan Recite o predsedniku Trumanu kar hočete, eno mu pa morate priznati, da ima mož trdno je prisostvoval in poslušal tako Wallace ............. 0 2) Kateri kandidat bi bil najboljši za VSA? Dewey.......... 37 Truman ............... 7 Thurmond ..)........ 1 Wallace .............. 0 Pet vprašanih se ni hotelo izjaviti. 3) Koliko mist bodo imeli v bodočem parlamentu (House) republikanci (sedaj 243), demokrati (Udaj 185) in drugi (sedaj 2)? Republikanci.........256 Demokrati .........177 Drugi ................ 2 Na vprašanje koliko glasov bo morda dobil Wallace, odgovori sodijo od IV2 milijona do 5 milijonov,—(Na vprašanje, kaj bo najbolj odločalo pri prihodnjih volitvah, je večina odgovorila, da to, ker ljudstvo enostavno želi spremembo. -------o----- Najprej nehati z blokado potem razgovori Pariz. — Združene države so danes izjavile, da so takoj pripravljene razgovarjati se o vseh spornih točkah glede Nemčije v sVetu zunanjih ministrov, kakor hitro Rusija preneha z blokado Berlina. To je izjavil v Varnostnem svetu Zveze narodov ameriški delegat. Andrej Višinski voljo in pogum. Od vseh strahi mu. zagotavljajo, da nima absolutno nobene prilike biti izvoljen, pa gre s svojo kampanjo naprej, kot bi imel prvo vknjižbo na Belo hišo. * * Zmotiti se, pravijo, je človeško. če je to res, potem je marsikateri velik diplomat zares čisto navaden človek. Roosevelt je bil eden takih. • * * Višinski je trdil oni dan v Parizu, da znajo v Sovjetski Rusiji izdelovati atomske bombe. Mož je skromen in nam se zelo atomska bomba ruska iznajdba. Od Zagreba do Ljubljane in v Trst • * ______ 9 Theodore Andrica piše o svojih popotnih dogodkih in opazovanjih "Sem že v Trstu,” piše Teo- ranžaste dore Andrica. “Tukaj imam kratek postanek na potu v Rim. Mojih 10 dni bivanja v Jugoslaviji nisem imel sreče. Najbolj me jezi, da mi niso dovolili fotografirati povprečnega vsakdanjega življenja tam. Od Zagreba do Ljubljane, prvo je glavno mesto Hrvatske, drugo pa glavno mesto Slovenije, je cesta neprimerno boljša kot od Belgra-da do Zagreba. Cesta med Ljubljano in italijansko mejo ni sicer tlakovana, vendar pa izvrstna in more se voziti po 60 milj na uro. čimbolj pa sem potoval proti zapadu, tem manj sem videl avtomobilov. Pri Novem mestu, ki je prva večja slovenska naselbina, sem videl stotine žensk, ki so stale pred trgovinami in na nekaj čakale. Za te narode je sedanji čas res doba postopanja v vrstah in zapravljanja časa s čakanjem, posebno v deželah ljudskih demokracij in petletnih načrtov. V Ljubljani sem se toliko u-stavil, da sem imel kosilo in sera obiskal starega prijatelja. Kot v prejšnjih letih sem jedel v hotelu Union. Velika obednlca je bila popolnoma zasedena. Jugoslovanska vlada ne mara javnih jih i vedno prenapolnjene. Ki Ljubljani je bilo, zelo enostavno ali vino je bilo dobro. Cena je bila nekoliko nižja kot v Belgrade pa tudi način prireditve in kuhanja je vsaj ža toliko niž- ji. Prijatelj, ki sem ga obiskal, je bila gospa dr. Amalija Šimenc, žena-zdravnik, ki je pred nekaj leti obiskala Združene države kot štipendistka Rockefellerjeve ustanove, Takrat je ona več kot en teden preživela v Clevelandu in dobila veliko prijateljev med clevelandskimi Slovenci. Na nesrečo je dr. Ši; uniform?. Stražniki so Italijani. Prišel sem v zadrego, ker nisem imel posebnega dovoljenja za vstop na trža ško ozemlje. Stražniki so mi rekli, da me bodo raje spremljali preko tržaškega v italijansko ozemlje, ali jaz sem jim pojasnjeval, da bi rad v Trstu spal. Narednik je poklical svoje predstojnike, kakih 8 milj daleč in po dolgih medsebojnih ob-jažnjevanjih, so mi; naročili, da moram čakati, čakal sem in prišel je signor ufliciale, ki je prepisal vse gavne dele mojega potnega lista ter mi dovolil kratko bivanje v Trstu, pod pogojem, da se-drugi , dan javim. Izgleda, da sem zahemaril, da bi dobil dovoljenje! od britanskega konzula v Bejgradu, Zagrebu ali Ljubljani za postanek v Trstu. k ■ Po vsem pomanjkanju ali vsaj skromnosti v Jugoslaviji, so se mi zde’a bogato založena izložbena okna v Trstu in • mikavne zaloge hrane v estavraci-jah in trgovinah, kot da gledam kak “Hollywood” stuff. Sovjeti nočejo miru sili Churchill zahteva obračun z Rusijo sedaj dokler je nima atomskega orožja London. — Winston Churchill d« je govoril na zboru konzervativne stranke. Ponovno je zagovarjal misel, da je treba z Rusijo priti ko konca predno bo ona imela atomsko bombo. Rekel je: “Združene države Amerike bi umorile človeško svobodo in same istočasno napravile samo-umor, če bi dale svojo zalogo atomskih bomb Sovjetom na razpolago ali če bi jih uničile." Imenoval je nadaljno sojenje Stalinu v letih 1943 in 44, kako vojnh zločincev-nacistov za norost in je ves svoj govor posvetil izključno le komunistični nevarnosti. Posamezni stavki njegovega govora so tile: “Sovjeti morajo dati svetu novih dokazov in sicer dokazov v dejanjih, ki bodo govorila glasneje kot besede.” “Naj predvsem popuste v svojem diktatorskem prijemu preko satelitskih držav Evrope.” "Naj se lepo umaknejo na svojo lastno zmeljo, ki itak obsega šestino vse površine zemeljske oble.” “Naj zopet zapuste in osvobo-de enajst starih glavnih mest držav vzhodne Evrope, ki jih drže v svojih krempljih Naj gredo izza Cursonove linije tako kot smo se dogovorili, ko smo se skupno bojevali.” “Naj osvobode milijone Nem- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Združene države Amerike imajo atomsko bombo, ovira komuniste, da niso že vrgli svoje1 V Kanado— sile na to, da bi zadavili zapad-1 Kdor se hoče peljati z avtom no Evropo. V sedanjem času je j v Ontario, Kanada, lahko pri-naša edina garancija miru moč ! ^de. Mati in hči se bosta odpelji še enkrat moč. Moč, kakršne! >jali v soboto zjutraj in 3 osebe se boji komunistični diktator.” še lahko prisedejo. Pokličite za podrobnosti UT 1-3955. Deseta obletnica— V četrtek ob 8:30 bo darova- (Op. Ur. Pri tem govoru nam nehote pride na misel, kako noro je isti Churchill izdajal vzhodne evropske dežele in države je izdal Jugoslavijo, kako je o Jugoslaviji govoril v parlamentu on in njegov zunanji minister Eden in kako je Churchillova vlada proti vsem pojmom zavezništva, za hrbtom zakonitega kralja in vlade prodajala Srbe, Hrvate in Slovence isti kliki, ki jo sedaj Churchill tako živopisno zna obsojati. 12,000 poklanih slovenskih domobrancev in srbski mučenik Mihajlo-vič, bi se čudno-mrtvaško krohotali, če bi mogli slišati gornji Churchillov govor. Stepinac, nadškof hrvaški, pač ne more drugega kot trpeti in moliti za svoj narod in za pravo pamet.) Tudi v zunanji politiki so Jugoslovani osamljeni na v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Andreja Možina spomin 10. obletnice njegove smrti. Poroka— V soboto 16. okt. bosta poročena v cerkvi Marije Vnebovzete od 9:30 Miss Frances Louise Zalar in Mr. Joseph Frank Klemenčič. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Frank Zalar iz 15621 School, Ave., ženin je pa sin Mr. in Mrs. Frank Dolinar iz 14410 Westrop Aive. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vso srečo želimo novemu paru! Prva obletnica— V soboto 16. oktobra ob 8 bo darovana v cerkvi Marije Pomagaj na Neff Rd. maša za pok. Joseph Salehar v spomin prve obletnice njegove smrti. Zaroka— • Mr. in Mrs. Anthony Skra- To vemo in še'to je jasno, da delajo proti nam kjer le morejo. več morejo. Njihovi nameni so menčeva bolna, ima zelo resno' neposredno proti USA. Sedaj srčno bolezen ter mi je samo je treba,.da imajo ysi Amerikan-sporočila pozdrave za vse njene 'ci popolnoma odprte oči, Preži-clevelandske prijatelje. |veli smo mučno dobo razočaranj. Na cesti od-Ljubljane do Tr- Sedaj vemo gotovo, da sovjeti sta je bilo vse po navadi. Samo nočejo sodelovati z nami v ure-kakih 30 do 40 km te ceste je ditvi mirnih odnosov na zemlji, tlakovane. En del ni samo ne-tlakovan, ampak pota kotanj. Od Ljubljane do meje nisem srečal več kot dva avtomobila. Cesta pelje skozi nekaj samotnih logov, ki so prav primerni za kako napadanje potnikov. Toda v Jugoslaviji se napadov nisem bal, ker vem, da je tam javna varnost sto odstotkov sigurna. Končno sem prišel na mesto, kjer je bila predvojna obmejna in ‘ Departments Saltzman o zuna’- j pehajo razkrajati Malajo in In-nji politični' situaciji. Takole Snežijo. Naj zapuste in osvo-je označil položaj, ko je bral severno Korejo. Naj ne-vnaprej pripravljen govor: Amerika z vsemi sredstvi išče možnosti, da bi se ohranil mir. Bojimo se, da to ne bo mogoče kljub vsem našim naporom. Sovjeti namenoma in stalno, vedno silneje gonijo v vojno, dasi to zanikujejo. Vse njihovo prizadevanje gre za tem, da onemo; gočijo vsak sporazum z USA in da USA škodujejo kolikor naj- Sovjeti nočejo volitev v Berlinu Berlin. — Ameriška vojaška vlada je objavila, da je pripravljena dati popolno odobrenje za noye volitve v celem Berlinu. Nove volitve predlaga berlinsko mestno zastopstvo Druge vojaške uprave se o stvari še niso govornika Združenih držav kakor tudi govornika Velike Britanije Sir Alexander Cadogan-a in Francoza Alexandra Parodi. Po teh treh govorih pa je predsednik seje Varnostnega sveta odložil in bo sklical novo sejo verjetno šele prihodnji teden, da bi se morda medtem Sovjetska Zveza kaj približala stališču zapadnih velesil, če se to ne bo zgodilo, bo prihodnji teden verjetno stavljen predlog, da Varnostni svet sklene resolucijo, ki bi pozivala Sovjetsko Zvezo, naj preneha z blokado Berlina. Proti takemu predlogu bo SoV-čudno zdi, da ni trdil, da je jetska Zveza verjetno vložila točka med Jugoslavijo in Ita-, izjavile le Rusi so očevidno vsa-lijo. Tukaj je cesta tlakovana tim volitvam nasprotni. Doslej in ima zelo položno vzpetino. hse njg0 povedali svojega sklepa, Prevozil sem' Planino, odkoder pa g0 prepovedovali vsako ob-so doma mnogi Clevelandčani javljanje predloga. slovenskega porekla, pa se ni-j _______g_______ sem ustavil, ker je bilo mnogo veto. lažje nadaljevati pot kot pa razlagati jugoslovanskim policijskim oblastem zakaj bi se mudil v Planini brez posebnega dovoljenja varnostne policije. Meja, ki loči Jugoslavijo od svobodnega tržaškega ozemlja, teče skozi Sežano. Izven mesta so jugoslovanske in tržaške obmejne straže. Tudi tukaj so bili jugoslovanski uradniki temeljiti, hitri in vljudni. Svobodno tržaško ozemlje i-ma straže oblečene v lahne 0- Vežbe naše vojne mornarice Washington. — USA vojna mornarica naznanja, da bo 65 vojnih ladij, 30 skvadronov zrakoplovov in 31 tisoč mož vežba-lo v severnem Atlantskem oceanu, kot v popolnih vojnih razmerah, Mornariške vaje bodo trajale od 1. do 23. noembta. Posebno pozornost bodo vaje posvetile protipodmomiški borbi. Vaja se bo pričela pri Norfolk, VS. I . . ly.,| I predlagala jugoslo- Važna seja— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ 'ima nocoj 0b 7:30 sejo v navadnih prostorih. Članice naj se vanskega zastopnika Mates-a za podpredsdenika tega odbora. Takoj se je vzdignil zastopnik Polj- iajo podpihovati civilno vojsko1 ske in namesto Mates-a predla- udeleže v velikem številu. i Kitajski. Naj svoje lastne po-1 gal zastopnika Belo-Rusije za Na card party— trajine in svoj lasten narod podpredsednika. Mates se je niste k svobodi, da bo živel, po-j razburil in rekel, da ne razume,' oval, trgoval in se združevalnemu poljski delegat predlaga Svobodno med seboj in z ostalim drugega zastopnika vzhodno-ev-Svetom. Naj Rusi svobodno di- ropskih dežel, ko je že jugoslo-lajo in naj puste svobodno di- vanska kandidatura na dnevnem lati druge. Naj zlobna oligarhi- redu. Takoj nato pa je jugo-ja Moskve dobi uzdo na svoje slovanski delegat odklonil izvo-itaperijalistične sle. Lahko si litev. Vsi navzoči so razumeli, misli vsak, kaj bi se zgodilo, če da ruski blok ne pusti več Jugo-bi ta strašna družba dobila Slovanom količkaj pomembnih atomsko bombo. Samo dejstvo, mest. Nocoj bo prijeten card party, v SDD na Waterloo Rd. Party prireja ženski koncil iz 32. varde, ki se trudi za izvolitev Franka Lauscheta za guvernerja. Začetek bo ob 8 zvečer. Pridite, bo prav prijetno. Na razpolago bodo, kakopak, tudi fina okrepčila. ■0- PARIZ. — V političnem odboru Združenih narodov je govoril USA delegat Warren Austin enega najtehtnejših govorov kar jih je bilo izgovorjenih po vojni. Popisoval je kako so Združene države takoj po koncu druge svetovne vojne pristopile k popolni razorožitvi svoje vojaške moči, ker so slepo zaupale, da bodo po dveh zaporednih svetovnih vojnah narodi tako željni miru, da bo mogoče hitro in učinkovito organizirati Zvezo narodov ter jo opremiti z vsemi sredstvi, ki bi jih potrebovala, da bi mogla vsem narodom na svetu ohranjevati trajen mir in preprečevati vojne. Ko se je Amerika pa prepričala, da Sovjetska unija misli popolnoma drugače, da ji ni ‘za sodelovanje z drugimi državami na utrditvi miru, da hoče samo nadaljevati svojo totalitarno stremljenje za svetovnim' gospodstvom, je Amerika hitro spremenila svoje ravnanje in je sedaj resnično sredi krepkega in močnega oboroževanja.. Dokler Rusija stalo ogroža mednarodni mir, toliko časa bo Amerika ostala oborožena in se bo oborožila še močneje. Danes je dejstvo, da mednarodni mir imamo samo še zato ker se Sovjetska Rusija boji ameriškega orožja in ameriške vojaške moči . Andrej Višinski, sovjetski delegat je na ta govor dve uri kričal in vpil ter uporabljal najtežje izraze, ki so se kdaj slišali v dvorani Zveze narodov. Stvarno pa je ponavljal stare obtožbe proti Ameriki. Posebej si je izposodil ameriškega delegata Dul-lesa če., da je njegova firma sodelovala pri oborožitvi Hitlerjeve Nemčije, Ker je A Ustinov govor prišel na vrsto komaj par ur potem, ko se je v Pariz vrnil državni tajnik Marshall, je razbil tudi vse dvome glede ameriške politične linije, ki so nastali v zvezi z Marshallovom bivanjem v Washingtonu. PRAGA. — Sovjetsko časopisje objavlja, da bo Sovjetska Unija proglasila zvezo Poljske, čehoslovaške, Madžarske, Bolgarije in Rumunije ter Sovjetske Unije za obrambno zvezo vzhodne Evrope proti zapadni zvezi Nizozemske, Belgije, Luksemburga, Franclje in Anglije. NOVI GROBOVI Joseph Grandovec Kakor smo že poročali je Joseph Grandovec bil ubit v petek zvečer v avtni nesreči Njegov pogreb je odložen-na petek 15 t. m. Bil je rojen v Sv. Vidu pri Stični na Dolenjskem. Prišel je v Ameriko leta 1911, doživel je starost 53 let. živel je na 1328 E. 55. St. Za njegov pogreb skrbi njegov brat Frank 1094 East 64. St. Brat Louis je v Evropi. Pogreb začne ob eni popoldne v Grdinovem pogrebnem zavodu. Zastopnik Sirije zaspi med Višinslujevim govorom Sivolasi zastopnik Sirije v varnostnem svetu- Društva narodov je med govorom Višinskega radi berlinske krize zapah Užaljeni Višinski je napravil med govorom sledečo pikro opazko: “Uglednemu zastopniku Sirije želim trdno zdravje, če bi me mogel slišati . . .” Francoz Parodi ga je nato dregnil in ga komaj zbudil. Klin s klinom Berlin. — Sovjetsko časopisje priznava, da se je začel čutiti pritisk zapadne blokade sovjetske cone Nemčije Kakor znano so zapadni zavezniki zaprli ves transport iz zapadne v vzhodno Nemčijo potem, ko so Rusi zaprli vlake v Berlin. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 13, 1 Ameriška Domovina (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St CUlr Ato. HEnderoon 0628 ** *** Pnbllihed d«Hy eieept S»lutd»y», Sundoyo »ud Holidoyo____ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $8.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for S month*. Canada and all other coun-! tries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 1 for 8 months. mt OCTOBER »»»»»** 1 2 3 4 3 « 7 I » M H a 13 M 15 16 17 W 19 M * 22 23 •%, 26 26 27 2B 29 30 Entered u eecond-cleee metter Jenuory 6th, 1908, et the Poet Office »1 Ctevoleod, Ohio, under the Act of Much 3rd, 1*7». p; No. 201 Wed., Oct. 18, 1948 narodom svobodo in dajo možnoat, da se organizirajo de- sko vaa. T«$č in dobro oble-mokratične vlade povsod, kjer je komunistična tiranija po drugi svetovni vojni zatrla svobodo in v Rusiji sami. Tudi tretji, rdeči totalitarizem mora izginiti iz obličja zemlje, če naj se svet vsaj poskuša organizirati v družino bratskih narodov, ki hočejo živtfti v miru. iiieoim iumu****1 111 s**************1 BESEDA IZ NAMDA omilili................................... OliirMIVM mmiiMfi Iz Strabane, Pa. Strabane, Pa. — Naj tudi jaz napišem par vrstic in podam svoje mnenje v naši priljubljeni Ameriški Domovini. V prvi vrsti moram omeniti, da se najbolj nasmejem ubogi Micki, ki ima vedno toliko sitnosti s ta malim, ki bo doma imel in pa z njenim možem, ki je zajca lovil okrog hiše. Kot je bilo razvideti, jim je dal res dosti dela in opravka. Saj pravim, res mora imeti dobro glavico tisti, ki vse to spravi v kolono. Ker se ravno bližajo volitve, naj pa še o tem malo povem, ker se v tem oziru bije hud boj. Ce poslušamo radijo in beremo ameriške dnevnike, ni nič drugega na dnevnem redu kakor volitve, komunisti in kapitalisti. Moje mnenje pa je, da kakor si bomo izvolili, tako bomo pa imeli. Vsak naj do-bro premisli, predno bo naredil križ pred imenom kandidata, da nam ne bo spei treba hoditi v tiste “krušne” vrste, kot je bilo to v času velike depresije in da ne bo imel spet Rev. Cox iz Pittsburgha, Pa., toliko dela in skrbi za preživljanje lačnih. Samo to je križ, ker je sedaj že marši kateri pozabil na tista leta velikega brezdelja ali kakor smo rekli — depresije. In kdor pa bere samo tako k; zvano ' * " Marshall uspešen borec proti komunizmu Zakaj pravzaprav sedaj v Parizu gre? Za nič več in nič manj kot to, da se Sovjetska Unija zaustavi, da ne bo mogla več s silo napredovati in razširjati svojega imperija-- llZmDoslej je Sovjetska Zveza imela po drugi svetovni voj-ni kar prosto roko. Daši je končno po tolikih in tolikih pogajanjih podpisala karto atlantskih svoboščin, ki sta jo po-stavila in oznanila Roosevelt in Churchill, vendar jo ta podpis v njenih surovih nasilnih in osvojevalnin nastopih ni prav nič motil. Sovjetska Unija je mirovne pogoje in mnovno politiko takoj začela kršiti, ko se je vojna končala oziroma resnično še poprej predno se je končala. Ona s,& ni brigala za nikaka postavljena načela niti za osnovno lisitino Združenih Narodov. Njeni delegati so samo gledali, da so vedno uveljavljali voljo komunističnih gibanj v poedimh deželah brez ozira na mednarodne zakone in dogovore. ’ Zapadni Zavezniki so po vojni živeli v varljivi nadi, da se more sovjetski moloh nasititi na račun pridobitev, ki se v okviru povojnih neurejenih in nejasnih razmer dado prenesti čeprav se je godila krivica milijonom narodov. Sodili so, da sovjeti hočejo imeti popolno oblast nad vsem slovanskim svetom -in nad srednjp in vzhpdno Evropo, lo so gfadko odpisali Rusom v korist, ne da bi katerikoli pri-zadeti narpd kaj vprašali, če je stem zadovoljen ali pa ne. Po podpipsu premirja z Nemčijo so bile vse medna-todne konference same l^nta|ove m^uktnieiskiem^razgo- pred izvršena dejstva, predno so mogli kaj reči. Tako se je 1 zgodilo da je Rusija zavzela po drugi svetovni vojni dve tretjini Evrope, prišla do Trsta in na Donavo in v sredo ^emSovjetska Rusija je toliko zrastla na moči po drugi svetovni vojni, da je postala neprenosljivo .objestna. Na konferenci zunanjih ministrov se je tej objestnosti zoprstavil naš Marshall in raje konferenco zapustil kot pa da m podpisal nove krivica, ki so jih Rusi zahtevali. Takrat je bilo potem konec velikih sestankov in od takrat je Rusija prisiljena, da predlaga svoje stvari rednim potem pred razne odbore Zveze Narodov. Najraje se giblje v Varnostnem svetu, kjer ima pravico veta, to se pravi, da ima pravico ugovarjati proti temu, da se 0 kaki stvari razpravlja, če ji to ni prijetno, da hoče diktirati povojne razmere ali pa sabotirati vsako'delo za njihovo ureditev. . Ko so Amerikanci videli, da je vse v igri, da je svetovni mir na tehtnici, da je Rusija nenasitna, da bo šla vedno dalje, se je rodil silen načrt za rešitev Evrope: Marshallov načrt za obnovo. Vse komunistične sile so proglasile mobilizacijo^proti Marshallovem načrtu. Komunisti vseh evropskih dežel so s političnimi stavkami, nemiri in sabotažami hotejli prisiliti ameriško javno mnenje, da se ne bi spustilo v to podjetje. Italija in Francija sta bili na robu revolucije radi te politike sovjetov. Italija se je pri zadnjih volitvah precej dobro izkopala, Francija, ki nima nikake demokratične stranke, ki bi imela potrebno absolutno večino in vladala na svojo odgovornost, pa je še vedno v predrevolucjskih težavah. Prav sedaj, ko zboruje Zveza nar,odov v Parizu skušajo komunisti zopt vreči vso svojo moč na trg in na tehtnico in pred očmi delegatov vseh naroijov sveta dokazati, da je demokratična vlada nesposobna. Vse te borbtj in intrige komunističnih sil v Evropi so pa ostale brez pravega uspeha od tistega trenotka, ko so najprej pri njih oglasil zapadne demokracije spoznale, da komunizem ni neka po-1,. morda tudi kateremu delo litična sita, ki ima svoje določene omejene cilje, ampak Jej vze] LeP pozdrav vsem revolucijska pojava, ki hoče v svojo oblast spravit ves svet jčitateljem, listu pa uspeh v in je zato nevarna vsem deželam in-vsakemu narodu naj bo v3ej1 -ozjrih, še tako velik in mogočen. Rose Krall Skratka, ko so vehsile demokracij spoznale, da je komunizem nevarnost tudi zanje, je bilo njegovega napredovanja konec. Odtlej boljševiška vojska ne more operirati kjer se ji poljubi in revolucije se ne posrečijo kakor jih sovjetski gospodarji aranžirajo. Sedaj gre zato ali bo sovjetska podtalna rovarska sila uspela v bolj kompliciranem vprašanju Berlina, Tu so se Rusi zavedali, da imaj,o opravka z Amerikanci in so bi i previdni. Poniževali so Ameriko v malem, v neočitnem, da se jim ne bi moglo blizu. Končno so začeli z berlinsko blo-• kado da bi Ameriko spravili v zadrego. ■ Mora s? odločiti ali bo svet še naprej trpel vedne šika-ne sovjetov in boljševikov ali bo prenašal sabotažo v mednarodnih organizacijah ali pa bo večina povedala sovjetom naravnost d« morjo biti lojalni člani društva v katerem so, lojalni člani Zveze Narodov in izpolnjevati obveznost kot jih morajo vsi drugi ali pa bodo iz družbe narodov izločeni. To je edina pot, ki vodi k ozdravljenju.. Sovjeti morajo prenehati s svojo agresivnostjo. Pa to je šele prva stop-* ^-ili* Moro ca iih nrisiliti dfl nuste šen, predobro. Sneg eo bili »i-cer ljribovci pretrg»H, šla sva pa s spremljevalcem le kakor v celo. Ko sva se popenjala proti vaei, si nisem želel prav niš dragega, kakor da kam sedem. Komaj sem ivlašil nog« za seboj. Ko vse opravim, grem v neko hišo. In tam se neum-noet začne. Gospodinja mi je rekla, naj se preoblečem, ker fa-li v Šmarji, ampak od takrat sem bil prepoten skoa in skoz ko smo italijansko, polento čez Pamet je rekla da, nespamet Jadransko morje in pruski ško- pa ne. Ubogal sem nespamet, renj čez Alpe vrgli. Suknjič sem vrgel na mrzlo V letu 1945 sem bil le ves mizo namesto na toplo peč, sam čas v državni službi, s 1. janu- pa legel na nekako zofo, ko sem ar jem 1946 sem bil pa upoko- prej zavžil nekaj žganja in čajen. Od takrat sem letal iz fa- ja in ves moker zasmrčal kot re v faro pomagat prezaposle- star medved. Tisti dan mi je nim ali bolehnim župnikom ali telesce reklo, naj bom pame-na faro, kjer župnika sploh ni ten, ker vseh mojih neumnosti bilo. Potepuško življenje ka- ne more prenesti, najsi je duša kor nalašč zame, kjer mi ni ob- več kot telo. Teden po tem sem Stanka nikjer dolgo. Bil sem v šel v Zlato polje v šolo, debelo Bohinju, Šmartnem pod Šmar- uro daleč, najprej v hrib, po-no goro, St. Vidu pri Domžalah tem po ravnem. Spet pridem in na Koprivniku pod Hrigla- v hišo ves premočen od potu. vom prav na Cvetno nedeljo. Gospodinja me vpraša, če se Ko sem se primetal v Ljubija- bom preoblekel. Jaz, da ne. In no, me je že čakalo pismo 80 - ta neumnost je bila prvi poletnega župnika na Brdu, naj dobna. Dve uri sem bil v šoli, mu pridem pomagat za Veliko kjer pa peč prav tisti dan ni noč. Tja sem prišel veliko sre- dajala 'kaj prida gorkote, ker do, veliko soboto je pa župnik je bila pokvarjena. Spet me umrl. Na škofiji so rekli: — vpraša gospodinja: Se boste “Kar tam na Brdu ostani, po- preoblekli? Jaz, da ne! Domov poldne pridi pa po dekret.” In grede so se mi noge na prečudna sv. Jurija dan sem postal ne viže zapletal«. Tudi doma župnijski upravitelj na Brdu, se nisem preoblekel. Zdaj je o čemer se,mi ni nikoli niti sa- bilo telescu zadosti. Drugi dan njalo. Kje je Brdo? Iz Šmar- je bil četrtek in komaj, komaj ja se pelješ v Ljubljano, iz sem odmaševal. V petek sem Ljubljane pa z avtobusom po obležal in v soboto tudi, v nede-cesarski cesti čez Domžale v Ijo me je rešilni avto odpeljal Celje, Kamnik ostane ob stra- v Ljubljano v agoniji. 36 ur ni Na 28. km. se ravnina zo- je bdel zdravnik nad menoj in ži in se zapeljemo v sotesko, ki mi na vsake tri ure dajal injek-se imenuje Črni graben. Ste že olj o pennicilina. Vročina 39, brali Jurčičeve “Rokovnjače?” 40, čez,411 stopinj. Oj, precud-Ce jih 6e niste, jih dobite in ne in lepe svetlobe sem gledal preberite, ker se vsa povest vr- takrat. Iz pekla vem, da niso *• če se bile iz vic, bomo ze FvP**?* AL FA NE • “Rekel bi, da je Likarjeva kot če bi dal' arniko na odprto žena jezljala, ko ji je dedec'rano. Se meni dajte,^oče, bom privlekel domov kozla namesto videl, če res tako peče.” koze,” sem se vtaknil v pripove- “Skundri, pa suhe hruške so dovanje starega Susmana, ko za otroke, pa češpljeva voda,” me je začelo bosti pri strani od rae P°uči Suaman ‘ Tiho bodi, samega nestrpnega pričakava- Pa poslušaj!” Očetu sem takrat meriti, če verjame, da bo A. Wallace odrešenik celega sveta, saj ga tako vsaj napredno časopisje imenuje. Če pa poslušamo radio in beremo ameriške dnevnike pa vidimo, da kjer ima on svoj shod, mu povsod prinesejo v dar paradižnikov in gnilih jajec namesto rdečh vrtnic in to menda samo zato, ker je bil nekoč poljedelski tajnik in je takrat farmarjem ukazal, da naj male prašičke pobijejo, da bo ostala cena svinjini visoka. In menda je moralo biti že res, ker drugače bi tega ne pisali tudi napredni časopisi, saj to kar oni pišejo, je vse čista resnica in .kar pa po njih izrazu pišejo “farski” časopisi je pa vse lažnjivo. Kadar pa kateri potrebuje pomoči, pa ne gleda ali mu jo deli duhovnik aii kdo drugi. Prepričana sem, da so na-či napredni lahko kar brez skrbi in naj se nič ne bojijo, ker niti škof ali kateri koli te dobiti Rev. Jagra, ga povprašajte o Brdu. Njemu sta Brdo i n Črni graben dobro znana, saj je kaplančeval tam blizu, menda v Dobu ali je pa tam blizu doma. Zelo lepo je na Brdu, lepše ko v Šmarju, če se Vam s tem ne zamerim. Na Brdu je tudil pisateljeval Janko Kersnik. Bojim se, da bi se tudi jaz ne unel za 'tak posel. Na svetu je pa že tako: če prst pomoliš, te zgrabi za roko. Na škofiji so mi dali še e-no župnijo, ki se imenuje Zlato polje, na žalost brez zlata. Zlato polje so Švabi pbpolnoma razdejali: zažgali in minirali do zadnjega svinjaka, tudi cerkvi niso prizanesli. Ljudi so pa odpeljali v Nemčijo v internacijo, kjer so bili od 3. avgusta 1941 do 1945. Zdaj počasi zopet obnavljajo hiše in hleve in skednje. -Požganih je bilo pelt vasi. To, da sem šel iz Ljubljane na Brdo, je bila in je še sreča, ii pri talki svetlobi, _________ -dl' bil do 2. aprila. Injekcij sem dobil čez 80. Ko sem si od te bolezni, ki se ji pravi pljučnica, nekoliko od-pomogel, sem si pa roko zlomil, doma v sobi, ko sem hotel stensko uro naviti. Ko sem roko za potrebo popravil, mj je pa ječmen zrasel na očesu. Zdaj je že -požet. Tako je z menoj. Dobre volje sem pa le zmerom in to je najboljši zdravnik. Ko Evropejec napiše pismo v Ameriko do konca, ima navado, da tudi kaj poprosi. Zato mi ne zamerite, če bom tudi jaz tak. Ce bi se dalo čez lužo priti, bi vsa Evropa tja pridrla in hodila z lajno od hiše do hiše kakor v starih časih. Kaj bi prosil? Nič. Znamke okrog vratu, ki se ji pravi kolar, in kar se kolarja drži, nimam, kadila nimam (thus), sveč nimamj nja, kako. Moja mlada pamet sicer še ni dosti skusila tega svata, toda iz diplomatskih od-nošajev v raznih hišah po Me-nišiji sem lahko sodil, koliko bije ura, kadar napravi gospodar kaj napek. Če je bilo dognano, da pri mirovni konferenci ni dobila besede, je dovolj glasno kazala svoje mnenje s tem, da meštrala po peči z burklamji da se je hiša tresla in da je, ko je prinesla večerjo na mizo, skledo tako trdo postavila na mizo, da bi se bil količkaj slabši lončeni izdelek razsul v tisoč koščkov. “Nepočakne sitni,” me je učil stari Susman, “tok potrpi za prgišče, da se beseda uleti in da bom prišel do tistega! Kaj mar hočeš, da bi začel pripovedovati od zadnjega konca naprej. Grmek,” se je obrnil Susman k mojemu očetu, “saj ni, da bi bil ravno potreben, ampak tako me nekaj ščemi v grlu, kaj se ve, če nimaš kakšno kapljico hruškovca v omari. Samo eno kapljico bi kanil na jezik, pa bi raje tekel. Zlomek vendar, čisto pozabil sem stopiti k Bonaču po en frakeljček.” Oče so stopili k omarici in res so iztaknili nekaj tam v majhni stekleničiti. Najprej so sami nekoliko zlili v usta, potem so dali pa še Susmanu. Čudil sem se, kako moreta devati usta tako stvar, ki jima je vlekla U3ta navzkriž. Neznansko sta namreč oba skremžila obra ze, ko sta začutila v ustih tisto fetvar. Saj ju ni nihče silil, da bi morala. Nekako tako sem se jaz pačil, kadar je bila za večerjo zabeljena kaša. Ni mi šla, pa mi ni. Mlečna ali češpljeva, tisto že. “Peče, kaj ne?” sem ju sočutno pomiloval, “menda tako, strašno zameril, ki niti svojemu najmlajšemu, ki bi ga morali radi imeti, ne privoščijo nekaj, kar njim samim paše. Kaj, če peče! Saj tudi krompir jemo naravnost iz žerjavice, da bi si skoro vse parklje opekli, pa je vendar tako dober. Včasih niti počakati nismo mogli, da bi se dodobra spekel. Pobrali smo ga, mu pojedli skorjo, pa zopet vrgli nazaj v žerjavico, da je napravil drugo 3korjo in tako naprej. “Bilo je že pozno, ko jo pri-maha Likar s kozico domov,’” zopet povzame Susman, ki je potlačil v usta prgišče tobaka. Kadar je prišel k nam, je moral prinesti mehur s tobakom s seboj, ker pri nas tista sladka travca ni bila v modi. V omarici se je pa vedno kaj dobilo, tisto pa. nimam. Radio pa imam. Pozdravite Rev. Ponikvarja, Rev. Jagra, če sta pri roki, in pa Mr. Anekaj, če so mi v Ganji-čah prav povedali. v——/, ---v Pr»V lepo pa pozdravljam tega nima, onega nimam, tiste- 'go. 'Suprogo in Vas. ga nimam in kaj vem, kaj še * V njim za pomoč ali delo vprašat; ampak seveda, če se pa zgodi, da bi Tito primahal v Ameriko, seveda če bi ga ta sprejela, potem se bo pa go-njih oglasil jo prenehati s svojo agrcsivnusiju. ra iu jc oec p, n menoj, ne od takrat, ko smo za nja. Pritisk mora iti dalje. Mora se jih prisiliti, da puste pečjo pri mizi igrali in golju- duhovnikov ne bo prišel k' Vendar ni sreče brez nesreče. Da nisem takega telesa, -močnega in mladega, kakor mr. Anekaj, ki je menda pri vas v gosteh Vam je znano. V letu 1946 po župnikovi smrti sem moral učiti na Brdu in v Ljubljani. Na Brdu sem imel povrh še birmo. Ko nor sem letal z Brda v Ljubljano in nazaj z avtobusom. INi čudno, da se je začelo rahljati zdravje rahlega telesca. Pomagala je pa tudi nespamet ali neumnost ali kakor se že takemu početju pravi, nespamet, ki mi dobri Bog z njo ni prizanesel. Kratko in malo: zbolel sem na smrt. Kako? Poslušajte! Župnija Brdo ni v ravnini vsa, imam nekaj vasi v hribih, uro daleč. Hribov se sicer nisem nikoli bal, saj sem bil več kot desetkrat na Triglavu. Ampak če greš v hribe, moraš iti po pameti. Na Triglav sem šel po pameti in se nisem nikoli prehladil. V naše hribovske vasi sem pa šel samo dvakrat, pa sem iztaknil. Prav j na dan, ko je prvi sneg zapal, j letos, sem šel obhajat v hribov- Zanimivo pismo iz stare domovine Cleveland, O. — Anton in A-loj-zija Kužnik iz 74. ceste ste rrejela iz domovine naslednje pismo, ki ga priobčujemo v celoti. Brdo. Dragi gospod! Menda je že kar osem let, od kar sva se na zadnje videla iz c H v oči. Dolga leta in bridka, pa tudi sončna. Pa o soncu in bridkostih ne bom pisal, pisal bom, kako je bilo in kako je z Vinko Lavrič. Community « I—MW Tk» IknM Cm* C* ” Likar otiplje do hleva in priveže v kot kozico. Potem se pa odpravi v hišo, kjer ga je sprejela ženica z veliko slovesnostjo. Vse grehe zadnjih 60 let, odkar sta bila skupaj, mu je naštela in nekaj se jih je spomnila tudi od poprej, od fanto-vanja. Likar bi bil takrat prav brez skrbi poklekni) pri spovednici in brez caganjm'ed-drdral vesoljno spoved. Celo nekaj vnaprej bi lahko povedal, če bi bila ravno sila. Likar je dobro vedel, da ne kaže ustavljati plohe, zato je kar potrpežljivo čakal, da se je prevedrilo. Prevedrilo se je pa z velikim vprašanjem: “No, capin poha-jaški, pa kje si se vlačil toliko časa, a?” In Likar je začel pripovedovati na dolgo in široko, koliko časa ga je vzelo, predno je mogel izbrati ravno pravo žival. Kako mu je po poti nagajala, da je prišel le počasi naprej. Ni je hotel priganjati, da se ne bi pregrela in bi lahko prišla ob mleko. Pazil je, zelo je pazil, da se je previdno ognil odpočit-ka “Pri vragu.” Saj je vinske duhove že pregnal od Gornjega jezera do doma in zakaj bi stari nekaj pripovedoval, ki ni prav nič potrebno in bi se ji niti morda ne zdelo prav. “Boš videla, stara,” je Likar končal svoja dokazovanja, “da take mlekarice še ni bilo v našem hlevu. Joh, pa kako je živalca krotka, ti rečem! Veselje boš imela ž njo in blagrovala me boš, ki znam tako izbrati.” “V peči je še nekaj žgancev, ki sem ti jih skuhala za večerjo. Saj vem, da so že Vsi postani,”’ reče ona nekoliko potolažena. •“Ne bom jedel,” odloči on, “sem preveč truden od dolge poti. Spat bom šel.” Kako bo jedel po slastnem in obilnem prešutu, ki so mu ga narezali Vragova mati. “Bom že zjutraj presodila kozo,” reče ona in se spravi v zapeček, da bo še nekoliko poždela ob topli peči. Ugibala je in račnnala, če bi bil kak kraj, kjer bi se‘dedec zmotil, pa se ni mogla domisliti nobenega pripravnega prostora. Morda se pa rks ni nikjer u-stavil, je sklenila in je bila ___- zadovoljna s pokoro, ki si jo je naložila. Bom jutri povedal, kako jš j bilo, ko je šla Llkarica v hlev, da bi pomolzla novo kozo. PK. JAKLIČ: Peklena svoboda Poveit o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 "Mi ser pa postavimo!" Tako so se bahali zarotniki s Studenca, MalnarčeJc, ki jih je vodil, je bil pa še bolj ponosen, zakaj on je bil tisti, ki je spravil iednika pokonci, ker mu je prišel cerkovnik povedait, da ne more v zvonik, ker ga straži vojak in mu gnozi z bodalom. Jezen je bil zaradi tega, ker ni vedel, kako bi sklical sosede, a tedaj se mu je zasvetilo, da je ukazal: “Naj pa čednik zatrobi!" In tako je šla vojska s Studenca za čednikom in to je bilo drugim tako všeč, da jim je bilo žal, ker niso tudi iz drugih vasi vzeli čednikov s seboj. Samo oni s Pijave gorice, ki imajo sv. Judeža za patrona, ki se že takrat niso dali onim s Studenca pod noge, so privedli svojega čednika s seboj, ko so slišali znani rog s Studenca. Ko so le-ti s Studenca trčili z onimi s Pijave gorice v Okljuki skupaj, je pa rekel Tone Krivanoga, ki je bil P n Mal-narčku prenočil in je šel sedaj z onimi od fare: “Ni pes, da bi se Turjak sedaj ne lazvalil. Okoli Jerihe ki jih je vodil Glavanov Janez, sam srdit, da-je kar pihal. “Kako si opravil?” ga,je pozdravil Tone Krivanoga. ‘Nocoj smo' jazbino na Preseki razpotegnili in požgali, jazbec nam je pa ušel,” je povedal Janez in zaškripal z zobmi. “Ce ti je sedaj, ti ne uide drugič, Janez. — Sedaj pa,” se je obrnil Krivanoga do vojske, “čedniki naprej 1 Na Turjak!” Zatrobili so rogovi, bobnarji s0 tolkli takt na prazne banke in na škafe, da je šlo kakor pri vojakih: ena, dve 1 Vmes pa je šlo med vojsko gor in dol: “Glavo ali pa urbar! Vse dol ! Tlaka in desetina je preč, ne bo nas drla graščina več!” Potoma so pritiskali še zmerom novi puntarji od vseh strani . Za vsakim grmom ob cesti so čakali, na križpotih je bila glava pri glavi. Z Gradišča, z Vrha, z Rogača so prišli, pa so prilezli od Ščurkov, z Visokega so pridrli, iz Zapotoka so vsi pridrevili, tako da so Ižanci že kar godrnjali, da jih je preveč, da ne bo kaj deliti na toliko glav. Mimo Zalogarja so so samo trobili, pa je šlo zidov- kar ŠK; malokateri je stopil je v drobno, mi pa imamo rogove-in krampe s seboj. Tudi noter, da ga je suni] merico ali dve. Plačal pa nobeden ni nič, Turjak mora iti vsaksebi! Dol ije pravil kesneje Zalogar, vsak z njim!” lie rekel: Bom plačal nazaj gre- “Glavo ali pa urbar!” je od- de. Tak0 je Zalogar tržil tisti VE5TI I TL SLOVENIJE (Nadaljevanje > 1. etranl.) vico, da jih proglašajo za svoje, samo da lažje varajo one slovenske mrtve duše, ki vse verujejo na komando. In da je komedija še bolj popolna, vla- nalaga narodu. Morda ga je Kominforma zmešala, da je odpadel od božanskega Tita. POT V JUGOSLAVIJO. — TEŽAK je beg, še težja pravilna pot iz Jugoslavije. Pa je čijo v Bazovico italijansko pre- težka tudi pot v Jugoslavijo, bivalstvo, ukažejo igrati pred ■ Tako beremo v “Primorskem spomenikom padlih komunisti-'Dnevniku” 15. septembra, ko-čno internacionalo in himno liko sitnosti je, predno se dobi “Mamelli,” kar je približno ta-1 dovoljenje za pot v Titovino, če ko, kakor če bi girali na grobu J se sploh dobi. Za vsako pot je Oberdana avstrijsko himno:]treba delati posebno prošnjo, “Bog obvaruj. . .” Vsak pošten kjer je treba “obširno razložiti in objektiven človek, Slovenec j vzrok potovanja.. Jgosavijo to- hočejo komunisti vsakega, ki ne ali Italijan, bo priznal, ia je bi- rej skrbi, po kaj kdo hodi pre- la zadnja komunistična prosla- ko meje. Treba je seveda tudi va v Bazovici smešno, komedij-anstvo, ki je samo skrunilo spomni bazoviških žrtev. UDARNIKI PA TAKI. — Tja k Gorici so nagnali jugoslo- plačati lepo svoto lir, da se do. be vsi potrebni papirji. ZGODBICA IZ AJDOVŠČINE. — Znano je, kako boli komuniste vsako romanje in vsa- vanski komunisti polno mladine ka cerkvena pobožnost. Ker rana delo. Po listih beremo o nav-., di ljudi še ne upajo vsega pre- dušenju te mladine za to delo v! povedati in božjih poti kar po- komunističnih brigadah. Rfes- dreti, skušajo z raznimi šikana- govorila vojska. Urbar je imel vsakdo na jeziku, v srcu je imel pa salo. Salo mora dobiti, da bo žena zadovoljna, obleko za otroke ali vsaj čevlje, pisker iz porcelana ali vsaj še kaj od sto drugih dobrot, ki so nakopičene v turjaškem gradu. Vsak je samo to Boga prosil, ba bi bil P™ Morda se bo že v Namršlju kaj dobilo. Pa tam nimajo Bog ve kaj, ko je bajta majhna in Pem tako skop, da še sebi nj nikdar nič privoščil. “Na Turjak! Tam imajo!” Te misli so privzdigovale ivse, ki so imeli korake usmerjene proti Turjaku in so nosili na ramah krampe, vile, cepine in sekire. Ko je kmečka vojska dospela do Podrebra, so jo Želimeljci pozdravili z vriskanjem. “Glavo ali pa urbar!” so jim odgovorili Ižanci in krenili proti Namršlju. Toda Želimeljci jih niso spremili. Smejali so se jim in si pritrjevali, češ, kapo prav smo naredili. V ranem jutru so namreč gradiček že sami oplenili in urbaje za-žgagli. “Hudirja, kar brez nas! Pa vse do zidu!” so se srdili Ižanci, ko so se vračali praznih rok “Vsaj toliko pravice imamo v Namršlju kakor Ižanci. Ali ste vi nas kaj vabili na Ig?” Sokraj bi se bili spoprijeli, da ni prav tedaj završalo po hribih. Po vseh stezah so drli hribovci navzdol. Vihteli so dan, iztržil pa nič. Ustavili so se šele pri Matičku pod Turjakom. Tako je prišla ižanska vojska pod Turjak. niča je malo drugačna. 2. septembra sta se predstvaila gorički policiji dva Mariborčana, Anton Lovra in Josip Kumbus, ki sta pribežala iz Solkana na italijansko stran. Izjavila sta, da sta se naveličala trdega "udarniškega” dela pri gradnji "Nove Gorice” in sta zato zbežala iz Titovega raja. ŠE EN BEGUNEC. — Poveljnik jugoslovanskih straž na bloku v Števerjanu je' z vso opremo pribežal v Italijo. Izjavil je, da ni mogel več prenašati krivic, ki jih Titov režim sto Matere božje Tita, pa boste videli, da se bo romanje brž ustavilo.” “PRIMORSKI DNEVNIK” SPET OBSOJEN.” — 22. septembra je bila pred tržaškim sodiščem razprava proti komunističnemu glasilu “Primorski Dnevnik,” ki je poročal neresnico o župniku Mirkotu Fileju iz Mavhinj. Ko je bila v Ljubljani razprava proti Bitencu, je komunistični list napadel tudi tega župnika kot "vohuna.” župnik je poslal listu popravek, toda list ga ni hotel prinesti. Na to je župnik tožil in urednik “Primorskega Dnevnika” Stanislav Renko je bil obsojen radi razžaljenja časti na 60,000 lir kazni in na vse stroške. Tako mi ovirati božjepotna romanja. Na Goriškem zlasti romanja na sveto Goro. K temu prinaša "Slovenski Primorec” zgodbico iz Ajdovščine, ki se glasi: “Oblasti so v veliki zadregi, kako preprečiti romanje k svetogor-ski Kraljici, ki se vedno bolj širi med ljudstvom ,pa se oglasi nekdo: “Jaz vam povem, kako lahko preprečiti na lep način, da nihče ne bo šel na Sveto Goro, pa mi morate obljubiti, da me potem ne zaprete.” Ko mu to obljubijo, .se mož odreže: “Spravite na Sveto Goro name- Grof Jožef Marija Auersperg se po tistem neprijetnem dogodku na Studencu Ižancem ni več prikazal, temveč je ponoči zajahal konja in se pod vodstvom velikega lovca, ki je poznal vsa pota in steze, podal domov na Turjak po stranskih poit ih in stezah preko hribov; Ižancev ni hotel srečaivati. Pesem, ki mi jo je povedal mladi Zdražba, pravi: Grof se v gozdu milo joda, pa se Bogu priporoča: da bi toliko ga prikril, da b,s Ižanc ga ne dobil 1 Jokal turjaški grof najbrž ni, vsaj vpričo velikega lovca ne, toda poln srda je koval načrte, kako bi se osvetil Ižancem za sirovo ponižanje. Ali bi se ne spodobilo, da bi vse Ižance položil na cesti na trebuh in bi se cesarjev komornik in grof turjaški vozil po njih gor in dol? Spodobilo bi se in zaslužili so. Tako je mislil grof turjaški v svojem srdu; ko se je pa začela v njegovih žilah kri nekoliko mirneje' pretakati in je začel premišljevati, odkod je prišel nemirni in uporni duh med ljudi, je moral priznati, da je pfi-šio vse to od zgoraj in da je pravzaprav cesar tisti, ki je bliskali z očmi na vse strani. Najbolj divji so bili Skriljam, VOUfi »UY WOW> SSWssi’-*’ trobi v njih rog, oblatiti in ustrahovati. Pa vsi se ne puste. Včasih se orožje obrne pto-ti njim samim. NOV LIST. — Titovi komunisti so v Kopru začeli izdajati nov list z naslovom “Naša borba.” List je tednik in je nekako glasilo laško — slovenske protifašistične zveze, ki je seveda ijjsta komunistična organizacija List divje napada komuniste, ki nočejo za Titom. MALO SEMENIŠČE V PAZINU je komunistična oblast zaplenila za svoje namene. Protesti v Zagrebu niso nič zalegli. Malo semenišče se mora s svojimi dijaki seliti v prostore nekdanjega samostana pri sv. Petru v šumi blizu Zihinja. Tako gredo vse kulturne ustanove. V Trstu se šopiri v prostorih Ci-ril-Metodove šoje komunistična tiskarna. V Pazinu so Hrvati zgradili krasno stavbo za dijake in semenišnike, sedaj bo tam komunistična kasarna. BOŽJI MLINI. — Pod tem naslovom piše “Demokracija”: “Po deželi se naši ljudje s stra-] Razno iz Argentine Med našimi duhovniki je nekaj sprememb. C. g. Knafelj je bil premeščen na župnijo Montserrat. 'Da bosta v pomoč rojakom, ki so odšli v Mendozo, sta šla tja č. g. Dr. Hanželič, ki je dobil mesto v župniji San Martin, kakih 60 km (ired Mendozo pa FCP in č. g. Casarman, ki je nameščen v župniji San Nicolas v Mendozi. Naslov C. Sarmiento 146. Duhovnik č. g-Golia deluje v misijonski škofiji Jujuy, č. g. dr. Jaklič je v San Andres de Giles, v Jaure-gui je č. g. Skvarča, v Chivil-coy je č. g. Jurak, v Lobos FCS č. g. Anton Ravnikar, v Tucu-man č. gg. Škerbe, Urbanč in Žagar, v Dolores č. g. Glavač. Bogoslovni profesorji v San Luis delujejo tudi v dušnem pastirstvu. Vsi vsako nedeljo pridigajo. V Villa Mercedes je kaplan č..g. Jambrovič, v Santa Rosa pa č. g. Kladnik. Slovenski katoliški akademski starešine so napravili v Buenos Aires svoje društvo, hi bo delovalo v smislu pravil starešinstva v domovini. Z ustanovnega zborovanja so poslaji vdanostno spomenico Eminenci Kardinalu Cope 11 o, primasu Argentinije, ljubljanskemu škofu Dr. Gregoriju Rožmanu in Dr. Mihi £reku, predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo. Za predsednika-društva je bil izvoljen ravnatelj Dr. Ivan Prijatelj, za tajnika Ruda Jur-čec, za blagajnika notar Lesar, v odbor pa ravnatelj Bogumil Remec in odvetnik Milos Stare. Prišli so v Argentini jo novi transporti Slovencev: 10. julija 5 oseb, 11. julija 254 oseb. Z zadnjim transportom so prišli pred vsem tisti, ki so iz Italije potovali preko Nemčije. Sestanek društva Slovencev ste manjše države. Zagrozila je da bo izstopila iz Zveze Narodov raje kot pa da bi sodelovala kot brezpomemben član kakor dosedaj. Delegat Lebano-na je povedal, da male države hočejo svoj delež in vpliv, ker bodo v slučaju vsakega spora med velikimi zavezniki njihovi narodi nedvomno morali biti na tej ali oni strani. Neutralna ne bo mogla ostati nobena država, ne mala ne velika. Delo za dekleta Dekle, tipistinja, stara 20 do 85 let, dobi delo v uradu za splošna dela. Plača. Delo 5 dni v tednu. Pokličite Mr. McKenna PR 4140. (202)' IEL0 DOBIJO MALI OGLASI Kupimo hišo Radi bi kupili hišo za 1 ali 2 družini. Hiša mora biti v dobrem stanju, najraje med Norwood, St. Clair, Superior in 71. cesto. Kdor ima kaj primernega naprodaj, naj pusti naslov v uradu tega lista. —(203) ženitbena ponudba Priden in pošten Slovenec, ameriški državljan, se želi seznaniti v svrho ženitve s pošteno Slovenko v starosti 29 do 35 let. Repne ponudbe je poslati na urad tega lista pod imenom “American Citizen.” je bil dne 9. julija v dvorani} uUje.- 1 Hiša za 1 družino Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob zidana, plinska kurjava, cementni dovoz. Hiša je v prvovrstnem stanju, blizu cerkve, šole in transportacije. Prodajo jo lastnik. Cena je $12,500. Vprašajte na 8422 Rosewood Ave. telefon Diamond 0763. (102) Enoroki goslar. — Luther Caldwell iz Columbia. Mo., po poklicu farmer, si je pridobil sloves, da je edini enoroki goslar na svetu. Slika nam ga kaže pri igranju gosli, kjer si namesto ene roke pomaga s posebno pripravo, ki jo giblje z nogo. vnik D’Otone. Koliko gorja je prizadejal našim ljudem, pa tudi nekaterim Furlanom! Sedaj pa je zaprt V Rimu v Regina Coeli, v isti ječi, kamor je on pošiljal svoje žrtve. Božji mlini.” Morda bi bilo dobro, ko bi na to zgodbo tega fašista mislili trdi komunisti, kadar pošiljajo nedolžne ljudi v ječe. Vsaka stvar se enkrat obrne. VOLIVNI IMENIKI V ^TRSTU. — Komandant zavezniške uprave v Trstu je koncem septembra objavil, da se bodo v Trstu sestavili volivhi imeniki. Volivno pravico bi imeli po tej odredbi italijanski državljani, ki 30 leta 1947 bivali na ozemlju tržaške državice. Slovenci torej, ki niso bili italijanski državljani, ne bi imeli pravice voliti, čeprav so bili že leta 1947 v Trstu. In takih je veliko. Mnogi Italijani, ki niso Tržača- re, govorili in poročali pa so u-radniki društva č. g. Janez Hladnik, č. g. Anton Orehar, g. Jože Albreht, tajnik g. Anton Skubic, blagajnik č. g. Ladislav Lenček, gospodar g. Joško Kro-šelj, in za-ženski oddelek gdč. Marija Petelin. Za nadzorni odbor je poročal Dr. Vinko Zorc, ki je ugotovil, da je društvo opravilo ogromno delo v korist mnogih naseljencev. Od-bor je dobil posebno pohvalo in priznanje. Na sestanku so govorili in dali dobre nasvete za delovanje društva tudi č. g. Janez Hladnik, France Žužek, Janez Kranjc, Dr. Julij Savel-li, in č. g. svetnik Karol Škulj. Družina Janeza in Viktorije Plahuta je dobila sinčka. Krstil ga je č. g. Ciril Demšar. Ivan in Ivanka Kresnik sta dobila hčerko. Kar v emigrantskem “hotelu” je prišla na svet. Stanovanje v najem Odda se 4 sobe, $35 na mesec s kurjavo vred. Stanovanje dobi le, kdor kupi vse pohištvo za . te 4 sobe. Pokličite EX 4805. —(202) ni, bi po tem načrtu odločali, v Družina g. inženirja Albina in Trstu. Sicer pa je do kakih volitev pač še daleč. Saj še gover-nerja ne morejo dobiti. gospe Vide Mozetič pa je dobila sinčka Petra. težke okovanke nad glavami in ***2? Jf* jega komornika na i? kočije. rtSSSSSs ■ * * - m* m* — “Kaj blebeta o odpravi tlake in desetine, zakaj obeta svobodo in konstitucijo!” se je v srcu hudoval grof turjaški. “Sedaj pa ima 1 Kanal j a je komaj zavohala prostost, že se je začela zigravati. Že danes je nastavljala rožičke, kaj šele bo, ko ne bo več na verigah? Kdo bo varen pred njo? Ferdinand, j slabe svetovavce imaš! Z bičem po kanal ji in na kratko jo priveži! Potem boš vladal!" Takih nazorov je bil grof Jožef Marija, in če bi bil tedaj on cesarjev svetovavec* ne vemo, kako bi bilo kaj s tlako in desetino. Hud se je vrnil na Turjak, kjer so že vedeli za njegovo nezgodo, in je še manj govoril kakor sicer. (IMlje prihodnjič) 1 Vobena država ne bo mogla ostati nevtralna Pariz. — Zastopniki manjših narodov in držav so vsled silnega spora med velikimi stopili kar lepo v ozadje. Niso pa s tem položajem zadovoljni. Ju V rekordnem času zgrajena hiša. — V dveh urah potem, ko so trnki Reliance Homes lnc iz Lester, Pa. zapeljali na prazen lot, je Mo sedem v tovamih izdelanih delov hiše zvaienih skupaj iz česar je nastala 6 sobna moderna hiša pripravljena za vselitev. Taka hiša stane $8,950 in je najcenejša 6 sobna hiša, ki se je more danes zgraditi. v okolici od E. 55. St. do 79. St. Poštena plačnika. Kdor ima kaj jfcumernega, naj pokliče po 5 uri zvečer PO 0692 in naj vpraša za Mrs. Rozman. -(201) Stanovanje iščejo Veteran, žena in 2 otroka iščejo 3, 4 ali 5 sob. Lahko je apartment ali vsa hiša. Se morajo seliti. Jako nujno. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče LI 0458. (202) SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 8L KE 858$ Vas muli glavobol! ______ _ _ _ Nabavite si najboljše tablete proti žna Afrika je prva izrazila hud ilav**>lu v “j* lafnL. svoj protest proti temu, da velike sile delajo politiko kar same in komaj naknadno kaj obve- Mandel Drug 16702 Waterloo Road ClrvHand Ift. Ohi« Fino grozdje Prt nas dobite fino grozdje, iz Kalifornije ali Concord iz Ohio Dobite tudi dobre sode Imamo zimski krompir in zelnate glave MARINKO'! FRUIT MARKET 416 EAST 156th STREET mezna visoka drevesa. Latu kmaiu potenj sem zasnsai ne-iaKuj uvigmu ionu, ------ sem prišel hitreje naprej in itu-kje spredaj napolglasno, mr-jih doiaknil. Jasno je bilo, da,mo tavajoča divja zverina, lu di lahko opazoval, ne da bi bil mrajoče šumenje in nepresta- še ni izgubil veliki ognjenik, ka-jin tam so se za trenutek prika- sam izpostavljen opazovanju. Korakal sem tik zraven ptero-d akti iškega močvirja, ko se je zganil v moji bližini eden teh nestvorov, — slišal sem, kako rezko, presekano so zašumele njegove usnjene peroti — pa morale, kakor se mi je zdelo, Spomnil sem se Gladys in njenih besed: “Povsod nam je dana prilika za junaštva.” Zdelo se mi je, da slišim njen glas. Mislil sem tudi na McArdlea. To bi bil članek za tri stolpiče v našem dnevniku! Pa koliko bi to zaleglo za moje napredovanje! Nemara bi mi poverili kar poročevalsko službo pri prvi večji vojni. Pograbil sem najbližjo puško — moji žepi so itak bili napolnjeni z naboji — razmakni] grmovje ob vhodu v našo zarebo in urno smuknil ven. Ozrl sem se in še zadnjič pogledal dremajočega Summerleeja, __ta je pač veliko zalegel na traži! — ki je še vedno kimal z glavo pred ugašajočim ognjem kakor smešna mehanična igrača. Spomnil sem se tudi odprtega, gnusnega, okrvavljenega žrela, ki se mu je za trenutek prikazalo T luči lord Johnove bakle. Zdaj sem bil baš v loviščih tega brezimenskega, orjaškega strašila. Vsak trenutek bi lahko name planilo iz teme. Obstal sem, dobil iz žepa naboj in odprl puško. A čim sem se dotaknil zatvora, mi je od Strahu okamenelo srce. Pograbil sem namesto prave puške lovsko dvocevko! Zopet me je premagala želja, da bi se vrnil. Zdaj sem imel prav dober izgovor za svoj neuspeh — in zbog tega me ne bi nihče omalovaževal. Ta zadnja beseda je zopet podžgala mojo prazno častihlepnost. Nisem mogel, nisem hotel priznati svojega neuspeha. Slednjič bi nepresta- m i^uuu »cimi u6**j'-***«> |*** -***»* — — — na votle glasove. Cim dalje terega vplivi so vstvarili pred zale in zopet izginile velikanske sem korakal,tem glasneje je po- neštevilnimi leti vso to čudno sence, orjaške neme sence, ki so stajalo in naposled je bilo ne-'planoto, popolnoma svojih mo-dvomno tik polg mene. Ostal či. Videl sem že poprej sredi sem in ugotovil, da šumenje ne bujnega rastlinstva povsod iz narašča in ne pojema, kar je ^ tal štrleče črnkaste skale in ku-; — e-;dovolilo sklepati, da izvira iz'pe strjene lave, a ta asfaltna se je dvignil v zrak: meri] je; nepremične točke. Postalo je mlaka sredi goščave je bila pr-z odprtimi krili vsaj dvajset'slednjič podobno vrenju v kotlu vi dokaz, da še zdaj nadaljuje amtIIo.. ajj jadranju več velikih kipe- staro žrelo po teh obronkih svo- čih loncev. Kmalu sem dospel je delovanje. Toda nisem imel na kraj, odkoder se je razlega-časa za nadaljnje raziskovanje, lo• zagledal sem sredi male po-ker sem se moral požuriti, če Ijane jezerce — ali boijše po- sem hotel biti ob svitanju zopet vedano, ker ni bilo večje od vod- v taborišču, n jaka pri vodometu v london-! To je bil hud sprehod, in ne dobro skem Trafalgarskem vrtu — bom ,ga pozabil, dokler me ne lahko'samo mlako neke črne, smoli zapusti spomin. Plazil sem se šape. Kolikokrat sem obstal in sklenil se vrniti, a ponos je vedno premagal pri meni strah in me silil vedno naprej porti cilju. (Dalje prihodnjič.; čevljev širine. Ko mi je zaslonil luno, je tako razločno posijala mesečina skozi opnaste peroti, da je iz-gledal v tej beli tropski luči kakor leteč okostnjak. Počepnil sem previdno med grmovjem, ker sm0 bili presneto poučeni, da mi prikliče APPETIZING MAT EXWMDS*! II samo krik tega čuvaja na vrat*slične tekočine, na površini ka- v senci ob robu po polni luni stotine njegovih zoprnih tova-ltere so se (vedno razpočili in jo razsvetljenih poljan. Plazil rišev. Počakati sem moral, da ivalovali debeli plinski mehurji, sem po štirih skozi goščavo in se zopet usede, in šele potem'Zrak je nad njo žarel od vro- obstal vedno z utripajočim sr- . , . 'zalegla najbrž.tudi vojaška pu- Preden sem odkorakal sto fe. naletel na nevarn0st, yardov proč, sem se ze globo- prav tako ma[0 kakor dvocevko skesal sVoje nepremišljeno- ka Ip -e b; ge povrnil v tasti. Omenil sem že menda ne- da zamenj(am orofeje, kje v tej zgodbi, da imam pre- tg-k() b; ge m; pOSrečilo neopa-žiicahno domišljijo, kakor je ne ... ■■ j-’ « ■ . - ,ženo priti pa zopet oditi. V bi smel imeti resnično pogu,- iltem siučaju pa. bi me pričeli izda se ničesar ta-, praševati ko ne bojim, kakor izkazati___________n,«;,,«*; men človek, in da se ničesar te7 i pVaševati' in’ ne bi več mogel kakor izkazati prikrivati svojega namena. Tre-strahopetnost. Ta občutek me „„ „„ ^wiiai nnt.em ——r----------- - > nutek sem se obotavljal, potem je zdaj naravnost podil naprej. pa zbral ves gvoj ppgum in na. Sploh nisem bil v stanu, da bi da[jeva] pot z neporabno puško se povrnil praznih rok. Ce_meipod paBduho. tudi ne bi pogrešali m torej ni-j Go2dna temina je bila raz. česar zvedeli o moji burljiva, a še hujši je bila tiha moji tovariši, preveč bi mi oci- . bgla mesežinai ki je zalivala tala lastna vest pa bi se vedno iguan(]on8ko jaso. Skril na tihem hudo sramoval. Is" 3em sa m grmovjem in se ozrl točasno ipa mi je bilo vendar jvideti ni bii0 nobene or-grozno pomisliti, kaj vse sem, Jaške živali. Morebiti so po ia-tvegal, in takoj bi dal vse pre- lostnem koncu ene izmed njih moženje, če bi se mi posrečilo gploh zapustjje SVOj pašnik. I1 na čašten način se odkrižati tega početja. Vlažna, srebrna noč ni kazala | nikjer kakega življenja. To me r----Ilinjer Jtcuicgu žavijcuj«. Hudo je bilo v gozdu. Drev- je opogumilo, urno sem zbežal; je je rastlo tako natesno in lsit-|na ono gtran odprte poljane in je je bilo tak0 gosto, da sploh nisem vedil mesečine; samo tu pa tam so srebrno zasvetlikale med zvezdami v temnemu nebu v temnem grmovju zopet nada- j" ljeval pot ob potoku, ki me jej: vodil. Bil mi je ljub sopotniki! in me spremjal s pljuskanjem j mea zvezaami v temnemu neuu in me »pteiiijzu a pijuanaujcin visdko prekrižane veje. Šele,in žuborenjem, kakor ona nepo-| potem, ko so se navadile moje oči zabna domača gorska rečica v1 teme, sem razločil, da ni bilalzapadni Angleški, kjer sem potema med drevjem povsod ena- noči lovil postrvi kakor otrok. l(a — ponekod s0 se videla po- Ce bi mu sledil, bi moral dospe-samezna debla kakor v megli, ti do jezera, in če bi se ga držal ponekod pa so zopet zijali kakor premog črni madeži: spominjali so me na vhod v podzemeljske jame, in strah mi je stiskal srce, če sem moral mimo. Spomnil sem se obupnega kričajana razmesarjenega igu-andona, pošastnega vpitja, ki vračajoč se, bi me pripeljal do taborišča. Večkrat sem ga izgubil, v gostem grmovju izpred oči, a vedno eem ostal tako blizu, da sem še čul njegovo šumenje in žuborenje. Cim dalje sem se spuščal v nižavo, tem bolj redek je po- je tako odmevalo po gozdu.'stajal gozd in slednjič ga je -AND THE WORST IS YET It) COM* —in na jho jše šele pride 1869 1948 W Naznanilo in Z/ahnJala Žalostnega in potrtega frca naznanjamo vtem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša dobra mati Catherine Volčanšek ki je previdena z tvetimi zakramenti zaspala v Gospodu dne 4. septembra 1948. zavoda v cerkev sv. Vida in po sv. ihaši zadušni«, katero je daroval HB2730 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijatejem in znancem žalostno vest, da je neizprosna smrt vzela iz naše srede našo drago, nikdar pozabljeno mater in staro mater ^ Frances Fale ki so nagloma umrli ln se preselili v večnost dne 14. septembra 1948 v starosti 73 let. Rojeni so bili v Novi Štifti pri Gornjem Gradu leta 1876. V oskrbi žefranovega pogrebnega zavoda so bUl po opravljeni sv, maši zadušntct v cerkvi sv. Stefana položeni k večnemu počitku poleg našega rajnega očeta, dne 18. septembra 1948, na Resurrection pokopališču. Tem potom se želimo prav prisrčno »hvaliti Rev. Jerome Sellak, ki so prihiteli ob smrti naje matere, mollU za umrlo ln za darovano sveto mašo zadušnico ter za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala Rev. ClaudJJu Okoren, Id so spremili pokojno na pokopališče. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem številnim prijateljem, ki so darovali za svete maše za našo rajno mater in tudi vsem, ki sq pokojni v blag spomin okrasili krsto s tako krasnimi v«oi. T» Vaša požrtvovalna ljubezen do naše matere nam Je bila velika tolažba v tej težki preizkušnji, Bog naj bo vsem <*Uen plačnik. Zahvaljujemo se tudi članicam društva sv. Neža št. 83S W. O. O. F„ Krščanskih Mater, in članom ter članicam družbe sv Mohorja, za sv. maše, molitve ob krsti pokojne, za vence, nosilkam krste in vsem, ki so svojo pokojno soeestro spremili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala vsem, ki so kropili pokojno mater, se udeležili pogreba, ln vsem, ki so dali brezplačno avtomobUe na razpolago ob pogrebu. Hvala pevcem za petje pri pogrebni sv. maši, kakor tudi sosedom, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Prisrčna zahvala gre tudi Žefranovem pogrebnem zavodu za vso pomoč ln uslugo ter vzorno urejen pogrni. Še enkrat, vsem ln vsakemu posebej: naša najglobokejša zahvala za prav vse, kar nam Je bilo dobrega storjenega v teh težkopreizkušenih dneh našega življenja. Predraga mati, končalo se Je Vaše antsko trpljenje, tako hitro ste nas zapustili in šli, kjer Je večni mir. Sedaj počivate poleg našega očeta, v smrti sta zopet združena. Bog naj Vama bode dobrotljiv Sodnik, počivajta v miru Gospodovem, mi otroci pa se bomo hvaležno spominjali Vaju v molitvah dokler se zopet snidemo onkraj groba. Žalujoči ostali: PRANCES ŽIBERT, MARY POPPHBH, hčeri; JOHN In PRANK PAUL sinova; FRANK ZIBERT, PRANK POFPBSH, zeta; MARY in ELENORE PAUL sinahl; 13 vnukov in vnukinj In te več drugih sorodnikov. V Chlcagi, dne 13. ofctotrfa 1948.